Ljubljana, nedelja, 9. januarja 1955 Leto XXI. Stev. 7 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC “REJA UREDNIŠKI ODBOR • List Izhaja vsak dan razen oetka. u Cena la dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! JDuelSkcu PRAVICA (. IZDAJA »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA *. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO J š IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO I. JUL- 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« DOBRODOŠLICA nrXe^asten sPreiem> ki so ga odgovoru na zdravico predsedni-Sa Ranguna in narodi v ka burmanske unije Ba Uja na i-n ^ Priredili predsedniku Titu, svečani večerji v Rangunu. mn J- Se spremenil v pravi na-f,o!. 1 Praznik, je spontan in glo-Uhh }zraz čustev burmanskega Crprfi J1’ •,?a navdajajo do narod T.ita’ Jugoslovanskih Kot so te dni v posebnih po- Svet zunanjih ministrov Balkanske zveze v februarju ali marcu Beograd, 8. jan. (Tanjug). Zasedanje sveta zunanjih ministrov Grčije, Turčije in Jugoslavije bo slanicah prek »Borbe« poudarili bržčas februarja ali v začetku U Nu in ostali najvišji burman- marca ski predstavniki, lahko že zdaj „ ' . . . , ugotovimo, da je pomen Titove- Grški in turski parlament utioi; in burmansko-jugoslo- ' ga obiska v Burmi, kakor tudi bosta bržkone do tega časa rati- fanskepa prijateljstva. «4. ------ - - diln Q sf?a niso slučajna. Ro-sk*° se že v obdobju burman- ga narodnoosvobodilnega boja, so fJHer 2lQsti priča dejstvo, da VshodrmanCi- vzdevek »Tito Tita, katere načela demokratič-T0ju svojemu narodnemu he- nega sodelovanja v prid miru in Prvi h ?anu- ki je v Burmi svetu so že triumfirala v dose-za JjZ f*l .™tenzivno zanimanje danjih odnosih med Burmo in Ju-tt g,os\avijo. I goslavijo, zmagovito utira pot njegovega nedavnega obiska v ficirala blejsko pogodbo. Zvezna Indiji, presegel okvire medseboj- ljudska skupščina jo je ratifici- nih odnosov. raja na svojem jesenskem za- Ta obisk, ki je bil tako srečno seriw3. bodo merilo iskrenih in' dZl lel]^ih ^tev naših naro- I v jubilejni številki ega »Rada« ob tretji obletnici zakona o delavskem PIONIR SOŽITJA d0v fj p čustev nasiti naro-ka Tita J^fsede predsedni-! Bonn, 8. jan. Ko komentira sti, s socialističnimi metodami, lileern. nyii i?e , ®.urma na ve~ pot predsednika Tita v Azijo, »Spričo tega ni prav nič čudno, Prvih ?nn\f-?em kontinentu izmed pjje časnik zahodnonemškega zu- da je zgled Jugoslavije kaj hitro tflemb bi1 CeV Pomembnih spre- nanjega ministrstva »Der diplo- pritegnil pozornost teh mladih vsem ’ ki S° u■ ? spodbudo matische Kurierc, da je vsa sve- azijskih dežel, ki se zdaj tru-vanje nnXS? Se l^* za spošto- tovna javnost z največjo pozor- dijo, da bi se iz te marksistične u načel neodvisnosti in ena- nnonmltnlo ni-oHeofln !l'nr imiriVp Tinilpllp PPS/l T SP OBISK PREDSEDNIKA TITA V BURMI Prispevek k miru na svetu k utrjevanju burmansko-jugoslovanskega prijateljstva in spodbuda za izgradnjo napredne Burme Rangun, 8. jan. (Tanjug). Vo- budo za izgradnjo nove napred- »Taing Lon Kiauc ugotavlja, da dilni burmanski časniki »New ne Burme. j je obisk maršala Tita v Burmi Times of Burma«, »Nation« in, »Predsednik Tito,« piše v zve- j prispevek k miru in sodelovanju »Burma« obširno poročajo o do- zi s tem »Hanhawaddy«, ki iz-. med narodi na enakopravni pod-sedanjem obisku predsednika haja v burmanščini, »je prepo-: lagi. Ko piše o govoru predsed- Tita v Burmi, o pplitičnem po-' toval deset tisoč milj, da bi pri- nika Tita na sprejemu v mest- nem občinskem svetu, pripominja list: »Burmanski in jugoslovanski narodi bodo dosegli svoj cilj — okrepitev miru, če se menu razgovorov z burmanskimi šel semkaj in pokazal svetu, da voditelji, o tem, da je obiskal so tod narodi, ki žele mir in rangunske zgodovinske spomeni-! popuščanje napetosti. Z obiskom ke in o svečanosti ob odliko- maršala lita pri najvišjih pred- ----r ------ vanju burmanskih narodnih he- stavnikih obeh neodvisnih dežel j bodo zanj borili ramo ob rami. rojev. Vsi časniki soglasno ugo-jV Aziji je bila dana prilika za Pogoji za to so, ker Jugoslavija tavljajo, da je Titov obisk v j razgovore o problemih, kako vidi v Burmi enakopravnega Burmi povzročil v najširših ljud- premagati težave pri dosegi miru partnerja in deželo, ki je spo-skih množicah navdušenje, ka-' na svetu in napredek narodov.« sobna napeti za dosego tega cilja kršnega ne pomnijo. | Drugi časnik v burmanščini vse sile. »Ko se je Tito pojavil na ran- ] gunskih ulicah, je davi poročal ,,, - , • <«. • rangunski radio, je prišlo do pri-j «Tl* _L*\1 TITU. zorov, kakršnih ne pomnimo. Včeraj, čeprav je bil delavnik, toda mnoge trgovine in delavnice so bile zaprte, pa tudi pouk v šolah je bil skrajšan, da bi tako ugodili delavcem in dijakom, ki so hoteli videti Tita. Sto tisoči rangunskih prebivalcev so Potovanje po Šanu in ostali deželi bo trajalo teden dni — Vmes se bodo nadaljevali politični razgovori z burmanskimi državniki Nravnosti Rangun, 8. jan. (Tanjug). — ju. Burmanski predsednik bo bili na ulicah in nenehno vzkli- Predsednik Tito je po dveh dneh spremljal visokega jugoslovan- kali: »Živelo burmansko in jugo- bivanja v Rangunu davi s svojim skega gosta na vsej njegovi poti. slovansko prijateljstvo!«, »Živel spremstvom odpotoval v severno Politični razgovori med pred-Tito, prvi poglavar evropske dr- državo San. Obiskal bo industrij- stavniki obeh dežel bodo potekali zave, ki je obiskal neodvisno ska, kulturna in zgodovinska vzporedno s potovanjem po de- Burmo! Živel Ba U!« 1 središča te dežele. želi. j---------------------------, - - . . „ Tisk ugotavlja, da vidi bur- Predsednik je odpotoval z ran- V Taung Džiju je predsednika nostjo spremljala predsednikov inačice naučile tistega, cesar se mansjca jaVnost v obisku pred- gunskega letališča davi ob 8. uri. Tita danes dopoldne sprejela rp,. — —........... I obisk v Aziji. V številnih komen- spričo skrbi za samoohranitev i Tita velik prispevek k Tik pred njim je odpotoval tudi velika množica ljudi s cvetjem in PlemprT? p.riznanJe junaštvu in tarjih je bilo, kot pravi list, go- niso mogle naličiti od Moskve. | mjru na svetu spl0h in k utrje- 1 predsednik Burmanske unije dr. burnimi ovacijami. Njegovo po-stva ni Sti- burmanskega ljud- vora o tem, kako se je Tito spo- Tako se razvijajo že večlet tes- van;u burmansko-jugoslovanske- Ba U, ki ga bo sprejel v šan- tovanje po Sanu in ostalih pok ra- Pod ’v Povirn naporom in žrtvam razumel z Nehrujem, da je treba ni stiki v socialistični teoriji in I prijateljstva, kakor tudi spod- skem glavnem mestu Taung Dži- jinah Burme bo trajalo teden dni. ^ir velikega borca za ustvariti zgleden primer sožitja, praksi med Beogradom in Bur- Savno k* odstranilo te- »Oba ugledna državnika sta po- mo.« Gradil ^čino minulosti in iz- stala v zadnjih tednih predstav- »Der diplomatische Kurier« izraz ° bo!^° prihodnost — je nika pomiritve in zelo pomeinb- opozarja zatem na krepitev sti-dov J>osebnih čustev naših naro- ne duhovne neodvisnosti.« kov med Zvezo komunistov in vih i J^urmancev zaradi njiho- j Sodeč, da vse to drži, da pa evropskimi socialističnimi giba- borf^?- , 0 zakoreninjenih svo- s tem ni izčrpan celotni pomen nji, zlasti še nemško socialno jubnih in navrednih tr*—1 ' ' ’ '' ' - * --- JUbnih in naprednih teženj, jugoslovanskega obiska v Aziji, stranko, ter zaključuje: Medsebojne simpatije v veli-1 piše časnik: »Zahodna Evropa se »Ce potem še upoštevamo, n h*;.. - - - - ' na izredni pomen kako so se Sovjeti ponovno pri- ki ga je doslej le bližali Titu in v kolikšni meri POdflh iMiLlUTtUlTlO ol/uvUUU) IllUIu VJ /j 11 ran ost Problemov, ki jih mo- Jugoslavije. „ obr rešiti in načinov, kako jih redkokdaj pravilno razumela.« zdaj sami zagovarjajo pojmova- no*tVnavamo’ kakor tudi istovet- Jugoslavija ima socialistično nja, ki se čedalje bolj oddalju- Vs 1 °iljev naših dveh dežel — družbeno ureditev, neodvisno po- jejo od stalinske teorije in pra- st je skovalo trdno prijatelj- j litiko in je »postala pionir so- kse, in koliko zdaj propagirajo ših°jln bratstvo med narodi na- žitja, že ko je sklenila vojaško sožitje, ki je prej Titu, ki je aveh držav. I zvezo s politično docela različ- koeksistenco prvi uveljavil,^ pri- bo * ?b°ko sem prepričan, da i nima partnerjema — Grčijo in neslo naziv smrtnega sovražnika snri*„ —*-■' • Turčijo«. komunizma — tedaj je treba Časnik zatem opozarja, da priznati, da ves ta kompleks za-kakor Jugoslavija, tudi azijske služi posebno pozornost Tudi ne-dvJ*a s°delovanja med našima' dežele, Indija, Indonezija in zla- socialisti morajo namreč priznati, narOria ^fželama v korist naših sti Burma sodijo, da je moč biti da^ je razumen socializem v do-tu ctou. *n utrditve miru na sve- kos težavnim gospodarskim na- ločenih razmerah in v določenih ** izjavil predsednik Tito v logam, izvirajočim iz nerazvito- delih sveta docela upravičen.« Oq ST- . y ociii, nun, uu šega h- na^ razgovorov in na- razšir skega S P n n r I U„CyUL/VI U U IVU,- razši °tbiska Prišlo do še večje ritve in razvijanja vsestran- PSED FRANCOSKO-NEMSKIMI RAZGOVORI V BADEN BADENU Zahodna Nemčija napoveduje samostojno proizvodnjo klasičnega orožja (OD STALNEGA DOPISNIKA >BORBE<) Bonn, 8. Jan. Zahodnonemški minister za gospodarstvo prof. Erhardt je poudaril v Intervjuju nemški časopisni agenciji, da se Nemčija ni odrekla in da se ne bo odrekla samostojni proizvodnji orožja v okviru pariških sporazumov. Pariški sporazumi prepovedujejo Zahodni Nemčiji proizvodnjo atomskega, bakteriološkega in kemičnega orožja, bombnikov za dolge polete, raketnega orožja in vojnih ladij čez določeno mero. »Vse ostalo orožje bo Nemčija,« je izjavil Erhardt. proizvajala samostojno v okviru pariških sporazumov.« Dejal je tudi. da se Nemčija na pariški konferenci ni odrekla tej svoji pravici. To je prvi uradni bonmsiki ko- zumov v Franciji’ še ni dokončno IZDELAN JE osnutek družbenega plana LRS za leto 1955 ki predvideva nadaljnje povečanje industrijske proizvodnje osn ?epubliški zavod za gospodarsko planiranje je te dni izdelal leto* • družbenega plana LR Slovenije za 1955. leto. Osnutek Ja**. Ptena predvideva nadaljnjo razširitev gospodarske de- HOSti, J_—---- lM<1»«4wt4ni>TirAi1ni in sicer na Jesenicah, voda, in prav tako tretji agregat upravo se je danes nadaljevala raz-dri, riboru, Količevem, Kranju in hidrocentrale v Mostah. I prava o osnutku zakona o dedova- ^3 t?d{ skupno zmogljivostjo ne- povečana proizvodnja večine in- : kilovoltov. Od novil elek- dustrijskih panog pa bo v smislu m* pojasnili poverjenika Zveznega ---------------------------------prdloga repub. družbenega plana izvršnega sveta opravtli hitro. Po- Vrpmanctrn nnrnftiln dosežena ob skoraj isti industrij- ,em Pa Je posl:',a s':ja zeI° žlvah- »remensko poročilo gki zmogljivosti, toda ob boljšem na- Posamezne določbe zakonskega Sn.i°mcteorološkc 5,u*be l RS izkoriščanju industrijskih naprav, osnutka so preverjal, na praktičnih razm®rc v Sloveniji. Tri- mogoče doseči z isito- vprašanjih, ki so jih s področja de- iwa.on.wu «.«*.* « pvj«• * s spoici^uiuiuu, in unim vladam, nrea- r Čedalje pomembnejša vloga organizacij SZDL Slovenile v družbenem in političnem življenju Intervju s sekretarjem SZDL Slovenije tovarišem Stanetom Kavčičem V Sloveniji imajo prav sedaj organizacije SZDL svoje letne občne zbore. Ob tej priliki se je dopisnik »Borbe« obrnil na sekretarja Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Staneta Kavčiča, ki mu je odgovoril na naslednja vprašanja o delu SZDL: Vprašanje: »Kaj je bilo zna- nifestacij, proslav itd., in vse to čilno za delo SZDL v minulem1 povezale z obravnavanjem kon-letu? Ali je njeno delo napre-1 kretnih gospodarskih in druž-dovalo? Kakšen delež imajo pri j benili zadev svojega kraja. Lan-tem okrajni odbori ter organi- sko leto pa je prineslo v tem zacije v mestih in na vasi?« pogledu tudi spremembo, ki je Odgovor: »Za minulo leto je v tem da so se začele organi-za delo organizacij SZDL zna- zac'!e bolJ ukvarjati z vprasa-° -- ■ ■- njem m razvojem družbenega čilno, da so zaživele stalno politično življenje, česar prej ni bilo, ko so bile politično dejavne ob raznih priložnostih, oziroma kampanjah. Lani pa je nastala idejna, v zvezi s tem pa tudi praktična, organizacijska preusmeritev zlasti med aktivisti v tem, da se vsakdanja politična! akcija uresničuje preko organi-1 zacij SZDL. To je organizacije okrepilo, poživilo politično dogajanje in omogočilo, da smo obravnavali pereča politična in družbena vprašanja na široki podlagi. V tem pogledu so dosegli lepe uspehe okrajni odbori SZDL. Večina je postala stalno politično vodstvo, ki ne čaka samo na napotke, marveč na lastno pobudo organizira svoje delo in akcije, usmerja politične razprave na terenu in reagira na družbene dogodke. Prišlo je tudi že do tega, da ne delamo samo od danes do jutri, da ne obravnavamo samo tistih perečih vprašanj, ki jih nujno nalaga praksa, marveč smo začeli delati mnogo bolj sistematično in z večjo perspektivo. Za takšno stanje so tudi objektivni razlogi, namreč splošne spremembe oziroma razvoj naše socialistične družbe, pa tudi subjektivni: krepitev okrajnih in nižjih političnih ter ostalih organov z bolj izšolanimi in sposobnejšimi kadri, ki že žanjejo lepe uspehe. Ce presojamo delo osnovnih organizacij, tedaj bi jih vendar-' le morali (morda nekoliko šablonsko) razdeliti v tri skupine. Imamo organizacije, ki so že politična vodstva tistega okraja, ki žive stalno politično življenje in reagirajo na dogodke, bodi da so splošnega družbenega ali pa samo krajevnega pomena. Takšnih organizacij je največ v industrijskih središčih. V drugi skupini so organizacije, ki skušajo postati vsakdanja vplivna politična sila, pa se jim to še ne posreči. Imamo pa tudi takšne organizacijet— zlasti v nekaterih kmečkih krajih in občinah — ki životarijo iz dneva v dan, čakajo na napotke, razne kampanje ali proslave, da bi ob takšnih priložnostih vsaj nekaj storile. Kakor vidimo, sta se vloga in pomen organizacije SZDL lani vzlic raznim pomanjkljivostim okrepili v smislu sklepov IV. kongresa.« Vprašanje: »Na katerih področjih so organizacije SZDL največ delale?« upravljanja. Analiza sestankov okrajnih in nekaterih občinskih odborov kaže, da čedalje pogo- steje obravnavajo naslednja vprašanja: Delo delavskih svetov, družbeno upravljanje v šolah, zdravstveni zavodi in delo zadrug. V drugi polovici lanskega leta so prišle na dnevni red tudi komune. Družbeno upravljanje je postalo v vsakem pogledu tako močan činitelj, da so začeli vodilni kadri v okrajih in občinah spoznavati, da je treba organom družbenega upravljanja politično pomagati, da jih je treta politično pravilno usmerjati, včasih tudi kritizirati, vse to pa brez vmešavanja v njihovo konkretno delo — kar vse je naloga organizacij SZDL. To zanimanje in ta dejavnost naših organizacij, usmerjena na vprašanja družbenega upravljanja, se bo v prihodnje še okrepila, saj je prav SZDL politična opora vseh organov družbenega upravljanja. Ce govorimo na podlagi dosedanjih izkušenj, moramo reči, da ni bilo mnogo primerov, da bi se organizacije Socialistične zveze vmešavale v samostojno in z zakonom določeno konkretno poslovanje organov družbenega upravljanja, do česar nimajo pravice, marveč nasprotno, še zmeraj je premalo družbene in politične pomoči ter kontrole. Naša socialistična skupnost je že dosegla takšno stopnjo razvoja, da bo političnim organizacijam nemogoče ustvarjalno delati, če se ne bodo ukvarjale z idejnimi in političnimi vprašanji družbenega upravljanja. Prav tu, v organih družbenega upravljanja, Odgovor: »Kakor vemo, je še. naletimo zdaj na mnoge stare nedavno veljalo mnenje, da so nazore, tu se bori novo s starim, razne konkretne akcije in kam- spreminjajo se odnosi, miselnost, panje pravzaprav edina dejav- nazori, običaji. Tu pride najbolj Osnutek družbenega plana LRS • (Nadaljevanje s 1. strani) no povečanje poljedelske Pr.f«Wnltcv diplomatskih stikov med Irakom in SZ, že prej ( ukinitev iraškega predstaništva v Moskvi, »iz razlogov KOI varčevanja«, je vzbudila v političnih krogih arabskega svc-— ^ mnogo komentarjev. To potezo je napravila Saudova ... vlada malone ob istem času, kakor se je prva ameriška ja z orožjem za iraško vojsko zasidrala v Basri, in nekaj dni Pred Menderesovim obiskom v Iraku. Egiptovski tisk je poročal, a so v ZDA navdušeno pozdravili ta ukrep bagdadske vlade n ga' ocenili kot pomembno zmago Zahoda v boju z ZSSR za arabski svet. ganizirale Arabce za obrambo Srednjega vzhoda v sodelovanju s Turčijo, Anglijo in ZDA, na ostro opozicijo v Egiptu, pa tudi posameznih krogih Sirije in Libanona. Egipt za zdaj čvrsto in ZA SEDAJ NE BO STAVKE na železnicah Velike Britanije London, 8. januarja V zvezi z Menderesovim pri- Irak vključili v kombinacijo pak- ki jo je spremil na železniško nodom v Irak poudarjajo v ta Ankara-Karači, se pojavljajo postajo sam predsednik Mende- ^■airu, da ni treba pripisovati zadnje čase celo predlogi, da bi res in je pri tem najtopleje apeli- Pomena kombinacijam in kamen- turško-pakistanski pakt trdneje rai na tesnejše sodelovanje med arjem, ki se nagibljejo k pre- povezali z Arabsko ligo. Egiptom in Turčijo. Pnčanju, da se bo Irak zdaj pri- O vseh teh vprašanjih, kakor ključil paktu Ankara Karači ali še o arabsko-izraelskih stikih, je 0 čar sklenil pakt, s katerim bi se bil° govora tudi na nedavnem Bagdad in Ankara čvrsteje in i posvetovanju ameriških diplo-gl°Mje povezala. Ostane dejstvo I matskih predstavnikov Srednjega da so Turčija in zahodne države' vzhoda v Damasku. Pod vodilo zainteresirane na popolnitvi i stvom„ Georgef A lenf ’ blv|ega Praznine v obrambi Srednjega amer^ega veleposlanika v New vzhoda in da bo Menderes ukre- J Del.hl^’ zda^ P? Dullesovega po- Sj&J*?** * »i prepr«.l V izvršnem odboru Nacionalne unije železničarjev so tri ure debatirali o poročilu delegatov,ki so se zadnja dva dni pogajali s predstavniki transportnih komisij in ministrom za delo Monck-_ , , . tonom. Vsi so pričakovali končni sklep, ali bodo spričo najnovej- nacelno vztraja na svojem sta- gjjj predlogov in jamstev preklicali splošno stavko železničar-lisču m je v nasprotju z irakom j ki je bi,a napovedana za 9. januar, zelo oprezen glede zblizevanja s L ... , ' f .. Turčijo. To dokazuje tudi hladni "J!8* _vellk®m11. sP?I»ustvari)a Vse arabske države, razen Si- ki ga na Bližnjem in Srednjem bodo zaprli iraško predstavništvo zadovoljivo podlago za neposredni, in sicer v skladu z • • 0....... ! »iraško notranjo politiko, ki se zu,mgajaii iaiii hi tre iši spora-ško-pak^^“kf kV^\™ tISI1 ^ko vojaško pomoč. Egipt ni Britanija. •---*« ^ - "a P0***«* ln hltrejšl sP°ra jvi , • j • 1 * mAffol nr\rn i i r\Art/Motr —————— nmr,-, ’ ki ima izrazit pečat n. nslcega States departementa, ifsProtuje tudl Veliki Britaniji, Ira,i 6 k1 želela, da bi se odvisni vključil v okvir turško- mogel sprejeti ameriških pogojev za to pomoč, pač pa je dobil 40 milijonov dolarjev gospodarske pomoči. Ameriška predstavništva v arabskem svetu si na vso moč prizadevajo, da bi organizirala protikomunistično gonjo, da kalne organizacije sprejele ta sklep, hkrati pa so poudarili, da se bodo ponovno odločili za stavko, če bližnja pogajanja ne bodo obrodila zadovoljivih sadov. Po preklicu napovedi o stavki na železnicah sta se britanska transportna komisija in Nacionalna umija železničarjev sporazumeli o zvišanju mezd za kakih 60.000 delavcev. Tej skupini jih bodo povišali po 6 do 10 šilingov tedensko, Zdaj nadaljujejo pogajanja o mezaah ostalih železničarjev. Položaj na britanskih železnicah je povzročil zanimiv spor med dvema laburističnima po-slancema in radijskim omrežjem BBC. Sinoči bi morala v običajnih razpravah na televizijskem omrežju sodelovati tudi poslanca Michael Food in N. CaJa-ghan. Ta dva pa sta odpovedala sodelovanje, ker jima je uprava BBC prepovedala, da bi se dotaknila spora na železnicah. V pismu generalnemu direktorju BBC sta Food in Caia-ghan med druigim poudarila, da so vsi časniki v državi razpravljali o tem vprašanju, medtem ko jima BBC to prepoveduje. Predstavnik BBC pa je izjavil, Kaša trgovinska delega- v S- ^ cija se je vrnila iz SZ Moskvi »nasprotovalo tej smeri ^‘žeT^nifeTjev ^"‘iz- ki . . . m utegMo povzročiti težave in razili prepričanje, da bodo ' Beograd, 8. jan. (Tanjug). — neprijetnosti«. < bi Davi se je vrnila preko Budim- | Na koncu izjave sovjetskega ondotne oblasti aretirale vse na- pešte jugoslovanska delegacija, ki zunanjega ministrstva je poudar- predne elemente in celo meščan- je v SZ sklenila novo trgovinsko jeno, da takšno stališče kaže, oteli, da bi pogajanja, |... še trajajo, prejudicirali z lo- javno razpravo. D. Blagojevic ske liberalce. V večini primerov pogodbo. Na železniški postaji so kako »odvisna je sedanja iraška je to tudi pogoj za vojaško in jo sprejeli član Zveznega izvrš-1 vlada od imperialističnih krogov v Bagdadu, tista,— vsekakor prvi v vrsti da io držav, ki menijo, . . i---- je treba Arabsko ligo čimprej: gospodarsko pomoč Washingtona. nega sveta Osman Karabegovič, nekaterih držav«, vezati z zahodnim I Naivečie usoehe na tem r>odroč- državni tainik za Bosoodarstvo Iraška vlada je prvotno obja- Dredstav- 1 finančnih Tin Jem trenutku ir °vinkiKSni U t0 2amisel tudi po ji rm ’ se pravi Prek Turči- nitv; ?a z vztrajanjem na skle- sa ,L ?mbne pogodbe Srednje- lagalP 7^,ki.S0 jo leta 1951 Pred-e ZDA in Velika Britanija. Šla iraška politika je pri- »a„.,° 12raza tudi na nedavnem nik iani!U OZN> ko predstav-iziaiHi a med razpravo o Cipru se Pn i *^se> kar se tiče Turčije, tudj nanaša tudi na Irak, pa Iraču113 ostale arabske države.« aska vlada Prizade si že več mesecev žav„ fva. prepričati arabske dr-PotroK ^e’ kor meja SZ blizu, okvin, dinamična politika v Arabske UBe. ki bi težni vse nevtralnostne Vzhrif ^ne.d Posameznimi srednje-sodi rtlmi- državami. Nuri Saud in tiwf- morale njegova dežela '“i ostale arabske države bi^fin^ S ^určijo sporazume, ki z Atla0?1'0So^^i neposredne stike razbilar zvezo. Da se ne bi KDO ŠE DAJE POTUHO vojnemu zločincu Aminu Huseiniju? (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) Kairo, januarja Ze več kot mesec dni v Arab-Radikalno preganjanje »Musli- ski ligi in uradnih egiptovskih manskih bratov« v Egiptu prek krogih vztrajno govore o tem, da arabska enotnost, če bi brati«. posebnih sodišč, pred katerimi se je zvrstilo blizu tisoč različnih teroristov z vodstvom organizacije na čelu, je razkrilo tudi zločinca, ki se je v zadnjih letih skrival pod plaščem nepravično preganjanega muftije. Preiskava prota teroristom je nedvoumno pokazala, da je bil veliki palestinski muftija Amin Huseini, ki se ima tudi za vrhovnega poglavarja Palestine, v tesnih stikih s prevratnimi »Muslimanskimi d je k' se je pripetila pred dnevi v Suezu na prekopa, ko •Jska tovorna ladja zadela ob na pol odprti premični most, je za teden dni zadržala ves promet po prekopu je kairska vlada zahtevala od vojnega zločinca, palestinskega velikega muftija Amina Huseini-ja, naj zapusti Egipt. To vest je objavil celo egiptovski tisk. Vendar se je muftiju prek prijateljev posrečilo doseči nekakšen polovični demanti. Njegovo rovarjenje v Egiptu čedalje huje obsojajo ne samo vladni krogi, temveč tudi napredno javno mnenje, ki ne trpi tega zločinca v svoji sredi. Muftija Huseini je bil namreč Hitlerjev zaveznik in je odgovoren za mnogo zločinov med vojno v Jugoslaviji Proti Huseinijevemu delova- nju protestira že del j časa tudi jordanska vlada. Med drugim je bil zapleten tudi v uboj jordanskega kralja Abdulaha. Po nekaterih vesteh je dal, kralj Saud Huseiniju pravico do azila v Saudovi Arabiji. Z. P. Delegati Kambodže, Francije, Laosa in Vietnama ob podpisu pogodbe o suverenosti indonezijskih dežel v okviru Francoske unije - Z VSEH STRANI SVETA - Novo gorovje v Antarktiki ITALIJA POMOČ ZDA Rim, 8. jan. (Reuter). Italija in ZDA sta sklenili sporazum o novi ureditvi trgovinskih odnosov in o pomoči za okrepitev italijanskega izvoza in povečanje zaposlenosti. ZDA bodo izvažale v Italijo premog v zameno za nekatere italijanske izdelke. FRANCIJA POPLAVE ZARADI ODJUGE deževja in nagle odjuge so nastale poplave v južni Franciji. Mnogo vasi je izoliranih. V bližini Toulona so letalci rešili ka- kih 20 družin iz njih poplavljenih hiš. Mnogo cest, vštevši tudi glavno cesto Pariš—Nica je poplavljenih m neprehodnih. ŠVICA omske pr> be«. Pri teh preizkusili bodo ameriški specialisti uporabljali atomske izstrelke. USPEH MARIANNE ANDERSONOVE Nem York, 8. jan. (AFP). V newyor-ški Metropolitan Operi je prvikrat nastopila sloveča temnopolta pevka Marianne Anderson. Igrala je glavno vlogo Ulriche v Verdijevem »Plesu v maskah«. Občinstvo jo je sprejelo z viharnim ploskanjem. EGIPT ZAVOD ZA RADIJSKE IZOTOPE Kairo, 8. jan. (USIS). Tu pripravniško MAROKO NEMIRNA CASABLANCA Casablanca, 8. jan. (Reuter). Sinoči sta bila ubita v Casablanci dva maroška nacionalista. Napadalcem se je posrečilo pobegniti. Na nekem trgu sta zaradi eksplozije bombe izeubila življenje dva človeka, 12 pa jih je oilo ranjenih. FILIPINI TAJFUN NA MINDANAU IN LEITU Manila, 8. jan. (AP). Po nepopolnh Eodatkih z južnofilipinskega otočja, ki jc ilo hudo prizadeto zaradi tajfuna, je število žrtev naraslo na "58, 12 ljudi le pogrešajo. Tropski vihar je divjal posebno BIVŠI GUATEMALSKI Curich, 8. jan. (Reuter). Kantonske oblasti v Gross Abdechfingenu so pripo- , Camberra, 8. jan. (AFP). Zunanji minister Casey je davi izjavil, da je neka avstralska odprava v Antarktiki prodrla do gorovja, visoko nad 3000 m. Gorska veriga je dolga več kot 160 km. Gorovje so leta 1947 prvi opazili ameriški letalci. i*-« •. * j Avstralska odprava je po radiu spo- ! "".aIe gvatemalskega predsed- stts,?alske/a° o±.[aaZ,e4 Tai?^ A^T pn^ ^^^r^ 'tlZ merf maione 4 miMjfamf kv. km k' dn™\n » ličarski potni list. Polarna ladja »Kista Dunn« je včeraj odplnla iz Melburna odpravi naproti. PREDSEDNIK ARBENZ V ŠVICI uporabi radioaktivnega materiala v medicini, biologiji, kmetijstvu, kemiji in biokemiji. ljafo ustanovitev zavoda za razisKovanje na otokih Mindanau in Leitu. Uničil je radijskih izotopov. To bo prvi zavod riževe posevke in napravil veliko škodo te vrste na Srednjem vzhodu in bo zelo na zgradbah. Po prvih cenitvah je pomemben za mednarodno sodelovanje pri otočje utrpelo 4 milijone pezosov (2 milijona dolarjev) škode. Na to ladjo se bo vkrcala nova posadka, ki bo prebila leto dni na avstralskem antarktičnem oporišču. ZDA PROTIATOMSKI MANEVRI JVashington, 8. jan. (AFP). Ameriška fe EKSPLOZIJA PETROLEJSKE LADJE PRED SUEZOM London, 8. jan. (Reuter). Honduraška JAPONSKA KRIMINAL V AMERIŠKI VOJSKI Tokio, 8. jan. (AFP). Ameriške vojaške oblasti na Japonskem so objavile, da vojska bo februarja preizkusila organiza- še ni znano. 17.722-tonska petrolejska ladja je trčila z je bil nekdanji poveljnik ameriškega le-neko liberijsko petrolejsko ladjo v bližini talskega oporišča v Tokiu polkovnik Bi- Sueza. Pri tem je nastala eksplozija, ki shof Perrish obtožen, da je poneveril a je honduraško ladjo uničila. Število žrtev državni denar. Sodilo ga bo vojaško so- i- še ni znano. dišče v Tokiu. V JUGOSLOVANSKI PRAKSI saJ°če se na razdelitev pre-cj0u dela oziroma narodnega Centri : ^ tem oziru ostanejo fUn, ^nirn organom zelo važne in W pravzaprav usmerjajo <3arJ?ravljaj° v sklad ves gospo-Za r,razv°j- Tu gre predvsem na azc*elitev narodnega dohodka n0sj.az.ne sklade družbene skupen^1 111 za zagotovitev načelne predn?s.ti sistema. Tu se izdajajo za izpolnjevanje družbe-Plana itd. mem° večji od obsega, zna-stem^a 23 cer>tralne organe v si-demokracije, kakršen se ^eh 3- Pr* nas' Organizacijski tn k nizem klasične evropske de-dp,,*uac^e '^e seveda prilagojen stfrlfnemu položaju, vlogi in - Kturi kapitalizma. Ze s siste- ^otn Privatne lastnine nad pro- izvajalnimi sredstvi in državnim centralizmom zapira ta mehanizem delovnemu človeku neposredni vpogled v stvari, vpogled v gospodarske in družbene odnose, in ga dela absolutno odvisnega od njegove stranke. Brez takšne straiike človek v glavnem ! ni nič, njegov vpliv na družbeno | upravljanje prek stranke pa je vendar omejen — celo v najbolj liberalnih razmerah — ker je po-i sreden in redek. I S tem seveda ne mislim trditi, da je meščanska demokracija politična ustanova, ki naj bi jo socialisti mehanično odklonili. Nasprotno, ta demokracija nudi razmeroma največ prostora za raz-| voj proizvajalnih sil in za uve-i ljavljenje najnaprednejših družbenih tokov v okrilju kapitalistične družbe. V njenem okviru lahko vsaka družba prehodi velik del svoje poti v socialistične odnose. Tisto, kar bi rad tu povedal, je nekaj drugega, namreč to, da za socializem meščanska demokracija ne more biti noben ideal, marveč je v najboljšem primeru samo njegovo izhodišče. Toda z nadaljnjo krepitvijo in razvijanjem socialističnih činiteljev se mora tudi ta demokracija začeti spreminjati. Odločilni korak v uveljavljanju socialističnega demokratizma mora biti skok od političnega monopola strank k neposrednemu odločanju vsakega posameznega človeka, in sicer v takšnem demokratičnem mehanizmu družbenega upravljanja, ki je v eni smeri decentraliziran, da se lahko načelo upravljanja z ljudmi postopoma zamenja z načelom njihovega samoupravljanja na vseh področjih družbenega življenja, predvsem na gospodarskem, v drugi smeri pa je ustrezno centraliziran, da se zagotovi najučinkovitejše družbeno upravljanje s stvarmi, to se pravi s skupnimi proizvajalnimi sredstvi in materialnimi silami družbe na splošno. Samo vzporedno razvijanje obeh teh procesov — ne pa, denimo, preobrazba človeka v sužnja centraliziranega birokratskega aparata — lahko konec koncev privede do tega, da bo upravljanje s stvarmi nehalo biti družbeni odnos in da se bo polagoma spremenilo v javne družbene službe, ki bodo | koristile res svobodnemu človeku. Mi torej ne odklanjamo sleherne centralizacije družbenih funkcij, kakor često prikazujejo v tujini našo politiko decentralizacije državnega in gospodarskega upravljanja. Nasprotno, mi menimo, da sodobni družbeni razvoj ne zahteva centralizacije določenih družbenih funkcij samo znotraj posameznih držav, marveč čedalje bolj sili človeštvo k mednarodnemu sodelovanju, k univerzalnemu obravnavanju vprašanj. Po našem mnenju pa mora biti izhodišče takšnega razvoja svobodni proizvajalec nad družbenimi proizvajalnimi sredstvi, to se pravi, samoupravljanje proizvajalcev, samoupravljanje ljudi, ki se združijo zaradi skupne koristi, n« pa zaradi pritiska centraliziranega državnega stroja. Samo takšen proces lahko j postane oblika odmiranja države kot instrumenta siljenja. To seveda ni proces od danes do jutri, marveč naloga vseh rodov. KOMUNA — OSNOVNA SOCIALNO-GOSPODARSKA CELICA DR2AVE Kot rečeno, je temelj takšnega mehanizma socialistične demokracije pri nas — razen delavskih svetov in drugih neposrednih organov samoupravljanja proizvajalcev — komuna s svojim ljudskim odborom na čelu. V dosedanjem razvoju so opravljali funkcijo komune pri nas predvsem okraji, ker so občine premajhne, da bi lahko izpolnjevale to nalogo. Z letom 1955 smo se na splošno lotili teritorialnega povečanja občin tako, da so lahko določena gospodarska celota. Hkrati prenašamo nekatere pravice dosedanjih okrajev na občine, vtem ko bodo novi, v glavnem povečani okraji skupnost več komun. Naloga takega okraja je, da opravlja nekatere skupne posle, da spravlja v sklad razvoj komun, da zagotavlja pomoč bolj zaostalim in manj razvitim itd. Ta pomoč nima značaja socialne pomoči in tudi dotacija krajevnemu proračunu ni njena prvenstvena naloga, čeprav je njena funkcija tudi v tem. Ta pomoč je usmerjena predvsem na gospodarski in socialni napredek in razvoj komun. Podobno ravna republika glede na bolj zaostale okraje in federacija glede na : manj razvite pokrajine in republike. Moč in velika družbena vloga I komune je, prvič, v njeni akcijski samostojnosti na področju go- i spodarskega razvoja, in drugič, v njeni organski povezanosti z delavskimi sveti in drugimi demokratičnimi organi samoupravljanja prozvajalcev. Komuna je torej ne le politični, marveč predvsem socialni in gospodarski organizem, pri čemer bo prva funkcija polagoma pojemala, druga pa se bo krepila. Prek komune se namreč vrši osnovna razdelitev presežka dela, ki ostane na njenem področju. Tako postaja komuna neposredno zainteresirana na nenehnem razvijanju proizvajalnih sil na svojem področju. Takšnemu značaju ustreza tudi organizacijska sestava ljudskih odborov, to se pravi vodilnih političnih in socialno-gospodarski h organov komune in okraja kot skupnosti komun. Ljudski odbori komun so praviloma enodomni in volijo jih s tajnim glasovanjem vsi polnoletni člani na področju komune. VTISI S POTOVANJA PO BURMANSKI UNIJI Daljna prijateljska dežela O bisk delegacije JLA v Burmi je bil ena izmed etap zbliževanja in krepitve prijateljskih stikov med našima prostorna oddaljenima deželama in našimi narodi. Na enomesečnem potovanju po Burmanski uniji in v stalnem stiku z ljudstvom te prijateljske dežele smo čutili, kako se ljudje v Burmi zanimajo za nas in za naše razmere, kako priljubljeno je med njimi ime maršala Tita in kako cenijo naš boj za svobodo in naše napore za socialistično graditev. Naša vojaška delegacija je prispela v glavno mesto Kangun 4. decembra 1JI52. /e na letališču so nas prisrčno sprejeli ln že tam sino čutili njihovo gostoljubje in veliko ljube, zen do Jugoslavije. Zbrali so se okrog nas ln sl šepetali: »Jugoslavija, Tito« ter se nam opravičevali, da niso vedeli, kdaj prispemo, ker bi nas bil Uangun sicer. sprejel Še bolj svečano in prisrčno. Prispeli smo namreč dva dni pozneje, kakor je bilo določeno. * Vojska generala Aung Sana , Naša vojaška delegacija se je mudila v Burmanski uniji dva meseca kot gost burmanske vlade, vojske in vsega ljudstva. Drugi dan po prihodu smo položili venec na grob generala Aung Sana. največjega moža l)urme ln tvorca Burmanske unije, ki so ga IB. junija 1947 s sedmimi drugimi ministri ubili sovražniki burmanske svobode in neodvisnosti. Obiskali smo predsednika republike, predsednika vlade in druge voditelje neodvisne Burme. Navezali smo tudi tesne stike z burmansko vojsko, letalstvom in mornarico, ter videli več njihovih vežb. Vse, kar smo videli v vojski, je napravilo na nas globok vtis. Oficirji so nam pripovedovali, da je začela Burma organizirati svo-jo vojsko leta 1939. V začetku je upa- ; la, da ji l>o pomagala japonska voj- > ska pri osvoboditvi dežele, toda leta j 1941 je naprtila burmanskemu ljudstvu še hujše suženjstvo. Takrat je stela mlada burmanska vojska kakih j 30U.MD mož. Pod pritiskom novega j okupatorja je morala Burma svojo mlado »vojsko neodvisnosti« večidel razpustiti. Japonci so ji dovolili su-mo kake tri bataljone. Oborožena vstaja se Je začela v ! Burmi 27. marca 1945. Takrat je šte- j la ilegalna vojska kakih 10.000 borcev, sile gibanja odpora pa kakih 4tf.W0. Skupaj z Angleži so te čete v kratkem izgnale okupatorja. Sledila so obdobja pogajanj z angleško vlado, ki so se končala tako, da je Burma 4. januarja 1948 dobila neodvisnost. Sovražniki burmanske neodvisnosti pa niso mirovali, marveč so začeli oborožen boj na vsem področju Burme. Selc leta 1551 so bili poraženi ln ostanki razbitih upornikov so se umaknili v džunglo. V spopadih z uporniki se je mlada bur. manska vojska okrepila ln si pridobila dragocene Izkušnje. V Burmi nj splošne vojaške obveznosti. vsi vojaki so Izključno prostovoljci. V vojski služijo 8 do 10 let. ko smo prišli mednje. Po vseh mestih ln ulicah so stali slavoloki n pozdravnimi napisi. V partizanskem Mudonu ‘ Iz Mulmelna na jugu Burme smo ; so napotili v partizansko občino Mu- V mestecu Kalu, 1300 m nad morsko gladino, smo se seznanili s komandantom brigade, ki se je mudil v Jugoslaviji. Na steni njegove pisarne visi slika maršala Tita. V brigadi je tudi bataljon Gurkov. V Burmi jih ni mnogo in skoraj vsi se zbirajo v tem svojem starem, junaškem bataljonu. Gurkl sodijo med najhrabrejše prebivalce Azije. Videli smo več njihovih zanimivih običajev. Obiskali smo tudi državice San na severu Burme. Prej je bilo teh državic 33, In v vsaki je vladal knez. Po vojni se je nekaj knezov odpovedalo vladanju, nekateri pa se skušajo obdržati še zdaj. Pred neko vasjo na bregu jezera je nas PIODADA - vsestranski načrt o razvoju Burme in njenih ljudi sta povezana. Zdaj uporabljaj.0 v Burmi samo 1512 milj železni- Napisal posebej za »Borbo« novinar in publicist Maung Maung »Piodada* je ena tistih pridobitev sodobne Burme, za katero se človek lahko navduši. Beseda »Piodada« je prerasla v idejo, v daljnosežne načrte o razvoju in blaginji. »Piodada* je ustvarjalna in praktična in v množicah je našla velik odmev. V nasprotju z večino velikih načrtov o razvoju, ki so jih najprej napisali, potlej pa poslali v vladne urade, ima »piodada* malo skupnega z načrtovanjem na papirju. Ze od začetka se je uresničevala na poljih, o oddaljenih vaseh in na širnih planinskih področjih. ieko Socialisti vidijo v »piodadi« voditelji Osvobodilne lige, vo- don, od koder'so Sil partizani v boj «ako"valo“nad~2fl00 lludf Prepe™ilP8o! ; .r.evolu.CIie- »Burman- dilm socialisti, vlarlni 7 \ osvoboditev mesta. Sprejela nas plesali na čolnih In vzklikali mar- , revolucija naj se uresniči po ških prog. Obnova železnic napreduje počasi, ker so pač razmere takšne, ker je odvisna od dobav lokomotiv, tračnic in °PreJ me. Minilo bo še pet ali dese let, preden bodo železnice spe obratovale, kakor so obratovale prej. Tudi notranje vodno pr<£ metno omrežje je izgubilo mD<\ go prevoznih sredstev, raze. je večja četa bivših partizanov, po- šalu Titu in Jugoslaviji. burmanskih metodah,« je rekel več i- i ■ '-»svoDoailne lige, vo- tega pa tuji proizvajalci »c A socialisti, vladni funkcio- let ne bodo mogli sprejeti na-narji in strokovnjaki obravna- j ročil za zgraditev ladij. In vfH' J ,— I — usuutiie na socialistični voditelj in minister'o razvoju. Eden teh načrtov, goža obrambo U Ba Sve. Ce naj i spodarski, določa povečanje’na-bo marksizem vodnik v revolu- j rodnega dohodka od 355 krorov*** ciji, ga je treba tudi prilagoditi j v letu 1950/51 na 700 krorov v krajevnim potrebam in razmeram. ] letu 1959. Izračunali so, da bo . . | lahko dohodek na prebivalca Vsi sodelujejo spet dosegel 330 kijatov letno, o - . . • , kolikor je znašal leta 1938/39, Dri Samopomoč je bistvo progra- narodnem dohodku 50%, samo če n^P,0K-ad^n?meVeu “fi?11 se bo narodrii dohodek dvignil BSMi “<5? aTnadlfiSem' V”"' "vlel°,5.0000.ki' življenjska raven v deželi zbolj-jatov** podpore. V vsaki vasi je gaia znatneje. J odbor »piodade«. L njegovim po- -j- uuiav ua- I *-ci Agiauuu* — , vali in sprejeli osnovne načrte ! dar donaša to omrežje lepe a -' hodke — kakih 100.000 kijatov Delegacija JLA z generalpodpolkovnikom Ljubom Vučkovičem na prijateljskem obisku v Burmi strojena sredi mesta. V neposredni bližini so blie takrat še skupino upornih Karenov, ki so ropale po vaseh. Ljudje so obdelovali zemljo, hkrati pa ščitili svoje vasi pred roparji. Tako so pomagali vojski, da je čimprej obračunala z uporniki. Med kosilom je zbrane partizane in kmete nagovoril njihov narodni poslance. Med drugim je rekol: »Zbrali smo se, da vas sprejmemo In pozdra. vltno, da stisnemo roke Jugoslovanskim partizanom in da prek vas pošljemo tople pozdrave možu tam daleč na Balkanu, ki ga vsi zelo cenimo In ljubimo, maršalu Titu.« sredovanjem pridejo predlogi vasi v okraj. Kriteriji za presojo načrtov so kaj preprosti: načrti morajo biti praktični in obsegati dela, ki bodo kmetom v kratkem koristila, biti morajo gospodarsko zdravi, toda ne prisilni; letni i stroški naj ne presegajo zneska j , dotacij, toda predlogi so lahko' ! tudi obsežnejši, če vas sama po- | veča dodeljeni znesek s prosto- j voljnimi prispevki v denarju in delu. Ti kratkoročni načrti niso stremi jivi. Zasnovani so v upa- j nju, da bo vas ob koncu »pio-kltajske meje. To mesto je znano , j dadec v nekoliko boljšem polo zgodovini z Imenom Mali ltangun. Tu zaju, kakor je bila pred začet Načrti v okviru splošnega načrta Splošni gospodarski načrt vse- pred vojno pa jih je poslovat buje načrt o obnovi železnic, 640. Predvojno število bomo Q° razvoj notranjega vodnega, le- segli v treh letih. V večjih ©e‘ ___________'J?.. tedensko — kar je razveseljiv0' če pomislimo, da imajo železnic zgubo. Razvija se tudi letalski met, ki ima mesečno kakih 20U tisoč kijatov čistega dobička, Lp' tališča in pristanišča za ladje gradijo hitro. Nedavno J® upostavila ladijsko službo, * veže Rangun s pristanišči n morski obali. Sprožen je bil ‘O® predlog, da bi cestni promet nacionalizirali ali pa organizira^. , na zadružni podlagi. Poštni pr met se bo zboljšal. Zdaj Pos 1 je v vsej deželi samo 390 p°s 1 Obnova v Šanu kom uresničevanja tega načrta. Ljudstvo je z veseljem spre so divjali srditi boji med Kitajci in Japonci; Angleži pa so mesto bombardirali in ga malone do tal poru- . . . - . . šili. Staro glavno mesto Burme Man- jelo načrte, idejo samopomoči in dalaj je tudi močno porušeno, še skupnih naporov. V mnogih okra-zdaj je videti na vsakem koraku sle- dove vojnega opustošenja. ^ . , v , . prostovoljnimi Na velikih naftnih poljih okrog Prispevki dotaci jo vlade več ka-; čarka in Janjcgjanga, smo tudi vi-1 kor popetonli. Po vaseh so iz-’ d.clI> kako Burmanci neutrudljivo od- kopali več vodnjakov, zgradili: P° v«eh vaseh so stali pred hi- je^” Imenu prebivalcev “toh kraje? 'n Popravili več cest in mostov *— . ....—. ---------*— — -v — ! u « ln naa pozdravljali z m a- pozdravil predsednik občine, je med ’ *er poslopij za osnovne sole, ka-i Najprej se v raznih tečajih izuče za “an.JeiJ rJk- vse hiše so bile nam na drugrim rekel, da maršal Tito ni osvo-; kor bi iih bili v dobrih desetih vninim nntnm najboljši med njimi okraSene V neki Soli smo videli »--j.,______________ ... «__I , ..J . . uuui,u ucseuii ta Ima bogato bojno zgodovino, manski oficirji vojake, potem pa za podoficirje in oficirje. Vsaka eno Bur-prosili, naj jim povemo člmveč o naSl vojski, zlasti pa o maršalu Titu. In zmeraj so na koncu vprašali, alj bodo tako srečni, da l>odo videli lita, o katerem so mnogo slišali ln ki ga tako zelo cenijo. Vsi so ljubosumni na tivoje tovariše, ki so že bili v Jugo- zemlJevIdfEna katerem Jugosfa vi j o,** 'dvema* "rok a* i ‘ežavn° vpraSanjc urodnoatl. « - ma. ki ju stiskata v znak pozdrava njlmTJnl ,otu nob<;n P®!*!, • In prijateljstva. Obiskali smo tudi I Fe,kel. Je- da Burmanci enako spoStu-mesto Mejktil, ki je bilo med drugo ^jo J" . '“"‘j?..,hJLah^?st' <>ržavništvo svetovno vojno hudo bombardirano^ i lomacijo velikega Ju. Tam nas je pozdravil predsednik 1. narodnega vtHiiUUja Mlada Burmanka mnogo letih, če bi imeli na razpolago samo dotacije vlade. »Piodada«; je opravičila samo sebe in vlada 1 je _obljubila, da bo v prihodnjih letih povečala dotacije okrajem. »Piodada« ni omejena na ko-. Antifašistično llge. kl je’med drugim H"lrSala ,T1.ta' kakor »o'zaupali svo. panje jarkov in popravljanje omenil, da so sile faSIzma med vojno 1 4.™“ voditelju in JunaJcu cest. Njen dolgoročni smisel je brezobzirno pogazile in opustošiio ^anu. 1 dalinosežneiši nren rilt tp nn Burmo In Jugoslavijo. Pod modrim . Ne lo Burmanci, Kareni, Sani, 1 _,„il _ _ v! »P? vodstvom maršala Tita pa se je Ju-| In Kailnl. marveč tudi narodne PO*n. razvoj človeških sil dežele gosiavija zmagovito dvigi - - ■ nasilnlškcga škornja 1 cizma. kakor se je tudi Burma uspe-i prisrčno in prijateljsko. In to daljno WWin4p sno postavila po robu japonskim fa- prijateljsko deželo je obiskal zdaj Delo na riževem polju pa se je JU* v,1“ Ml novim, Uiar»w tuui uaruu 11« *-, T.» X. . . , ivignlla izpod! manjšine — Hlndusi, Kitajci, musll- za zboljšanje življenjske ravni, talskega in cestnega prometa, stih bomo upostavili radiobrz0- Si1«;:Kw.t1.um ES,1111»doida i«™»w«*c.b?»h«» lannnskim fa-! nriiateHskn n>,tQiroi Diaginje. mi*j železnic. To ni mnogo za avtomatično telefonsko central šlstom pod spretnim vodstvom svojega generala Aung Sana. tudi predsednik naše republike tov. Tito. Ljubo Vučkovič KRATEK PREGLED ZGODOVINE DEŽELE OB IRAVADIJU edanji prebivalci Burme _________ „_________________ rajo iz plemen mongolskega I manski zgodovini in umetnosti, porekla, ki so se v valovih j Mongolske tolpe Kubiaji . ” J w CjLI L* » IU111Q11V,UU ICICIUIISIVU V«*- - Avgusta 1952 so sklicali na- deželo, večjo od Francije, ven- telefonske-proge pa bodo rodno konferenco, na kateri so dar pa so bila njena glavna me- zale večja mesta v vsej dezc k I Pomen »piodade« je v usnlf0 | ritvi na velika javna dela ce j tedaj, če se pokaže, da bo d logo težko izpolniti. prebijali čez gore iz Srednje Azije, večidel iz Tibeta in ob- izvi- gova doba je označena kot zlata v bur-iski zgodo^ ‘ Mongolske tolpe Kubiaji Kana so slavljf In ki so jim < pripovedovali. Iz Kanguna smo se napotili v razna mesta ln vasi. Težko Jo opisati. kako prisrčno so nas povsod sprejeli Hodil] smo p« ulicah mest skozi goste Špalirje ljudstva, dolge večkrat nad dva kilometra. ljudje so stali z veneti okrog vratu ln šopki v rokah, s katerimi so nas okrasili, : i® začelo pred dobri — dva tisoč leti. Ti prvi priseljenci so se imenovali Moni. Sčasoma so Čedalje bolj prodirali proti jugn dežele, kjer jih je zdaj ostalo še nekaj tisoč. V 9. stoletja so se začeli priseljevati s tibetske gorske planote Burmanci, ki so se naselili v rodovitni dolini reke Iravade. Za niimi so prišli iz obmejnih pokrajin Kitajske Kareni, Kaji. Sani in drugi, ki so se v glavnem naselili v severnih planinskih delih Bnrme. Mnoga plemena so se v stiku z Burmanci v rodovitnih dolinah povsem pretopila v Burmance. Pleme Kasinov se je priselilo šele v 19. stoletju v naibolj severne pokrajine Burme, kjer živi se zdaj. V lt. stoletju sc je vladariu Anoratu posrečilo združiti mnoga plemena in ustanoviti državo, ki se je razprostirala malone po vsem področju sedanje Burme. Zgradil ie Pogan, sloveč po velikem številu pagod. Mesto Pagan je razcvetalo tja do druge polovice 13. stoletja in nje- BURMA V STOLETJIH 32*/.. Angleži so predvsem pospeševali so se po objavi tega sporazuma začele ' Načrt »piodada« predvideva . čnka ?n°™Tnfh 9blvanJe .k“v* I aretacije. Je Aung San pobegnil na Jn- kmetijstvu V prihodnjih Pet. ln raznih rnd, zlasti pa so izko-1 ponsko, kjer sc Je z 29 druzimi Bor- l«*:t, i rifa risčali gozdove. Investirali skoraj sploh ' manci vojaško Izšolal. letih podvojitev pridelka t , ... j.,.,, -- Japonci se pa niso držali sporazuma, Povečanje pridelka drugin * ko so leta 1942 zasedli Burmo. Se več, tur. Dva in pol milijona ora.„„ zaceli bo to deželo neusmiljeno izko- »pmlip ki io nstnin rnradi VOjBe riščati. Sele ko jim je vojna sreča ?emlje’ ost,al® zar, obrnila hrbet, so avgusta 19« pripoznali ln uporniških akcij neODfl®1" ni silam, so se vo- Metode obdelovanja zemlje riifplii strnnko Tnlrin« --w«.«.rali. Ustanovijjg m ustanovili Antifašistično ligo Ljudske ze Vec sol za kmete ter P08* £ih fronte, katere cilj ie bil boj jjroti fa- in vzorne farme na kmctijsIC si zrnu, pa tudi nadaljevanje boja za po- I nnflrnx::h polno neodvisnost dežele. »Vojska ne- i PoarocJin* odvisne Burme« se je uprla Japoncem, [ Tudi razvoja industrije tlolg0 se preimenovala v »Patnoticne burman- ' x i« • i ^ Zfl' ske Bile« in pod vodstvom Aung Sana j načrti >piodade« niSO « odigrala važno vlogo v izgonu Japoncev. ] nemarili. Energija iz liidrocentrs Januarja 1946 se je Antifašistična . . ... °.J , . -cmaril0 liga na prvem kongresu odločno izrekla i za industrijo ter elektrlfl^1- . proti naklepom Angležev, da bi dali mest in vasi, Zgraditev paplrnl liurmi samo status dominiona. Pod nri- ° »i R »urmi samo status ________________________ tiskom stavk in sile Antifašistične »ige in elektrarn, obsežna razis; ;k0' in njenem okviru je ostala do trije Jugoslovani, diplomirani študentje kot štipendisti burmanske vlade pojavili na ran-gunski univerzi, so takoj v začetku čutili, da so prišli med prijatelje. Burmanci so po naravi zelo odkritosrčni ljudje, neizumetni-čeni. In njihovo prijateljstvo prihaja iz srca, je odkritosrčno. Burmanski študentje niso prikrivali/ univerzi, sta v oktobru odpotova- 19J7, ko je postala samostojna angleška danja. Sklcaili so tudi lormalcn spo- z Indijo 1 razum, po katerem naj bi Burma orga-v Burmo nizirala »vojsko neodvisne Burme«, ki deželo. In ko so se prvi dentov na rangunski univerzi je, J®1da^se^Te priselilo' posrečilo, da so dobili s posojili v roke | nudila gospodarsko pomoč, sama pa bi 50*/• zemlje v dolnji Bnrmi, v gornji pa imela od tega trgovinske ugodnosti. Ko najkrajše rečeno Burma. V tem j mnogo Indijcev, blizu poldrugi milijon, j ni imela Japonca za vrhovnega pov so razen zgodovine, gospodarstva Zemljo so nacionalizirali, kmete pa spre-1 nika. Japonska se je zavezala, da bo in jezika zapopadeni tudi budi-. ' “.upnike.^Tako se je Indijcem j »wrmi takoj prlpoznala neodvisnost ln stična filozofija, burmanska umetnost in književnost, Čeprav na rangunski univerzi še nimajo odseka za zgodovino burmanske umetnosti. Dva Jugoslovana, ki sta na specializaciji na rangunski da ne vedo mnogo o Jugoslaviji, pa tudi ne, da vidijo po tem, kar vedo o njej, v Jugoslaviji prijatelja. Od takrat je minilo več mesecev. Jugoslovani so rangunski univerzi la z znanstveno ekipo v Pagan, središče z največjim številom starih kulturnih in umetniških spomenikov, ki ga imenujejo v Burmi »mesto štirih milijonov postali na pagod«. Njihovo potovanje je za-j »domači«, beležil tudi burmanski tisk. Zdaj se burmanski študentje več-, Burmanska vlada je zagotovi-krat posvetujejo z Jugoslovani o la Jugoslovanom, ki se speciall-literaturi ali drugem gradivu za! zirajo v tej deželi, ugodne pogoje študiranje. Vprašanj o Jugoslaviji j za študiranje in delo. Dobili so pa je še preveč. Rektor univerze i posebna stanovanja v novih hišah dr Htin Aung mi je nekoč rekel, za univerzitetne docente in proda je prihod jugoslovanskih štu- fesorje. Ce potrebujejo knjige ali dentov samo začetek in da bi gradivo za študiranje, jim docen-Burmanci želeli, da bi se pove- ti zmeraj radi postrežejo. Ni čud-čalo število študentov in profe- no, da se počutijo naši študentje sorjev, ki bi prihajali v Burmo, i v takšnem okolju kakor doma. | da bi se ukvarjali z znanstvenim’ B. V. so Angleži popustili in privolili v po- j valna dela na doslei nerazisk8' Rajanja. Toda v ligi je nastal spor, ko ..-i in SO je sklenila zaupati pogajanja Aung nih rudarskih področjih* Sanu. Komuniste so tedaj izključili iz I nekateri načrti, vključeni ’ V začetku leta 1948 je prispel Aung splošni načrt o industrijs^eI1 San v London in dosegel začasni spo- I ra7vn:11 M. cTPfin inrlnctriali*0' razum o tem, da bo Burma dosegla ne- | ra. °J.U- i’a srf.C0 ln(UJSIr _l0. odvisnost po mirni poti. Proti sporazumu Clja ni več Zgolj politično SG . je takrat nastopila tudi desničarska TTK4rP7no rnvnntp)ip hnmO koalicija. Na volitvah v ustavodajno j uStrezno ravnotežje DOIBU skupščino spomladi istega leta je dobila segli Z razdelitvijo sredstev vSchSmanndaIov.Anli'n5istiČn‘ lig* ,r/' I industrializacijo in pridelovanj6 Ustavodajna skupSčina se je sestala riža. 10. Julija 194? in v njej je bilo 170 pred- . stavnikov Lige, 7 komunistov, 2 neodvisna, 4 Angloburmancev, 4 Karencev in 44 predstavnikov obmejnih pokrajin. So- | glasno so sprejeli resolucijo, ki jo je 16. julija predložil Aung San in s ka tero je bila za Uresničuje se Cilji »piodadec niso onicj6^ zgolj na razvoj Burme. Znjen1®^ razglašena neodvisnost in tudi izšolanje novesra človeka suverenost republike Burme, že prej je odgovornega dr/avliann ki ‘aD Aung San dosegel sporazum s predstav- pogovornega ar/.avijana, ,. niki obmejnih narodov Hurme o zdru- aktivno sodeluje V llPr j!n-žitvi in ustanovitvi enotne države na nju, izobraženega Človeka Z 111 podlagi avtonomije obmejnih pokrajin. rlprnn ;7nhrn7hn in Vtem ko je skupSčina sestavljala aernoA. iT j in V osnutek ustave, je skupina oboroženih Zavestjo. Napredna politi K« ...... • « » ...I-««. . . ljudi vdrla v sedež začasne vlade in 19. julija 194? ubila Aung Sana ter Sest drugih Članov vlade, med njimi tudi glavnega tajnika Soclalistjčnc stranke Takin Min. Organizator boja je bil voditelj neke meščanske stranke, ki je bila na krmilu, ko so vladali v Burmi še Angleži. šolah in na univerzi, množi1 izobrazba in prevajanje niodcf£0 znanstvene literature za šir9 uporabo — to so nekateri c,^2 načrta o izobrazbi. Vzporecln0 načrti o izobrazbi in pospešiva Uboj narodnega junaka Aung Sana nju ljudskega zdravja, ki SO ter ostalih prvakov SocialistK-ne stranke ^ .. in Lige je pomenil tragedijo. Toda ta- J1!1.1?11 povezani, SC uresn čllj J . kratni predsednik ustavodajne^ skupščine tudi načrti O >decentrallZOc J u Nu je stopil na čelo vlade in ob pod- močic osrednje vlade in »den10' nnri cnrmlictnv rt#wl vnfliilvnm II Itn ■ . . .... . pod vVdežeirOktob« kratizaciji krajevne uprave«. Jugoslovanski Študenti na specializaciji v Burmi pori socialistov Švea uredil razmere leta 1947 je U Nu odpotoval v London in dosegel z Attlejem sporazum. Velika Britanija je prlpoznala Burmansko unijo kot povsem neodvisno in suvereno državo, pogodba pa je začela veljati 4. ja-I nuarja 1948, ko so v Rangunu svečano razglasili Burmansko unijo. »Piodada« = dežela bloff1' nje. ** 4 kijati = dolar. *** 1 kror - 10.000.000 kiii*0* BOJ NA ŠIRŠI FRONTI za napredek kmetijstva nio nasem kmetijstvu je najvažnejša naloga, dvigniti proizvedemo zaZfosta,e’..a.vtarkične v napredno, blagovno. V zadnjih letih “irši f t- po*°^'*i trdne temelje, zato bomo letos napredovali na ~a km1?” * ^a' težišče na živinoreji kot pogla- stroip •23 reSrese (pocenitev vitni panogi slovenskega kmetij- ičitriih" m oroc*j'a> gnojil in za- I stva in da se bodo dajale razne rnateriteV gradbenega j podpore za nabavo plemenske ži- losov h 3 .??? 23 Sradnjo si- i vine, graditev osemenjevalnih v®niia potrebuje Slo- postaj, da se bo za poljedelstvo . ro2 200 milijonov din. uredila semenska služba, pravzaprav na kratko, veliko bo storjenega za napredek celotnega kmetijstva. » Tudi privatnemu kmetu bodo omogočena sredstva, s katerimi bo lahko izboljšal svojo proizvodnjo. Ugodno kreditiranje (1 odstotek obresti za obratne kredite, olajšava pri amortizaciji in dolgoročni krediti za investicije), pravilnejša davčna politika itd. — vse to bo brez dvoma ugodno vplivalo na napredek. Tudi okraji sami bodo iz svojih sredstev letos vložili v kmetijstvo precej 11 TEKMOVANJE »DESET LET SVOBODNE GRADITVE« , -<=■ — milijonov din, o, pa Je že upoštevan 50- ; regres. Domača industri- d»l= str°jev bo letos . mnogo več po številu in še +,‘Tnu’ k-ar pa je najvažnej-maoi fl P° nizkLh cenah. Za do-olnvCr, Predvidena cena io kL ^in, to je vsota, ki £ &o zmogla vsaka kmetijska «®uga, saj je štirikrat manjša ska Y2zeneSa- Od celotnega zne-kivL?1 ^mo 83 Idrija štiri leta orirSn1 v mehanizacijo, je ie^f ? 84 odst°tkov na traktor-stmfl 16 odstotkov na druge m naprave. Tako so za- druge sposobne preorati mnogo večje vsote kot do sedaj. lp§ A Te dni na kmetih: prašiča so »slekli« iz kože sfero^ Površine, kakor pa jih | Zadružna podjetja baje letos kmet^0 obdelati. Zato bo letos ne bodo obdavčena, vsi dohodki gjjjv Js.tvo dobilo precej traktor- i bodo odvedeni v investicijski jev Bf^Jjučkov in manjših stro- ! sklad — okrog 1,5 milijarde bo za . sušilnic, čistilcev j ostalo za kmetijstvo —. Ce pa ^ * ta semena itd.). Posebno upoštevamo še sklade za pospe- bjJ?. “o dobila tudi oprema tr-blasn Podjetij s kmetijskim bodo sposobna odku-v Vse artikle pravočasno in bo 7, ®m stanju. Treba jih Vozn oskrbeti z zadostnim skladb Pokorn in s primernimi pri poljedelcih 30.000 din. Skupna vsota, določena za nagrade najboljšim kmetovalcem, je več milijonov dinarjev. Natečaja se lahko udeleže državna kmetijska posestva, KDZ, splošne kmetijske zadruge, pa tudi privatni kmetovalci ali skupine zasebnih kmetovalcev, ki se zanj prijavijo. Ta način pospeševanja kmetijske proizvodnje bo prav gotovo uspešen, kar dokazuje veliko zanimanje kmetovalcev. Tudi ostali okraji imajo veliko v programu. Kranjski na pr. bo letos med ostalimi deli v kmetijstvu uredil 100 gnojišč z jamami in zgradil na 100 gospodarstvih 200 silosov. V Preddvoru bodo uredili 25 ha plantažnih nasadov, v Češnjicah in v Zabnici po 5 ha, razen tega bodo uredili 2 ha nasada za jagodičevje in v Železnikih zgradili sušilnico. Celjski okraj bo zgradil 300 gnojničnih jam in 100 silosov, uredil drevesnico, na 20 ha posadil sadna drevesa in pripravil 15 ha hmeljske-ga nasada v Preboldu. Lahko bi našteli za vse okraje, ker bodo letos prav povsod kmetijstvu dali prednost in tudi materialno podlago. Pri tem pa je važno proučiti, kako bodo kmetijske zadruge uspele izkoristiti vsa ta sredstva. V okviru kmetijskih zadrug se bo odvijala vsa dejavnost na vasi, ne samo v njihovih strokovnih odsekih, ampak bodo LJUDJE OB JEZERU Tretji udeleženec nagradnega novinarskega tekmovanja »Deset let svobodne graditve« je član uredništva »Kmečkega glasa« Milko Štolfa. Z njegove poti od Mostarja do Dubrovnika objavljamo danes prvo reportažo pod naslovom »Ljudje ob jezeru«. Od Konjiča do Jablanice je nekaj več kot 30 kilometrov. Pod novim mostom v Konjiču dere čista in sinja Neretva še mnogo bolj kot Soča pri Bovcu. Kmalu pa bo prav tu pod mostom začela naraščati in bo množina vode. ki jo pripelje z okoliških hribov, prestopila strugo in razširila bregove. Nastalo bo jezero. Sirilo se bo proti Jablanici in poglabljalo Niti ni potrebno še po- °*>rc krave — ponos živinorejcev ševanje kmetijstva pri republiki, j ter 5 milijonov za termin 20. september 1955. ,, .... i Ker so se proizvodna podjetja okrajnih ljudskih odborih in kme- elektrogospodarstva že predhodno tiiskih zadrugah, poleg tega tudi sporazumela o razdelitvi razpoložljl- rvhMnralrih davkov in vih deviz za Prv<) tromesečje 1S55, na sredstva IZ ODCinSKin aaVKOV in sestani nj prišlo do licitacije in so kmetijskih hranilnic, ki se bodo bili zaključki sklenjeni po obražun- zdai vsa vrnila V kmetijstvo — Skih tečajih, ki znašajo za obr. dolar /In ip hilo do sedal Avstrija 588 din, za Italijansko liro računajo, aa je ono <10 seaaj g3 cUn za 1#0 Llt in ^ nem§ko marko okrog milijardo iz kmetijstva 1,022 din za 100 dm. celotno količino vloženega v banke in razne hra- razpoložljivih deviz je kupila eiektro- mlnirp ____ dfthinin čela t>ravo ste— gospodarska skupnost Slovenije v minice — aoDiino seie pravo Sle imenu vseh podjetij elektrogospodar- morale zadruge prevzeti tudi vso vse do višine kakih 75 metrov, ostalo, kulturno in politično de-, To bo takrat, ko bodo dogradili javnost. Zato nikakor ni prav, da še drugi del jablaniške hidrocen-so se nekatere specializirale trale in jez popolnoma zaprli, skladno s svojo glavno panogo Ni še mesec od tedaj, ko so (n. pr. v živinorejske, hmeljarske, Neretvo, Neretvico in Ramo z vinogradniške itd.)., kajti njih vsemi pritoki delno zajezili; voda naloga na vasi je vsestranski na- se je začela nabirati, da se je po-predek, ne le napredek njenih krajina ob Neretvi spremenila v glavnih panog. Jak. jezero. Prvi sestanki na Deviznem obračunskem mestu v Ljubljani V četrtek, 6. jan. je bil na Deviz- pooblaščencev Izredno veliko, preko nem obračunskem mestu posebni se- osemdeset. Zaključeni so bili prompt-stanek, na katerem so kupovala na- ni in terminski posli za sledeče de-membne devize proizvodna podjetja vize: za promptno — italijanske lire iz grane 111 — Elektrogospodarstvo, in holandski forinti, za termin per V prodajo je Narodna banka dala 20. februar, Italijanske lire, per 20. ma-obr. dolarjev Avstrija za 45 milijonov rec Italijanske lire, per 20. junij an-dtaarjev po uradnem tečaju, italijan- gleški funti, avstrijski obračunski skih lir za 30 milijonov in nemških dolarji in nemške marke, mark za 25 milijonov, skupno torej Vsi zaključki, tako promptni kot deviz za 100 milijonov dinarjev, ra- terminski so bili sklenjeni po _ obra-Čunano po uradnem tečaju. Od tega čunskih tečajih, ki so: za italijansko je bilo 55 milijonov prodanih prompt- Hro 93 din, za holandske formte 15.803 no, 25 milijonov za termin 20. febr. din, za avstr, šilinge 588 r*Pelj-aLa te dni v split- .Pristanišče podvodni elek-itJj11 kabel, namenjen zvezi daln, Bračem in srednje^ Vi . 1inskimi liidroenergetskiim.i bel^oi81^ Je 7600 m in de-ton d Cm’ te^lta I”1 kaikih 660 t«k' . * oložiti so ga nameravali dje J P° prihodu holandske la-,1^1 ’ Pa je vihar onemogočil to ^ aJ zamotano delo. Šele včeraj p,- X navzočnosti večjega števila in ?s*aynikov oblasti, inženi'rjev kaih iU^ strokovnjakov položili n1t , v morje. Dela so opravili ^o, kakor je bilo do-čen °’ ?ePrav Sre za en kos in vJm v ie polaganje združeno / ellkimi težavami. na^t°k Brač je eden največjih sti °tpkov in na njem sta zla-tazyita izdelovanje braškega sr k1 ‘11 ribja industrija. Zdaj temu oo v Uradnem listu izšla uredba o začasni ureditvi minimalnih pokojnin. Upokojenci to spremembo že pričakujejo in precej razpravljajo o njej, hkrati pa se zanimajo za posamezne podrobnosti. Ce pogledamo, kakšno je stanje starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin v Sloveniji, potem vidimo, da odpade v vseh pokojninskih razredih na minimalne pokojnine pri invalidskih upokojencih 45%, 1 ri starostnih 10% in pri družinskih 52%. Pri invalidskih upokojencih je odstotek tistih, ki prejemajo minimalne pokojnine, zato tolikšen, ker je povprečna delovna doba invalidsko upokojenih 19 let, kar seveda vpliva pri razvrstitvi na raz ie. Pri starostnih je povprečna delovna doba le eno leto manj kot predpisana, zato je tudi odstotek minimalnih pokojnin dosti manjši. Na visok odstotek minimal-družinskih pokojnin pa vpliva tj, da so te pokojnine za določene odstotke manjše od osebnih pokojnin. Minimalne pokojnina se naj-številneje pojavljajo v razredih od XX. do XI. razreda. V te razrede je razvrščenih 96% invalidskih upokojencev ter 82% starostnih upokojencev. Ker znaša minimalna osebna pokojnina lc 4500 din ter minimalna družinska pokojnina 3500 din, je bilo treba najpoprej izboljšati prejemke tem upokojencem. To naj bi dosegli z uredbo o začasni ureditvi minimalnih pokojnin, dokler ne bi bile urejene pokojnine vseh upoko- jencev. Toda, če se poglobimo v podrobnosti nove uredbe, nas nehote ofoide dvom, ali smo z njo namen dosegli, to je, ali smo vsaj deloma izboljšali življenjsko raven tistih upokojencev, ki imajo najnižje prejemke. Poglejmo, komu in v kolikšni meri priznava uredba zvišanje prejemkov. Tisti upokojenci, ki so prejemali doslej na osnovi 20-Iet-ne delovne dobe 4500 do 4900 din pokojnine, bodo po novem prejemali kot minimalno pokojnino 5000 din. To se pravi, da se zviša za 500 din tistim, ki so imeli le 4500 din, potem pa za neka j manj postopoma do tistih, ki so že doslej prejemali 5000 din. Onj upokojenci pa, ki imajo več kot 20 let delovne dobe, pa bodo po povišanju pokojnine dosegli znesek 5300 din. Bolj zapleten je račun za zvišanje pokojnin družinskim upokojencem. Za osnovo pri izračunu služi znesek 900 din. Od tega se izračunajo odstotki na tale način: če je en uživalec pokojnine, na pr. žena ali en otrok, se vzame 55% od din 900, pri dveh uživalcih 65%, pri treh 80%, pri štirih 95% in pri petih uživalcih 100%. Tako znesejo izračunani odstotki od zneska 900 din po vrsti: 490 din, dalje če sta dva uživalca 580 din, za tri 720 din, nato 850 in 900 din. Ta izračunani odstotek pa se ne prišteje dosedanji pokojnini, temveč osnovni, minimalni, to je znesku 3500 din. Tako se 1 zvišanje gibalo od 50 do 900 din. Vsa la zvišanja pa so vezana na določene pogoje in deležni jih ne bodo tisti upokojenci, ki posedujejo obdelovalno zemljo, za katero plačajo davek letno več kol 1500 din na družinskega člana. Drugi pogoj so ostali dohodki, bodisi iz samostojnih poklicev ali iz delovnega razmerja. Tu pridejo v poštev zla-s.. upokojenci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z drugimi družinskimi člani. Poglejmo primer: upokojenec prejema 4500 din, njegova hčerka pa je v službi in prejema na pr. 6800 din. Uredba pravi, da se v vsakem takem primeru od pokojnine odšteje (namreč samo računsko) 1300 din, nato pa oba zneska sešteje, to je: 3200 in 6800 do 10.000. Ko delimo to z družinskimi člani, v našem primeru z dvema, odpade na vsakega več kot 4000 din in v tem primeru, ker odpade več kot 4000 din, upokojenec zvišanja ne bo deležen. Zlasti ta, zadnji pogoj, na katerega je vezano povišanje minimalne pokojnine, vzbuja pomisleke. Zlasti v mestih je namreč skupno gospodinjstvo največkrat posledica hude stanovanjske stiske. Marsikje je otežkočeno sožitje v pretesnih stanovanjih, na pr. staršev z odraslimi, morebiti tudi že poročenimi otroki. Zaradi leh težkoč, ki jim stanovanjski uradi ne vedo zdravila, ker pač ni stanovanj, pa bodo prizadeti sedaj še upokojenci pri prejemanju pokojnin. To bo marsikje stanje med družinskimi člani še zaostrilo in dosedanjim težkočam, premajhna stanovanja, preveliko ljudi, se bo pridružila še nova: ne-povišane pokojnine. Razen tega pa je zaradi zapletenih izračunov in naštetih pogojev zaple-| ten tudi postopek te začasne pre-! vedbe. Nehote se spomnimo na mnogoštevilne predpise; ki kompli-cirajo izplačilo otroških dodatkov in pri ureditvi teh pokojnin uvajamo podoben sistem. Sleherni upokojenec, ki se ga dotika uredba, si mora priskrbeti kup potrdil o davkih, skupnem gospodinjstvu (kar ni tako preprosta stvar odločiti, kdaj je skupno gospodinjstvo in kdaj ne) itd. ter vse to priložiti prošnji. Okrajni in mestni zavodi za socialno zavarovanje pa pri pregledovanju prošenj spet ne bodo mogli postopati drugače, kot da bodo organizirali skupino honorarno zaposlenih, ki bodo mesece in I mesece tehtali varljivo tehtnico, ko-i mu pripade, komu ne pripade in kdaj ne pripade povišanje. In vse : to, bodimo si odkriti, za razmero-. ma nizke zneske pri že tako in tako zelo majhnih pokojninah. Ko smo se o teh problemih pogovorili na Republiškem zavodu za socialno zavarovanje Slovenije, so izražali iste pomisleke, kot smo jih navedli. Navdaja jih namreč bojazen, da se bo pripetilo isto kot pri izplačilu otroških dodatkov, namreč zelo zapleten postopek, počasno poslovanje in možnost izdajanja netočnih odločb. M. N. nar dvignil v banki in ga nekoristno potrošil. Nekateri, ki jim ni bilo do njihovih bornih njivic, so šli v Samac, bili tam, ta po mesec, dva, drugi spet so vztrajali celih osem mesecev. Tam jim je bilo dobro in so dobili lepe kmetije, toda vesti, da njihovi domovi ob Neretvi že niso poplavljeni — dvomi, če bodo sploh — so jih privlekli nazaj. Klic zemlje je bil močnejši od napovedi strokovnjakov. Očetje so obdelovali zemljo, sinovi so šli n* progo, na cesto. Toda kmalu so uvideli, da gre zares, pa so začeli z intervencijami. Ta je šel na okraj, oni v Sarajevo in nekateri celo v Beograd, da bi jih pustili na njihovi zemlji Voda je že poplavljala njive, pa so še vztrajali tam, orali in sejali »TI SI PISMEN« Zgradili so si nove hišice in po malem obdelovali stare njive. Mladina je šla na delo, nekateri so se izučili obrti; ta je postal kovač, drugi mehanik, tretji miner, šofer itd. Stari so čakali na griču in gledali, kako voda narašča. In končno je narasla do hiše, prekrila sadovnjake in cesto ter staro železnico. »Izgubili smo krov, imanje i život,« je pogledala postarna ženica na jezero. »Pa ni tako žalostno, imeli bomo to in ono. uredili bodo kakih 30 bazenov, sezidali hotele, razvili turizem,« se vmeša sin, mlad, bister, postaven dečko. V Jablanici se bo te dni izučil za šoferja. »Pa dobro, ti znaš, nišam ja pismena, kao što si ti.« In sin je pismen, to pomeni, več ve, kot lahko ve ona: staro se ne more ločiti od zemlje, mlado gleda samozavestno v prihodnost. Res nameravajo razviti turizem. Kmetijski strokovnjaki opazujejo zemljo in klimo. Verjetno bo zaradi jezera topleje in bodo lahko gojili razne kulture mnogo višje kot doslej. Verjetno bodo uspevale celo breskve, kjer zdaj raste le grmovje. Tudi vinogradništvu bodo posvetili vso pozornost, saj so znane hercegovske sorte prvovrstnega grozdja. Jezero bo služilo tudi ribištvu. Ze zdaj urejajo ribogojnico pri Konjiču. Pa jadralni šport se bo lahiko razvil. Vse kaže, da bo zaradi jezjera ves konjiški okraj postal izrazito turističen. Za zdaj pa kmetje in strokovnjaki le opazujejo novo nastajajoče jezero in čakajo, kaj bo z njim. »NAGIB« Tri sto milijonov kubičnih metrov vode se bo natočilo v jezero. V tridesetih letih — so preračunali strokovnjaki — bi se zaradi nanosa reke in pritokov jezero napolnilo. Ze zdaj izdajo letno okrog štiri milijone, da preprečijo naplavljanje. Ob jezeru urejajo velikanske rešetke, da se ne bi breg pogrezal. V Papraškem, kjer so uredili 12 novih hiš za izseljence iz doline, so si ljudje še nekam uredili. Začeli so misliti na nove površine v bregu, ki bi jih lahko spremenili v vinograde in sadovnjake. Toda prišel je vsem »nagib«. Kjer je zemlja nagnjena več kot 20 stopinj, je ne bodo smeli niti orati niti kopati, da je ne bi voda naplavljala v jezero. »Sve bi nekako išlo, ali nagib je strašna stvar,« pravi Jusuf Djino. In ta »nagib« jim je pobral dobršen del uporabne zemlje na griču nad jezerom. Morali se bodo privaditi drugačni obdelavi zemlje, gojiti večletne kulture in podobno. Verjetno pa bo ob jezeru v kratkem povsem izumrlo kmetijstvo, ker ne bo imel kdo delati. Mladina, ki je pomagala zajeziti Neretvo, da je poplavila dolino, si bo prebrala poklic, šla bo ob Neretvi in se zaposlila v tem ali onem podjetju, ki rastejo kakor gobe po dežju. Neretva bo poplavila domačije teh ljudi in 7. njimi njihovo bedo in zaostalost. Nova meč, ki bo pognala hi-drocentrale ob Neretvi, pa bo dajala tem krajem nov vir bogastva in dela. Milko Štolfa Po Tolminskem in Goriškem občinstvu z drugo premiero . ,. , , . __ letošnji sezoni, komedijo »Dobri ^ * Tovarna igel v Kobaridu bo rili še v nekaterih drugih krajih posiuii * gramozom. Nekateri vo&Sa- začela letos izdelovati nrve na Primorskem. ™ »o delali prostovoljno tudi po tri začela leios izaeiovail prve kratkem se bodo Dredstavili dni- občinii « popevala gradbenega drobne galanterijske nhrinf/vn*" materiala za 450 tisoč din; vrednost predmete Tovarna igel v Kobaridu, ki je edina te vrste v Jugoslaviji in ena redkih na Balkanu, bo začela letos izdelovati številne galanterijske predmete iz kovine. Med drugim je predvidena serijska proizvodnja čevljarskih šil, gramofonskih plošč, trnkov in najrazličnejših igel za vse panoge industrije. Tovarna izdela letno blizu 60 milijonov šivank za šivalne stroje znamke »Singer«, navadnih ročnih šivank vseh vrst in igel za sedlarje, krznarje, čevljarje ter pletilnih igel. Ko bodo letos razširili obrat za proizvodnjo strojnih igel in igel za šivalne stroje, bo zmogljivost podjetja narasla za desetkrat, vtem ko se bo mesečni dohodek na enega zaposlenega delavca dvignil od sedanjih 80 na 280 tisoč dinarjev. Poslej bo svoje proizvode začela izvažati tudi v tujino. Za začetek bodo v kratkem odposlali prvo pošiljko igel v Brazilijo. Izvažati bi lahko začeli že lani, če ne bi primanjkovalo embalaže (zlasti nevtralnega papirja, ki ne vsebuje kislin) in žice, ki je osnovna surovina. Tolminsko gledališče v letošnji sezoni Amatersko gledališče v Tolminu, ki se je v nekaj letih o združitvi obeh Okrajnih sindikalnih svetov, ki jo bodo izvedli hkrati z združitvijo ostalih političnih in družbenih organizacij. Sindikalna sveta bosta do združitve delala samostojno, vendar bodo na bližnjih plenarnih zasedanjih prebrali poročila obeh Okrajnih sindikalnih svetov. To bodo storili zato, da bi delovni kolektivi spoznali problematiko vseh krajev in sin cTik Tudi s skromnimi sredstvi dobro napredujejo »Svoboda« v Senožečah bi lahko še bolje delovala, ce bi pristojni organi bolje razumeli njene materialne težave Le redkokdaj je o našem kraju ikalnih organizacij, ki bodo sodili v bo- kaj v časopisju, pa bi radi sedaj dočo goriško skupnost komun. Na seji so priporočili, naj bi bližnji občni zbori sindikalnih organizacij posvetili glavno pozornost razpravi o pomenu in vlogi bodočih komun, o čemer si večina delavcev še ni docela na jasnem. Morebitna nejasna vprašanja bodo tolmačili člani koordinacijskega odbora, ki so ga izvolili na koncu. Na občnih zborih bodo volili tudi delegata za Krajevne sindikalne svete pri bodočih komunah. Še v dveh vasicah na Tolminskem je zasvetila elektrika spregovorili nekaj o našem delu, predvsem o »Svobodi«, ki smo jo pred letom ustanovili na pobudo nekaterih, za kuHurnoprosvetno delo vnetih tovarišev. Več let pred tem ni bilo pri nas 'nikakršnega prosvetnega dela. Vse se je izražalo le v slučajnostnih prireditvah, ki s j pa bile zelo redke. S tem, da smo ustanovili »Svobodo«, smo položili temeljni kamen organiziranemu delu, ki že rodi sadove, četudi še skromne. Delo sek- melč£ndinn Tolmto-' ciJ P<*ebno ovira pomanjkanje de- škem majhno svečanost, ko so po večlet-1 narja. Nismo naleteli vedno na za Motiv iz Kobarida vojak Svejk«. V začetku febru- Pred združitvijo goriškega in tolminskega Okrajnega sindikalnega sveta četrtek je bila v upravni palači arja pa bodo postavili na oder še tretjo in hkrati zadnjo premiero, dramo Emila Freliha »Vrnil se je«. Amatersko gledališče v Tolminu naj bi se v nekaj letih razvilo v poklicno potujočo ustanovo, ki bi skupaj z Gledališčem za Slovensko Primorje v Kopru in predvidenim gledališčem v Novi Gorici posredovalo primorskemu ljudstvu, zlasti pa prebivalstvu bodoče goriške skupnosti komun najboljše stvaritve doma- obstoja povzpelo do take stop- čih in tujih umetnikov. — M. D. nje, da sodi sedaj med najboljša I o i i • • 1 1 amaterska gledališča v Sloveniji,1 ® prostovoljnim delom SO je za letošnjo sezono pripravilo J obnovili 15 km ceste obsežen in zelo bogat repertoar, j Nad Ccpovanskim Dolom, v pla-To je bilo mogoče spričo znatno1 ninskih krajih goriškega ota-aja le-boliših Dosroiev in iPttR rl« im» *Jjo trt vasice Spodnji, Srednji in Gornji Lokovec. Ker jim skopa zem- v Novi Gorici skupna seja predsedstev goriškega in tolminskega Okrajnega sindikalnega sveta, na kateri so razpravljali o predvideni reorganizaciji sindikatov ter njihovem mestu in vlogi v bodočih komunah. Sporazumeli so se tudi Mnogo izda nem hrepenenju in vztrajnem prizadevanju vendarle dobili električno luč. Elektrifikacija je bila združena s precejšnjimi napori, ker vas nima kamionske ceste in so morali ves potreben material dobesedno znositi na ramenih. Občinski ljudski odbor v Mostu na Soči je prispeval za elektrifikacijo skoraj tri milijone dinarjev, vrednost opravljenega dela pa je precej večja, ker so vaščani pomagali s prostovoljnim delom. Na otvoritev, ki je bila združena z lepim kulturnim programom, so prihiteli skoraj vsi domačini, številni prebivalci so- dostno razumevanje pri tistih, ki bi lahko podprli delovanje društva. Društvo je v zadnji sezoni naštudiralo Nušičevo komedijo »Dr«. To je opravilo tako uspešno, da je dobilo prvo nagrado, določeno za podeželje sežanskega okraja. S tem zneskom smo pomagali knjižnici. Dosti seveda ni bilo mogoče storiti. _. - , . Opremili smo prostor, kjer so se- yai uumacnii, sievum prebivalci SO- J • I ..v • • v*. , • . v . sednjih vasi, vsi odborniki Občinskega i daJ knjižnica m čitalnica ter šahov-ljudskega odbora ter predstavniki OLO ska sekcija. Število obiskovalcev /l1”"',1, ?.ed(!j k° je zasvetila elektrika v 1 knjižnice je zadovoljivo; lahko bi teh oddaljenih gorskih vasicah, je upati, . ..J , - „' ’ . .. . da jo bodo kmalu dobila tudi okoliška ; Jlh Pa bllc se več, če bl lmeh de- Tudi Ljudska univerza je PrlIT dila nekaj dobrih predavanj, obisk ni bi! zadovoljiv. P os«® razveseljivo pri našem delu je > da nam pomaga učiteljstvo. Največje težave so bile s P® skim zborom, ker so ljudje pr113 jali neredno k vajam. Oktobra P smo ustanovili 10-članski mos pevski zbor; v njem so večinoma delavci mizarskega podjetja, skromnih sredstev smo naba. . di potrebne note, tako da Je.s možno uspešno delo. Dramski r nrmpoVija veseloigro, V . še dramo. Potrebovali Di tu pa ima . še nekaj odrskih rekvizitov. se bomo obrnili po pomoč na kajšnja podjetja. Odbor »Svobode« si je v Iogo ustanoviti tamburaški zbo*. ta namen je nekaj denarja že z Vendar ga bo še dovolj. guma nam daje to, da je m dino veliko zanimanja za ta Odbor je tudi sklenil urediti enega ribnikov nekdanje pivovarn6: bi se lahko že poleti v njem pali. Ta načrt bo pa uspel le, *e 8, bodo vsi pristojni pomagali uresn čiti. To bi bilo precejšnjega P^1 na, saj bi se lahko v Seno*«*" razvil tujski promet. Zlasti ’l rzac‘ ni so že nekdaj radi zahajali k na na oddih. Če bi nam to uspelo lioviti, bi lahko gospodarsko P cej pridobili. Menimo, da je društvo raznim pomanjkljivostim opravi svoj obstoj. Potreba po njeg0'’® delovanju bo pa v bodoče še ' ja, saj nameravajo v kraju usta ^ viti novo ; odjetje, tkalnico. "I® . pravi, da bo še več ljudi že J I i mbn t K o in ro7wrvHriln naselja. nar za nabavo novih knjig. v 7anegospdarske investicije je predvidenih v mestni občini Gornja Radgona boljših pogojev in tega, da ima gledališče lastno moderno stavbo z vsemi pritiklinami, ki so jo zgradili sredi lanskega leta. Te dni so postavili na oder sodobno psihološko dramo »Mladost pred sodiščem«, ki so jo naštudirali pod skrbnim vodstvom režiserja tovariša Emila Freliha. lja ne daje dovolj kruha, se prebi valei že skoraj 200 let ukvarjajo z doma6o kovaSko obrtjo, ki se je zlasti razvila v povojnih letih. Te oddaljeno kraje je vezala z dolino slaba cesta, bi do nedavnega Hi imela pravega gospodarja. Koncem lanskega leta pa se je Občinski lju-dski odbor v Čepovamu vendarle zavzel za to in prispeval za popra-ibif " Obmejno mestece Gor. Radgona se je po vojni zelo razvilo. Naglo se je razvijalo tudi po ukinitvi bivšega gornjeradgnnskega okraja, da-si je marsikdo prerokoval gospodarsko nazadovanje. Urejenih in zgrajenih je bilo nekaj javnih ter pri- Z njo so gostovali tudi v Koba- LiJo ce?to. 5®? kubičnih metrov gra- T:jn i. j® • • _: moža. Lokovčam so takoj začeli de- nau, te am jo pa bodo uprizo- lati. očistili obcestne jajčke im cesto Kje najti prostore za urade bodoče sevniike komune Vse kaže, da bo Sevnica sedež ene izmed bodočih komun v Spodnjem Posavju. To sj želijo tudi ljudje bližnje in daljne okolice, za to pa govore tudi vsj gospodarski, kulturni, prometni in ostali činite-lji. Ce računamo, da bo treba vprašanje komun tudi z organizacijske plati rešiti v prihodnjih mesecih, bo iniciativni odbor bodoče sevni-ške komune pred perečim vprašanjem: kam z uradi, kam z uslužbenci bodoče komune? Sedanji pro- stori LO MO v Sevnici za delo in pristojnosti komune ne ustrezajo, ker so premajhni. Medtem ko v Krškem, Brežicah pa tudi na Senovem tega vprašanja ne bo, bodo v Sevnici morali rešiti tudi to važno zadevo. O tem so minuli teden razpravljali na seji LO MO. Odborniki menijo, da bi bilo najbolj pri- Darilo nižji gimnaziji v Cirkulanah V izložbi nove Putnikove poslovalnice v Ljubljani je te dni razstavljen topografsko natančno izdelan relief Haloz, severovzhodnega dela Slovenije in dela Hrvaškega Zagorja. Na reliefu je tudi letovišče in grad Bori, hrvaško letovišče Trakoščan, sanatorij Klenovnik ter planinska postojanka Ravna gora. Poleg reliefa so razstavljene tudi slike, ki kažejo lepote letovišča Borla in Trakoščana. Relief je izdelan po vojno-topografski karti v merilu 1:20.000. Zajema ozemlje bodoče haloške komune s kraji Leskovec, Cirkulane, Zavrč in delom ptujskega polja. Podarili ga bodo nižji gimnaziji v Cirkulanah. I. K. Dober začetek »Veselega gledališča« v Mariboru Po uspešnih nastopih igralcev dramske sekcije Svobode Tabor v Mariboru, ki so naštudirali šaljiv n- program, so lani v začetku septembra merno pa tudi najbolj poceni' če, ustanovili samostojno sekcijo - »Ve--■ — J 1 • selo gledališče«. Septembra se je sek- i cija tudi predstavila z novim programom. Doslej so igralci »Veselega gledališča« nastopili s tem programom 35-krat, 10 predstav so Imeli v Mariboru, dve v Celju, 17 v raznih kra-I jih mariborskega okoliškega okraja, gostovali pa so celo v 6 krajih na Koroškem. Na vseh prireditvah so vatnih zgradb, tlakovali so ceste, do letos gradili kanale ter pripra- olepševali mesto, zgradili gotske vili gradnjo vodovoda, ki ga to ob- ograje, fizkulturni dom, kopa- mejno mesto zelo pogreša. Radgon- lišče ob Muri in nešteto drugih čani si med drugim tudi prizadeva- javnih del. Na nedavni seji so objo, da bi dobili zdravstveni dom. činski možje v predlogu proračuna I za 1. 1955 predvideli 44,287.045 din. ' izdatkov in dohodkov. Znatne izdatke so predvideli za negospodarske investicije in to v višini 24,450.000 , din, za prosveto in kulturo 3,645.534 din, za komun, dejavnost 10.409.600 din, za socialno zaščito 1,119.451, za dotacijo kmetijstvu in živinoreji 698.760 din, za izdatke državne uprave 2,913.700 din, itd. Med dru-j gim so končno rešili tudi nabavo rešilnega avtomobila, ki ga bodo dobili ta mesec. Na seji so razpravljali o tekočih potrebah v zvezi z R. 1 izobrazbe in razvedrila. BRALCI NAM PIŠEJO; Niti daril niso mogli razdeliti Okrajni odbor Zveze borcev in dola ni prišel nihče po darila, tamkaj »še nimajo« občinskega o ra Zveze borcev. . jv, .tem1 bi poslopje LO MO nadzidali za eno nadstropje. Taka rešitev bi bila cenejša kakor nova gradnja in bi tako tudi najhitreje prišli do potrebnih prostorov. Na seji so pregledali tudi gospo- j i * i i v • , I i^uivaivcaj. in a vsen uiucvutva« ou clarska m komunama vprašanja ob- imeli več ko 15.000 gledalcev, 'dvorana V »Konusu« je nujno urediti sanitarne naprave j Cine in se pogovorili o najnujnej- ' J*e bila povsod napolnjena ureAenih 5ih dplih V jfpvniri „ L.L;,. »Veselo gledališče« Svob najpotrebnejših sanitarnih naprav za slh delih v Sevnici in v Šmarju, delavce, čeprav je delo v tem pod-1 Rešiti bo treba vprašanje delavske jetju izredno umazano in tudi za menze ker ie tovnrnn »limnionin. zdravje škodljivo. Zahteve delavcev, I , ij Ker Je ,a.rn‘? »Jugotanm« da bi se to stanje za vselej dobro obratno menzo ukinila. Odborniki uredilo, so povsem upravičene. Umi- so pozdravili pobudo da bi tudi v valnice, kopalnice, garderobe in Je- Sevnici ustanovili tiiriitično nlpnSp dilnica so za kolektiv nujno potrebni . , IS‘“novl,i tunstično-olepse- in pričakujejo, da bo to vsaj letos va,no društvo, ki ga čaka kopica uresničeno. K. nerešenih nalog s tega področja. gledališče« Svobode Tabor dobiva vabila za gostovanja iz krajev, kjer je že gostovalo, ker bi si predstavo radi ogledali ljudje, ki na prvo niso mogli priti. V načrtih pa ima tudi gostovanja v vzhodni Sloveniji in v rudarskih revirjih ob Savi. Vsem pa ne more ugoditi naenkrat, ker so igralci amaterji ln morajo opravljati tudi svoje delo. J. P. OD VSEPOVSO Okrajna zveza vojnih invalidov v Mariboru sta pripravila za Novoletno jelko darila za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja v vrednosti 1,500.000 din. Poskrbela sta, da bi lahko obdarili vse otroke v mestu Takšna Gornja Radgona pogled z gradu NOVA GORICA V sejni dvorani OLO Nova Gorica je bil 4. januarja pedagoški seminar za strokovne predavatelje kmetijsko-gospodarskih šol. Prišlo je 17 predavateljev od 22 povabljenih. Na seminarju je bilo predavanje o dobrem nazornem pouku po načelih moderne analitike. Po tej temi se je razvila razprava o njej in še o raznih težavah, ki jih Imajo predavatelji ob pouku na kmetijsko-gospodarskih šolah. Navzoči so se pogovorili tudi o številu ur za posamezna predavanja na šolah, natančno so določili tudi snov, ki je po njihovem mnenju najbolj primerna za posamezne kraje. BIZELJSKO Danes, 9. jan., bo v dvorani Zadružnega doma koncert narodnih in umetnih pesmi. Gostoval bo moški pevski zbor KUD iz Kapel pri Dobovi pod vodstvom dirigenta Ivana Pintariča. ROŽNO PRI BLANCI Nedavno je zagorela električna luč tudi v Rožnem pri Blanci. Tako se je vaščanom le uresničila dolgoletna želja. Skupaj s predstavniki oblasti so proslavili pomemben dogodek, ki jim razen koristi prinaša tudi vse pogoje za napredek. Na proslavi ob zaključku elektrifikacije so govorili o komunah ln o raznih gospodarskih in političnih zanimivostih. SEVNICA Bedni letni občni zbor prostovoljnega gasilskega društva v Sevnici bo prihodnjo nedeljo, 16. Januarja. Gasilci pričakujejo, da se bodo njihovega letnega obračuna udeležili tudi predstavniki oblasti, organizacij, kolektivov in občani. VIDEM-KRŠKO V novo Stanovanjsko hišo, ki so jo zgradili nasproti doma TVD Partizan v Krškem, so se pred novim letom vselili prvi stanovalci. Zdaj Je pripravljenih za vselitev prvih osem potrebna, saj bi ena sama igralka težko vzdržala toliko predstav. Nekoliko je mo- stanovanj, osem pa jih bodo dokon- til kralj, ki je bil zelo malo kraljevski, čali do pomladi. Letos namerava LO Pač pa je igralec dvornega norca pokazul MO Videm-Krško začeti graditi nov kar lepo igro. V celoti moramo priznati, stanovanjski blok na Vidmu. da je igrica uspela in je ljudem zelo * ugajala. Mislim, da se le malo amater-V ponedeljek, 10. jan. zvečer bo škili odrov v Sloveniji glede scene tako v Krškem redni letni občni zbor TVD potrudi, kot se velenjsKi, lcjer dajo prav na Partizan. ^ Društvo je pred tedni za- sceno zelo veliko. Dobro bi bilo, če bi čelo koristno akcijo, da bi zbralo še opremili oder s sprednjo spodnjo rampo 100 parov smuči za pionirje. Muhasta . za luči, da ne bodo imeli igralci obrazov zima snega doslej še ni dala; mla- v senci, dina pa vendarle pričakuje, da bo na * Lisci smučarski tečaj, pionirje pa Letos je dramski odsek velenjske bodo z osnovami smučanja seznanili »Svobode« zelo delaven. Ob koncu ja-vaditeljl Partizana. . nuarja bodo postavili na oder Klabundov * I »Krog s kredo« v režiji tov. Mavca. Na-LO MO si že dolgo prizadeva, da črte za sceno so dobili iz kranjskega L’ 1 e - bi obnovil v Krškem tiskarno in knji- daliSča. F. M. goveznlco. Nedavno so pripeljali iz Ljubljane tiskarski stroj in nekaj črk;1 BREŽICE zboljšanjem posameznih kmetijskih in okraju panog. Treba bo zastaviti vse sile za nabavo novih škropilnic, v živinoreji bo treba skrbeti za nabavo in odgoj dobre plemenske živine. Na radgonskem področju bodo izvedli s pomočjo kmetijskih strokovnjakov anketo o življenju kmetov in tako ugotovili vse morebitne pomanjkljivosti. Na zadnji seji obč. LO so marsikaj koristnega predlagali glede izkoriščanja kreditov pri gradnji gnojničnih jam in pri nabavi lepe rodovniške živine. Sestavili so tudi 6-člansko komisijo za kontrolo in pomoč po podjetjih, sprejeli so odlok o pokopališču ter še več drugih gospodarstvu koristnih in potrebnih sklepov. Z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi bo- Uspeh Škufčeve »Trnuljčice« v Mariboru značilno je, da je oboje vsa leta po ^Vl. ■ l0kf1I1i!Lxxti&lcarilr V 0(1 Januarja dalje bo začela delati v..^r*kem okrajna Izposojevalnica odrsKih del. *vjt!^irane grafičarje in ki bo prl Ljudski knjižnici v Breži-knjigoveze. Vendar pa se le-ti pečajo cah. Tako bo uresničena zamisel, da z drugimi deli oziroma se vozijo na - - ’ delo v Zagreb. Oboje, tiskarna in knjigoveznica Va je Spodnjemu Posavju potrebno in oba obrata bosta imela dovolj dela. Vsekakor bo treba z ureditvijo tiskarne pohiteti, nekaj manjkajočih strojev in opreme še dokupiti in mestu vrniti tiskamo, ki Jo je imelo že pred 50 leti. LO MO - J *------- — " ,, ,,— j imela, 51 lin 1 je za to predvidel pet milijonov din. 1 8fcrbeia drugje. »veliki otroci« dvorano v Melju, kjer dramska skupina »Svobode« »Slava Klavora« uprizarja Saše Škufce pravljično igro »Trnuljčic**«. Delo Je režijsko pripravil Janez Karlin. Naslovno vlogo Trnuljčice lepo in prisl bodo ljudski odri v Spod. Posavju j srčno tolmači Sonja Karlin Dvor-lahko izposojevali dela, do katerih nega norca Bamba, ki najbolj za-sicer težko pridejo. Razen iger bodo bava mlade poslušalce, igra mlad izposojali tudi glasbena dela (note za • igralec Stane Radolič. Tretja oseba, razne zborne pesmi, koncertna dela ki poleg omenjenih pripravlja otro-za orkestre, godbe na pihala in pesmi za tambura&ke zbore). V kolikor izposojevalnica sama kakšnih del ne bi Imela, si jih bo izposodila oz. pre- blagem ali denarjem. Naredili so pakete, ki jih Je bilo treba samo razdeliti. To nalogo je Okrajni odbor Zveze borcev prepustil občinskim odborom in jih obvestil, kdaj naj dvignejo darila, da bi jih lahko razdelili za Novoletno jelko. Toda, glej čudo! Nekateri občinski odbori Zveze borcev niso prišli po darila niti do 5. januarja, čeprav bi jih morali dvigniti že ob koncu leta. V okraju je kar 7 takih odborov: v Slovenski Bistrici, Voličini, Malečniku, Zgornji Kungoti, Ožbaltu, Srednjem in v Račah. Tudi iz Jurjevskega malomarnost neka občinskih odborov Zveze borce^JJ0ri sega že vse meje. Kako ti skrbijo za otroke padlih t>orce^xejo žrtev fašističnega terorja, kako ^ in zbirajo sredstva, da bi ^ magali, ko niso zmogli narediti toliko, da bi pripravljene pakete ^ peljali iz Maribora in jih raZ ^eZe Kaj bodo rekli k temu člani ^ borcev v teh organizacijah I51 ^ bodo rekli prizadeti otroci, K ^ ostali brez novoletnih daril? Go imajo v organizacijah delavnejše ^ di in bodo na letošnjih občnih z ^ bolje prerešetali, koga bodo izV^ v odbor. Z gasilsko naglico zgr«jc11 gasilski doni v,n zgr3' V zelo kratkem času je »n ^ jen Gasilski dom na Kolen^alcUVtraft, glico pri gradnji je narekoval . da bi z novim letom zapadel odo ^ kredit. Dom je sedaj pod streho i*1 ^ večja dela so opravljena. z^raclb^sici kar primerna: ima garažo za voz in opremo ter prostorno dv 7 odrom, katero bodo oporabljala na društva za kulturne prire ,j Ljudje, ki so sodelovali pri gra^elo so vložili res mnogo truda v to in jim gre vse priznanje. VendctoP' naglica pri delu rada maščuje. ^ nišče, ki omogoča pristop v dvo aa sU- neprimernem vez*1 so zbetonirali v Pritisnil je mraz, beton se ni • zdaj je stopnišče popolnoma uni f Podobno se je zgodilo v garaži, razpada beton na zalitih raznih ^ med kvacjrati. Ce se hiti, ni tre*53 teti brez glave in pristojni si,r°*C j, njaki bi morali za nastalo go var j ati. Ne zaupajte vsakomur v varstvo vaših stvari VELENJE Minulo nedeljo je društvo velenjskega rudnika »Svoboda« uprizorilo v ru- ! darskera domu igrico »Trnuljčica«. Pri igri sodeluje preko 30 oseb, organizirali so celo svoj orkester, ki izvaja scensko glasbo Viktorja Habjani ja. »Trnuljčico« je zre- J žiral tajnik rudnika tov. Zdenko Furlan, te, da se ie ’ *ke igrice. Ki izveŽbano roko za dobro izvedbo. V na- | slovni vlogi sta nastopili dve deklici: Jakličeva in Korenova. Prva je bila nadvse ljubka, le glas je imela prešibak, medtem ko je bila Korenova v igri malce zadržana, zato pa glasovno močnejša. Vsekakor je bila alternacija zanimiva in tudi 4 odstotke presegla svoj lanski proizvodni plan. Izdelali so skoraj 500 ton več raznih izdelkov, kakor so linik rudnika tov. Zdenko Furlan. 1 predvidevali. Tudi finančna lzpolni-Razveseljivo ie, da se ie lotil režije Dri- ] tev obsega predvideni načrt in podjetne mladinske igrice^ \i zahteva Že kar j jetje ni ustvarilo prekomernega dobička, saj Je med letmn znižalo cene izdelkom za okoli 10 odstotkov. Skupno so lani proizvedli 12.500 ton hidromehanske opreme, raznih žerjavov, cistern, mostovnih konstrukcij, zapornic, armatur, cevovodov in podobno. -r. MARIBOR m lgrai iv e so zadovoljivo re- r,.n™ ,12» 6trf>Jnl!2 Sili svoje vloge. Pevske vložke za ? predstavo Je uglasbil Dominik Gnus. Koliko tatinske drznosti je skrival navzgor, jo avtomobil v sebi 30-letni Vincenc Zabukovšek, doma iz Gabrovelj v celjskem okraju, ni nihče vedel vse do novembra minulega leta. Najmanj je seveda podvomil v njegovo poštenost miličnik M. Rutar iz Žalca, ki mu je 9. novembra na železniški postaji v Ljubljani za trenutek zaupal v varstvo dva polna kovčka oblek, perila in drugih osebnih potrebščin. Zabukovšek je lastnikovo odsotnost drzno izkoristil, vzel oba kovčka ter se odpeljal z vlakom v Kranj. Tod je stvari iz kovčkov prodal neznancu za 20.000 din, izkupiček pa porabil zase. w - _ . . - _____________ Za drzno tatinsko dejanje Je se- kom veselje, pa je kuharček; igra nat Okrajnega sodišča v Celju kaz-ga Danica Cizej, ki je svoj pevski j noval V. Zabukovška s 6 meseci za-vložek tudi najlepše zapela. Dobro so , pora. Prav tako bo moral poravnati igrali še Joško Debevc dvornega škodo M. Rutarju, ki znaša 60.000 din. maršala, Okorn Marjan kralja, Ge- ______ rečnik Hilda prvo damo, Sekirnik: SVOJEMU DEKLETU Milena kraljico, med vilami Je bila! JE VZEL DENAR najboljša Rija Grahič. Pa tudi drugi i ~ . . igralci in igralke so zadovollivo re- Na P°g°Jno kazen treh mesecev m igraje so zadovoljivo re -n 1Q dm zapora je bil v Celju ob_ sojen 22-letni A. J., stanujoč v Rasinji vasi 220. Mlad rudar je namreč lani jeseni v Pankracu, na domu svojega dekleta, kjer je prenočeval, vzel 4000 din in skrivaj odšel. Dekle je tatvino prijavilo, zaradi česar se Je A. J. moral zagovarjati in bil za to tudi kaznovan. Na predstavah pa vodi glasbeno spremljavo Janko Komar. Okusna in primerna Je tudi scena tov. Bujaniča. M. D. zaradi ge nelo ceste začel drseti na&aj j-gV' prevrnil preko roba ceste na. J iev nik. K sreči ni bilo človefikib JLje* pa tudi ne večje materialne *** SAMO DESET ODSTOTKO^ NESREČ ZARADI POLEDl^ DEVETDESET PA ZARAD* NEPREVIDNOSTI ,, Statistika je v prvih januar* .f dneh leto^njejra leta pokazala, bilo 90 odstotkov nesreč na P*?! fl]i nelih cestah zaradi neprevidnosti y prehitro vožnje in le 10 odsto1 zaradi poledice. Zato bi bilo da bi vozniki vozili «0 bolj pre^10^ saj bi tako preprečili marsikatero srečo ZAVOR NI IMEL V RED^.^ V petek dopoldne sta se v nafi%n »Zofos« v mariborskem okraju „ ovinku pred mostom Čez LozniAki tek srečala tovorna avtomobila. UTONIL JE 72-letni Filip Skrabar iz Trbovelj je 1. januarja Šel ob petih zjutraj s silvestrovanja proti domu. Ker je bil menda utrujen od prečute noč, ni posebno pazil, kako hodi. Na strmi stezi mu je spodrs- Bubin. Pri tem je hotel ltubin J.,0. zavreti, kar se mu pa ni ^ s ker zavor ni imel v redu. KlJu rjr peskom posuti cesti ,ie avtomobil ^ neslo na levo stran do roba c®9 Cfi in Jo trdil v avtomobil tov. Bre®„fl Človečkih žrtev ni bilo. pa6 p« avtomobjju nastalo zn 50.000 din®rjpr Škode. Krivec nczfrode .ie bil AVTO SE JE PREVRNIL V četrtek dopoldne je skozi nase- , Rubin, ”ker njeaovo vozilo ni' lje Kljufintoa v celjskem okraju vo- ; v redu zavor; zato so mu organi 1 , , „ , , -, zil tovorni avto šofer Stanko Ra-/.- 1 začasno prepovedaili vožnjo s tern a mio m je padel v 2 m globok potok, deviek. Ko je vozil po strmem klancu tom. IZ LJUBLJANE Za pravilno izkoriščanje gradbenih surovin Spričo številnih gradenj v Ljubljani in na ljubljanskem področju je v zadnjem času postalo pereče tudi vprašanje gramoza, ker doseda-nje gramoznice na področju Ljubljana ne zadoščajo več. Spričo tega iščejo ljubljanska gradbena podjetja nova področja, kjer naj bi odprla gramoznice. Nekontrolirano kopanje gramoza bi lahko povzročilo veliko škodo ker se s tem uniču- V telefoniji še korak naprej kani so nri nni! _.... ... ... Za avtoma?i(-m/ naPravHi za modernizacijo telefonskega omrežja in Podjetja je ni ‘ I°nS ° Povezavo raznih predelov Slovenije. Kolektivu PTT orezhibno telofnncL- Prema£ati številne težave, tako da imamo zdaj marsikje že dela za nadalini« . P?X.eza.vo* Vzlic temu so za letošnje leto predvidena nova nadaljnje izboljšanje telefonskega prometa. Kako je z ljubljanskim Vsi, >-= ,TE!EFONOM? jejo najboljši tereni, namenjeni za gradnjo. Tak primer imamo za Bežigradom, kjer so v minulih desetletjih kopali gramoz in kjer so še zdaj velike jame prav na področju, ki je namenjeno za gradnjo in za razširitev mesta. Tako so pri novi gradnji v savski koloniji, morali spremeniti načrte, ker je bila stavba locirana na zasuti gramoznici. Tajništvo za gradbene in komunalne zadeve je z vsemi prizadetimi gradbenimi podjetji razpravljalo o tem vprašanju, nekaj sklepov o tem j pa je sprejel po razpravljanju na j četrtkovi seji tudi Svet za stano-| vanjske in gradbene zadeve. V Ljubljani je sedaj glavno po- v v Ejubijani ‘I’,?!?,, «Pp*vka s telefonom »e morejo Vef -nsk5 sPoraIadi sem telefonskih LP"fe* ' nad _ kvaliteto naročnikov še6.- i'elular P“ Je število telefonska avfon, . 1° I)remi'jlmo. Nova sfora še t cen,r“l“ ima pro- i0V,.?f?*nkta„to^ za n„',OVih narofni- Da iii,- .-triranih čez 2000, de- iim nn - Je se mnogo več. Ni sblov. pfav6 ker primanjkuje ie ^rHv6 ugoditi’ ker pnmanjl vzrok, da ni tnS?mai,*J ??je kublov je cem za telpfnn i?s!r,®cl novim prosil-teriol, domača , *o uvozni ma- Zarevem na hn »arna kablov v Sveto- v to mnogo truda in naporov, predvsem na v nJuf a •1160 *ega le*a» okrajni in občinski odbori so n Kooe odbor v Kopru prispeval znatna sred stva. To bo ena najmodernejših naprav, ki bo povezana tudi z avtomatsko telefonsko centralo Ljubljane. Ne bo odveč omeniti še avtomatsko telefonsko centralo v Rušah in v Slovenski Bistrici ter izdelavo načrta za avtomatizacijo Gorice, Tolmina in Sežane. Vsakdo, kdor ima opravka s telefonom, ve, da so bili lani prav na področju telefonije že doseženi veliki uspehi. Celoten kolektiv PTT podjetja je vložil - J ... Tudi r*'-u»#em n« v uril j '—w ,v6“ *«=io, uivnijiu m uumisM uuuuri so mnogo ^delovati kable V»lin/em ‘e*u .začela prispevali. Vendar pa bo treba za mo- vilo telefonskih * n »A* mu se .ie Ste- dernizacijo telefonske mreže in za po- lani povečalo zn Ann01'1?1 j°v. \ Ljubljani polno uvtomatizacijo celotnega telefon- Pnkijučiti še npLni* ! letos bo moč skega omrežja Slovenije storiti še veliko. S tem v zvp/i k; n.°V naročnikov. ! Pri tem pa bodo morali pomagati vsi, Mestni ljudski • 1>r,av.’. do l)i republika, okruji in komune, pa tudi vsa je*t in pri gradnji novih večja podjetja, ki so zainteresirana na dQl v svoi na?.« obstoječih dobrem funkcioniranju telefonskega pro- Drug pomemben korak v avtomati- | dročje za pridobivanja gramoza zaciji bo avtomatska telefonska mreža Obrijah za letališčem. Tu črpa era-okraja Koper, za kar je okrajni ljudski. ’ „ .. .. * ... . i moz tovarna gradbenih polizdelkov. svoi nnr»«*4 # j• . oosiojecin dobre) rt tudi gradnjo cestne meta. ... Količine gramoza, ki so na tem področju, so preračunane na kakih 25 let pri letni potrošnji 140.000 m3 gramoza. Letos bodo tu izkopali okoli 50.000 m3 gramoza, več pa za sedaj ni mogoče, ker strojne naprave še niso v takem stanju, da bi lahko dale večje količine kvalitetnega gramoza. To ležišče gramoza pa mora biti predvsem surovinska baza Tovarni gradbenih polizdelkov. Lani pa je ta tovarna s tega področja prodala velike količine gramoza, ki so ga vozili celo v Pulj, na Reko in v Ze-I nico. Zato bo morala Tovarna grad-[ benih polizdelkov usmeriti svojo dejavnost predvsem v svojo primarno nalogo, ne pa v kopanje in prodajanje gramoza. Sicer se bo zgodilo, da bo tovarni zmanjkalo surovin in da bo morala potem od drugod dovažati gramoz v tovarno. Drugo področje, kjer kopljejo gramoz, je ob Litijski cesti, kjer si j- odprlo svojo gramozno jamo podjetje Tehnika. Razen tega imamo manjše gramoznice še v Polju in Šentvidu, ki služijo za področje teh občin. V zadnjem času se je pojavil še en velik potrošnik gramoza — podjetje »Slovenija-česte«, Svet za komunalne in gradbene :.adeve je sprejel osnove za izkori-š._nje gramoza na področju Ljubljane. Gramoz naj bo namenjen predvsem za potrebe mesta. Področje, kjer naj bi gradbena podjetja odprla svoje gramoznice, je določeno ob Litijski cesti od Šte-janje vasi naprej. Tu je terasa, ki se spušča proti Ljubljanici in tu bo I moč kopati gramoz, ne da bi izko- ! pavali jame in ne da bi zemljišče popolnoma uničili za druge namene. Z gramozom v Obrijah pa naj se okorišča predvsem Tovarna grad- j benih polizdelkov. Za potrebe Uprave cest naj bi ostala še nadalje gramoznica v Šentvidu, za gradnjo cest pa naj bi si podjetje »Sloveli ija-ceste« poiskalo novo gramoznico izven ožjega ljubljanskega področja. »Volnenkina« pot Ploha navzkrižnih očitkov, kalna i predli okrajni sindikalni svet. Tedaj |jal le: »Stvari bodo razčistili drugi. ki so za to pristojni, ker mi tu nismo.« Ljudje pa so upravičeno sodili, da ima kolektiv pravieo zvedeti, kaj je na stvari. Res pa je treba priznati tudi to, da direktor ni bil slab go. spodarski delavec in tudi to, da ni trenja, ki so jih skušala izkoristiti | so se usta odprla, tako da je torkov z^e osamljena sovražna hotenja, sestanek že omogočil vsaj približno medsebojno obračunavanje posamez- i jasno podobo razmer v tem podjetju, nih gruplc, čez vse to pa je priki- j Največ konkretnih obtožb je na pela v ospredje zdrava želja večine, tem sestanku slišal direktor. Dovolil da bi stvari rešili ne v prid tej ali ; je> da ^ nekaterim Izplačajo nadure, oni skupinici, marveč v korist pod- j drugim pa ne. Z nekaterimi ljudmi i edini krivec za vse nepravilnosti v jetja — to bi bila v grobih obrisih je raVnal surovo in diktatorsko; tudi ' Podjetju. Tehnični vodja in nekateri podoba torkovega sestanka kolektiva nekaj mladoletnih delavk je delalo j mojstri se niso dovolj trudili pri v ljubljanski tovarni »Volnenka«. j ponoči, ker bi jih sicer odpustili, • delu in si niso dovolj prizadevali, Nepravilnosti so v »Volnenki« že j medtem ko je neki nameščenki do-dolgo povzročale zdaj pritajena, zdaj j volil plačan dopust, čeprav še ni bila bolj odkrita trenja. Že konec lanskega dovolj časa v službi. Znancu B. K. avgusta je članek v »Ljudski pravici« ■ je dovolil v podjetju nakup bombaža kritiziral privilegije nekaterih vodilnih uslužbencev ter posameznih članov delavskega sveta in sindikalne, ga odbora pri delitvi presežnih plač. Toda kolektiv tedaj še ni bil dovolj močan, da bi odkrito udaril po vseh nepravilnostih bodisi ene bodisi druge grupice, zato so sc trenja pritajeno razraščala In pripeljala kolektiv v slepo ulico. Potem pa se je sprla tudi grupa vodilnih uslužbencev, ki so poleti še družno prikrivali svoje nepravilnosti na račun kolektiva. Decembra so prejeli odpoved računovodja, komercialist in tehnični vodja. Vse te odpovedi je direktor enako utemeljil s tem, češ da jih je »razvoj podjetja že prerasel«. Vendar je pravi vzrok tičal drugje, čeprav je treba pripomniti, da tudi ti uslužbenci pri nepra. vilnostih niso ostali nedolžne ovčke; značilno zanje je že to, da so tedaj, ko so bili tudi sami še med privilegiranci, udarili po vsakomur, ki si Nova palača PTT v Ljubljani b^oIS^mka?al««ije za telefon. Ko & & pri lewRUb? fasa' z»‘o bi bilo I tui{. nušEHev Ti1,1* delil' upoštevati j . Ljubljana bo J* efonskega omrežja. a?v'b javnih , *?? dobila le,os Jfh bo p jt nnaf fs b govorilnic, j ®J0cl MLO. E«EJ e, Postavilo ob po- ! .5ke n.... .. ab,»e izdelu ein ■< i ki želi na področju Ljubljane od- 1® uPa' očitati nepravilnosti, preti svojo gramoznico oziroma iz- ! Nato je podjetje hotelo odpove- I koriščati eno že obstoječih. | dati še 15 delavkam, kar pa je pre- (račun št. 1086/54) po ceni, ki je bila trikrat nižja kot nabavna cena. Pred odhodom na orožne vaje je povabil na poslovilni večer nekatere ljudi Iz podjetja, čez nekaj mesecev pa je račun za to zabavo predložil v plačilo podjetju. Nekaterim, zlasti predsednici sindikata in predsednici delavskega sveta, se je hotel prikupiti s tem, da jih je jemal na avtomobilska potovanja, da bi govorile, »kako dobrega direktorja Imajo«. Skratka, ravnal je tako, kot direktorju ne pristoja. Za službeno potovanje v Srbijo je izkoristil sindikalni popust, računal pa je celo voznino. Nepojasnjene so tudi nekatere avtomobilske vožnje: dne 11. novembra lani je števec na avtomobilu kazal 88.030 km, 2. decembra pa 407 km več, čeprav je direktor v tem času potoval le enkrat v Kranj in nazaj. Razen tega so mu ljudje dokazovali, da Je v službenem času hodil s svojimi somišljeniki v gostinske lokale. Na sestanku direktor teh obtožb ni niti skušal ovreči, temveč je dč- Bo hotel »Turist« prevzela Gostinska šola? V ljubljanski javnosti so se raz- šo postrežbo. Upoštevati Je tudi tre- , Višjo gostinsko šolo, ki pa v hotelu Bellevue ne bi našla primernega prostoru. ?*e nan„. —e izdeluieio širile govorice, da bo hotel Turist ba. da po uredbi gojenci ne smejo nl\!0 ,udi že naročene v i prevzclu Gostinska šola, ki je sedaj delati ipo 22. nri, medtem ko je v ho- ,,a kate.n . ol>juvIjen seznam i ! v hotelu Bellevue. To problem zanima telu Turist večkrat treba delati tudi Jonske K0v„n?Jbi PostaviIi nove tele- Številne ljubljansko volivce, zato se vso noč. __________________ ______________________ y®nčani ne« 2lce> da bodo lahko Liub ie >'a.š sodelavec pozanimal pri pri- Predsednik delavskega sveta je naj bi prevzela Gostinska šola hotel Telefonske .°casao dali svoje pripombe st°inil1 organih, kako je na stvari; predlagal, naj bi pretehtali, če ne bi Turist, ki izmed vseh ljubljanskih upok-j ffovorilni#.«* — K. • /vmini i« ..ueinjnia. iravain vj-rAzvim irnionna Gostinske hotelov najbolj ustreza njenim pa gostinska zbornica predlagala MLO, ™°„"!niCePrevidene na ■dentvidu, ob V Trnovem, v, Ježici v Savcir• roJejbusni postaji' ’ Pred kotodvo k°l0ni" zvedel jo naslednje Predsednik delavskega sveta „ ... , hotela Turist: »Predlog ni ume- nrnm i 'J j V E°zni I Sten«. POVfv drugod. \ Predsednik delavskega sveta ho- -ZAVA LJUBLJANE Z OSTALO tela- Tu-lst Je 1ied. drugim povedal, Lelo. • SLOVENIJO Postavitev '"tol,.«1*11,. Podjetje role. k; . otefonske avtom. du je bila ravnateljica hotela klicaua v tej zadevi dne 27. decembra lani na načrtu • MLO, dan kasneje pa je o tem raz- kazalo razdeliti gojence šole v vse tri večje ljubljanske hotele. Nato je pripomnil, da bi v primeru, če bi hotel prevzela Gostinska šola, ostalo brez zaposlitve okrog dve tretjini sedanjega osebja v Turistu. trebam. Strah, da bi imel Turist potem slabši promet, je neupravičen, ker j© Gostinska šola v Bellevue dokazala, da zna dobro gospodariti. V primeru, da bi Gostinska šola res pre- I ki je še preden se je začelo razprav 1 jati o predlogu, že poklical k sebi nki Povedal je, da delavski svet kritizira vzela hotel Turist, ne bi bile potreb, ravnanje direktorja Gostinske šole, ne kake pomembnejše adaptacije. Reš,(7 k‘ bo S« i a™a*s.ke .^en“ ^€^aJ*kI avet, ki je zavzel uslužbenko hotela Turist ter zahteval ,n Črnuče i« u , , .D°mzale, Men- odklonilno stališče. Delavski svet od je nekatere finančne in Derso-, tematske l vključena v sestav sodi, da sedanji prostori Gostinske • naino podatke Delavski svet ie na- k? ludl Polje Hnbu mrcže- Prav Liko šole v hotelu Bellevue povsem ustrc. : ^a ,ne° ^dcl da Je vodstvo Goitlnske b<‘ Priključek*0 “'Tematsko centralo, I zajo njeni dejavnosti. Gojenci se v ^e ie rmtdeBlS delovna mesta v ^rtu u1 _*VIJ.ucena n« I _ v __ ’ . imtai.i iioiiAV,.A i.i.im «.ah -V3. *? aeiovna mesia v oo Tajnik Mestne gostinske zbornice: »Kaj 6toriti potem s hotelom Bellevue i« Bellevue res ne ustreza potrebam i Gostinske sole, je dejal tajnik Mestne gostinske zbornice. Upoštevati pa f.at° bi IT graditi nove ,„olllc 0i«,MC. „v,v,a ,V sredstva v t« namen. ( bil primeren za šolo kvečjemu Slon. I Gostinsko solo primernejši kakor i kadar ni gostov, se gojenci nič ne _tej P° vsei "i? poštnih stavb pe- Ce b| prevzela hotel Turist Go- Bellevue.« • nauče, kadar pa je hud naval gostov, 5Iadnie novih °Ve,niB; Letos so v načrtu »tinska šola, bi promet v hotelu pa- - • - ~ . M J 0rtoro2uP^t°P,J v Trbovljah, Ko-j del, ker gojenci in osebje, ki bi še »edvoj in y j .}UJU» Ljutomeru, poleg ! ostalo, ne bi mogli gostom streči tako ze tora premagala MJLiO, na.l DJ orJ* l)0K°j za n!? • Gmdnju le-teh je ! kvalitetno, kot je primer sedaj. Zato hotel Turist prevzela Gostinska šola. . _________________________r____ Sžia* l°niatizacijo telefonskega Turist ne bi več zmogel vračati Poldrugolctna praksa je pokazala, da pri tem najbrže ne bi bile potrebne), skupnosti sredstev, ki so bila porab- Bellevue ne ustreza potrebam Gostln- bi kapacitete hotela Turist sicer osta Tajnik Republiške gostinske zbor- 1 pa zaradi preobilnega dela spet ni nlco pravi, da je Republiška zbornica ča«a. da bi osebje učilo gojence. Če že leta^ 1953 predlagala MLO, naj bi bi Gostinska šola res prevzela hotel ............ Turist (kake pomembnejšo adaptacije ^ ja. ““*aiuacnn tPlPlnnskPM IliriRT. lin M V CO. TITI O fr Al VI* JI P JI Tl fnifiraiMIRtll* n r HIT H JI la nAlrfl7Hlfl H n ’ " " ..... ' zn^i°i *e^os ^začpl Ljub,iane z Zagrebom Ijena za adaptacijo hot^a v višini ske šole. Gojenci Imajo od internata le neizpremenjene, upoštevati pa Je a UKVV zvez« i ss, ,Pr!Pravljalnimi deli okrog 80 milijonov din. Razen tega (ki je na Prulah) do delovnega me- trebh, da vsi sedanji gostje tega ho- ppmeinhna ^Jabljana-Zagrcb, ki bo bi bile v primeru, če bi hotel Turist sta predaleč. V hotelu Bellevue je tela morebiti res ne bi bili zadovolj- *. -uinona za n “"'J^na—zagrcu, ki do ni one v primeru, ce di notei lurisi sia preaaiec. v noieiu tseiievuc ________________________________ 5 repubUkam^eZ?vo SIoveniJe z dru" Prevzela Gostinska šola, spet potreb- delo sezonsko in traja približno 4 me- ni, če bi jim stregli gojenci, ne pa »tvom v’ .r povezavo lc-teh ne nekatere adaptacije. sece na leto. kar otežkoča redno vzgo. izurjeno osebje. ^ zvezo !^° letos vzposta- _ Trditev Gostinske f Toda tajnik Mestne gostinske zbornice je poudaril, da bi se v primeru, če bi se Gostinska šola preselila v Hotel Turist, takoj pojavilo tudi žgoče vprašanje: kaj bo s hotelom Bellevue? Ta hotel je v Ljubljani nujno potreben predvsem zaradi tujskih sob (ima 12 sob z 22 poste, ljamlj, vendar nima možnosti za samostojen gospodarski obstoj. Pod upravo Gostinske šole je bil hotel res aktiven, toda zato, ker lina zelo malo stalnega osebja. Iz dohodkov gostišča krije le četrtino plač. drugo pa gre iz šolskih sredstev, ker vzdržuje šolo vse slovensko gostinstvo. V primeru, ko bi hotel po izselitvi Šole, ki je ustanova s samostojnim finansiranjem, postal podjetje, bi Imel bife Jadran, ki zdaj pomaga vzdrževati hotel, pravico do odcepitve In do ustanovitve samostoj. nega podjetja. To bi bilo moč urediti kvečjemu tako. da bi z odločbo MLO priključil bife k hotelu kot poslovno mesto ne pa kot gostišče, ker se v tem primeru bife ne bi mogel osamosvojiti; vendar bi bil to več ali manj umeten ukrep. Predsednik Sveta za gospodarstvo MLO: »Predloga šo nismo pretehtaj!.« Predsednik Sveta za gospodarstvo MLO inž. Ivo Klemenčič je dejal, da vzdrževati primerno delovno disciplino, marveč so si glede tega raje umili roko, pilatovsko In demagoško, ker so s tem iskali somišljenike. Predsednica sindikalne podružnice je izgubila zaupanje mnogih sindikalnih članov. Bil je primer, da jo kupila v podjetju 6 m zaves po 700 din, toda direktor je njen račun znižal od 4200 na 700 din, zato pa ni nastopala proti direktorjevim nepravilnostim. Tudi predsednica delavskega sveta Je bila nekritična glede nekaterih nepravilnih direktorjevih ukrepov in samovoljnega ravnanja. Enemu izmed članov delavskega sveta so odpovedali službo, ne da bi mu poprej odvzeli mandat, drugi članici, ki je nekaj kritizirala, pa je mandat vzel delavski svet, ne pa kolektiv. Kje Je bil sindikat in delavski svet, ko so v podjetju sklepali glede tovarišice Z. In ko so rekli: »Ce jo bomo morali vzeti nazaj, ji bomo dali tako delo, da bo sama rada pustila službo!«? Je to ognos do člana kolektiva, ki si je drznil povedati svoje mnenje? In še to: Ali moremo govoriti o pravilnem delavskem upravljanju v »Volnenki«, ko pa je lahko sklical sejo delavskega sveta računovodja, v odsotnosti predsednice delavskega sveta In direktorja, medtem ko je predsednica delavskega sveta prevzela vlogo (n. pr. potovanje v Maribor) tehničnih uslužbencev. Toda tudi osnovna organizacija ŽK ni našla pravega mesta, temveč so je tudi sama razdelila v grupice in stvar še poslabšala, namesto da bi nastopila proti nepravilnostim ne glede na to, ali Jih je počenjal Član ZK ali pa osamljeni posamezniki sovražne miselnosti, ki jim niso mar koristi kolektiva, temveč so proti nekaterim ljudem že vnaprej, Še preden pridejo v podjetje, samo zato, ker so ti ljudje — komunisti. Kolektiv »Volnenkc« je bil dolgo v slepi ulici In se je izgubljal v trenjih. Toda torkov sestanek je pokazal, da je kolektiv vendarle že začel ubirati pot iz trenj. Na sestanku so se — zaradi poštenosti večine ljudi — nehote razgalili vsi, ki so bili krivi za nepravilnosti. Pleve so priplavale na vrh, ne glede na to, h kateri grupi v podjetju so sodile. Obsodbo večine kolektiva so namreč doživele nepravilnosti, ki so jih počenjali di rektor, nekateri člani delavskega sveta in odbora sindikalne podružnice, prav tako pa so se razgalili bedni £ «« povezavo - , - _ ..„Vnovo ZV.A ^.er.“?do tetos vzposja- Trditev Gostinske Sole, da je v jo gojencev. _V Bellevue. se _gojenci Druga dva ljubljanska hotela razpravljal Odbor za 'gostinstvo pri pred.l0fi „R.eP“bllS.k?i|n osamljeni sovražni poskusi, da bi gostinske zbornice, naj bi hotel Turist i,.!-. i,„ prevzela Gostinska šola. Glede tega l ■‘"D"1 tr<)nja Izkoriščali zase. M. Z. predloga so na MLO že slišali tudi mnenje zastopnikov kolektiva hotela Turist. O stvari bo najprej podrobno nnvboai Po'V60-L",c,d. Pogradom in Zn Bellevue slab promet, ki ovira uspe- ne "morejo dovolj prlučltT hotelski (Slon Tn Union” za' Gostinsko lolo"'ne Svetu za gospodarstvo, *kT' Im" 'pr i p ra' r-« zvez0 LluKB* m s*s,cnin, bc z šno šolanje gojencev, ni točna. Belle- službi. Kuhinja v tem hotelu Je pre- prideta v poštev, ker so njune kapa- vil gradivo za nadaljnjo razpravo v OlKOtOV 111 (lrugp ICT KIUC- SU?no vPrašLr:)a1*.-?aSrcb dokončno vuc Ima dober promet, še večji pa majhna in neprimerna za kuharski citeto prevelike, tako da Gostinska kateri bo treba predlog še temelji*« fl’iskp tihIvmpp nridnliivnilo ovcnije 2 le telefonske povezave bi bil. če bi sc vodstvo Bellevue bolj pouk. Razen tega obstaja umesten šo!a s svojimi Izmenami po 15 go- pretehtati preden bo moč zavzeti v, tv v **“» pnaOBIVdjlt ° orlovo. potrudilo In če bi gostje uživali bolj. predlog, naj bi v Sloveniji ustanovili jencev nikakor ne bi bila kos delu. pravilno stališče. -ek Člane rreserilOVe drUZBC. ....................................................................................................................................................................................................... 'Kotel VICKI BAUM 47 FrfJJ°rc* Inglevvood je bil prijatelj družine, dvajset let starejSl od pit bfidge sredah zvečer je prihajal zelo redno k njim na p° njegovo veleposestvo Inglewood Hall je bilo v bližini, da jjj 8r°bu je prijahal ali pa se pripeljal tudi ob drugih dnevih. °dgov UIle^a Helen družbo. Bil je drug na njeni poroki, čutil se je skriv ?rnega‘ Helena se je nepopisno dolgočasila z njim, zehala IngleL^ n0S in vljudno odgovarjala na njegova vprašanja. je ^išalT1 je bil neverjetno konservativen in oblajal je vse, kar p0;g”*00 P° spremembi ali napredku. Da sta moč in ugled Anglije Priti v bo je čutil z bridkim nezadovoljstvom. Njegov krvni ni bil v redu. k° J^arnesto da bi vzeli, kar nam gre, mečkamo in kramarimo, so naši ministri branjevci,« je godrnjal nad časnikom, si. ko je Anglija veselo in brezskrbno spravila eno kolonijo n • ‘g neJši, v Ca, 23 drua o0 v žep, so bili minili. Dominiji so bili čedalje samostoj- indiji težav ni hotelo biti konec. Lord Inglevvood je spadal 0 kategorijo ljudi, ki je pošiljala pisma uredništvu Timesa. Zbiral je orožje, streljal prepelice in se nekoliko razumel na nego tulipanov. S predavanji o teh svojih skrbeh in radostih je zabaval Heleno, dokler ni pobledela od onemoglosti. Sele ko si je vtepla v glavo, da se bo omožila z njim, je postala spet vedra in živahna. Bilo ji je petindvajset, Inglevvodu pa petinšestdeset let. Ni bilo težko izračunati, da bo njegova žena v doglednem času vdova in dedinja. Bilo je najhladnejše in najuspešnejše dejanje preračunljivosti, kar jih je dotlej storila Helena; Lord Inglevvood je bil praivzaprav osamljen mož. Njegov mlajši brat Edgar je padel v vojni. Dva nečaka, ki ju je zapustil, je vzgajal kot svoja sinova, z njima je doživljal samo bridka razočaranja. Clarence, starejši je bil postal nedavno, M. P.* vstopil v Laburistično stranko in se razvil v nekaj, kar je imenoval lord Inglevvood z glasom, drhtečim od jeze, slab radikal. Njegov govor o odpravi Doma lordov je vzbudil največjo pozornost in razkačil starega Inglevvooda tako, da je malo manjkalo, da ga ni zadela kap. Mlajši, Bertie, čeden fant, se je z največjim trudom in naporom prerinil skozi šolo, odšel potem za dve leti v Sandhurst, opustil tudi to in ubijal zdaj čas po klubih, barih in nočnih lokalih. Najbolj pa je jezilo lorda Inglevvooda, da bi moral Clarence Russell podedovati njegovo veleposestvo, če bi sam umrl brez sinov. Misel, da bi prepustil slabemu radikalu Inglevvood Hall, je staremu možu malone nakopala bolezen na jetrih. To je bil vzrok, da je z obema rokama pograbil Helenino namigovanje, da sta oba osamljena in razočarana človeka, ki bi se pač lahko medsebojno tolažila. Ker se je zaljubil v lepo vdovo svojega prijatelja, se je * Member of ParliAment (član parlamenta). čutil tako mladega in čvrstega kakor že dolgo ne, in vtem ko } prišel na dan z laskavimi primerjavami iz gojitve tulipanov, j upal, da se bo rodil iz zveze med njegovo zrelostjo ter Helenin mladostjo in lepoto zadovoljiv dedič. Helena, Helen Adler, kako se je pisala zdaj, je stisnila zobe in šla naravnost proti svojem; cilju. Bila je pripravljena kozle, ki jih je streljal zaljubljeni starec, sprejeti z dobro voljo, če bi tako postala lady Inglevvood in dedinja tnglevvoodskih milijonov. Na konjskih dirkah v Goodvvoodu je deževalo kakor vsako leto. Inglevvood se je prehladil, zlezel kihajoč v posteljo ter zač kašljati in drgetati od vročice; začelo ga je tudi zbadati v prs in dihanje je postalo težko. Zdravniki so govorili še o bronhialner katarju, ko je lord že umiral za pljučnico. Tri tedne prej, prede naj bi se poročila, so ga {»okopali. Helen je bila nekaj časa ko okamenela in ovedla se je šelr ko so odprli oporoko. Oporoka, ki jo je z drhtečim glasom brr stari družinski pravni svetovalec, je bila napisana v času, ko Clarence Russell vstopil v Laburistično stranko. Po oporoki je dr bil veleposestvo in naslov, ki naj bi napravil konec njegovi so cialistični karieri. Vse drugo premoženje, razen nekaterih majhni' legatov, pa je pripadlo Bertrandu Russellu. »Mojemu mlajšem' nečaku, ki sicer še ni koristen član človeške družbe, ki pa vsa ni radikal,« je bil določil stari Inglevvood v svojem srdu. Ke je bila ta oporoka napisana pred njegovo zaroko s Helen, njeno ime v njej sploh ni bilo omenjeno. Njeno ogorčenje na rajnkega je bilo brezmejno, kakor da je umrl iz gole zlobe nasproti njej. Z mržnjo in zavidanjem je gledala dediča. Ignac Koprivec: NEVIDNA STEZA Tematika partizanske borbe priteguje zadnja leta spet vrsto pisateljev. Kljub bolj ali manj različnim ustvarjalnim in izraznim principom icarakterizira večino teh del poudarjeno zanimanje za — človeka in njegovo duševnost. Izkazalo se je, da so partizanska borba in leta okupacije zelo »hvaležen okvir« za pisateljsko zanimive teme in niti ne v zadnji meri za pisateljske \ eksperimente. Ponovno odkritje I individualnosti seveda ne pomeni »velikega preloma«, kajti predmet prave umetnosti so zmeraj • bili človek in človeški problemi. Ob preveliki pisateljski vnemi in navidezni poglobljenosti pa se ti problemi spet nekoliko odmikajo. Kajti nekdanjo »idejnost« v slabem pomenu besede je v nekaterih novih delih zamenjala »globina«. Vse to je dokaz več, da je. marsikaj sicer literatura, da pa literatura in umetnost nista zme- j raj identična pojma. Partizansko tematiko obrav- i nava tudi pisatelj Ignac Koprivec v svoji zadnji knjigi. V nji sta objavljeni dve daljši noveli, naslovljeni »Nevidna steza« in »Za rojstni dan«. Dogajanje prve novele je postavljeno v čas Roške ofenzive. Partizanska četa se je razdelila na skupinice, da bi se tako laže prebila skozi italijanske obroče. Pisatelj popisuje pot partizanke Vide, ki se s hudimi telesnimi napori in duševnimi mukami po nekajdnevnih blodnjah prebije do partizanske čete. V noveli »Za rojstni dan« spoznamo ilegalko Lizo, ki nasede nemškemu vohunu in tako po nesreči pahne svojega fanta Matjaža, ilegalca-funkcionarja, v gestapovske roke. Ona sama pobegne, vendar jo gestapovci na begu ustrelijo. V obeh novelah je vodilo pisatelja spoznanje, da človek ni personificirana ideja, ampak da kot fizično in psihično bitje reagira na pojave okrog sebe v okviru svojih človeških meja. Fizična izčrpanost partizanko Vido v noveli »Nevidna steza« docela demoralizira, tako da v najtežjih trenutkih ne vidi drugega izhoda kot dezerterstvo ali smrt. »Človeško razumljivo« je tudi zaupanje, ki ga ilegalki Lizi vzbudi spretno pretvarjajoči se nemški vohun. Oba problema ali bolje oba motiva sta v tej osnovni varianti sprejemljiva. Nekoliko manj sprejemljiva pa je njuna konkretna izvedba. in zaradi deloma opaznega konstruiranja so liki kljub nasprotnij težnji precej shematični. Tudi v stilnem oziru je knjiga nekoliko neprepričljiva. Opisi so ponekod predolgi in utrudljivi, deloma zaradi avtorjevih tehničnih prijemov. Tako n. pr. spominski vložek na straneh 34 in 35 zaradi zaokroženosti in premega toka učinkuje zelo nenaravno.' Prav tako nekateri pogojni stavki, ki služijo za direkten izraz junakovih misli. Opis je dober tam, kjer je stvaren, medtem ko s kopičenjem nebistvenih detajlov njegova plastika bledi. Ro-. mantično obarvan kakor v drugem odstavku na strani 5 učin-> kuje dandanes sladkobno in »čustveno podkrepljena« stvarna podoba se sprevrže v abstraktno sliko. Morda bi kdo očital preostro merilo, kajti knjfiga je izšla v novoletni zbirki »Kmečke knjige« in je v prvi vrsti namenjena torej manj zahtevnemu bralcu. Toda ali ne bi morali biti plastika in jedrnatost prvi odliki take knjige? Ob privlačni tematiki in dovolj zanimivih problemih ti dve komponenti v »Nevidni stezi«, ki v Koprivčevi osebni poti pomeni korak naprej, žal pogrešam. KAJETAN KOVIC Od risanih filmov do nove Disneyeve serije „To je življenje" ALEKSANDER VUCO Imaginacije, ko je posnel svojo ’ _ zno simfonijo«, potem pa serijo n zabnih »Sili simfonij«. Kaj so Pr »Sili-simfonide«. P°ezJ Umetnost risanega filma imamo. S svojimi lastnimi viri, lastnimi izraznimi sredstvi in avtohtonim vzdušjem se močno razlikuje od pro-filmov, zaprav te - ^ izdelanih »iz krvi in mesa«. Pri risa- Colov nedovršeni človeček Agenor, ki gibov, poezija plesov, ciuhovttoflt*., nem filmu vse izvira iz fantazije, vse j mu zmeraj manjkala zadnja poteza so sanje: med privide umetnikov in I svinčnika, je bil beden simbol člove-zanos gledalcev se je vmešal povsem ! nepopolnosti. skromen posrednik — košček prozor- I 2 Maxom Fleischerjem, zlasti pa nega risarskega papirja, malo tuša in, z Waltom Disneyem je postal risani vodenih barv. In če se nekega dne '■ posebna umetnost v takrat že zgodi, da nam fiziologi in filmologi j razpredeni in raznovrstni filmski prikažejo na platnu podobo gole člo- fužini. Fleischer je prvi začel foto-veške misli (zakaj pa ne?), bomo risan Šofirati svoje risbe (ni jih več risal ,CS(/V( * zija humorja, čaTobna pantomim Ali zares poezija, ali samo ugodje, nežnost, skladnost, me ’ ki se v risanem filmu tako Katero se :lablja> izenači s poezijo in v tudi Disney sam strastno pog ter tudi nas privlačeval v svoj ® zanimivi svet občudovanja? delih, »• ve&ite inisii (zaKuj pa ziefj, oomo risan “ ------------------------'— -— •—------------------ Niti v svojih daljših film po pravici imeli za enega izmed neposredno na filmski trak) in to je vzemši »Sneguljčico«, »Bamby«, ? odprlo vrata dotlej neslutenim teh- pana« in »Fepelko«, v katerih J® prednikov tega najnovejšega izuma. ničnim možnostim risanega filma. mnogo okusa v slogu ljuhlce otroJW Začetki risanega filma se ujemajo j uspeh je bil dosežen. Prva leta po j z začetki kinematografije. Pred do- ; prvi svetovni vojni je Fleischer spra-brimi petdesetimi leti (oktobra 1892); vil v javnost svojega klovna Ko-Koa. Milica Ribnikar: Akt Javni nastop solopevcev iz razreda prof. Schiffrerja na Akademiji za glasbo Osnovni niti v obeh novelah sta prepleteni z vzporedno tekočimi trikotniškimi ljubezenskimi zgodbami obeh junakinj. Značaji junakov v teh zapletih so precej nedoločni in nedognani. V prvi noveli je najprepričljivejši Silni, čigar enosmernost ni predstavljala hujših tehnično psiholoških težav. Manj utemeljen je Menihov dvojni preobrat, najprej v ljubezni in nato, recimo, v borbeni morali. Bralec ga sprejme kot dejstvo, ne da bi pri tem zaslutil gibalne sile notranjih reakcij. Dvomljiv je tudi Vidin odnos do Silnega, v drugi noveli pa Lizino kolebanje in Hugovo pretvarjanje. Koncepcija znača-1 jev v celoti ni dovolj dosledna Slušatelji solopevskega oddelka iz razreda rednega prof. Frana Schiffrerja na Akademiji za glasbo: tenor Avgust Žitko (2. letnik), sopran Jasna Sfiligoj (3. letnik), sopran Jerica Ferluga (4. letnik) in mezzosopran Ročnik-Holz Dana (4. letnik) so na nastopu 6. ran. v mali Filharmonični dvorani odpeli spored 24 arij in samospevov, in sicer vsak po 1 klasično oz. staroklasično arijo, 3 samospeve iz svetovne in domače literature ter 2 repertoarni operni ariji. Zaključili sta Jasna Sfiligoj in Dana Ročnik-Holz z duetom. Redni prof. Fran Schiffrer je s tem programom zastavil tem svojim štirim učencem in konec koncev sebi samemu dokaj zahtevno nalogo. S tem da so jo vsi dobro rešili, se zatorej niso le sami afirmirali, temveč so izkazali zasluženo čast tudi svojemu profesorju. Olajšal jim je nalogo le toliko, da jim je znal poiskati same take pesmi in arije, ki vsakemu po njegovem glasovnem značaju in sploh temperamentu perfektno ustrezajo. Sploh se^ zdi, da je osnova njihovih uspehov, počenši s čilim, samozavestnim nastopom, ki ga ni bilo pri nikomer moč prezreti, v tem, da gradi profesor svojo metodo v vsakem posameznem primeru na skrbni in zelo stvarni analizi učenčevih individualnih dispozicij in se jim zelo gibčno in učinkovito prilagaja. Ei stvar so vsi nedvomno izpričali: glasovni material, vreden solopevskega oblikovanja. Stopnja tehničnega znanja je od tega do drugega seveda različna v skladu z njihovo razporejenostjo po letnikih; vendar ima tudi po letniku najmlajši med njimi tako izdatno mero trdnega znanja, da mu čolnič ne obtiči na plitvinah in se ne razbije na Čereh. Čuti se, da v tem razredu ni mesta za tisto sorto pevcev-do-mišljavcev, o kateri se včasih govori v prislovici, temveč da je tu vse v vztraj- nem in trdem^ delu. Da se postavljajo gla-sovno-tehnični problemi v ospredje in da se tudi stilni izvajalski problemi obdelujejo zelo analitično, se pozna morda tudi na vobče nekoliko manj neposredno toplem muziciranju; a v prehoani fazi, kakršna je študijska, velja to lahko za normalen pojav. Avgust Žitko se obeta razviti v liričen tenor, Jasna Sfiligoj in Jerica^ Ferluga sta sorazmerno po letnikih že bliže svojemu cilju, ki je za prvo liričen, za drugo koloraturen sopran, a Dana Ročnik-Holz — ker je že uvedena kot operna in^ koncertna pevka, pač ne kršimo kolegialnoeti, če jo postavimo pose- sej — že dosega svojo osebno dovršenost; predstavila se je sedaj glasovno kar prerojena. Med trojico prizadevnih spremljevalk velja spobuditi poleg Helene Hren-Ster-nove in že kot solistka dobro znane Nade Verbičeve tokrat Gito Mally, ki se je menda prvič pojavila v tej vlogi, pa opozorila nase z razboritostjo, s katero jo je reševala, in precejšnjim klavirskim znanjem; bila je pa včasih preglasna. Rafael Ajlec je bila na Mont Martru v muzeju Grevaine premiera »Bednega Pierro-ta, pantomime s tremi osebami«, dela Emila Reinolda, fizika in botanika. Zgodil se je bil velik čudež: risba Je oživela na platnu, Colombina je hodila, dvigala roke, povešala oči, premikala ustnice, Pierrot je jokal, sviral na mandolino, Harlekin je opletal s palico, pil, ljubiti. Uspeh pri občinstvu je bil ogromen. Toda že prve predstave bratov Lumier z živimi ljudmi na filmskem platnu (decembra 1895) so spodnesle prve korake risanega filma, z njim pa tudi njihovega tvorca. Vsaka drobna pustolovščina mladega navihanca se je začenjala na isti način: pred Fleischerjem je stal tintnik, on pa je pomakal pero, risal Ko-Koa na belem listku papirja, klovn je oživljal v sinklopih in »odhajal v svet«. Na koncu vsake pustolovščine se je vračal na svoj list papirja, izgubljal v nasprotnem redu poteze , svojega telesa, se znova spremenil v; črnilo, zlezel v črnilnik, in zgodbica j je bila končana, j Druga znana Fleischerjeva oseb-I nost je bila lascivna, zdaj lahkomi- domišljije uresničeval neure^ii^ ' se Disneyu ni posrečilo, da bi se vsem otresel nekoliko otožne, ^ prazne in neokusne zamenjave Pr poezije. Vsekakor kaže, da je Disney črpal svoje osebne možnosti v ri_ na filmu in da je sam začutil, selna, zdaj sentimentalna Beti But, Razočarani Belnold Je vrgel vse svoje treya Popaj, požlralec gplnače, navdihnjena z reklamno idejo, kmalu pa drobne umetnine v Seino. Nekaj let pozneje je drugi Francoz, Emil Cole, karikaturist, tudi prišel na misel, da bi risbo uporabil za kinematograf. Njegov veliki film »Fantasmagoria« so prikazovali avgusta leta 1908 v pariškem gledališču »Gymnasse«. V nasprotju z Reinol- ena najbolj priljubljenih na filmskem platnu. Z adaptacijo prvega dela Swiftovega Guliverja (Guliver preživi brodolom in se naseli pri LUiputan-cih), postane Fleischer mojster risanega filma. Področje njegovih investicij in »blaznih izumov«, kakor da dom, čigar risbe so se približevale : nima več meja — čedalje bolj Je po-bakrorezom, je Cole z ogljem v ve- j makal pero v »črnilo domišljije«, likih potezah samo skiciral svoje ju- j Vendar pa je nastop Walta Dis- nake in sicer v slogu naivnih otroških risb. Prežet z ozkim publicističnim humorjem je bil zelo nagnjen, da bi se človeštvu rogal, in prvi Je vključil v risan film brezobzirne komične izume, ki jih Je pozneje Chaplin izkoristil v svojih kratkih humoreskah. Kulturne beležke Ob II. Biennalu moderne umetnosti v Sao Paolu v B razrili ji so določili nagrado 20.000 cruzerosov za najboljšo kritiiko ali prikaz o tej umetniški prireditvi. Nagrado je dobila Maria Franco za svoj članek »Panorama II. Riennala«, ki je bil objavljen v dnevniku »Ultima Hora« v Sao Paolu. * Ob stoletnici WAldovega rojstva je založba Atheneum v Bonnu izdala pesnikovo biografijo z naslovom »Nenavadno življenje Oscarja Wilda«, ki jo je napisal nemški književnik Erich Ebermayer. Avtor je zlasti obširno obdelal sodno obravnavo leta 1895., ko so Wiilda obsodili na dve leti ječe. * V francoski Akademiji so izpraznjena tri mesta, ki so jih imeli prej umrli književnik Gerome Ta-reau, ^ umetnostni zgodovinar Emile Mal in fillozof Eduard ile Rod, ki so vsi umrli lani. Volitve novih akademikov bodo 3. marca letos. Kot kan- | didato omenjajo znane dramatike Jean a ^ Cocteaua, Marcela Achara in Henrija de Monterlana. »Ognjeni angel« je napisan po noveli Valerija Brjusova z mistično-religiozno temo iz XVI. stoletja. Prokofjev jo instr umentaci ,jo dokončal 1926., vendar opere zaradi zamotano glasbene in scenske fakture niso nikdar uprizorili. Potem je Prokofjev docela opustil operno glasbo vse do 1939., ko je skompotniral opero »Vojna in mir« po romanu Leva Tolstoja. »Ognjeni angel« je naposled te dni doživel krstno predstavo, toda v koncertni obliki, ob sodelovanju simfoničnega orkestra in solistov pariške radijske postaje. neya Fleischer j eve možnosti omejil. Ponovil bom že znano anekdoto o miših, ki so prihajale v goste k Disneyu, neznanemu risarju, karikaturistu, v podstrešno sobaco v Chicagu, nekako okrog leta 1920. In kako je Disney eno miško ujel, proučeval njene kretnje, jo vzljubil, jo nazval Miiki in objavil v ameriških časnikih serijo risb svoje ljubljenke. Potlej jo je takoj prenesel na filmsko platno, doživel z njo slavo pred milijoni gledalcev in je še danes ni povsem pozabil, čeprav je galeaija njegovih malih junakov od leta do leta bogatela (Pa j a Patak, Belka, Oskar, Dolgin, Pluton, trije pujski, Volk.. .) in čeprav je medtem razširil svet svoje // , Disneyev Pluton tem področju ne bo mogel prelC<^a samega sebe. Njegova nova »To je življenje«, je obrnjena ^ živi stvarnosti, proti fauni iz mesa«. V nasprotju z risanim i ^ je zdaj živa stvarnost tisto, W ^ bi navduševala ljudi in Jih P^® ne mala. Čeprav niti v teh film. gg. vidimo živega človeka, vse v nj»’ voli, da je prav on tu zadrhtel ^ petem pričakovanju s svojim objektivom. Z njim gledamo, h se razvija v razkošnih velikih veliki balet ljudi in živali, m nemo se samega dramskega žiivca Strane in surove narave. Težko je na podlagi samo n . filmov iz serije »To je življenje«. . katerimi se zlasti odlikujejo ’ puščava«, »Neznana dežela« i11 * pjs. želi medvedov«, presoditi, ali )e ^ ney storil korak naprej, ali Pa.Sjfiini samo zvil nad seboj. Dve oko B pa dopuščata bodrilno domnevo- u^e na področju tako imenovane an^T*ajne dokumentarnosti zahteva dolgo ^ s napore, potrpežljive in drage ^ njimi pa Disney nedvomno r:iZ-lC_ey — dalje in razen vsega Pa' {iVne vnaša v svoje dokumentarne ^ specifičen humor svojih risani ^ mov, to pa je adut, s katerim Je slej dobival vse svoje partije. Uspeh »Vesne« v Budimpešti ■r^' V Budimpešti so z uspehom ^jrri vajali jugoslovanski umetnij ^ ,o Vesna« in dokumentarni n-bili ln -------- Dubrovniku«. Na predstava jje-med drugim podpredsednik v1laj^uSlovenec*, prvi slovenski politični časnik na Koroškem, potem ko se je bil upehal pri zasnovi svojih prvih dveh nemških periodičnih tiskov, t. j. časopisa >Stimmen aus Innerfisterreich« (iR6i—1863) ter časnika >Drau Post« (1861—66), ki sta jima sledila pozneje Še >Karntner BlatU (1869—76) in *Karntner Volksstimmet (19F6—1883). Od decembra 1866 pa do Iz Disneycvega filma »Pinocchio« imenitni slovenski rodoljubi. l,T >•' se oglaša >malkontent< s ŠtajersKCS šiba prvakarski absolutizem (dr. J• njak?). t . vre Pod Levstikovim peresom kip* ir0lj9: časniška snov, ki polzi na vsa p p r m s v e t a in kultura, pol1 Levstikove puščice iz Einspieler] evega,Slo venca* Ob 90-letnici prvega slovenskega političnega časnika na Koroškem 25. aprila 186? prihaja >Slovenec< na svetlo trikrat tedensko. Urejuje ga upokojen župnik J. E. Božič. Vsakdo pa ve, da je to gola formalnost. Iz ozadja usmerja *Slovenca< in ga vodi A. Einspieler, ki nastopa pred javnostjo kot lastnik lista l. 1866 (do Štev. 95). Časnik ima 62? naročnikov. Za začetek še kar gre. Odkritosrčni Einspieler roti slovensko »gospodo, bogatine in uradnike*. Ne prizanaša njihovemu »rodoljubnemu bahanjut. Zaradi njih se ne more *Slovenec< razmahniti, se ne more razviti v dnevnik. Politično smer lista nakazuje poleg naslova tudi einspielerjevski patetični podnaslov: »Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!* Vzvišeno, obredno doneči program pa oznanja v prvi Številki slovenskega duha, ki je prijatelj cerkvi, pravi omiki in mogočni Avstriji. Toda to pro-gramno razglašenje zveni in se suče ko harmonika. »Svečanc Andrej jo zvija in čara na svoj način. Krtači in lika posvetne velikaše, pa tudi >cerkvene kneze*. To velja predvsem za ljubljanskega škofa Vidmarja in mariborskega Stepišnika. Poživlja svoj stari narodnostno in liberalno katoliški nazor, ko odklanja pisarije »Volksfreundat, glasila kardinala Rau-scherja: >To je tista gospoda, ki sedanje gibanje raznih narodnosti za nekerščansko in ajdovsko obsoja in pogublja, pa vse ne-nemške rodoljube, ki se za svoj narod poteza jo, kot najhuje puntarje v deveti pekel peh&\i Ko medli bedni avstrijski konglomerat po Kraljevem gradcu v naj-hujših popadkih in stiskah, pomoli pogumni Einspieler avstrijskim oblastnikom posmehljivo pod not kopico očitkov po preizkušenem izsiljevalnem receptu starih Rimljanov: do ut dest Zoper dualizem grmi in zoper pojave nemškutarstva. Za federalizem se bojuje. Nenehno vihti za pravice slovenskega koroškega ljudstva in enakopravnost slovenskega iezika svoj najnevarnejši rapir: izvrstno časnikarsko pero. Prisrčno, otroško naivno zre o slovanska obzorja. Z vseh strani renčijo Andrejevi nasprotniki, ki jih Je zmerom več. In pre- žijo na sladki trenutek obračuna. Posvetni in cerkveni mogočneži so med njimi. Užaljene »Novicec zagrnejo že od vsega začetka nedobrodošlega celovškega bratilfa z grobnim molkom. Tudi med la-bodsko duhovščino ima svoje zoprnike: mariborski bogoslovci ne smejo prebirati »Slovenca*, da se ne bi okužili zaradi kritičnih opazk na škofa Stepišnika. Sele čez čas si utre pot milejša praksa: »voditelji duhovšnice vidijo v duhovšnici »Slovenca< čitati, pa ne rečejo nič*. Ko je Einspielerjev »Slovenec* ko biserna školjka iztisnil iz sebe svojo poslednjo bolečino, planejo po njem celovški nemškutarski maščevalci. Naščuvani, ustrahovani tiskar Ferdinand pl. Klein-mayr odpove s 1. majem 1867 nadaljnje tiskanje lista. Odpoved je prišla par dni prej. Cez slovensko zemljo se je vle-gel pusti mrak. Iz prvakarske Ljubljane se je utrgal dolgotrajni, škodoželjni krohot. »Novice* spet Šarijo s svojim Časni-škim monopolom, toda le za krajši čas. Usodni sunek v ta uzurpirani monopolizem je čez čas treščil z drugega ovoda slovenske zemlje, iz Maribora, kjer je za »Slovenskim gospodarjem* vzklil »Slovenski Narod*, glasilo mladoslovenske opozicije. Šele sedaj je obležal Noviški monopol razbit na tleh. S prijetnim presenečenjem in zadoščenjem pa je sprejela rojstvo celovškega »Slovenca* struja mladoslovencev. Sredi razmišljanja o lastnem časniku jo prehiti A. Einspieler, ki je svoje odlično pero temeljito sprostil po Slovenčevih čas-niških predalih. Ob njem še druga vidnejša predstavnika katoliškega liberalizma na Slovenskem, učenjakarski amater D. Trstenjak in taborniški, ljudski gromovnik Božidar Raič, nadalje še organizator mladoslovenskega tiska dr. Jože V o š n j a k , gentlemanski svetovljan dr. Pnvel Turner in drugi stalni sotrud-niki. V žarišču tega časniškega kroga srečamo tudi Frana Levstika, barda in klasika slovenskega časnikarstva. Prvi od mladoslovenskega krona se požene o to žarko časniško areno, prvo svobodno politično tribuno v slovenskem javnem mnenju, ki že prvi hip priklene nase mlado protibleimeisovsko opozicijo. Tretjič zajame Levstika čar časnikarskega kriticizma in dinamizma. Prve so bile »Novice*, kjer pa ni vzdržal ob zoprniji Bleimeisovega patriarhata. Za tem lastni »Naprej*, ki ga je pa že v drugem letu izhajanja strlo zobato kolesje avstrijskega cenzurnega mehanizma. Sedal pa mu odpira Einspieler z razprostrtimi rokami stolpce svojega časnika, ki prerašča svoj koroški okvir v vodilni slovenski politični časnik protibleimei-sovske smeri. Radostno vzklika Levstik I že v prvi številki svoj pozdrav: »Dobro, prav dobro došel.* Potem pa nasuje še za dober ščepec modrih nasvetov, ki naka-I zujejo programni poudarek: »Le modro in moško, se ve da slovenska in liberalno se obnašajte. Kar je mladega in rodoljubi-oega sveta, vse je vneto za Slovenca.* Ob sklepu popotnice še obljuba sodelovanja. Možati Levstik ne prizanaša svojemu časnikarskemu peresu. Piše Članke in pod-: listke. Bistro spremlja politična in kul-■ turna dogajanja okoli sebe. Vneto do-I pisuje kot Lomski, Lomovič (skupno z No-lijem), Y. ter YX itd. S svojim peresom j rine naravnost v sršenje gnezdo in vzbur-| kava prvakarske vrhove. Njegova nenehna Pokornost se razliva v vse, najbolj skrivne kotičke slovenskega življenja. Njegova kritična misel prežarja slovenski politični in kulturni svod. Prvi Levstikov sunek. Z vso silo naskoči ljubljanske prvake in »glavarje*. Izhodišče za njegov časnikarski nalet je predvsem rojstvo nemškega časnika »Triglav* (1865—66). Ob njem so se raztajale poslednje možnosti Levstikovega sotlelovanja z Bleimeisom. Levstik spušča na glave ljubljanskih prvakov najostrejše bodice. Sprašuje in roti: »Kam pa naš pa trijarhat (Bleimeis — piš. op.) vendar meri1* Plaz očitkov leti na patriarhovo okolico: Koroški Slovenci so morali ustanoviti politični list, ker si ljubljanska gospoda privošči luksuz v nemščini pisanega Pri političnega časnika. Ljubljanski »Triglav* je Slovencem nepotreben, celo škodljiv. >Novice* imajo zanj le sladkor in med, »Slovenca* pa pisano gledajo ter >prešernemu mladencu kaznovavni bič kažejo.* Se in še siplje neustrašni Levstik suoje kritične ogorke na politično pokvarenja-ške starince. »Triglavovo* obnašanje je pokazalo, da je že tudi pri nas žurnali-stika postala služkinja oseb, a ne načel naroda. Naslado čutiš v Levstikovih poslovilnih besedah ob »Triglavovem* grobu. V cinični šali mu želi mirno smrt, kakor je bila >mirno in krotko njegovo življenje*. Sočasno poziva vse dobre Slovence, da podpro »Slovenca*, ki naj bi »nas razveseljeval vsaj še trikrat na teden. Potreba Je tako živa, da ni mogoče verjeti, da bi se ne dala ko j izpeljati.* Nadaljnji Levstikov Časnikarski sunek prerahlja »Kranjsko zgodovinski* društvo*. Tukaj čepijo možaki prvaki, ki lahko govorijo in pišejo slovenščino, pa se rajši zatekajo k nemščini. Društvene objave razglašajo le v »Laibache-rici*, še celo na »Novice* se požvižgajo. Levstikova vojna napoved tem možakom: Družba, ki za tujce dela, ni vredna, da jo podpiramol Slovenci hočejo imeti zgodovinsko družbo v slovenski obleki. »Ce pa ostanejo gospodje trmasti, bo kmalu razpadlo puhlo, trohijivo poslopje Kranjske zgodovinske družbe. Rekel seml* Levstikova ofenziva zoper prvake preskoči na tla ljubljanske čitalnice. Iz-hddišče: vprašanje »Narodnega doma*, kakor imenujejo Sovanovo hišo, kjer ima čitalnica svoje predrage in pretesne prostore, ki so celo neprimerno razporejeni. Levstik se norčuje: »Nedostojno, celo mersko je, ker na konci stopnic gospem, ko gredo k »besedam*, v nos udari ne-aromatičen duh iz naprave, ktera bi se bila morala vsaj kam drugam skriti* Predlaga zidavo Narodnega doma. Toda veljavni možje molčijo. Tudi za nakup Maličeve hiše s prostornim vrtom so gluhi, četudi bi se te narodne osndfre ne udeležili samo Ljubljančani, ampak osi gre* društveno življenje. Prosveta in kultura. .. mu je gledališče. Oplazi kvaliteto J1 .^o rih igralcev. Razglaša geslo: rajši slovensko knjigo kakor slabo igro0 nem nemškem deželnem gledaliSču- pre. »Laibacherica* ni z njim zadovolji3: ^ pusti naj se takemu najemniku, *lt\Slovenčev* kulturni in J11 nijol podlistek, tretji za Cigaletovo »S>°° in uradnim >Ljubljanskim časnikom*' .ne T udi politično dogajanje P°jerofi‘ bojevitega Levstika v svoj Čarni >ci\i Z veseljem spravlja Schmerlingov V g„el v arhiv, ker je oktobrska diplnin*,t£f\t po$t avl jena na častno mesto. P° °r.g (ft nepoboljšljivo »Laibacherico*, ki se J 0. Belcredijevi vladi nekaj časa >lovil*€^rjh tem pa zopet čvrsto zabredla p° potih. Veseli se, ker se podira PPS nemške in nemškutarske samovlade- 9 Društveno življenje 8ral.j.ov0 tudi hvali, če je to v skladu z Leo8tl ^ci, pravičnostjo. Grebe po Slovenski & ^ kjer so ga odpustili zaradi njegovega v žafega nastopa v javnosti. Piše miši j a o slovenskih čitalnicah. Prt jilfl se predlogu B. Raiča, naj bi se zdr ■ matični in Mohorjev koledar: delajmj1 iem.no in složno za napredek narods lega. „i Konec celovškega »Slovenca* P rev' posušil časnikarskega peresa Frana p. stika. Se ostreje ga je šilil in PrlKuar Ijal za četrto razdobje svoje ča$n efo' ske dejavnosti. 7,e se je svitalo * vzhodnega slovenskega žarišča, iz bora, kamor se je z vzletom mlado*'0*’ v. skega »Slovenskega Naroda* 1868 Pr j,eji\ nilo težišče novih pobud v sloven* časništvu in časnikarstvu. . Dr. Fran Vatov** POMENIMO SE ŠE O TEM Koliko in kaj naj otrok bere? Pri ‘h vzbudit j77171™ - otrocih je težko otrocih kaže različno: s sentimen- tera mati se je že pohvalila: »Moj nostU — spolno vprašanje vpliva Marsikaj? TaU3e za branje• *-’—*■*- J-J“ ----------------------------------------------------- ' ' ..................... Suietn 11 %n mati se spra-Povednb,w bi.vendar otroku do-nia t ie kn^S!a vir zna- rešil °V °Če je t0 čist0 lahko kom Tterjo sta se pred otr°-%n eh^zgodbe^ ° Zanimivih talnostjo, sanjarjenjem, povečanim zanimanjem za okolico, z nepokorščino, sramovanjem pred starši, v iskanju skritih kotičkov, ki so včasih usodni itd. Otrok se v razmeroma kratki dobi tako spremeni, da se starši čudijo in ga ne morejo razumeti. Otrok je oče od l? ? Zvečer bere. Toda nevarno je, da bo pre- in jo nusfii™ • ?riPeseI knjigo več bral. Ugajale mu bodo povesti sta roditplir,na m«t‘ e dru9i dan in romani z dramatično vsebino: in težavn .opaz}}a’ da knjige ni pustolovske in ljubezenske zgod- lvan.e^Va bila odstranjena. prip0i)pr)PO ,ve.h dnek navdušeno rZTe zait kai j° bral Zani' čalo! knjige se je stalno ve- be. Med pubertetniki imate silno vnete bralce. Spomnim se svoje mladosti, kadar mi dijaki v šoli povedo: »Ko je mama ugasnila Otrok nd ii i * , . lu^< ie zagorela moja baterija in brati več ir, t x rv za^ne bral sem, dokler nisem knjige Vo-Njeaai, foif i Tazumlji- prebral!« Seveda je tako početje skladu z umJSm razvoi’ ki je v obojestransko škodljivo: škoduje berteto ud ?e za^e^ v Pu~ otrokovemu telesnemu razvoju in n° zoreti J o °f začne spol- ga navaja k nedelavnosti. -to se pri različnih Zakaj navajam to? Marsika- N E Z A VIT KRUH raznašalec različnih bolezni veka 2“^ se Prena5a s člo- rokami v trgovino. Največkrat vi-tudi posredn nePOSTedno ali pa dim, kako prevažajo kruh nepokrit, ■n hrano na °ir \ r“zn‘nl' predmeti nez. it in nezavarovan pred cest-Iji bolezni p , - so Povzročite- nim prahom. Skoraj človeka mine Prav gotovo ° b uS°tovitvi bo veselje, da bi tak kruh kupoval. Pa k° ie s krnhVkega zanimalo, ka- vendar smo prisiljeni, kupiti ga. In Prehrana 10m’ 36 na^a glavna kdo nazadnje še ni videl dečka, ki Kdo ižmo,i „ k - je mama poslala v prodajalnico rjutraj vaiene^aS v Vldel’ kako P° kruh> da ni nazaJ Srede s štru- Iricikljn šiniro J?e*3e na ^Pr16111 co v r°W prišel mimo sovrstnikov, na Pod tr;„;i.if_' * so. naložene kar ki so brcali žogo ali se kaj igra- li, pa položil na zemljo kruh, sam pa skočil za žogo. Alj pa, da žene°v p1'^8’ morda jih ima zlo- Prodaiiio°Sari’ v.endar Pa jih pred >co nosi kar z umazanimi V vrečkah naj bi prodajali kruh Nasveti ^3 £Uil mS'kr,“ ?man, teroono P°llcl 811 v vlažni v maih ‘Lnovo 013e’ 013e nali' tavhno na po^ce>°SOja s kremo lsaJene llmone° oSlstimo z ostankl !?to sukani Sumbe na pernice, mo-k°m all oe zmeraj namazati z vo-seboj perjg' 0111, da ne potegne 4 ena obleka ^ OPOZARJAMO h« nn?r?dn.° žrebanje odgovorov v noi,>n^a‘ ki smo ith priobčili >Pom°letni številki na strani Pore rN]n° se še o tem*. Odgo-“jite do 15. januarja 1955. je dobil v pekarni žemlje nezavite, jih potem stlačil v premajhen žep, da so mu med potjo padale na tla. V prahu je pisana zmes bakterij in klic, ki povzročajo tifus, para-tifus, tetanus itd. Pri drugih boleznih se prenašajo klice s kapljicami, ki pridejo v zrak s kašljanjem in pljuvanjem. Tako je kruh izpostavljen ne samo povzročiteljem oslovskega kašlja, škrlatinke, ošpic in gripe ampak tudi tuberkuloze. Prijemanje kruha z umazanimi rokami pa okužuje kruh še z bolezenskimi klicami, ki povzročajo razna črevesna obolenja. In prav zaradi tega bomo morali prav pri prevažanju, prodajanju kruha nekaj ukreniti. Ne živimo več v časih, ko so si lahko vse družine pekle kruh doma. V glavnem sedaj kruh kupujemo in če nazadnje pomislimo skozi koliko rok gre kruh, si lahko mislimo, da je okužen. In če so zdravi prav vsi, ki so kruh prijemali, imajo vsaj lahko umazane roke. Prav gotovo pa ima umazane roke prodajalka, ki hkrati sprejema denar in oddaja kruh. Higienska inšpekcija je sicer poskrbela, dc so vsi ljudje, ki im »jo opravka s prodajanjem živil, cepljeni proti raznim boleznim, ne more pa preprečiti okuženih rok. Zato bi bilo prav, če že kruha ne prodajajo zavitega v vrečkah, da bi vsaj sami potrošniki poskrbeli, da bi imeli papirnate vrečke za kruh, ko ga nosijo domov. Vendar pa mislim, da toliko premoremo, da si lahko v pekarijah privoščijo za kruh papirnate vrečke. Nismo pa toliko bogati, da bi lahko prenesli epidemijo kakršnekoli bolezni, ki jo tudi lahko prenaša nezavit kruh. otrok je silno priden, saj nepre stano bere!« Da je priden, hm?! Najbrž zanemarja ob neprestanem branju druge dnevne naloge: Za zimsko veselje učenje, domače vaje, igre, pomoč staršem. Zato moramo terjati od na in pospeši spolno dozoritev. To ni nikakor zdravo — samo en razlog: otrok je prenaglo oropan otroškosti. Isto je s kriminalnimi zgodbami, ki utegnejo postati osladne za otroka. Osurovelost otroka, brezbrižnost in sadizem so »cvetke«, ki so lahko strašne posledice kriminalnih zgodb. Se na dnevno časopisje bi opozoril. V njih izhajajo, toda ne v vseh, osladni romani, ki so dora-ščajoči mladini neprimerni. — Ne pozabimo, da otrok vse to gleda z drugačnimi očmi kot mi! __ Če ne bomo pravočasno začeli P°dlozena s t°pl paziti na otrokovo branje, če ne blagom. Janez pa Kajne, da je čeden ta športni par? Meta je v hlačkah iz škotskega blaga, jopica pa je iz balonske svile in je bomo uvedli zdravega dnevnega reda zanj in če ne bomo stalni tolmači pri selekciji in branju ! knjig, tudi vzgojno delo šole in drugih organizacij ne bo moglo biti stoodstotno. — Bdimo nad dijaka, d&xTafzn branja tudi ve,\ vsem otrokovim delom in prizadevanje ne bo zaman! katere dolžnosti še ima. Mikavno branje je nevzdržna vaba. Toda starši morajo biti energični in dosledni, da otroka obvarujejo pred nezdravim sanjarjenjem — lenobo, ki je nujna posledica raznih prebranih zgodb. Navajati ga morajo na zdrav dnevni red, v katerem se izraža vsestranska dejavnost doraščajo-čega človeka. Vprašali boste: kako z onimi, ki berejo pod odejo? Če niso roditelji preudamejši od otrok, potem bo težko. V. Smajs ima koničaste hlače in tudi njegova popelinasta jopica je podložena z volnenim blagom. ^ M .: :, MATERINO MLEKO čuva dojenčkovo zdravje Edina dobra, zdrava in ko-» Materino mleko se po svoji se- pred nalezljivimi boleznimi, med-Eno pa je važno! Starši mo- ristna hrana za dojenčka v prvih stavi, po hranilni in življenjski rajo vedeti, kaj otrok bere. Nič mesecih življenja je materino vrednosti razlikuje od kravjega ni pretirano, če dnevno kontroli- mieko. Ne moremo ga nadomestiti in ima več sladkorja. Glavna hra- rajo otrokovo torbo — otrokov ne s kravjim ne z ovčjim ali nilna sestavina, potrebna za živ- kotiček. Kaj rad se spominjam kozjim mlekom. Samo materino njenje in rast, so beljakovine, ki svoje matere. Ko sem zvečer legel mieko je popolna hrana za do- jih dojenček bolje izkorišča iz in nisem kar zaspal, sem skrivaje jenfka in samo to mleko dobro materinega kakor iz kravjega . .... opazoval mater, ki je brskala po sprejema, prenaša in docela iz- mleka. Beljakovine v materinem krvi ustvarjale snovi, ki uniču-mojih žepih in torbi. Bila je p ra- koristi. Samo z materinim mle- mleku so enake sestave, kakor I jejo povzročitelje teh bolezni. Vse .... T. „ „ I « . . . . w . 1_ 5n nnntri TT mO+Orinl L"T"t71 tem ko kravje mleko nima te moči. Od kod ta moč in sila materinega mleka? Mati-dojilja je v otroški dobi prebolela razne otroške nalezljive bolezni: norice, ošpice, škrlatinko in oslovski kašelj. Med boleznijo so se v njeni va, skrbna mati! Ne bi bilo odveč, če bi opozoril na predčasno branje ljubezenskih in kriminalnih zgodb. Saj ni stara trditev, da predčasno »odkritje mikavnih skriv- lcom hranjen dojenček dobro na- beljakovine v krvi, organih in preduje in se varuje pred bolez- tkivu dojenčka. To se pravi, da nijo. Z materinim mlekom doje- so beljakovine »enake vrste«, nih otrok umrje štirikrat manj medtem ko so beljakovine v krav-kakor dojenčkov, hranjenih s jem mleku druge — živalske vrste kravjim mlekom. in niso primerne za dojenčka. Dojenček materino mleko laže prebavlja v želodcu in črevah, bolje se predela in bolj ga izkoristi. Zaradi tega z materinim mlekom dojeni otrok hitreje in bolje napreduje, kakor dojenček, ki ga hranimo s kravjim mlekom. Materino mleko ima tudi druge sestavine, ki jih v kravjem mleku ni. In prav te sestavine so neobhodne za dobro prebavo mleka, za zdravje in razvoj pa tudi za življenje dojenčka. Tako so v materinem mleku nekatere sestavine, brez katerih ga ni mogoče dobro prebaviti. Nadalje so v njem vitamini, ki jih otrok potrebuje, da dobro izkoristi zaužito hrano in za rast novega te- te snovi ostanejo v materini krvi in ker se mleko ustvarja iz krvi, so tudi v njem te obrambne snovi, ki dojenčka varujejo pred neštetimi otroškimi boleznimi. Zato z materinim mlekom dojeni otroci v prvih mesecih ne obolijo za nalezljivimi otroškimi boleznimi, medtem ko otroci, hranjeni s kravjim mlekom, lahko zbole. Dojeni otroci zelo redko obole na hudih črevesnih boleznih. Ce pa obole, jih laže prenesejo in hitro ozdravijo. S kravjim mlekom hranjeni otroci pogosto obole na črevesnih boleznih, ki jih povzročajo kužni bacili ter jih mnogo težje prenašajo. Od kod ta usodna razlika? Kravje mleko se na dolgi poti od krave do dojenčka okuži z raznimi bacili, ki povzročajo črevesna obolenja. Bacili prihajajo v kravje mleko z umazanega vimena, z neumitih rok tistih, ki lesnega tkiva. Zaradi pomanjka-. m0izej0 jz nečistih posod, v kanja teh sestavin se porajajo razne tere točimo mlek bolezni, pri katerih je večkrat tudi življenje v nevarnosti. Vseh teh sestavin kravje mleko nima, kolikor pa jih ima, so drugačne in neprimerne za hrano dojenčka. Mimo tega se vse te sestavine pri kuhanju uničijo. Kravje mleko pa je treba prekuhati, da ne bi prišli v čreva dojenčka kužni bacili. S kuhanjem postane »mrtvo mleko«, medtem ko dobi otrok materino mleko presno in tako ostane »živo mleko« z vsemi neobhodnimi in bistvenimi sestavinami. Materino mleko ščiti dojenčka umazane vode, s katero peremo posodo, s prahom in muhami. Vseh teh nevarnosti ni, če otroka dojimo. Materino mleko je popolnoma zaščiteno pred bacili, ker teče neposredno v dojenčkova usta. Dr. V. I. BARVE V NAŠEM STANOVANJE Barva je zelo važen element pri barvi sledi na spektru rumena — oblikovanju prostora. Z nje more- barva sonca, pomladnega cvetja in mo napraviti hladne sobe tople, zlatorumene jeseni. Sledi zelena temne sobe pa lahko postanejo barva. Ta je v centru barvnega spektra in je to barva travnikov in gozdov. Med zelo nežne barve sodi modra barva, kot »hladna« — pri- svetle in z barvo nam je mogoče odpraviti enoličnost v stanovanju. Pri urejanju stanovanja smo doslej vse premalo upoštevali vlogo barve. Stanovanje smo že skozi leta barvali enako. Strop je bil bel, stene pa obarvane z enako barvo, zgoraj in spodaj zaključene s temnejšo črto, vmes pa izpolnjene z različnimi vzorci. Moderna arhitektura pa daje barvi primerno vlogo, le-ta je pomemben činitelj pri oblikovanju prostora. Izbira barv ne bo zelo težavna. Poznati moramo samo svojstva posameznih barv in brez velikih težav bomo sami lahko določili, kakšne barve naj bo naše stanovanje. Za odkritje bogastva barv nam lahko pomaga priroda sama. Mavrica, ki jo vsi poznate, je sestavljena iz barvnega spektra. V njem najdemo modro, rumeno in rdečo kot primarne barve in vse ostale vmesne tono — sekundarne barve, ki nastanejo ob prelivanju dveh primarnih barv. Na primer: rdeča in rumena — kot primarni, nam dasta pri mešanju oranžno — kot sekundarno barvo. Bdeča in oranžna sta »topli« barvi. Spominjata nas na ogenj in barvo tropskega cvetja. Oranžni jetna in mirna. Sledi še vijoličasta barva, ki pa jo v naravi zelo redko srečamo. Te barve nam morajo dati z medsebojnim mešanjem nešteto drugih tonov in odtenkov. Sedaj pa si oglejmo lastnosti posameznih barv, ki jih moremo uporabiti pri oblikovanju prostora. Tople barve nam dajo optičen vtis manjšega prostora, hladne pa nasprotno prostor povečajo. Če imamo na primer majhen prostor in želimo, da bi na pogled bil večji, obarvamo vse stene s hladno barvo in stene se nam bodo na videz odmaknile. Nasprotno pa, če želimo sobo zmanjšati, jo obarvamo s toplo barvo, ki nam bo stene približala in nam ustvarila občutek manjšega prostora. Ozke in dolge sobe često nko prikupne. Če jih drugače ne moremo zmanjšati, nam lahko tudi tukaj pomagajo barve. Obe dolgi steni opleskamo z hladnimi barvami — le-te nam steni odmaknejo, krajši i steni pa pobarvamo z mirnimi top- 1 limi toni in steni se bosta približali. Tako si lahko torej pomaga »o, če želimo, da bo pravokotna soba na oko kvadratna in prav tako tudi obratno. I Vtis daljše stene moremo doseči tudi z vodoravnimi črtami ali barvnimi pasovi, medtem ko z vertikalami stene skrajšamo. Sobe, ki so obrnjene proti severu, so hladne, ker imajo malo sonca. Take sobe obarvamo s toplimi barvami, ki nam bodo napravile mnogo bolj prijeten občutek. Sobe, ki so obrnjene proti jugu, pa obarvamo s hladnimi toni. Ce je soba preveč svetla, opleskamo eno ali več sten s temnejšimi barvami. Ce ste ljubitelj temnih tonov, jih v vašem stanovanju lahko uporabite. Pri tem pa morate paziti, da je na razpolaga dovolj svetlobe, sicer bi tako stanovanje bilo preveč temačno. Tudi strop ni treba, da je zmeraj bel. Ce preveč odbija svetlobo, ki prihaja skozi okno, ga pobarvamo z barvo, ki ima temnejši ton od ostalih sten. Kadar nam je kakšna stena sama po sebi preveč pusta in dolgočasna, jo obarvamo z živo barvo. Tudi pri izbiri pohištvu, zaves in raznih sobnih okraskov moramo paziti na barvo. Ce hočemo dati pohištvu poseben poudarek, naj bo take barve, ki je nasprotna barvi sten. Tško pohištvo se bo zdelo tudi večje. Kadar pa želimo doseči popolno harmonijo v sobi, moramo posebej paziti na skladnost barv. ki jih bomo uporabili v našem stanovanju. p £ NEKAJ ZIMSKIH POSLASTIC ČAROBNA PENA V skiedo dajte beljak, olupljeno narezano pomarančo, ki ji odstranite peške, in skodelico sladkorja. Stepajte tako dolgo, da dobite čvrsto peno. Med stepanjem bo zmes postala vodena, vendar ne obupajte in stepajte naprej. Tako čarobno peno napravite lahko tudi, če namesto pomaranče daste veliko žlico marmelade ali pa tri velika pečena in pretlačena jabolka. PEČENA JABOLKA Srednje velikim jabolkom izdolbite peške, v votlino pa naložite marmelado. Naložite jih v majhen pekač, dodajte malo surovega ali kuhanega masla in jih specite. Pečena jabolka posipajta s sladkorjem. PUNC Z RUMOM Pol litra močnega ruskega čaja, 12 dkg sladkorja, sok ene limone, 3 dl rdečega vina, 1 dl ruma in eno nageljnovo žbico zavremo in serviramo. Ali je DDT zdravju škodljiv? Od druge svetovno vojne se je vzroka Itd. Razen tega so ugotovili, uveljavilo prepričanje, da je. DDT da lahko doza S do 6 gr DTT, če »d j uči Moderen kavč , najučlnkovltejše in najbolj praktično sredstvo za uničevanje mrčesa. Pri tem pa so kot glavno prednost tega sredstva vseloj poudarjali, da zdravju ni škodljiv. V praksi pa se je pokazalo, da ta domneva ne drži. čeprav učinka DDT na človekov organizem še vedno niso dovolj pojasnili, pa so vendarle ugotovili, da utegnejo biti tudi manjše količine DDT v določenih pogojih organizmu škodljive. To velja predvsem za raztopino DDT v olju. katero lahko koža vsrka. Prav tako so opazili tudi, da deluje ‘2—o/o raztopina DDT kot strup na ljudi, ki so si poprej namazali kožo z oljem aili pri katerih je bila velika površina telesa izpostavljena visoki temperaturi ali razmeroma visoki vla-g* Pri teh ljudeh so opazili nekatere spremembe v krvi, splošno izčrpanost, , bolečine v udih motnje v vinu in 1 sluhu, bolečina v želodcu, strah breoi prodre v orgnnizom, povzroči smrt. Mnogi znanstveniki, ki so proučevali škodljivi učinek DDT na zdrav; je ljudi, so ugotovili, da so ptice, ki so požrle z I)DT uničene žuželke, kaj kmalu poginile, ltazen tega je dokazano, da utegne biti mleko iz hlevov, ki so jih razkužili z DDT, ali od krav. ki so posipali s tem sredstvom, nevarno zdravju odraslih, »lasti pa otrok, katerih organizem je velik« manj odporen. Priporočljivo je, da se pri uporabi DDT izognemo slehernemu mazanju kože z mastjo ali oljem, da odprte rane dobro zaščitimo, pri delu s tem praškom pa Je treba uporabiti maske proti prahu in zaščitno delovno obleko. Seveda pa vsi ljudje niso enako občutljivi za DDT. Toda v nekaterih primerih ne opazimo škodljivoga učin- DDT več mesecev. Dr. D. S. C SPOBT IN TELESNA VZGOJA D DUNAJSKI BOKSARJI V MARIBORU Uspeh boksarjev Branika V dvoboju s prvakom Avstrije moštvom Eislauf Verein so zmagali Mariborčani z rezultatom 12:8 o. X. Maribor, 8. januarja v polsrednji kategoriji je Bula- Sinoči sta v polni dvorani kina kovič v ofenzivni borbi slavil toč-»Udarnik« nastopili boksarski moštvi kovno zmago nad mladinskim prva-domačega Branika in avstrijskega ! kom Avstrije Reschlom. Drofenik pa prvaka Eislauf Verein z Dunaja. Za- je v srednji kategoriji proti Vrublaku II. ZVEZNA LIGA V NAMIZNEM TENISU ODRED V VODSTVU Kočeoje, 8. jan. V drugem delu tekmovanja II. zvezne namiznoteniške lige, •* DNEVNE NOVICE Slovensko kemijsko društvo in Elektrotehniško društvo LRS skli-Trgovinska zbornica priredita posve- cuje za sredo, 12. jan. ob 19.30 v dvo- tovanje o perspektivnem planu in rani Direkcije PTT, Cigaletova ulica, ... tPl°blTat-k^ kfmičn=; P,af>i’r- ostanek vseh praktičnih elektroteh- kateri sodelujejo Tekstilac (Zagreb), Sla- JJf steklarske industrije. Predava- nikov (elektromonterjev, mojstrov in vija (Novi Sad), Odred (Lj.), Trgovački . ° v trS-. zbornici v Beethovnovi obrtnikov) zaradi ustanovitve sta-(Beograd), Drvodeljac (Osijek), Trgovački - 10 s Pncetkom 11. jan. ob 10. novske organizacije. Na sestanku bo (Niš) in Partizan (Kočevje), so bili do- ™'ot?° Posvetovanje bo trajalo dva imel tov. ing. Vekoslav Korošec pre- - • - - - y -- * • dni, t. j. 11. in 12. jan. — Vabljeni ' vsi kemiki! Elektrotehniško društvo LRS v Ljubljani priredi v mesecu februarju v;«,. . seženi v prvih treh kolin tile rezultati: Tekstilac—Partizan 5:0, Odred—Sla vi ja 5:0, Odred—Trgovački (Bgd) 5:1, Tekstilac—Drvodeljac 5:2, Slavi ja—Drvodeljac da vanj e o temi: »Vtisi s potovanja po Ameriki«. Uredništvo mesečnika Sodobno gospodinjstvo obvešča naročnike, da gomdomačfhazJ12-8e Dunaufan? Z n‘Zal ,toč*° za to zasluženo i. vrstil™ Tek”i!ac° (Zagreb)8 pr^Trgova” go aomacin z 12.8. Dunajčani so mo- | zmagal. čkim (Niš). Izredno dinamična je bila borba ” v poltežki kategoriji — Weis—Slabe. Požrtvovalni Branikovec je prenesel točo udarcev levice tehnično boljšega gosta in je izgubil po točkah. 5:2, Odred—'Drvodeljac 5:0," Drvodeljac— £val?f1c?ra n p ^odo zadnje številke~ letnika 1954 za- Trgovački (Bgd) 5:4. kot nrtoravo tehničnih ovir prejeli v najkraj- i Odred je tudi nadalje obdržal vod- j »nai teplt zakv£Mcira- šem časUj prva zaostala številka bo Dunajčani so morali prepustiti štiri točke brez borbe. V srednji kategoriji je namreč njihov zastopnik Reiman prekoračil predpisano težo, v lahki kategoriji pa niso postavili domačini Bojoviču nasprotnika. Vse borbe so bile zanimive in napete ter so gledalci prišli na svoj račun. Gostje so prikazali prav lepo tehniko. Posebno delo nog njihovih tekmovalcev je bilo vzorno. Domačini pa so se njim nasproti postavili z borbenostjo in vztrajnostjo in tako dosegli zasluženo zmago. V bantam kategoriji sta bila Topf in Kaiser, ki je nastopil kot gost, precej enakovredna in sta se razšla z nedoločenim rezultatom. Hehtel se je zagrizeno boril z Glackom v peresno lahki kategoriji. Po veliki premoči v zadnjem kolu je odločil srečanje v svojo korist po točkah. Renomirani prvak Avstrije v pol-v/elter kategoriji Potešil je svojega neizkušenega nasprotnika Štrakla knockoutiral že v prvem kolu. Tudi bivši štirikratni zaporedni prvak Avstrije Schtaler je v začetku močno obdeloval Livka, toda moral je tudi sam sprejeti vrsto težkih zadetkov in je končno zmagal le s težavo po točkah. Dunajčan Anton je bil mnogo okretnejši kot Vojnovič. Zato ta borba v težki kategoriji gledalcem ni nudila vsega, vendar so sodniki odločili, da se je borba končala neodločeno, čeprav bi gost zaslužil zmago. Danes bodo Dunajčani nastopili Največ uspeha v posameznih igrah je imel dosedaj igralec Tekstilca iz Zagreba ing. Kosi, ki je premagal vse nasprotnike, presenečenje pa je napravil Bora Jovanovič (Trgovpčki — Niš), ki je premagal enega najboljših slovenskih igralcev Kocjana z 2:1. Organizator — Partizan (Kočevje) pričakuje, da se bodo drugega dela udeležila tud moštva Rabotnički (Skoplje), Lov-čen (Titograd) in »Sarajevo«, ki so sodelovala tudi v prvem delu in dosedaj iz LRS, Ljubljana, Erjavčeva 11. Opozarjamo na posebno radijsko ki se zanimajo za gospodinjska vprašanja, da naroče mesečnik pri Zavodu proti ekipi Železničarja. Tudi to sre- neznanega vzroka še niso pripotovala v ločnica Bernik Mariia mS 1» Čanje bo v kinu »Udarnik« s pri- Kočevje. SJ5®m£«“a£Ja:_;J* oddajo “Le človek rešuje človeka” za naPredek gospodinjstva. Erjavčeva danei Ah in in v „ fi aJLU cesta 12, kjer lahko prejmejo še vse danes ob 18.30, katero poklanja Rdeči številke 7a Tetna naročnina križ Slovenije vsem, ki so se doslej ,^a let0 154' Letna naročnina odzvali in darovali kri za reševanje življenj. | Poročili so se v Ljubljani: brivski pomočnik Novak Jože in trg. pomočnica Zadravec Otilija, profesor Ra-. movš Primož in dijakinja Schubert Štefanija, ing. gozd. Počivavšek Anton in nameščenka Alič Anica, voj. uslužbenec Barši Jožef in frizerska VESTI IZ MARIBORA Dežurna lekarna v nedeljo. J*?® 9 januarja 1955: lekarna »Stuae Gorkega ulica 18. KINO PARTIZAN: Angleški film: ,pilc0 dama«. »pot UDARNIK: italijanski fu®- POBREŽJE: Angleški film: »Prevl®0 STUDENCI;11 Ameriški film: »Harriet Craig«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Nedelja, 9. jan. ob 15: nica«. Izven in za red pod ouV-ob 19.30: Cilea: »Adriana ^ reur«. Izven. četkom ob 10. uri. Kočevje. Tekmovanje se bo danes končalo. AA. V Kam iku so navdušeni strelci »Sarajevo« — Galata Sarai 3:3 (2:0) Carigrad, 8. jan. Drugo tekmo na turneji po Turčiji je »Sarajevo< igralo z jesenskim prvakom Turčije »Galata Sa-raj«. Tekma se je končala 3:3 (2:0). Sarajevo je danes izpustilo priliko, da bi prepričljivo zmagalo nad turškim jesenskim prvakom. Gole za Sarajevo sta dala Živkov dva in Novo enega. Strelstvo grojijo y Kamniku in bližnji okolici z največjim veseljem in požrtvovalnostjo. V vsakem večjem podjetju na področju kamniške občine Imajo svojo strelsko družino: »Titan«, »Stol«, »Franc Vidmar«, »Usnjar«, »Boris« Kidrič« — Svilanit, Podjetje — Kamnik In novoustanovljena družina v tovarni ffumbov. Tudi strelska družina v občini Kamniška Bistrica deluje v sklopu kamniških strelskih družin. borant Medle Jože in med, sestra Gornik Uršula, uslužbenec Kragolnik i Jožef in delavka Sluga Marija, uslužbenec Avbelj Ivan in uslužbenka Sag-meister Milena, mizar, pomoč. Ceglar Franc in tov. delavka Mrzel Pavla, i komercialist Kuret Emil in knjigo-! vodkinja Novak Milena, kovač Novak i Anton in delavka Luštek Antonija, I elektromehanik Rahne Milan in trg. pomočnica Sojer Antonija, učitelj la SVINISKE KOŽE ODKUPUJE KOIfliS llVlLIlv PO 200 - DIN KILOGRAM Iz poročil predsednikov in tehničnih sekretarjev na letošnjih občnih zborih in iz dela samega v preteklem letu, je videti napredek v širjenju te športne panogo v Kamniku. Tudi dosežem! uspehi na tekmovanjih so bilj kar zadovoljivi. Družinska, med-družiuska. sektorska in ostaila. tekmovanja so bila zadovoljivo pripravljena ter so se vrstila vse leto. Strelci so počastili! tudi občinski praznik s tekmovanjem za spominski pokal, ki ga je darovala SZDL Kamniška. Množična udeležba na tekih v počastitev praznika delovnega ljudstva, Dneva JLA in Dneva republike, je pokazala, da so strelci pripravljeni sodelovati Elektrotehniško društvo LRS priredi v mesecih februarju, marcu in aprilu večerni tečaj za polkvalifici- w rane delavce elektrostroke kot pri- telovadbe Porenta Marko in uradnica pravo na izpit za kvalificiranega de-Parkelj Darinka, uslužbenec Judež lavca. Reflektanti iz Ljubljane in Ciril in tov. delavka JančaT Karla, bližnje okolice naj pošljejo prijave mag. pharm. Kosec Anton in farma- do 22. jan. na Elektrotehniško društvo cevt. pomoč. Per Metoda, stroj, kiju- LRS, Ljubljana Erjavčeva 11. čavničar Uštar Danijel in snažilka Narodna banka FLRJ, Centrala Prošt Marija, ing. kemije Arzenšek za LRS v Ljubljani, ima sedaj na-Anton in ing. kemije Grabnar Ste- slednje telefonske številke: hišna fanija, nameščenec Veis Anton in pe- telefonska centrala 23-921 do 23-929 ____________ , rfca Rokavec Ivana, delavec Posavec prek katere so dosegljive vse njene streLski družini »Franc Vidmar« in Jožef in pletilja Omersa Ivana, avto- organizacijske enote direkcije za »Titam«. Večina družin je imela tudi mehanik Setina Janez in kuhinjska proračun; generalni direktor 20-030, pomoč. Lašič Alojzija, uslužbenec pomočnik gen. dir. Grilec 20-008, Meke Edvard in uslužbenka Jurečič pomočnik gen. dir. dr. Linhart 21-868, Marija, podoficir JLA Spremič Sve- sekretar 21-303, direktor direkcije tudi z drugimi organizacijami. Med največjimi strelskimi manifestacijami v preteklemi letu pa je bil »Dan strelcev«, ki sta ga priredili redne tedenske vaje. Lansko leto so nekatere družime nabavile novo strelsko orožje, potrebna sredstva pa so zbrale sam© z organiziranjem prire- tislav in delavka Vasiljev Katarina, plačilnega prometa z inozemstvom PRIPRAVE SMUČARJEV IZ GORIJ Žemva dela z mladino Na obronkih našega zimsko-športnega nik, Pogačar in drugi s0 pripravljeni in centra Pokljuke leži vas Gorje. V času nestrpno čakajo snega. Tudi za skakalce narodnoosvobodilne borbe so mnogi šport- so poskrbeli m zgradili smučarsko ska-mki-smučarji te male vasicc žrtvovali svo- kalnico, kjer bo tov. Stajer vzgajal nov ja življenja v borbi z nemškimi »kul- kader skakalcev. Očistili so tudi progo za turonosci«. ... _ alpske discipline na Homu, kjer bosta . * 0 osvoboditvi pa je smučanje v Gor- Vodnjov in Kristl marsikateremu favoritu iah zopet oživelo. Bivši olimpijec — tekač prekrižala račune. .ovro Zemva vzgaja nov naraščaj. Vedno , i i j *, je nasmejan m pripravljen dati vsakemu smučarska društva ima nasvet ter pomoč. Xdor je bil samo en- Lud' »Go*darc svoje težave. To so denar-krat na smučarskem sestanku v Domu ”e * 7’ vp.ra5anIe- k’ bl s.e dall-lerj-em na olimpiadi v Amsterdamu, je Fuderer proti sovjetskim velemoj- partijah proti Unzickerju in Alo- I strom dosegel izredno leg> uspeh xandru. »Skupno komaj poldruga Fuderer je v Hastingsu dokazal, to6ka *“ **»-**- —*•**'- — « j- naša u. »vin«..! X uuerer je v Hastingsu dokazati, iz štirih partij!« se je začudila da zmore izredno voliko. Na turnir šahovska javnost, ki je bila po- | je prišel utrujen, saj se je pred tek- vsem upravičeno zaskrbljena glede končnega uspeha tega mojstra. »Z njim je končano! — Fuderer nima na tom turnirju več česa pričakovati!« »o razočarano govorili številni ljubitelji šaha, prepričani o njegovem neuspehu. V kritičnem trenutku pa je nekdanji »čudežni deček« pokazal, da lahko v zadnjem hipu napravi čudež. To pa je čudež samo za nepoučene, za tiste, ki no poznajo njegove velikanske energije, nadarjenosti in ustvarjalnosti v šahu, za tiste, ki so že pozabili na njegove zmage nad slovečimi velemojstri ko so; Najdorf, Bogoljubov in Geller. Fuderer je po slabem začetku doživel, v Hastingsu movanjem zelo izčrpal v pripravah za izpite na univerzi, namesto, da bi se pripravljal na turnir. Ce tega ne bi bilo, bi verjetno presenetil ves svet, kakor Gligorič leta 1947 v Varšavi. Fuderer pa pripravlja to presenečenje za pozneje, ko bo v turnirjih nastopal kot inženir kemije. O. Nedelj kovič • Poleg glavne skupine se je turnirja v Hastingsu udeležilo tudi 20 šahistov, ki so igrali v prvi in drugi rezervni skupini. V prvi skupini jo sodeloval jugoslovanski mojster An-drič, ki je podelil drugo in tretje mesto s Persitzem (6,5 točk), medtem uspeh, ki je iznenadil našo šahovsko | ko je prvo mesto v tej grupi osvojil javnost; od petega do osmega kola Billek s 6 točkami. tiri zaporedne zmage, ta- V drugi rezervni skupini je zma-gal beograjski mojstrski kandidat je dosegel štiri zaporedne zmage, tako, da «o je iz spodnjega dela lestvice ^ x . MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Združenje rezervnih oficirjev — - Gledališka pododbor Zg. Šiška, vabi vse rezerv- I H GleaaIls“a P*s*ža ne oficirje na predavanje s predva- ' 9_- 3an!. K. Brenkova: jan jem strokovnega filma, ki bo dne 10. jan. ob 19 v mali in veliki kino dvorani Litostroja. KONCERTI .. y ponedeljek, 10. jan., to v torek, 11. jan. bo tretji koncert za mladino. Dirigira Bogo Leskovic, kot solist sodeluje saksofonist Srečko Dražil, uvodne besede govori Danilo Pokom. , Zbor je naštudiral Jože Hanc. Spored * obsega Mozartove Tri plese, Ibertov Concertino za saksofon in orkester, Tajcevic-Leskovčeve Balkanske plese in Borodinove Polovske plese s so-delovanjem zbora Slov. filharmonije. Vstopnice so razprodane. Znameniti orkester bamberških simfonikov bo 25. jan. koncertiral v Unionu za modri abonma. Preostale vstopnice so že v prodaji v Filharmonij i. Slepi pianist Gabrijel Devetak, ki je pred kratkim z velikim uspehom koncertiral v Italiji, Švici in Avstriji, bo Imel svoj klavirski večer v petek, 14. Jan. v Filharmoniji. Spored obsega med drugimi skladbe Liszta, Chopina, Debussyja in Ravela. Vstopnice od 100 din navzdol v Filharmoniji. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 9. jan. ob 15: Golia: »Princeska in pastirček«. Izven in za Podeželje; ob 20: Goldoni: »Lažnik«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 10. jan. ob 20: Rostand: »Cyrano de Bergerac«. Abonma T. (Zadnjič v sezoni.) Torek, 11. jan. ob 15: Golia: »Princeska ln pastirček«. Zaključena predstava za gimnazijo in osnovno šolo Škofja Loka. Sreda, 12. jan. ob 20: Shakespeare: »Romeo in Julija«. Abonma red S dramski. Četrtek, 13. jan. ob 20: Shakespeare: »Romeo in Julija«. Abonma red F. »Najlepša roža«. Izven. Torek, 11. jan. ob 20: Norman Krasna: »John v zadregi«. Abonma TSS I. I Sreda, 12. jan. ob 20: Eduardo de I Filippo: »Filumena Marturano«. — | Premiera. Izven. ' Četrtek, 13. jan. ob 20.30: Eduardo de | Filippo: »Filumena Marturano« — Abonma Gradbeni tehnik um. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Nedelja, 9. jan. ob 16: Spicar-Pišl: »Naj bo stara al' pa mlada«, spevoigra. (Lučka — Ravnikarjeva, Cilka — Simončičeva, Nejče — Drašlar.) Popoldanska predstava; ob 20: Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom. Izven (Zala — Z. Bevčeva, Almira — V. Detelova.) Sreda, 12. jan. ob 15.30: Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. št. 32-860. RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za nedeljo, 9. januarja Poročila: 6.05, 7.00, 12.30, li.00, 19.00 in 22.00. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 6.30—6.35 Pregled tiska — 7.15—7.30 Reklame — 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva — 8.00 O športu in športnikih: dr. Sef: Telesna vzgoja, šola in higiena otrok — 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Otroška predstava: Obuti maček (po pravljici C. H. Perraulta napisal N. Kuret) — 9.40 Operetne melodije — 10.00 Družinski pogovori: Srečko Golob: Družinsko življenje v Indiji — 10.10 Dopoldanski simfonični koncert — ll.oo Oddaja za Beneške Slovence — 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte! — 15.15—16.00 Prenos II. polčasa mednarodne nogometne tekme CELJSKE VESTI Nedeljska zdravniška dez”r- sev-ba v Celju: 9. Januarja 1955. 6_ šek Maksim, Celje. Ljubljanska MESTNO GLEDALIŠČE CE^jEvan Nedelja, 9. jan. ob 15.30: rei Druten: »Grlice glas«. Abonm nedelja in izven; T hn IJU' ob 20: Norman Krasna. »Joi>“ bi Mary«. Izven abonmaja. Drtl. Torek, 11. jan. ob 20: J,ohIV,Y ^ to* ten: »Grlice glas«. Abonma rek in izven. Har' Sreda, 12. jan. ob 20: Hoffmattn misch: »Admiral Bobby«. * skl abonma in izven. ________ Kras- Četrtek, 13. Jan. ob 15: na: »John ljubi MaTy«. ZfKU predstava za I. gimnazijo, .ggii-ob 20: Hoffmann Hamiscn. ral Bobby«. Abonma reci in izven. Har' Petek, 14. jan. ob 15: Hoffmann ^ , nisch: »Admiral Bobby«. ^ abonma. _n flai' Sobota, 15. jan. ob 20: Hoffmann ^ nisch: »Admiral Bobby«. Jv red sobota (delavski) in izv Vesti iz Kranja V Kranju koncertirajo v Ijek, 10. jan. ob 20 v Mali a ^ sindikalnega doma ljubljanski » ni kvartet, mezzosopranistka Součkova in pianist Marijan g0. šek. Koncert prirejata Dn? :ucertn3 venskih skladateljev in iffini »S1' direkcija. Vstopnice v knjig^^voV mon Jenko«. Na koncert sam .ggio-in komornih del posebej o poz PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Sobota, 8. jan. ob 20: Saroyan-Sa jn; »Glejte, Amerika«. Izven. prepovedano. _ Nedelja, 9. jan. ob 16: Oscar V'"'-' ner:: »Pastirček Peter Briljantin«. Izven m za P° cartre: Torek, 11. jan. ob 16: Saroyan-= p0. »Glejte, Amerika«. Mladini F za vedano.. Zaključena P:c tovamo Iskra, Kranj. cartr^ Sreda, 12. jan. ob 16: Saroyan-=uiepa »Glejte, Amerika«. — , KJ*anJ’ predstava za tovarno Iskra, Mladini prepovedano. «riic^ Četrtek, 13. jan. ob 16: 9sc^alj ner: »Pastirček Peter in 2 ljantin«. Zaključena predst gimnazijo Kranj. Nedelja, 16. jan. ob 16: 9 vralj ner: »Pastirček Peter ljantin«. Izven in za podezeu Med člane Prešernov družbe bo razdeljeni« , e sto dobitkov mibJ®* z vrednosti. Zato pohiti* vpisom. Umrli so v Ljublfcnii Petelin Frančiška, greb bo danes ob 14.30 na ^ Po dolgi in težki bolezn* Je umrla naša ljubljena sestra MINKA *SELIŠKAB Pogreb bo v nedeljo, 9* J8*1, ob 15. uri na Vrhniki. 2alujoči bratje: Zoran, in Stanko, nečaki, nečakih in sorodniki. Nenadoma je umrla na,n dobra žena, mamica, sestra teta ROZA BARB0 Pogreb nepozabne pokoj bo v nedeljo, dne 9. jattUfJJL ob 15. uri z 2al, Andreje mrliške vežice. Ljubljana, Maribor CelJe> Reka. Globoko žalujoči: mož Al°J* hčerki Zora m Draga P°£ Novak, zet Osvin in ostalo sorodstvo. Petek, 14. jan. ob 15: Bernard Shaw: 21^, °dredom in Udinese (Prenos s »Candida«. Zakl j učena predstava j f ® ~ 1600 za gimnazijo Kranj; Javni veseli večer Radia Ljubljana ob 20: Goldoni: »Lažnik«. Abonma ! 7, *8-?? Promenadni koncert - 18.30 red B. Sobota, 15. jan. ob 20: Bernard Shaw: »Candida«. Abonma red H. Nedelja, 16. jan. ob 15: Golia: »Princeska in pastirček«. Izven in za podeželje; ob 20: Goldoni: »Lažnik«. Izven in za podeželje. Človek pomaga človeku — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glas-| ba, vmes reklame in objave — 20.00 60 minut vedre glasbe iz Radia Sa-| rajevo — 21.00 Kulturna kronika — , 21.15 V svetu ritmov in melodij 22.15—23.00 Nočni koncert sodobne glasbe. 22.15—23.00 UKV program: Plesna OPERA in zabavna glasba — 23.00—24.00 Od- Nedelja. 9 jan. ob 19.30: Verdi: »Tra- fp^* Izgrebi., ^ V-U viata«. Izven in za podeželje. Ponedeljek, 10. jan.: Zaprto. Torek, 11. Jan. ob 19.30: Donizetti: »Lucia Lammermoorska«. Abonma red K. VESTI Z JESENIC k vzpel na tretjo mesto. Imel Vasiljevič s 7 točkami pred Courtne- ! Sreda," 12. jan.: Zaprto. ‘ MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE o upanje tuda v zadnji par- jem, Mardlejem in Binderjem, ki 60 Četrtek, 13. jan. ob 19.30: Verdi: »Ples Nedelja 9 lan ob 15- SaSa <4knfna* nn a aaabom, vendar J« utrujenosti dervetih kolih doseg« po 6 točk. v maskah«. Abonma red E • »Trnuljčica« Zveze z vlaS ug^e! KEMIČNA INDUSTRIJA V BEOGRADU razpisuje NATEČAJ ZA VODJO KAPITALNE IZGRADNJA V poštev prihajajo inženirk' tehnologi z daljšo prakso, možnosti pri montaži kemičnih naprav. Prošnje s kratkim opisom sedanje prakse pošljite upr“,a lista najpozneje do 20. Janua« pod Šifro »Hemiska industrij Beograd«. K 1 N O »UNION« Nemški barvni film »Zemsja smeiiš jaja« mfršala Tlta v In- 21.30. _ Ob 10 m ? P I7' 13 13 :n v glavnih ma^ne1a istega filma. Jan Kieoura dh Marta Egert in ®~u ta od M 5,°?.aja vst°pnic od °d M dalje Za matinejo Pa od 8 dalje. W°?an vIkin,TE?TA Predvaja dne lrancoškT ,u“on« °t> 19 in 21 H. g f.i,.! ; "Krokar«. Režiser v kinu Prodaja vstopnic -H ponedeljek. U retoe pro' Maun®V°s?AR:r Fran=- film: »Afera Ve ob is i7 ioZ- tednika- Predstava iste’ff= in ln °b 10 matl-61: Eleoifora L™',- V Sla™i vlo-les Vanel Pr Drago ln char-a° 11 ta ^ S?, vstopnic od 9 . Pa od 8 dalje Za matine->° nov *h?CA*,: ,Nast°P dresiranih slo-17 ta 20 S!?!' Predstave ob 15, ta od 14 dalje vstopnic od 9—11 ^Vrnl^^fjfOJ«; Ameriški film: ss,. a Sheba«. Tednik: Cez KINO »KOMUNA« Ameriški film »KAPI I AN KIDD« Tednik: »Obisk maršala Tita v Indiji«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Barbara Britton in Charles Laughton. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. Za matinejo pa od 8 dalje. ves svet. — Predstava ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat! JESENICE: »RADIO«: Francoski film: »Ulica Estrapade«, Predstave ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja po znižanih cenah. — »PLAVŽ«: Jugosl. film: »Bila sem močnejša«. Predstave ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 matineja po znižanih cenah. KRANJ: »STORZlC«: Argent. film: »Kalne vode«. — Predstavi ob 17 in 19. — Ob 15 švedski film: »Plesala je eno samo poletje«. Ob 10 in 21 premiera francoskega filma: »Zgodba neke ljubezni«. — »SVOBODA«: Francoski film: »Zgodba neke ljubezni«. Predstave ob 15, 17 in 19. PTUJ: Ameriški film: »Praznik v Rimu«., GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« — ŠOŠTANJ sprejme v službo k gradbene delovodje z delovodsko šolo in prakso v vtsokogradnji 3 gradbene tehnike sektorske vodje ali kalkulante 1 gradbenega inženirja vpisanega v seznam pooblaščenih projektantov za vodjo Projekt biroja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev in kratkim življenjepisom ali se osebno zglasijo v tajništvu podjetja. Podružnica »LJUDSKE PRAVICE« V KRANJU ■ Bi jj ■ nujno išče kolporterja! ! ali IkolporterkoI S u Zglasite se v podružnici : 5 TITOV TRG 22 KINO »TRIGLAV« Angleški lilm >Prebrisanec« (»Pozlvnica«) Tednik. V glavnin vlogah Alec Guinness, G!yn.s Johns Valerie Hobson In Petula Clark Predstave ob 16, 18 :n 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje Danes zadnjikrat! UPRAVNIKA knjigovodjo (-kinjo) *n trg. vajenca s predpisano šolsko izobrazbo in prakso sprejme v službo Kmetijska zadruga Jarše pri Domžalah. — Nastop službe čimprej. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo podatkov o dosedanji zaposlitvi pošljite na gornji naslov. VODN0-GRADBENO PODJETJE VLASINA BEOGRAD Božidara Adžije 21 Poštni predal 896 OBVEŠČA DELAVCE IN USLUŽBENCE, KI SO BILI LETA 1953 ZAPOSLENI V PODJETJU IN V DOLOČENEM ROKU niso dvignili razlike plačnega sklada ZA LETO 1953 DA JE S SKLEPOM DELAVSKEGA SVETA ROK ZA IZPLAČILO PODALJŠAN DO 31. JANUARJA 1955 PO TEM P.OKU NE BOMO VEC IZPLAČEVALI IN BO OSTANEK NAKAZAN V REZERVNI SKLAD PODJETJA 6963 '“"HMIIIlIln ••iiiimtHiHiiiiniiiuiiiiiiniiniiinHnuiiuinniiiujimiK KINO »ŠIŠKA« Angleški film »Preb KMETIJSKA ZADRUGA, RUSE — telefon št. 1 sprejme sposobnega računovodjo Plaža po dogovoru. Nastop čimprej Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava KZ, Ruše risanec« V to tednik. ^alerie HobsonSni AJec Gulnr>ess, clark Johns in Pečnik. Konald Neame. » prodaja ™ave ob 18> 18 ln 20 inilluniliiinS?Pn'c od 14 dal)e- """"".............. mm..um JUGOSLOVANSKA LOTERIJA obvešča na dan žrebanja po novih planih, PROnATAT JE VSAKEGA 10. IN 25. V MESECU. dajalci ne BODO PRODAJALI SREČK TISTEGA KOLA, KI SE TA DAN ŽREBA. V NeDEUQ 9. JANUARJA BODO PRODAJALNE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE VES DAN ODPRTE! PREDILNICA LITUA V LITIJI razpisuje mesto perfektne strojepiske oz. stenodaktilografinje Nastop službe takoj Ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanjega službovanja pošljite na sekretariat podjetja 88 drobni oglasi ^ Mest ”*** ■ ■ ■■rntmm, Slični £AB0HANT0V razpisuje SAZu y T^?titut »Borisa Kidriča« izobrazba* u Potrebna šolska Šola M™lčana Tehnična sred-jjpJ. PonnriK p možen ta- plSota ha poslati z življenje- J sornji naslov do 31. Jan. tehniške^rjI'i' z diplomo Srednje Maturo i- ole ali z gimnazijsko stroi p.lsarniSko moč z zna-za sprejme za Insti- JIcinskf» ♦? medicino Dekanat me-raviino *^uitete v Ljubljani. — proŠnie in kuikovane Satu m p*?s *ret)a vložiti na Deka-E ^-Jaria, Vr= ke fakultete, Ljub- ^»ovomn trg «• 82 ‘Uski str^Tu’ verziranega v kme-sfre)me z večletno prakso, ®Jvo , v'hogradniško gospodar-1,.^'aCa Dorf’ P"sta Ivanjkovci. ?aRjaa ?08ovoru. 63 !et, " ALI REZBARJA, srednjih Verziran«,^ ^neSa ln vsestransko SDrejmp *ev v umetni obrti) — Služba takoj i Naslov Ljubljani oglasnem 34 VEC KOVINOSTRUGARJEV Ln strojnica«, Ljubljana, Tržaška cesta 69. nih ključavničarjev sprejme »2ič-Nastop službe takoj. Plača po dogovoru. 95 SOBO, prazno, išče eospa srednjih let, solidna in mirna ter veliko odsotna. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Nagrada«. 521 ENOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora, zamenjam za enako v Portorožu alt Piranu. Ponudbe poslati pod šifro »Maribor* na podr. LP Maribor M 92 BABlSKA SOLA v Ljubljani, Slaj-merjeva ul. 3 a, razpisuje sistemizirano mesto medicinske sestre. — Prosilke naj vlože prošnjo z vsemi ustreznimi dokumenti pri ravnateljstvu Baoiške šole do 3. jan. 79 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku lista. 80 MFSTO HIŠNIKA za dom ZB NOV Škofja Loka, razpisuje Mest. obč. odbor ZB NOV, Škofja Loka. — Prednost imajo borci NOV in člani ZB, ki so vešči knifžničarskih in muzejskih poslov Rok za sprejemanje prijav je do 10. jan 1955. VEKZIRSNEGA SJM0ST0JUSGA šefa prodajnega oddelka sprejme večje industrijsko podjetje elektrotehnične stroke. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Industrija« 78 PROJEKTIVNI ATELJE 0L0 CELJE s p r e jm e gradbenega inženirja in inženirja arhitekta s prakso. Plača po dogovoru. Ponudbe je treba poslati na PROJEKTIVNI ATELJE OLO CELJE — MARIBORSKA 71 TELEFON 24-85 in ?otnisija za razpis mesta poslovodje gostišč »Na klancu« Uredhzero* v Medvodah razpisuje v smislu 90. člena be o ustanavljanju podjetij in obrtov mesto poslovodje {Jostišč »Na klancu« in »Jezero«, Medvode Uj Kandidat mora biti kvalificiran gostinski delavec z naj-8 let prakse v gostinstvu, z znanjem nemškega jezika. Stanovanje zagotovljeno. j6 Ponudbe, kolkovane s 180 din in z okrajno takso 95 din, z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa uati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica, Ljublja-> Zupančičeva 8-II, najpozneje do 25. jan. 1955. 91 Upravni odbor podjetja »TOPLOVOD«, Ljubljana razpisuj e mesto glavnega računovodje Pogoji: ekonomska fakulteta ali popolna srednja šola z večletno prakso v vodstvenih knjigovodskih poslih Nadalje sprejme dve strojepiski Tr3sr^Tirnr po možnosti z znanjein stenografije. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja je treba poslati na naslov TOPLOVOD, Ljubljana, Crtomirova 6, najkasneje do 20. jan. 1955 93 AVT0TRANSP0RTN0 PODJETJE KLADANJ — BOSNA TAKOJ POTREBUJE SlIOTIS V P0RREM STANJU Z NAJMANJ 35 SEDEŽI V poštev prihajajo samo znamke SAURER, MERCEDES, OM, LANCIA — vsi Diesel. Lastniki vozil naj takoj pošljejo opis voza in ceno na gornji naslov. » STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA takoj sprejme v službo administrativno moč z znanjem strojepisja in stenografije, s popolno ali nižjo srednjo šolo ter po možnosti vsaj z dveletno prakso v administrativni stroki v državni upravi ali gospodarstvu. Pismene ponudbe pošljite na sekretariat Steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, z dokumentacijo dosedanjega službovanja in obširnim življenjepisom. Kandidatom, ki bodo predložili dokumente in ne bodo sprejeti, bomo dokumente vrnili. 90 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a TOVARNA AVTOMOBILOV PRIB0J S P R E JM E 2 gradbena inženirja konkurirajo lahko tudi starejši gradbeni tehniki, za nadzorna organa kapitalne izgradnje tovarne. 4 starejše gradbene poslovodje za visoke in nizke gradnje. Plača po sporazumu. Komfortno stanovanje zagotovljeno. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanje službe na naslov FABRIKA AUTOMOBILA — PRIBOJ NA LIMU 6939 9 4 \ »ROG«, tovarna koles, Ljubljana, Trubarjeva 72 i $ srejme takoj v zaposlitev: ? { tehnika-strojnika ^ za tehnološki oddelek priprave del? | iis!užbenea-ko z nepopolno srednjo šolo za terminski oddelek pri ^ ^ prave dela 2 kvalificirana elektromehanska za pogon kovinostrugarja lakiram in , 3 kovtnobrnsače ^ Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj se g i javijo v tajništvu podjetja I 89 j Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij jj in obrtov (Uradni list FLRJ štev. 51—424/53) komisija za §j 1 imenovanje direktorja podjetja »EX AMPELEA« — tovarne E j sardin v Izoli RAZPISUJE ] mesto direktorja | PODJETJA »EX AMPELEA« — TOVARNE SARDIN V IZOLI f I I -z3 —- Pogoji: visoka strokovna izobrazba (dovršena ekonomska jj 1 ali pravna fakulteta) s potrebno prakso. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. 1 i Kolkovane ponudbe je nasloviti na komisijo za imeno- gj § vanje direktorjev pri tajništvu OLO Koper najkasneje do § ? 20. januarja 1955. \ B i H I I iiilillJlllllfliiniiilliiiHfiinifH-iMitiiiHiiMiiiiiiiiiniiimmmuiiniiniiimHctmimHtiiiiinniinmitnmTmtmMmmiminmtiinmiifiimmniffmitfnnminniiiNmmfflniHiniinMMfinniiii t-ist Mef aJa časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrik °n št 21-887, Nazorjeva ulica 10/11. — Uprava- Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna naročnina 45U NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — liokooisi se ne vračaio <% telefon «u*v rtliJ iri Kulturna rubrika'' din ia tujino 500 din — Čekovni račun pri NEDELJA, 9. JAN. 1955 Nevarnost, ki jo je tvegal poročnik Juel, ko se je tako približal obali, je vzbujala v nas največ upanja na uspeh. Zdaj smo morali samo počakati, da bi videli, kako bo »major Martin« izpolnil svoj del naloge. Dne 3. maja smo prejeli od po-taorskega atašeja v Madridu brzojavko. Naš vicekonzul v Huelvi ga je obvestil, da je neki ribič 30. aprila blizu obale našel truplo nekega majorja Martina, pripadnika angleške mornariške pehote. Po opravljenih formalnostih so truplo izročili vicekonzulu in ga drugi dan opoldne pokopali z vsemi vojaškimi častmi na pokopališču v Huelvi. Za pogrebom so šli predstavniki španskih vojaških in civilnih oblasti. STROGO ZAUPNI DOKUMENTI IN PISMA V atašejevem poročilu ni bilo uiti besedice o črni uradni torbi ali kakih uradnih dokumentih. Tedaj se je začela izmenjava brzojavk med Admiraliteto in pomorskim atašejem. Ko bi bili dokumenti res pristni, je jasno, da bi v Glavni komandi kombiniranih operacij nastalo razburjenje, brž ko bi zvedeli za smrt »majorja Martina« in za prihod njegovega trupla v Španijo. Saj bi vedeli, da je strogo zaupen dokument zgrešil svoj cilj. Ves pomen te katastrofalne »izgube« bi spoznali, brž ko bi o tem dogodku poročali siru Archibaldu. Iz vsega tega 'hi sledile zelo nujne brzojavke pomorskemu atašeju z zahtevo, Baj neutegoma dobi nazaj dokumente, pri tem pa naj bo skrajno previden, da ne bi izpričal pretirane zaskrbljenosti. S tem bi namr-i Opozoril Špance na važnost dokumentov in utegnilo bi se zgoditi, da f>i jih odprli ali »izgubili«. Seveda (smo morali ravnati tako, kakor da »Major Martin« prispe v Španijo Njegovo truplo so s častmi pokopali v Huelvi je vse čista resnica. In zato smo nariški obveščevalni službi, brzojavko sestavili v tem smislu. Potlej smo poslali mornariške-Začeli smo z brzojavko z dne mu atašeju in tovarišu brzojavko in ga obvestili, da je ugotovljeno, 4. maja, v kateri smo sporočili, da je imel »major Martin« pri sebi strogo zaupna in važna pisma. Atašeju smo naročili, naj jih zahteva uradno. Ce jih ne bi dobil, naj bi v Huelvi zelo previdno, toda podrobno poizvedel, ali so prispela na nja Špancev za dokumente, obalo in če so, kaj se je z njimi zgodilo. Ce bi mu prišla v roke, naj MORNARIŠKI KANALI bi z brzojavko sporočil »Mornari- | V odgovoru na našo prvo brzo- ški obveščevalni službi« v roke javko smo zvedeli od atašeja, da da je imel »major Martin« pri sebi tr' zelo važna pisma in da so bila najbrž v črni uradni torbi s kraljevskim grbom. Znova smo ga opozorili, naj nikar ne vzbudi zanima- mornarico je omenil dokumente, ko je srečal atašeja v soboto, 15. maja. Rekel je, da se je mudil v Valencii in da so ga tam obvestili, da so prispeli dokumenti v Madrid. In takoj je ukazal načelniku mornariškega štaba, naj jih nemudoma izroči atašeju. To je storil, da dokumenti ne bi slučajno prišli v roke nepoklicanim ljudem, kar bi utegnilo imeti neprijetne posledice. Nobena podrobnost iz obvestil, ki jih je dobil minister za mornarico pred odhodom iz Madrida, ni mogla vzbuditi tolikšne zaskrbljenosti zaradi teh dokumentov. Zato nismo prav nič dvomili, da so ovitke odprli. V tej zvezi smo bili prepričani, da bo vsaj en Španec izmed tistih, ki so bili poučeni o zadevi, obvestil o tem Nemce. Toda šele po vojni smo zvedeli, kako i temeljito je bilo sodelovanje med Španci in Nemci. ZANIMIVE PODROBNOSTI Danske državne železnice so dobile nov trajektor »Kralj Fref . rik IX.«, ki ga bodo uporabili v Baltiškem morju za proine zvezo med Dansko in Nemčijo. Stroški za izgradnjo te ladje znašali 211 milijonov danskih kron. Ladja lahko vozi s seboj motornih vozil ali 30 kamionov ali 10 spalnih vagonov. tega ima prostora za 1200 potnikov. Na sliki vidimo nov dan trajektor z odprtim prameem. Človeški možoani - na Grob »majorja Martina« v Huelvi »upravnika« imena naslovljencev. Ovitkov naj ne bi odprl, marveč naj jih bi kar najhitreje vrnil mor- [Velik razmah avtomobilizma IV ZDA ima avto vsak 4., v Evropi pa 39. prebivalec Na vsem svetu je v prometu |33,100.000 osebnih in tovornih iavtomobilov ter avtobusov. Od teh samo v Severni Ameriki 61 milijonov, v Evropi pa 15 milijonov. Ti podatki so povzeti iz letne statistike »Avtomobile Mani-faeturers Association*. Na vsakih 29 ljudi odpade torej en avto. Največ avtomobilov imajo ZDA, kjer odpade en avto že na Štiri prebivalce. Evropsko povprečje znaša 39. Mnogo avtomobilov je v Evropi v Gibraltarju (na 8 prebivalcev 1 avto), v Monaku (11), v Angliji, Islandiji in na Švedskem (po 13), v Franciji (14), v severni Irski in Luksemburgu (po 15), v Belgiji (16), v Švici in na Danskem (po 18). Najmanj avtomobilov je v deželah za železno zaveso. V Rusiji odpade 1 avto na 74 prebivalcev, V Romuniji pa celo na 610. Zanimivi so tudi podatki o proizvodnji avtomobilov. Ameri- ške tovarne so izdelale od leta 1900 skupaj 136 milijonov avtomobilov. Povprečna starost avtomobilov je zelo narasla. Leta 1925 so bili avtomobili stari povprečno po 6,5 let, predlanskim pa že 14,3. Avtomobil prevozi zdaj približno petkrat več kakor pred 25 leti. Največji pomen pripisujejo avtomobilu v ZDA. Vsak šesti v Ameriki patentirani izum je bil določen za avtomobilsko industrijo. Leta 1945 so ukradli tatovi v Ameriki 240.000 avtomobilov, v naslednjih dveh letih 283.000 in 185.000. Toda ameriška policija je spretna in približno 59 %> ukradenih avtomobilov so izsledili in vrnili lastnikom. Bencina so porabili v ZDA lani 1.623,810.000 litrov. Ameriški avtomobili so prevozili lani 585 milijard kilometrov in porabili povprečno 18 litrov bencina na 100 km. Od avtomobilskega prometa ima država znatne dohodke. . .. . , Inštitut za raziskovanje žarkov zmu. Na tisoče tabel ima.J j0 Medtem je previdno poizvedova- v Čikagu proučuje že več let va- razpolago fiziki, ki si priz2^ ,*j nje v Huelvi dopolni.o nekatere po- love, ki jih oddajajo človeški iz rezultatov le-teh izračun*1 drobnosti dotedanjih dogodkov. Po- možgani. Vendar kljub vsemu matematične formule. ie vsem zanesljivo smo zvedeli, da je trudu proučevanja, pri katerih »Na znanstvenem podrocJ neki ribič opazil na roorju nek so uporabili vsa tehnična, fizikal- to torišče še docela nerazisK predmet in poklical v bližini stoj jči na in medicinska sredstva, niso Za zdaj smo zelo zadovoljni, o motorni čoln. Tako so tisti pred- privedla do jasnih rezultatov, nam je posrečilo ujeti in reg1 ^ v met potegnili iz vode Bilo je truplo Zdaj so, kot sta izjavila profesorja rati nekatere električne t°ko »majorja Martina«. Coln je pristal j lnquist in Lapchel, začeli pro- človeškem organizmu. Pr0“ce da ob bližnji obali in truplo so izročili I učevati živali. Domnevajo nam- nje živali nam bo pomag+’Prib nekemu oficirju, ki je tam po na- reč, da se čebele in mravlje med se bomo dokopali do neka k.jučju vežbal odred pehote. j seboj sporazumevajo z nekakš- ugotovitev o tem, kako živi 0 Poklicali so nekega mornariško- nim svojim radarjem. Proučeva- nizmi oddajajo in sprejemajo ga sodnega oficirja, da bi truplo nja v tej smeri so prinesla silno love,« je rekel prof. LaP®*? -d« pogledal. Oficir je prevzel vse do- j zanimive ugotovitve. ! Biologi se čedalje bolj_ ? ?e kumente in osebne stvari »majorja 1 Prof. Inquist je ugotovil, da bajo k mnenju, da se vse žuz ^ Martina«. Potem ko so pregledr’i imajo tropski termiti v glavi »od- sporazumevajo med sebo.1 P dokumente, so prenesli truplo mrtvašnico v Huelvi, da bi ga pregledal še zdravnik. Le-ta je izjavil. ga je španski minister za mornarico na njegovo strogo uradno vprašanje obvestil, da so poslali dokumente po »mornariških kanalih« in da bodo prispeli v Madrid šele prek Vrhovnega poveljstva španske mornarice v Cadisu, kar bo trajalo več dni. Ataše je zvedel, da se vicekonzulu v Huelvi ni ponudila priložnost, da bi dobil torbo ali kake dokumente. Dne 13. maja nas je ataše obvestil, da mu je španski načelnik mornariškega štaba v odsotnosti ministra za mornarico, ki je bil na potovanju, pravkar izročil dve stvari »majorja Martina« in da je ena teh stvari črna torba. V ključavnici je tičal ključek in torbo so odprli. Načelnik mornariškega štaba je1 sporočil, da je »vse v torbi« in mornariški ataše se mu je zahvalil. Čeprav se je atašeju močno zdelo, da je bil načelniku mornariškega štaba znan vsaj del teh pisem, je menil, da ni razlogov, da bi mislil, da bo ta oficir komurkoli povedal, kaj je zvedel. Mi seveda nismo dvomili o poštenosti tega oficirja. Toda če mu je bila znana vsebina dokumentov, ni bilo nobenega dvoma, da bodo zvedeli zanjo tudi drugi. Zadeva se je razvijala dobro, »prodor« se je začel. Naslednje obvestilo, ki smo ia dobili od atašeja, je še povečalo naš optimizem. Sam minister za dajnik«, ki učinkuje v krogu s »mitroelektričnih oddajnik?. v premerom kakih pet kilometrov.1 sprejemnikov«, ki so vgraJe,. v Na to daljavo lahko navežejo njihove organe, najbolj pogos da je »major Martin« padel v mor- stike z vsako žuželko iste vrste, tipalkah, je, ko je bil še živ, in da ni videti Termitova leva tipalka opravlja na truplu nobenih poškodb, da pa j vlogo oddajnika, desna pa ne- f se je angleški oficir zadušil, ker je kakšnega sprejemnika. V svetu ležalo truplo v vodi do osem dni. žuželk se impulzi širijo z ravnimi Nekega ameriškega pilota, ki je j žarki, medtem ko človekovi mož-strmoglavil v morje 27. aprila, so gani oddajajo krožne valove. Ce bodo tehnična in fizikalna naprosili, naj pregleda truplo, če bi morda oficirja spoznal. Ni ga pa poznali (kar je povsem razumljivo). sredstva nekega dne v zvezi s tem problemom močno izpopolnili, bo moč impulze človeških možgan tako usmeriti, da se bodo ljudje lahko med seboj sporazumevali, ne da bi govorili, in sicer na precejšnjo daljavo. Prof. Lapchel namreč domneva, da lahko človeški možgani oddajajo valove na daljavi 15 km. Inštitut za raziskovanje valov vsak dan meri in preiskuje električne struje v človeškem organi- »Držite, prosim, za trenutek mojo uro, ker ni zavarovana proti udarcu.« Francoski vojaki bodo dobivali mleko Francoska vlada je izdala naredbo, po kateri bodo dobivali francoski vojaki od 1. januarja 1955 za zajtrk osminko litra mleka dnevno. Ta ukrep bo obremenil proračun vojn. ministrstva letno za 400 milj. frankov. Francoski vojaki bodo tudi v prihodnje dobivali dnevno po pol litra vina, kar je v francoski vojski že tradicija. Ministrski predsednik Mendžs-France pa je sprožil kampanjo za večjo potrošnjo mleka, kar bo po njegovem mnenju pripomoglo, da bo potrošnja alkoholnih pijač padla. MALI LEKSIKON Ali je Buda bajeslovna ali zgodovinska osebnos ^ V znanosti je bilo že prerekanja o tem, ali 7e (ustanovitelj budizma) ,?£&-slovna ali zgodovinska os nost. Holandski indolog ** ^ meni, da Buda sploh ni žive da gre samo za legendain-osebnost. Znani francosKi dolog Emil Senard je je kult Bude pravzaprav sNe-bajeslovje. Nasprotno PJ , r. mec Oldenberg in Sved za brom trdita, da je Buda živel. Arheološke raziskave potrdile njuno mnenje. 1896 so v Budinem rojstn'e kraju odkopali spomenik J* ta 250 pred našim štetjem. ^ menik dokazuje, da je * ^ Ašoka v znak spoštovanja skal Budin rojstni kraj in u zal, naj postavijo Budi v menik (steber s konjem). , nimivo je, da kitajski pot sec in Budin oboževalec HS Cang, ki je obiskal BuO . rojstno vas Bulino (Lum^xPm med leti 1629 in 1645 po štetju v svojem potopisu o nja tudi vas Lumbino in K . niti spomenik v obliki *o Poznejša arheološka odno-(1898, 1909, 1913 in 1914) sO IT trdila Oldenbergovo in bromovo mnenje in neovrs vo dokazala, da je Buda zgo vinska, ne pa bajeslovna os nost. j 75. Rane so te Cinču dobro celile. Zdaf tla Z Jožetom ie hodila vsak dan na sprehod. Jesensko sonce je ie prijetno grelo. Ko sta se utrudila, je Joie legel v travo, dni pa poleg njega. Tako sta molče predla vsak svoje misli. Joie se je pripravljal na prijateljsko boksarsko srečanje z železničarji. Nastopal je v teiki kategoriji. Njegovi tovarlii so polagali vanj velike nade.činč je menjaval dlako, kajti bliiala se je zima in za mraz je potreben gost, topel koiuh. Nova, mehka dlaka je počasi pokrivala tudi sledove njegovega boja z mešancem. 74. Bilo je v februarju, ko je poklical načelnik Joieta k sebi in mu povedal, da pojde činč v tečaj za lavinske pse. To so psi, ki rešujejo ponesrečence izpod plazov. »Saj tega ne bo potreboval,« je ugovarjal Joie, ki se je nerad ločil od njega. »Samo tistega znanja nikdar ne rabil, ki ga nimai,« je dejal načelnik in dodal: »Lavinskih psov imamo mnogo premalo. Zato smo sklenili, da se morajo vsi naii psi v izmenah izurit) v reševanju izpod plazov. Poleg tega pa mu bo kot okrevancu gorski zrak zelo koristil.« Joie je stopil strumno in salutiral. 75. Vodstvo tečaja za lavinske pse je seveda prevzel Miha. Ta je ie naslednji dan priiel po činča, ki ga je takoj spoznal in ga pozdravil s hrupnim lajanjem. Joie je oba spremil na kolodvor, kjer sta skočila v vagon in se pridruiila Mihovemu pomočniku Marku. Tudi ta je vodil s seboj velikega psa. Volčjaka. Vlak je zapiskal in potegnil. V vagonu je bila prijetno toplo in činč je ipimogrede zadremal. Tudi Miha in pomočnik s(la se zagozdila vsak v svoj kot in dremala. Pot do koče, v kateri bo tečaj, je bila dolga in naporna. 7«. Bila je ie trda noč, ko sta Miha in poklicni tovariš izstopila v Planici. Psa sta 5JL, čila za njima in radovedno glodala okoli Z neba so se neslišno usipale goste, suhe iinke. Slabo vreme je trajalo ie več dni. „ je do koče v Tamarju?« je vprašal Miha Pf,0 metnika. »Kakšni dve uri v tem vremenu,* ' povedal ta. »In desno se držite, za vsak P’in,eet da ne zaidete.« Do Doma v Planici je bila P~ še kar dobra, potem pa so zagazili v celo. 1 je bril mrzel veter. Zdelo se jima je, da ie celo večnost po snegu, ko je Miha pogl®'* a na uro. »Tri ure in pol ie hodiva, Maikol« ® je preiinila strašna slutnia: zašla svaJ PO PRIPOVEDOVANJU JANEZA KLEMENC^' BRODAR IN JEZERNIK