L.eto IV., štev. :ihE.|a OB* z (litru t. ....... " m fUiie mesečno ia-RO D ta «a lnoiem»tvo TO-— m ■eotiveina 0fflari po tarifo. Uredništvo r inkktSiAor« cesta ki. 10/1 Telefon »t. 72. LJubljana, 81. avgunta. Danes »e zopet otvori ljubljanski velcsejm. Navzočnost Nj. Veličanstva kralja daj« temu dogodku poseben sijaj. >'aša država je predvsem agrarna, (rečni smo, da se v njej prideluje dovolj živeža, in samo želeli bi, da se kvaliteta iu množina pridelka Se bolj povzdigneta. V Intenzivneje obdelovanje zemlje in agrarno industrijo mora država prevesti naSo poljedelsko proizvedli jo. N a j s 1 a b & a agrarna politika pa bi bila, zavirati razvoj držav« v veliko in srednjo i n d u s t r i j o. To hočejo mnogi prav kratkovidni veleagrarni krogi, ki ljubosumno opazujejo polot industrije in ji hočejo naprtiti vsa bremena. Bore se zoper carinsko vzgojovalno za-fčitno politiko. To postopanjo je v Škodo agrarni produkciji, ki naj gloda, da ti zagotovi in razvije odjom.ilco doma In nI Izključno navezano na nestalnega kupca v inozemstvu. Tudi nI v interesu kmeta, da mu cone industrijskih izdelkov diktira inozemec. Delo za industrijo je delo za gospodarsko samostojnost Jugoslavije. N o -temo biti kolonija, za kojo se prerekajo velesile. To ni kak imperializem, ampak potrebna naša samoobramba in emancipacija. DrŽava ni prosta, ako večino svojih potrebščin ne producira doma. Za to ni nobena Žrtev prevelika, da so to čim prej do-eže. Naravna Želja je, da te industrija razvije po vsej državi. V Sloveniji vsled posebnih pogojev stoji najvišje.. Ti pogoji se ne dajo z nobeno odredbo prepeljati drugam. Ne naža bolje kvalificirana delavska sila, ne duh podjetnosti in natančnosti. Se manj pa vodna sila in prometna sredstva, ki so posledica dojgoletnega kulturnega dela. Proti vsakemu poskusu, omalovaževati naSo industrijo in podjetnost, ker je blizu državne granlco, moramo ugovarjati odločno in svariti pred tozadevnim mišljenjem, ki v stvari pomeni zadižavati razvoj, ki bi tu bil naraven in nagel, drugod pa ga Se desetletja ne bo. Ljubljanski sejem je poudarek naSe zahteve, da se naj enakomerno in vsem pravično pospeSuje industrija povsod, kjer se pojavi interes, torej predvsem zopot v Sloveniji. 8 strahom opazujemo korakanje tujega kapitala v Baše kraje. Proti dosti uspešnemu delu la nacionalizacijo naše industrije v prvih treh letih svobodo je nastopila reakcija, ki je lahko zelo opasna. Oz-kosrčna kreditna politika »Narodne banke«, proračunana na normalne razmere, dela v prilog zasužnjenju naše industrije. Vemo, da je nezdravo dejstvo, da je velik del industrije v prs-veliki odvisnosti od usode velebank. To je pač znamonje prehodnih dob. A država in vsi merodajni krogi morajo obrniti vso pozornost na to, da Re ta odvisnost olajša in omogoči razmah do ustaljenja razmer. Vest, da je neka Velebanka veled slabih svojih razmer prisiljena svojo udeležbo na domači železni industriji prodati tujcem, jo simp-tomatična, a zelo žalostna stvar. Pazimo, da ne sledi doba denacionalizacije. Industrija se ne meša v politiko, najmanj pa v strankarstvo. Zato jo ne [nteresirajo momentani politični položaji v toliki meri. Resnica pa je, da Jo pod današnjim režimom pravna sigurnost zelo padla In je sklicevanje na »partijo in podkupovanje na dnevnem redu. To je zlo, ki je fjrašnejše nego na prvi mah izgleda. lo je zlo, ki' nam jemlje kredit po tsem svetu. Zato moramo ob tej priliki ponoviti zahtevo in protest gospo-"'■ttskih krogov, ki so razumeli povojne prehodno odredbe, ne morejo pa razumeti, zakaj je v u p r a v n e m 1 P _a r a t u neizlečiva korup. fija. Povojno mere so v likvidaciji, »i so mora ta likvidacija zaključiti. Začeti pa mora neizprosen 0.1 proti raznim delikam korupcije, kajti to je eden prvih po-Ro.iev napredka. Tudi te misli naj se pretehtajo v kostnem razpoloženju, ko se zopet otvarja naš sejem, ki mu iskrono želi-m° najlepšega UBpeha. " mansKrunKtcnaiz im i nw IMM m UVELJAVLJANJE URADNIŠKEGA ZAKONA. Beograd, 31. avgusta, r. Jutri se bo v "Vluibcnih Novinali» objavil novitirad-»iški zokou. ki siopi s tem dnem v ve-Uavo. Kralf in kraljica zapusiiia v pondelfek Bled NEPRIČAKOVANA SPREMEMBA PRVOTNEGA NAČRTA. Beograd, 31. avgusta, d. Kakor Izve vaš poročevalec )t bil r zadnjih dneh nenadoma lzpmnenjcn dosedanji načrt glede bivanla N). Vel. kralja In kraljice ria Bledu. Dočhn je bilo dosodal določeno, da ostane vladarska dvojica še ccl september r.a Bledu, je sedaj ta misel opuščena. Kralj In kraljica zapustita v pondeljck zvečer ob 6. Bled In se odpeljeta z dvornim vlakom naravnost v Beograd. kamor dospeta v torek okrog poldneva. Nenadna sprememba načrta o kraljevem bivanju J« t Beogradu presenetila in ea ▼ krogih, ki Jim J« ie znana, živahno komontlra. Meni se, da m Je zgodila po nasvetu sdravnlkov. V beograjski javnosti pa bo vzbudi! povratek vladarske dvojice In dejstvo, da se bo tuneli dogodek v kraljevski hiši itvrStl v Beogradu, brez dcoma splošno veselje in zadovoljstvo. Država fc danes prevzela fnžno železnico MINISTER SAOBRACAJA O PREVZEMU. — PROGLAS ŽELEZNIČARJEM. (Glej tudi poročilo na 2. strani.) Beograd, 81. avgusta, p. Danes dopoldne je prometni minister Vellzar Jan-kovič sprejel novinarja In jim »poročil nastopni ekspoze: •Prod nekaj dnevi je naša vlada službeno objavila, da Je naša driava v Rimu Izvršila ratifikacijo sporazuma od 29. marca t 1. o administracij! tn tehnični reorganizaciji Južne železnice. Danes sem srečen, da morem javnosti povedati, da bo nocoj ob polnoči na.«a država prevzela vse progo Južne železnice na ozemlju naie kraljevine. To podriavljc-nje južno železnice obsega vse proge j. železnice na našem ozemlju, katere Je Južna železnica po dogovoru dosedaj eksploatlrala po svojem ljubljanskem obratnem ravnateljstvu. K tej odločitvi so vodili vlado nastopni razlogi: Pojav »tavke n« južni železnici Ta stavka Je bila zelo škodljiva za naše notranje razmere In za naš mednarodni položaj. Po poročilih, ki jih je minister dobil, se sodi, da so pri tej stavki bndl svoje prsta skriti elementi, ki »o proti današnjemu stanju(l) Tendenca te stavke Je razen protestnega značaja bila ta, da se preizkusi organizacijska moč ln solidarnost ne samo železničarjev, temveč tudi drugih strok. Vla*lo pa so pri njenem postopanju vodili zlasti gospodarski razlogi. Število vagonov In vlakov za Izvoz Je povečano. Glavna smer kretanja transportov v Izvozu gre baš na breme lužne železnice, zato se Je vlada morala zavarovati za slučaj stavke In pasivne rezlstcnce. Dalje je vlado pri tem vodilo načelo edln-stva notranjega prometa. Na ta način so Je dosegla kontinuiteta železniških prog. Posebno pa jo bila prej zelo komplicirana manipulativna služba. Zato je bilo v Interesu edlnstva v prometu In racionalne uprave, da država prevzame Južno železnica S sporazumom v Rfenu so nam daje pravo, da v onem mesecu po ratifikaciji sporazuma vlada prevzame v svoje roke eltsploatacljo prog lužne železnice na našem ozemlju. Naša vlada je Izvršila ratifikacijo v smislu rimskega sporazuma. Tudi Italijanska vlada jo storila to s svoje strani. Italija je takoj potem, ko je končala vojna, Izvršila nacionalizacijo južne železnice na svojem ozemlju. V sporazuma le točno do podrobnosti do- ločena cena, po kateri morelo tnteresl-rane države odkupiti pravo eksploataclje Južne železnice na svojem ozemlju. Koncesijsko pravo teče do konca leta 1968. Odkupna cena ]e določena po kilometrih dotlčnlh železniških prog. Za našo državo Je po občem ključu normirano: 1. da se Ima za prevzem eksploataclje prog Južne železnice ln celokupnega Inventarja plačati na leto počenšl od Januarja t. i. do konca koncesije po S milijonov 800 tisoč zlatih francoskih frankov. 3. Za obratni kapital družbenega fonda za obligacije v Parizu se plača enkrat za vselej 200 milijonov francoskih frankov. 3. Za Izplačilo neizplačanih obligacij v časa vojne, počenšl od 1. januarja t. 1. se Ima 25 let plačevati za del prog na našem ozemlju toliko, koltkor za to ne bi zadostovali doliodkl prometa preko Trsta, katere Ima Italija prvenstveno plačati družbi. Ves akt prevzemanja Južnih železnic jo poverjen gospodu Deroka. Prevzem se Izvrši s pomočjo velikega župana dr. Lukana r pisarni južne železnice. O Izvršitvi prevzema s« sestavi na Hcu mesta protokol Državna uprava prevzame v svoje rok« v smislu rimskega sporazuma vse proge, vozni park, delavnice In ostali Inventar lužne železnice, kvantitativno ln kvalitativno v onem stanju, kakor se bo nahajal v tem treuotku. Obenem se bo o tem prevzemu po našem poslaništvu obvestila tudi centralna uprava Južne železnice na Dunaju, kakor tudi vse države, ki so tatsreslrane na rimskem sporazumu. Sedež nove uprave bo tudi nadalje v Ljubljani. Ravnatelj bo g. Evgen Dero-lto. Vsi posli se bodo, kakor dosedaj vršili po starih predpisih, dokler ministrstvo ne Izda novih. Državno upravo bo poleg gospoda Deroka vodil bivši namestnik Ivan Hribar In gotovo število višjih strokovnih uradnikov li Beograda ln Zagreba. Ta uprava bo delala pod neposredno kontrolo organa glavne kontrole, ki ga. bo določila vlada. Za prvi čas eksploatacije, dokler se ne izdela zakonito odobrenja posebnega proračuna, so bodo vršila vsa izplačila na račun dohodkov južne železnice v sporazumu in pod nadzorstvom javne kontrole, ter s pooblastilom narodne skupščine, za katoro je ministrstvo žo prosilo. Rim, 81. avgusta, j. Danes ob 11. url se jo začelo zasedanje paritetne komisijo. Počotkom sejo je izjavil predsednik jugoslovanske dclegaeijo dr. Rvbaf italijanski delegaciji svoje sožalja zaradi umora italijansko misijo v Albaniji. Predsednik italijansko delegacijo so jo zahvalil ea izjavo sožalja. Nato se jo seja, ki ji je prisostvoval tudi jugoslovanski poslanik, nadaljovala in razpravljala o posameznih točkah. Seja jo bila opoldne lo za kratek čas prekinjena ln so pozno zvečer nadaljnjo. Listi Izražajo nado, da pride danes do dofinitlvnega sporazuma FaSiStOVSkl R53JS3SCI na naš® Rim, 80. avgusta, j. Iz Dubrovnika poročajo: Nekaj članov «0rjune» je strgalo Italijanskemu fregatnemu kapitanu Betuceiju na javni ulici fašistov-ski znak. Isto se je zgodilo večim italijanskim mornarjem. Fašisti so kot represalijo napadli v baroški itiki zasidrano motorno jahto «Lovar», ki jt last nekega jugoslovanskega bordav-ja, prisilili potnike, da so morali zapustiti ladio in io odneliali Radlievai akcSSa v ^odSsirsk? Ii«ži_ Budimpešta, 81. avgusta, j. tPester Lloyd> poroča o potovanju Radlča v London ln pripominja, da je njegovo potovanja napravilo na vso zaveznike zelo nepovoljen vtis. Radič jo razširjal vesti, da ga Je hotel Izkoristiti Pašič v to, da bi rnogol krotiti demokrate. 0 priliki občinskih volitev v Srbiji se je zopet pokazalo sovraštvo proti separatistom. List poroča nadalje, da jo radikalna vlada povabila Radlča, naj stopi v vlado ln Izjavlja, da bi bili radikale! pripravljeni v tem slučaju priznali za svojega voditelja Ljubo Jovanoviča namesto Nikole Pašl-ča. List zaključuje, da zasledujo Radičeva akcija namen, zaščititi Hrvate pred bal-kaulzlraujem. Tudi hoče. Radič velesilam dokazati, da so bili sedanji zakoni Hrvatom vslijenl ln da za Hrvate ne more veljati vidovdanska ustava. NEMČIJA OBNOVI REPARACIJSKE BOBA VE? Beograd, 31. avgusta, r. Predsednik naše reparacljske komisije v Wiesbadnu Kapetanovič se vrne v par dneh Iz Beograda v VViesbaden. Kakor Jc Izjavil, zač ne Nemčija zopet izvrševati reparacljske doliave. Grčija odklonila ilali;"aitske zahieve ITALIJANI ZASEDAJO GRŠKO OZEMLJE. - ODPOR ANGLIJE IN FRANCIJE. Atene, 81. avgusta, a flef političnega oddelka v ministrstvu zunanjih poslov j« Izročil nocoj grški odgovor Italijanskemu poslaniku. V noti itjavlja grška vlada: Grška vlada smatra pogoj«, Id Jih Je', so Italijani zasedli otok Krt stavila Italija naka vlada v *vojl vtrbal- Ob tej priliki je poročal tudi minister vojne ln mornarice, katerega poročilo se popolnoma strinja t naziranjom Musso-llnlja. Rim, 31. avgusta. J. Listi poročajo, da al noti, u neupravičene. Grška vlada ne more sprejeti petera pogojev, (tarifnih JI po Italijanski vladi, In Jih smatra za napad proti grški suverenosti. V tvoji noti Izraža grška vlada italijanski vladi najprej svoje obžalovanje zaradi umora, obžaluje pa obenem, da ne more ugoditi zahtevam, ki Jih hoče od nj« Izsiliti Italijanska vlada. Pač pa li javlja, da je pripravljena uvesti prois-kavo proti krircem. Rim, 81. avgusta, s. Posebna Izdaja polslužbonega lista »Corrlor« Itallano« prlobčuje nastopno poročilo: «Z ozirom na nedostatno odgovorno noto Grške namerava Italijanska vlada nemudoma Izvesti ie pripravljen* sankcije. Italijanski rušllec torpedov cCremonese* je pozval poveljnika grškega otoka Krf, naj se mu uda. Grški obali se bllia brodov-Je Italijanskih bojnih ladij*. Italijanski ministrski predsednik Mus-solinl Je predložil ministrskemu svetu besedilo gt^ke note. Mussollnl Je označil to noto kot nezadostno in nesprejemljivo. Z ozirom na to se je odločil za svoje sklepe. FRANCIJA IN ANGLIJA PROTI ITALIJANSKIM NAMERAM. Pariz, 31. avgusta, j. Javnost presoj* položaj mod Drčijo in Italijo sa zolo if sen. Listi omenjajo slučaj umora ▼ Sarajevu ln omenjajo, da bi ItaJla (zgubi-la simpatijo raega sveta, ako bi žalostni umor v Albaniji zlorabljala v svoj« politične namene. «Uatln> ugotavlja v posebnem članku: Na krniformioi posla nlkov se J« splošno pokazalo, da bode zastopniki Angllj« ugovarjali MussoHni-Ju glede nekaterih njegovih namor. London, 31. avgusta, s. Kakor poroča Reutorjov urad, smatrajo angleški vlad nI krogi, da so pogoji, ki Jih t ozirom na grško-italljanski spor stavlja Italijanska vlada, pretrdi in neizvedljivi. ANGLEŠKA MORNARICA V GRŠKIH VODAH. Parli, SI. avgusta. J. Londonski do. plsnik lista «Echo do Paris», doznavn lz Anglije, da jo odplulo s Malte angleško brodovjo proti Grški. Angleška mornarica, zasidrana v bližnjem Orljon-tu. Je pripravljena za vso slučaj«, di ohrani red. Obsežna zarofa »Probuiafočih se Madžarov" HOTELI SO STRMOGLAVITI VLADO IN UVESTI VOJAŠKO DIKTATURO. Dunaj, 31. avgusta, a. Danes /« badlm-peStansku policija aretiralo 20 članov društva tProbajajočih se Madiarov, ki so osamljeni, da so se adelstvovall v ta/nih vojaških organizacijah, ki M mogle ogrožati driavo. Izvedene so bile mnogobrojne hline preiskave tn zaseiene različne listine. Budimpešta, >1. avgusta. J. Danes zjutraj Je policija odkrila tolpo zarotnikov. Doslej Je aretirala 12 oseb, med katerimi se nahajajo vodilne osebnosti društva .Probujajočlh se Madžarov«. Na današnji seji btidJmpeštansfte narodne skupščine je govoril poslanec desničarskih radikalccv Melhlor Kulm, ki Je ostro protestiral proti aretacijam. Pov-darjal Je, da so aretirane! žrtve političnega samosilstva. Minister notranjih poslov mu Je ugovarjal, da so aretlrancl zakrivili zločin proti državi. Z ozirom na to bo uvedel preiskavo proti društvu •Probujajočlh se Madžarov«. O vsem tem bo Izčrpno poročal na eni prihodnjih sej narodne skupščine. Kolftor je doslej znano, «o aretirani člani druStva «Probulajočlh se Madžarov pripravljali političen pač. ki le stremel po tem, da odstrani rciim sedanjega ministrskega predsednika grola Bethiena ln postavi vojaško diktaturo. V to svr-ho »o zarotniki ustanovili posebno organizacije, da bi v slučaju prevrata vzdrževali red tn mir. Policija le ugotovila, da so zarotniki že pred neka) meseci or ganlzlrall vojaške čete. Voditelj teh čet je bil neki Apor, ki se Jo svoj čas udeleževal tudi gibanja madžarskih nezado-voljncžev v zapadnl Madžarski. Stevilr osumljencev sedanje zarote znaša več tlsočcv. Z madžarske strani se le pripravil«! tudi atentat na rumuuskega kra Ha. med Francijo in Nemčifio Berlin, 81. avgusta, d. V svesl ■ današnjim novim silnim padcem nomške mark« so se razširilo danes v Berlinu vesli, da jo uvedla nemška vlada direktna pogajanja s francosko vlado. Ameriški dolar jo dosegel danes rekordno višino 10 milijonov mark. Zato vidi nemška vlada edin« rešitev v takojšnjem uporu rami ■ Francije. Službeno vesti e direktnih pogajanjih med Parlaom In Berlinom lo sls« potrjene. Dunaj, 81. avguata. J. Govori se, da so s« 1« tatela direktna pogajanja med NomHJo la Francijo. Pogajanja se bodo vršila najbrie v Belgiji. ODLIČNI POSETNIKI LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEJMA. Ljubljana, 31. avgusta. Tekom današnjega dneva In večera je prispelo v LJubljano več odličnih osebnosti, k| bodo prisostvovale otvoritvi sejma. Med drugimi so prišli nastopni: minister za trgovino In industrijo dr. KoJIč, beograjski podžupan Karajovanovlč, šef kabineta ministrstva za trgov. In industrijo Kon-dič, češkoslovaški poslanik Seba, belgijski konzul Rajčevič, Italijanski konzul v Zagrebu Poccardo, podpredsednik Save-za Industrlalaca v Zagrebu Carncluttl, tajnik Saveza Bauer, dr. Oregorlč iz Trsta, predsednik beograjske trgovinske zbornice Baylon!, Inšpektor prometnega ministrstva dr. Jakob Bovha, predsednik Saveza Industrlalaca v Zagrebu Sandor Aleksander, predsednik Zagreb, zbora Ratkovlč, predsednik zagrebške trgovinske in obrtne zbornice Vladko Arko, pod predsednik Zagrebškega zbora Sarčevlč in drugI. VOLITVE NA IRSKEM. Dublln, 31. avgust*. J. Pfl volitvah v zakonodajno skupščino je dobila vladna stranka 27, republikanska 9, unlonl-stlčna 7, delavska 14 In stranka najemnikov 4 mandate. Mod Izvoljenimi sta tUdI bivši zunanll minister PltdgeTald tr De Valcra. VLADNA KRIZA NA ŠPANSKEM. Pariz, 31. avgusta, s. Po poročilih I« Madrida je kabinet podal ostavko. Inoiems&a bone 31. aveusta. CDBIH: Berlin 0.000045, New-York 554, London 26.20, Pariz 81.15, Milan 23.75, Praga 10.80, Budimpešta 0.0312& Bukarešta 2.50, Beograd 6.05, Sofija 5.26, Varšava 0.0028, Dunaj 0.007!?. Tlt.ST: Zagreb 25.10 do 25.50, Prag« 63.25 do 88.75, Dunaj 0.0325 do 0.033. Berlin 0.0002 do 0.0003, Pariz 181.25 dr 132. London 100.0(1 do 10(5.80, New-Yorl 28.30 do 28.40, Curlh 421 do 424, carinsk' franki 89 do 89.50. DUNAJ: 76(1 do 767, Berlin 0.55 do 0 05, Budimpešta 8.75 do 385, Bukarešta 317 do 318, London 822.000 do 323.00" Madrid 9.380 do 9.420, Milan 8.004 de 3.016, Ne\v-Yorl; 70.035 do 71.185, Pari/ 3.972 do 8.988, Praga 2.080 do 2.090, S<' fijn 058 do 602, Varšava 0.2750 d<-0.23.50, Curili 12.805 do 12.855; dolnr 70.560 do 70.960, lire 2980 do 8000, di narji 757 do 763. PRAGA: Dunaj 4.05, Berlin 0.027. Rim 147.50, avstrijsko krono 4.04, italijanska 147, Budimpešta 17.75, Pariz 222.75, London 155, New-York 3-!. Curiit 615.75 Beograd 80.875. BERLIN": Dunaj 147.03, Milan 478,808, Praga 823.190, Pariz 582.540, No\v-York 10.977.250. Beograd 109.25. PuMuiua puviallrann 204 V MtifcfTami, sooofa dno 1. septembra 1923 Cena 1-30 oin Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Račua pri puiiUi. ceno*, »avodu štev. 11.842, JuSn« v državni opravi Vlada Jc prevzela danes o polnoči f svojo upravo vse Jugoslovanske proge Juine žcleznlce. Prometni minister dr. Velizsr Jankovlč nazuunja ta korak * daljšim proglasom, ki je bil včeraj plakatlran in ki se glasi: RAZGLAS vsemu osobju ljubljanskega obratnega ravnateljstva južne železnice. Objavljam vsemu osobju ljubljanskega obratnega ravnateljstva juž. žel., da so na osnovi sklepov min. »veta 0(1 8. In 22. avgusta t. 1., str. pov. Stov. 8, prevzeto od polnoči med 31. avgustom In 1. septembrom t. I. pod državno upravo vse proge Južne žel., kakor tudi one privatno in lokalne železnico, katere Jo dosedaj pogodbeno eksploatlralo društvo južne žel. po svojem ljubljanskem obrat, ravnateljstvu r.a teritoriju Kraljevine SHS. Prevzemanje teh toleznlo r državno opravo se vrSI po pravo In duhu sporazuma, zaključenega dne 29. marca t. L v Rimu mod zainteresiranimi državami in predstavniki družbe jut. tel. Nate država je omenjeni sporazum te ratificirala in prevzame sedaj, nekoliko poprej, eksplontacijo južne žel. Omenjam, da Je Italija svoj del Juž. žel. prevzela v dri. roke že mnogo prej — pred rimskim sporazumom,, že takoj po Izidu svetovne vojne leta 1918. S tem prevzemanjem juž. žol. na našem teritoriju v drl. roke se bo omngofiSa In pospešila odprava vojne obveze (militarlzaclje) osobja, ki je stavkalo. O tem bo vlada izdala narodbo pristojnim oblastim te v nekaj dneh. Na osnovi omenjenih sklepov ministrskega svet« se ho oMržclo tudi nadalje na svojih dosedanjih mestih vse osohje (kateremu se prištevajo tudi profesionalni ln ostali želozniškl delavci), ki se na dan prevzemanja teh železnic nahaja v službi (bodisi v obratn. ravnateljstvu v Ljubljani, bodisi na progi po postajah, sekcijah, kurilnicah, delavnicah In ostalih ustanovah prevzetih železnic, bodisi na dopustu ali v bolniškem stanju), ako bo lojalno in vestno vršilo Svoje dolžnost'. Osobje bo obdržalo vse pravice ln pre-femke, katere Je ožlvalo pod opravo družbe juž. tel., toda ker od dar.es postane državno osobje, zadobi s tem tudi vse nove pravic« In vse nove prejemke In materljalne koristi, kalere nudi novi zakon o državnem prometnem osobju. Novi zakon o državnem prometnem osobjn je minulega meseca žo prešel sekcijo zakonodajnega odbora in čaka samo ca definitivnl votum v narodni skupščini po kratkem postopku. Z njim bodo vsi novi — povečani prejemki za-garantirani tel. osobju te od 1. oktobra L 1. kakor tudi vsem drugim državnim uslužbencem. Od trenutka prevzemanja preneha vsaka nadaljnja funkcija dosedanjega ljubljanskega obrat, ravnateljstva Južne železnice. Vse njegove funkcijo kakor tudi vel ostali posli, ki se tičejo železniške eksploataeijo ali so z njo v zvezi, preidejo s celokupnim osobjem, voznim parkom, najdeno gotovino, materijalom in inventarjem pod «Državno upravo južne železnice«, ki bo imela svoj sedet v Ljubljani v Istem poslopju, v katerem je bilo dosedaj obratno ravnateljstvo. Na čelo Državne uprave jo postavljen dosedanji pomočnik generalnega direktorja ministrstva za promet Evžen De-roko, z značajem generalnega državnega direktorja južne železnice. Pod njegovo upravo spada od dano vso zaposleno osobjo dosedanjega ljubljanskega ravnateljstva ln sprejema naredbe edinole od njega, oziroma od novo državne upravo potom svojih predstojnikov in se mora po njih ravnati. Vsa službena mesta, po katerih se je vršila dosed;tj eksploatacija in ostala služba teh železnic, ostane tudi dalje; a služba, kakor tudi vsi podvzeti posli po postajah, v delavnicah in na progi morajo se nadaljevati po veljavnih pravilnikih, predpisih, pogojih in navodilih, katera so pod družbeno upravo Izdana, dokler so ne zamenjajo z drugimi. Vse se torej mora vršiti tako, kakor da ne bi bilo nllcake lzprcneir.be. V pričakovanju, da bo vbs osobjo na prevzetih železnicah pod državno upravo z udanostjo in samozata jevanjem, z vso svojo energijo, voljo ln strokov- I nim znanjem delovalo na to, da se na teh železnicah zajainči popoln, pravilen in varen lokalni In mednarodni promet, da so vzdržuj« vzoren red, da se čuva tako privatna, kakor tudi državna zaupana jim Imovina, da se bo ikrbolo za ngodno in varno potovanje potnikov, za raclonelno uporabo voznega parka in za vsak koristen posel, In da bo želez, osohje tako, * svojo primerno sluiho opravičilo zaupanje, ki se ma Izkazuje, Izjavljam: da bom zolo srečen, da vse nslužbenno nagradim In vnapredlm po njihovem delu In zaslugi. BUo bi ml medtem zelo neprijetno, če 61 se pri katerem organu r svojem pričakovanju provaril ter bil prisiljen, da take nolojalce, nevestne in neposlušno uslužbence kaznujem ali za večje prestopke izročim disciplinarnim ln rednim sodiščem aH celo tudi odstranim Iz žel. službo. Kajti, naj bo vsom In vsakemu znano: da naša driava, v »vojem velikem Interesu in zavoljo svojega ugleda v tu- In Inozemstvu, mora brezpogojno Imeti ponoln. nravllen In varen žel. n ro- man Zato (zpvrjam, da n» ne bo moglo nič ovirati, da proti vsakemu, M skuša ti drž. interes oškoilltl, v danem slučaju uporabim v«a zakonita sredstva, da «e normalni promet ne samo stalno vzdrži, temveč čimbolj IzboljSa na splošno korist celega našega naroda. Velik jo pomen današnjega dne, neizmerne so koristi za bodočnost žol. uslužbencev In njihovih oblteljl na prevzetih progah. Vse osobje na teh progah, In posebno Slovenci, ki predstavljajo največji del tega kadra, izkušenega, strokovnega in uporabnega osobja, naj so čuti srečno ln zadovoljno, da Je v svoji domovini, v svoji svobodni kraljevin! doživelo- da vidi, da te privatne, doslej tuje telcznlce postanejo nacionalne, postanejo državne. 8 tem, da slutijo na njlb, bodo oni najbolje služIli sebi, svojemu kraju, svoji domovini, ccll državi. Prepričan tem, da beste VI vsi železničarji pravilno pojinlll In razumeli veliki pomen prevzetja prog iz tuje uprave v našo državno in da boste vsi Iz svoje ndane volje stremeli za tem, da Vam zaupane posle, dolžnosti In Službo vršite lojalno, vestno ln točno po predpisih! In nI je plemenitejšo naloge nego je ta, da se pod državno upravo, r svoji domovini z zvestim Izvrševanjem svojih državljanskih In službonih dolžnosti pripomore napredovanju naSega gospodarstva, trgovino, obrti in Industrije, pa tudi splošnega narodnega blagostanja! Od tega predloga mora tudi ieleznlško osobje samo za sebe In svojce pričakovati boljSlh dni In svojega zagotovljenega materljalnega obstanka. Beograd, 31. avgusta 1958. Minister za promot: Dr. V. Janko vid, s. r. Vlada je brez narodne skupščine ratificirala rimsko pogodbo od 29. marci 1923. Ta odobritev »o pr-) -ustavna, kajti pogodbe s tujimi državami zaključuje po členu 79. ustava kralj, a le s predhodnim dovoljenjem skupščine. V rimskem sporazumu prevzema država velika finančna bremena, torej je tem jasneje, da je imela vlada dolžnost predložiti pogodbo skupščini. SenžermenskI mir tako daleko.težne pogodbe ne predvideva. Ce pride kakšen spor, ki se tičo Juine železnice, prei Državni Savct, zna vse skupaj pasti. Korak gosp. Jankoviča, ki se danes razglaša, je vsekako prenagljen. Ml ne verjamemo, da je brez najresnejših priprav mogoče, izvesti brez velike škode za podjetje in promet tako ic-organizacijo. Državna administracija žtloznio jo slaba In dočlm si Avstrija beli glavo, kako bi (dasi je njen uprav. nI aparat boljši od našega) prenesla državne železnice na zasebni ali vsaj mešani temelj, prehajamo pri nas 5 c z n o 6 v državni sistem. Radikalni režim jo zojiet storil afront proti nam, kajti izenačenje pomeni to pot poslabšanje na naši koži. Zdi se nam, da se ne motimo, da »o podržavljenje naavetovali predvsem partijski nagibi. A to radikalcev ne bo rešilo. Člen 17. rimske pogodbe jamči osobju ob prevzetju v državno službo enako stališče, kakor ga ima osobje državnih železnic. Ni bilo previdno, da se z ozlrom na možni obstoj kake večje ugodnosti v privatni službi, ni predvidela prehodna doba, ki bi spoštovala neomajno načelo, da enkrat dobljene pravice nikomur ni možno odvzeti. Če je prenagljeni čin radikalske vlade perfekten, naj bi 6e to načelo vsaj v pni. k s! uvaževalo, dolžnost poslancev pa je, da v skupščini ln izven nje skrbe, da osobje ne bo oškodovano in da se nova uprava ne pomeša s staro upravo državnih železnic prenagljeno. Osobju Južne železnice svetujemo, da v varstvo svojih pravic, katerih stara uprava Juž. železnice ni v Rimu znala ali hotela zagotoviti, združi svoje organizacije brez ozira na vse druge razprtije in da budno motri, kaj se bo godilo. Nikdar še ni bila solidarnost tako umestna in potrebna Pa tudi novi upravi bo le v korist, ako se osobje strne v ozko koalicijo, in mi le želimo, da se noben ukrep o osobju ne izda, ne da bi poprej vprašali zastopstvo osobja. Mi bomo zasledovali potek podržav-ljevanja, imajoč v očeh obenem interes | države in našega prometa ter vrlega osobja, ki ima vso simpatije javnosti za sabo. bene nevarnosti za PtuT, Kočevje ta Mur- sko Soboto. Ce bi se tuJl pri kakem površnem razporedu radi štedenja prišlo z dalcka na tako misel, bi !o bilo treba od strani vse Javnosti nalodločnclSc pobiti. N» teh zavodih, ki Izpolnjujejo po-sobne naloge na Izločenih tleh, trsba pač marsikaj spopolnltl, ne sme pa so jih slabiti. Stedenje |e na mestu drugod, zlasti v upravnih lnštaucah. Glede naših srednjih šol pa ne moremo dopustiti nobenega koraka, ki bi pomenil nazadovanje. + Nazaj b kapitalizmu. Izrekli smo mnenlo, da le ves katoliški shod pomenil v socljalnem vprašanju zatajitev socltal-nlh Iraz, od kolih |o socljallzem živci po volni. »Slovencu« to nt prav pa nas opo-zarla na resolucije. Pazljivo |lh motrimo In prihajamo do zaključka, da bi vse resolucije socialnega odseka mogel podpisati tudi g. Sltnnes. Zlasti je značilna resolucija o delu ln kapitalu. Kapital in delo sta po tej resoluciji enako važna ln potrebna, delo pa «e mora pri tem uva-ževatl kot faktor, ki dale pravloo do •človeka vrednega ilvijenja«. To je z drugo besedo: od eksistenčnega mlnlma. Pa tudi če se z dotlčno frazo, ki |e v Izrazu »minimum« aH pa »človeka VTodno življenje«. Nalveč razumljivo, Je vse eno ravno v tej razločitvl vsa razlika med modernim kapitalizmom In socialističnim nazorom. Klerikalci pristalalo na nakup dela, kakor na nakup slrovln, a omiljen s frazo, da se mu predpiše minimalno ceno s frazo o »človeka vrednem življenju«. Klerikalci »o se torej povrnili v polni meri h kapitalističnemu družabnemu redu. Vse drugo so Jim poskusi. Q. Stlnnes torej mimo podpiše vse, kar so gg. pridlgovali. + Vlada |e v manjšini. Tako pravi beograjska »Pravda«. Vlada Jo v stvarni krizi. Njen predsednik biva Izven države In daje InstrukcIJe, da J« treba z enega tečaja sedlatl na drugega. In z Juga hiti njegov namestnik na sever ter — v na domestllo maccdonsklh Turkov vabi t kolo Jezuite. Vsega tega narod in nlego-vl predstavniki v parlamentu ne vedo. Vlada pred njimi skriva krizo kakor bankroter svole knjige pred sodnljo. Vlada gre na novo kupčijo na račun države, morda še hujšo ln težjo, kakršne Je doslej drago plačevala. Stojimo pred koalicijo radlkallje ta klerikalcev, ki Ima za osnovo pogodbe nemoralo: »proste roke meni v Sloveniji, proste roke tebi v Srbiji ln koder hočeš...» + Glasilo g. Velizarja o ljubljanskem sejmu. Glasilo g. Velizarja Jan-kovlča, namestnika ministrskega predsednika in ministra saobračaja »Balkan: piše: »Oval ljubljanski »Velesajam« i očima Srba samo Je ledna provokaclja.. Ml Srbi ga odbijamo, ne treba nam... Udarit čemo vas najprlje po kesama, Jer tu ste vi najosjetljlvl...» Značilne so te besede glasila enega prvih radlkalsklh prvakov. Sreča Je le, da J« »Balkan, največji beograjski revolveržurnal, ki Ima v Beogradu toliko ugleda kot slovenski radikale! v Ljubljani. + Dr. Trumblč zopet aktiven. Dr. Trumblč, ki se Je po Izjalovljenih poskusih, da si v hrvatskem bloku zagotovi upllvno vlogo, po volitvah začasno umak nI! za kulise politične arene, se zopet vrača k aktivnemu delu. Gotovo Je po-voljno upllvala amnestija, ki mu Jo Je nedavno podelil Radič, da se Je dr. Trumblč zadnjo nedeljo že udeležil seje Hrvatske zajednice. NI pa š« znano, kako vlo go bo dr. Trumblč prevzel v bodoči politiki hrvatske državnopravne opozicije. go vladi Je zahteval CarVko▼ od ifctnfj«- delcev, da se odrečejo tovarišev, ki so po smrti Stambolijskega zbežali v inozemstvo. Nato jo res izdal začasni glavni odbor zemljedolsko stranke Izjavo, v kateri pravi, da nima ln tudi ne teli imoti nobenih stikov s člani odbora, ki so zbežali v tujino po revoluciji. Odbor ne moro odobriti nobene delavnosti teh ljudi, ki bi jo vršili v Imenu zveze zem-ljedolcev ali na njen račun. Prosveta Ljubljanska opera. Nedelja, 2.: »Nižava«. Pondeljsk, 3.: »Prodana nevesta«. Gostovanje ge. Irme Polakovo iz Zagreba v vlogi Marinke. Sreda, 5.: »Sevlljskl brivec«. Gostuje v vlogi Roslno gospa Vesel-Poila Iz Zagreba. Ljubljanska drama. Sobota, 1.: »Hamlet«. Torek, 4.: »Kar hočete«. • Začetek vsak večer ob 8. Vstopnice za predstave se dobivajo od 10. do 12. ure dopoldne ta od 3. do 5. ure popoldne pri dnevni blagajni v opernem gledališču ta pol ure pred začetkom predstave pri večerni blagajni. Uprava vaM ljubljansko občinstvo ta vse p. n. posetnike velesejma na obilen obisk. Ljubljanska opera je uprizorila sinoči »Tosco« na čast prvim udeiežnikom ljubljanskega velesejma. Baš slavnostna predstava to ni bila. Da no bi bilo Zi-kovo, Betctta in Šimenca, ki so drža.11 predBtavo pokoncu, bi zapustili gledalci gledališče pač 5 precoj mešanimi občutki. Poznalo se je, da so igrali »Tosco« prvič po počitnicah ... Drama v LJubljani pripravlja kot prva dramsko noyitete dr. Pregljevo svetopisomako dramo »Azazel«, Hebbe-lovo tragedijo »Judita« in Ibsenovo dramo »Gospa i morja« (z go. Marijo Vero kot gostom). Gledališka kriza v Osljeku. Ker je zač?sni upravnik osiješkega gledališča, g. Mih. Markovi* odBtopil, jo prejel ravnatelj slovenske dramo v Ljubljani, g. Pavel Golia vabilo, da prevzame uprar vo osiješkega gledališča. Sokolsfvo angleških „ Italijanskih „ , madžarskih H , švicarskih „ ■ holandsklh „ , nemških „ , estonskih „ , Združene držav« , Skuoal od teh lnozem. 150 173 (28 %) (23 %) Prirastek na razstavljanih od L 1922. znaša 242, torej 35 %. To suhoparne številko pokažejo bol) kakor vsa druga dolga Izvajanja napredek hi važnost ljubljanskega velikega sejma. Napovedani posett kupcev tudi n« bodo izostali, ln tako )e pač žo lahko dano zatrdilo, da bo letošnji veliki sejem res najboljši In se ne bo izkazal samo kot okusno prirejena razstava Industrijskih ln obrtnih izdelkov, marveč kot časovno omejeno nalvočje kupčljsko središče v splošno zadovoljnost razstavljalcev ln kupcev. imel, In poleg denarja dragulja, katero ti bil Steiner moral razpečevati od prilik« do priliko, tako da bi habsburški pregnane! nikoli ne prisil v denarno pomanjkanje. Stoiner so Jo kmalu pokazal tiča, ki ;e popolnoma dorasel dani skuinjavl. Okrog Karla so Je zbrala velika čreda parasi-tov. Pod firmo propagando za logitlml-stično Idejo bo so gostili na habsburški račun prav po knežjo. Steinor jo upravljal Imntje, prodajal dragulj« ln dobavljal denar. Veselih dni kar ni hotelo biti konae. C-jj. nekaj čas Je Karol prišel v donar-no neprilike. Manjšo dragocenosti »o bile prodano. Steiner jih Jo v Parizu razpečal pod pretvezo in z izgovorom, da »o mu jih Izročili različni avstrijski aristokrati, ki so prišli v slab denaron položaj. Prišel Je september 1919. Baron Stoiner so jo zopet peljal t Pari*. Zglasll so Jo pri ravnatolju »SocletA arionnna pour i" importation deo perles finos» ter mu ponudil v nakup več dragoconih ovratnic i briljantl. Na tej poti je Stolnorja spremljala njegova žena. So preden jo Steinor sondiral teren i» kupčijo, se j« lena podala k zgoraj omenjenemu juvellrju ln mu ponudila dragocenosti t nakup proti prorizojonalni odškodnini. Prišlo Jo do sporazuma. Steinerjova ol jo Izgovorila pot odstotkov od kupno con«. Poznoje, ko Jo kupčija bila sklenjena, pa J« zahto vala desot odstotkov. Kmalu nato jo Karel podvtel znano iz- Iz življenja in sveta (ion. konzul in ravnatelj velesejma MILAN DULAR: Razvoj Ijdbljanskifa velikih sejmov Kolo časa se je zavrtelo za eno kratko leto in zopet stojimo pred velikim sejmom, že prod tretjim, kateremu bo dalo največji Zanimivi ostanki pred-potopnih živali Londonski naravoslovni muze] Je nedavno prejel poročilo znanega angleškega naravoslovca Mr. Roy Chapman Andrew-sn, ki se po naročilu omenjenega muzeja ■ skupino sodelavcev i« več let bavt na Kitajskem s raziskovanjem ostankov predpotopnega živalstva. Andrevv« poroča, dii je naletel v Mongoliji na presenetljive najdenlue ostankov okamenellh živali, ki so edine svoje vrste. Zbirka nnj-denln bo razstavljena v naravoslovnem muzeju v Londonu. Andrews omenja v svojem poročilu, da Je Mongolija glede fosilnega živalstva najbogatejše najdišče sveta. Izkopanine, ki jih je pričakovati od tamkaj, bodo nepričakovano obogatile znanje o prazgodovini živalstva ln razvojne zgodovine sploh. 2e sedaj, meni Andrews, je gotovo, da jo bila centralna Azija izhodišče življenja dojivk Evrope in Amerike. Da Je bila v pradobi kopna zveza med Azijo in severno Ameriko je sedaj dognana stvar. Glede svoje ekspedicije omenja An-drewB, da je s skupino svojih sodelavcev zaposlen sedaj v puščavi Gobi, v ozemlju, ki leži približno 400 milj severoza-padno Pekinga. O 6vojem delovanju poroča: Ze v prvem mesecu je imelo delo naše ekspedicije uspeh, ki jo prekosil vsa naša pričakovnnjn. Tam, kjer smo upali najti le fragmente, smo našli skup velikih in manjših kosti raznih vrst dinozavra. Treba bo več mesecev, da spravimo ogromno množino materijala. Doslej smo se omejili na to, da izkopljemo in spravimo na varno le večje komade, zlasti skoraj kompletna okostja dinozavrov. i Dvignjli pa smo iz zemljo tudi več manjših delov okostja Med slednjimi se nahajajo kosti dinozavrn-rastlinojedca, dolgega 30 čevljev, tipa Iguanodon, ter okost ja nekih manjših vrat mesojedcev. Kosti so stare najmanj pet milijonov let, vendar pa so izredno dobro ohranjene. Vso kaže, da so to vrsti sorodne z evropskimi, kar potrjuje domneva, da Je central- podletelo ekipedlcljo % zrakoplovom v fiopronj. Za smelo podjetje je rabil denarja. Steiner mu ga jo proskrbel, ln sicci zopet na račun nekih zastavljenih dija- mantor. Poleg drugih dragocenosti io Il.ibsburgovci oduoali v Svlco s seboi dragi kamen »Zvezda d Est«>, kater! ia bil posredatvom Pariza prodan v Indijo Tudi «liadener», katerega jo zadela lst;i usoda kakor lmonovanof^i prodnika, j« postal žrtev Slelnerjovo sobično špekulacijo. Približno ista pot je čakala «Flo-rentinca», kateri glasom mirovno pogodbo pripada Italiji. Toda preden jo šel »Floron-tlueo v denar, so prišlo na dan Steiner-jevo kupčijsko umazanoatl. Karel je sporna!, da j« prifol v kremplje hudemu sleparju In je naporll proti njemu tožbo. Steiner se je skušal Izmuzniti. Na vprašanja, kako »toje Karlove denarno z»-dovo in kje so nahajajo dragulji, »o jn za Sel izgovarjati, da toga ne »• In da moro dati Informacijo o tem samo neki Nordheimer iz Frankfurta, ki j« posredoval pri prodaji. Švicarske oblasti so poklicalo Nordbeimerja na odgovor. Prc l sodiščem pa jo dokazal svojo nedolinosr. Goljufij« jo bil kriv Karlov baron. Zaradi njo se jo moral Steiner prod kratkim zagovarjati prod sodniki v St. Gallenn. a razprava j« bila zaradi obširnega ma terljala topet odgodena ln se bo nadalje vala poznoje. Stelnorja toži nadvojvoda Maksimlljan, Karlov brat, ter pritiska * vsemi silami na to, da sleparja doleti za služena kazen. Gospodarstvo na Azija pradomovina dinozavra, ki se Je odtod preselil v Ameriko ln Kvropo. Naša ekspediclja se je sedaj razdelila v dva dela. Ena skupina obdeluje ležišča dinozavra, druga pa raziskuje poznejšo geologične plasti. Druga skupina, ki se nahaja približno 24 milj Južno od prve, obdeluj« tako Imenovano Eosine-depozite, ki značljo začetek življenja dojivk. Plasti so tukaj zelo bogate raznih okamenin. Našli smo lobanjo ogromnega rinocera, ki Je podoben pradavnemu lita-noteru, lobanjo, ki jo izborno ohranjena, četudi Je vsaj tri milijone let počivala v zemlji. Omeujenl tltnnoterl so bili prej 1« v Ameriki znani. Dejstvo, da smo Jih našli tukaj v tem stadiju njihovega razvoja, dokazuje, da so prišli semkaj iz Amerike po kopnem, ki Je vezalo nekdaj oba ta dela sveta. Našli smo tudi ostanke psu podobne ogromne živali ter čeljusti in zobe ilvall, podobnih tapiru. Leta in leta bi tukaj lahko uspešno 6'elovaH,. a zaenkrat nameravamo spraviti na varno le to, kar je najvažnejše in prav posebnoga pomena. Usoda habsburSkih draguljev Dosti pisarskega in tiskarskega črnila so je že prelilo okrog habsburških draguljev. Potom stvari, ki so prišle ob tej priliki na dan, se jo prav za prav do-znalo, kaj vse in koliko tujega imetja je odnesel Karel Habsburški iz Avstrijo, ko mu je revolucija izpodnesla prestol. Za časa Karlovega boga z Dunaja v Svlco se je nahajal pri švicarskem poslaništvu kot pomočnik neki Stoiner, katerega je Karel malo pred abdikacijo povzdignil v baronaki stan. Steiner je dobil v roko vse dragocenosti, ki so jib IlabsburžanI, predvidevajoči nevarnost izbruha revolucije, poslali naprej v Švico. Temu Steinerju je Karel zaupal finančno upravo svoje družine in njenega dvora. Izročil mu jo najprej denar, katerega je Otvoritev IL vrtnarske razstave v Ljubljani Včeraj dopoldne se Je otvorila v ja-halnlcl na Blelwe!sovi cesti druga vrtnarska razstava, ki po svoji lepoti da-leko prekaša lansko. V Imenu odbora vrtnarske razstave je pozdravil navzočo g. Viktor Korslka. Za njhn je povzel besedo veliki župan dr. Lukan, ki I« oft-cljelno otvorll razstavo In v krajšem nagovoru med drugim čestital vrtnarjem na lepi prireditvi. V Imenu ministrstva trgovine In Industrije Je pozdravil razstavo dr. Marn, v Imenu vseučilišča prof. dr. Jesenko, v Imenu ljubljanske občino podžupan dr. Stanovnlk In v Imenu trgovske ln obrtniško zbornice g. Knez. Med gosti, ki so si ogledali razstavo, so bili navzoči škof dr. Jeglič, predsednik višjega šolskega sveta dr. Devk, policijski ravnatelj dr. duštln, načelnik kmetijskega oddelka g. Sancln, predsednik Ljubljanskega velike ga sejma g. Bonač, zastopnik trgovske akademije prof. BOhm, kletarskl nadzornik g. Oombač, maglstratnl ravnatelj dr Zarnlk, predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Franchettl, zastopnik češkoslovaškega konzulata dr. Z4horsky, avstrijski konzul dr. Kohlruss, francoski konzul de Plache, Italijanski delegat do Coinelll In drugI. Vsi gosti so se o razstavi Izražali Jako ugodno. Razstavilo je osem vrtnarjev, In sicer Korslka, Strekelj, Bajt, BajžclJ, Herz-mansky, Kešc, Bizovičar in Šimenc. Razstava Je prirejena prav okusno v obliki skupin, katerih ena nam prikazuje pravljico o japonski deklici od rojstva do poroke. Ta skupina ie zlasti posrečena. Ena nadaljnlh skupin nam predstavlja okrašen grob in v ozadju rodbinsko grob nico. Zanimive in lepe pa so tudi same za sebe razne vrste cvetlic. Naši vrtnarji zaslužijo vse priznanje ln je pričakovati, da bo obisk razstave, ki traja samo do 4. septembra, prav številen. Na to razstavo opozarjamo tudi posetnike Ljubljanskega velikega sejma. Danes pričakujejo na vrtnarsko razstavo tudi NJ. Vel. kralla. Konferenca okrajnih ekonomov m naših pesaaikov [K." slavnosti v Ivraaju dno 2. septembra.) 2. septembra obhaja kranjska ♦Čitalnica« svojo BOletnico. Ob tej priliki se odkrije spominska plošča pesniku Simonu Jenku. Za to slavnost bosta primerno popravljena tudi Prešernov in Jenkov frob na kranjskem pokopališču. To se nam zdi zelo umestno. Lansko leto se jo namreč v listih pojavila vost, naj bi ves slovenski narod poskrbel za okrasitev Prešernovega groba. Poglejmo drugod, kako so mesta ponosna, da počivajo na njih pokopali-S&ih narodni velikani in kako skrbe za njih grobove, ki jih seveda obiskujejo tudi tujci. Posebno šole so poklicano, tla pri tem sodelujejo. Zato nas veseli, da bo Kranj izpolnil svojo dolžnost. Bili smo letos na šolskem izletu v Kranju in nismo mogli biti zadovoljni b tem, kar smo našli na pokopališču. Prešernov grob brez cvetja, kamen na njem — groba skoraj ni. Poleg trave faate nekaj bršljina in par suhih rož od bogvč kdaj. Spomnili smo se nehote na tkarar.fi! s pesnikovega groba* in je bila ona, ki je skrbela za nageljne I grobom. Sicer pa poglejmo v Ljubljana Prešernovem grobu. Ali res ni več no: Cankar še zdaj nima svojega gro-idealizma v mladini? Tudi se nam zdi, ba ln Podlimbarski leži še vedno v za-j — »..aV> f„.n,.An ctlcnian Močni ffvnhnlp.5 Dh nriliki kraniskih da je Prešernov grob preveč stisnjen in da bi mu bilo treba, več prostora, Ako to ni mogoče takoj, je treba urediti v prihodnje. Saj je to vendar grob našega največje,ia pesnika. Isto smo našli na Jenkovem grobu. Bilo je žalostno videti: groba nikjer — samo kamen in pesek okoli. 0 kakih cvetlicah ni bilo duha ne sluha. Poleg nagrrbnega spomenika spada vendar — grob- in na pesnikov grob spada cvetje. 7ato nas veseli, ko čitarno, da bodo Kranjčani to zadevo sebi v čast uredili. Ako bi pogledali širom naše domovine, bi našli še mnogo tacega. Včasih smo Imeli vsaj »društvo teh tablic* — zdaj niti tega ni. N. pr. v Prešernovi rojstni hiši visi za vratmi majhna Prešernova slika, da človek komaj verjame, da stoji v Prešernovi hiši, ki bi jo morala na najlepšem mestu krasiti pesnikova slika, Ako se posestnik noče žrtvovati za kaj takega — kjo je naš ponos, — naj to store drugi. V Jurčičevem rojstnem kraju na Muljavi ali na kolodvoru ne dobite razglednice s priprosto Jurčičevo hišo in drUfrimi posebnostmi, ki bi nas zanimale. V celem Kranju n. pr. nismo mo- pmo mislili, kie so zdai take Mnika. kot i trli dobiti razglednice a Prešernovim časni grobnici. Ob priliki kranjskih slavnosti premislimo, torej ali izpolnjujemo vsi hi povsod dolžnosti, ki jih imamo do domov in grobov naših pesnikov. Ker smo že pri tem poglavju, bi iz-pregovorili še nekaj. Slike in razglednice, ld jih izdajamo o naših možeh, naj ne bodo površno ali neokusno izdelane. Tako n. pr. slike, ki jih je izdala »Učiteljska Tiskarna, za šolo, niso vso posrečene (n. pr. Levstik!) Isto velja tudi glede mnogih razglednic, ki smo jih zadnji čas dobili. Take stvari niso samo za nas, ampak gredo v svet — in tudi če bi bilo samo za nas — jih jo torej treba izdelati tako, da bodo nam delalo čast, kakor so jo nam delali možje, ki so delali na polju kulture. Prešernov spomenik na Bledu bi se tudi dal mnogo lepšo urediti in bi se moralo jugoslovanske blejske goste mnogo bolj opozarjati na Vrbo in Prešerna in na «Krst», ki je v tako tesni zvezi s krasotami našega Bleda in Bohinja. To je samo nekaj misli, h katerim naj drugi povedo še svojo: glavno je, da vrji.k v svojem kraju izpolnimo do'žnost do grobov in domov uaSih kulturni)) nredstavnikot; Institucija okrajnih ekonomov je v Sloveniji še mlada. Baš sta minuli dve leti, •kar je izdal takratni kmetijski minister g. PucelJ odlok, s katerim se vstvarjajo okrajni ekonomi tudi v Sloveniji, kakor so Jih dotlej Imeli že po vsi ostali državi. Okrajni ekonomi so pri okrajnih glavarstvih strokovni referenti za vsa kmetijska stroleovna vprašanja, obenem Imajo nalogo, vršiti v svojem okraju med narodom strokovno poučno delo. Brezdvomno Je njihova naloga vaJna; rad! tega je koristno in hvale vredno, da pokrajinska uprava sklicuje ekonome na konfercnco, na kater! bodo referenti po-edinih kmetijskih strok dali navodila za nadaljnje delovanje okrajnih ekonomov. Konferenca se vrši dne 5., 6. In 7. septembra 1.1. v Ljubljani pri kmetijskem oddelku pokrajinske uprave. Razen okrajnih ekonomov se morajo udeležit! konference tud! vsi živinorejski ln mlekarski Inštruktorji, čebelarski potovalni učitelji in ravnatelj! kmetijskih šol v Sloveniji. Program koniercnce Je nastopen: 1.) Otvoritev, namen sostanka. 2.) Organizacija službe In naloge okrajnih ekonomov, (Ref. Sancin.) 3.) Uradno poslovanje ekonomov. (Ref. Lavrič.) 4.) Navodila za sestavo proračuna. (Ref. Bukovec.) 5.) Navodila za pospeševanje poljedelstva In travništva. (Ref. Trampuž.) b.) Navodila za pospeševanje f.ivlnorcle. (Ref. Rohrman, Zidanšck, Cerne ln Pir-nat.) 7.) Navodila za pospeševanje sadjarstva. (Ref. Humek.) 8.) Navodila za pospeševanje vrtnarstva. (Ref. Bukovcc.) 9.) Navodila za pospeševanje vinograd stva. (Ref. Bukovec.) 13.) Kmetijsko šolstvo In kmetijski pouk, mladinske organ! zacijc. (Ref. Rohrman.) 13.) Kmetijski statistika. (Ref. Trampuž.) 14.) Zadružništvo. (Ref. Stibler.) 15.) Agrarne operacije. (Ref. Spiller-Muys.) Tržna poročila Novosadska blagovna borza (31. avgusta.) Pšenico: baška, 78 — 79 kg 2 odst., 4 vagoni 345; baška, 80 kg, 2 odst., dupllkat kasa, za september, 5 vagonov 350; baška, 80 kg, 2 odst. Tisa 19 vagonov 345: baška, 80 kg, 2 odst. Subotlca, povpraševanje 3-15; baška. T- — 80 kg, 2 odst., Sombor 5 vagonom 340 — 341.87; banatska, 2 odst., 1 vagon 341.25: banatska 79 — 80 kg, 2 odst.. skladišče Topola, 2 vagona 340 — 34o: banatska, 80 kg, 2 odst, Senta, 10 vagonov 342.5. Ri: baška, 74 — 76 kg, J — 3 odst., 1 vagon 285. Ječmen: baški. 63 kg, 1 vagon 267.5; baški, pomladni. 68 kg, ponudba 300; baški, 66 — 67 kg, ponudba 275; baški, 71 — 72 kg, po nudba 300. Oves: baški, 1 vagon 255 Turiilca: baška, ponudba 275; baška,de-fektna, l vagon 180; baška, 2—3 odst. defektna, Senta, 2 vagona 270. Moka: baška, «0», ponudba 550: «2», 2 vagon;i 500; «5», 1 vagon 437.5; «6», 1 vagon 400; banatska, »0», ponudba 540. Otrobi: baški, v papirnatih vrečah, 2 vagona 142. Tendenca nespremenjena. Zagrebška blagovna borza (31. avgusta.) Pšcnlca: sremska, 78 — 79 kg. pariteta Zagreb, pol kase, 3 vagoni 32? Oves: slavonski, pariteta Slatina, ponudba 255; Ista, franko vagon Vlnkovci, po nudba 260. Turšitca: baška, okolica Novega Sada, ponudba 275. Moka: na bazi «0», franko vagon Senta, 1 vagon 525 Otrobi: pšenični, pariteta Bačka, v papirnatih vrečah, ponudba 142.5. Tenden ca zelo nestalna. Ponudba močna. Zagrebški žitni trg (31. avgusta) Postavno vojvodinska postaja notlrajo: pšenica, 78 — 80 kg, nova, baška 340 — 350, srbska 320 — 325; turščica, žolta 280 — 285; defektna 250 — 280: rž, 7.2 — 74 kg, 250 — 265; Ječmen za pivovarne 300 — 305, za krmo 250 — 260; oves 250 — 265; moka «0» 550 — 575, «2» 525 — 550, «4» 500 — 525, «6» 475 — 500, za krmo 200; otrobi, drobni 145 — 150, debeli 200 — 220, fižol, pisani 450 — 475, beli 450 — 475. Tendenca mirna, stalna. Beograjska blagovna borza (31.avgusta). Pšenica: 78 — 79 kg, 2 — 3 odst franko vagon Smcderevo, promptno, povpraševanje 315; 79 kg, 2 odst., frank-šlep Smcderevo, promptno, povpraševanje 317.5. Turščica: na potu, pariteta vagon Beograd, ponudba 290. ČeSpljc: garnitura, franko vagon Kragujevac, za oktober, povpraševanje 400, ponudba 4Ci Fižol: beli, rešetan, nov, franko bašk: postaja, za prvo polovico septembra, po vpraševanje 440. Tendenca Je prillčm čvrsta, Slaba ponudba. HMELJ. NOrnberg, 30. avgusta. (IV. brzojavno tržno poročilo). Novi hmelj po 400 -475 milijonov mark za 50 kg. (560 — 66.' naših kron za 1 kg). PRODAJE IN DOBAVE. Prodaja raznih odpadkov. Pr! od deljku zavoda za Izradu vojne odeče a Novem Sadu se vrši 17. septembra pro daja raznih odpadkov itd. Dobava moke. 17. septembra ob 11 dop. se vrši pri lntendanturi Dravske di vizijske oblasti v LJubljani ofertalna licitacija glede dobave 10.000 kg čiste pšo nične bele moke ničlarice. Prodaja raznih odpadkov. V pisa; n! inženirskega skladišča Dravske divlz ske oblasti v LJubljani na Kodclievcm s ■ vrši 10. septembra ob 11. dop. ponovi:, javna uslmcna dražba za prodajo sleC-količine kovinskih in drugih odpad- nlštva (Ref Puklavec.) 10.) Navodila za če količine kovinskih in driigm otipa-pospeševanje kletarstva. (Ref. Oombač.) kov In sicer: okoli 1200 kg odpadke ........................ | ' 11.) Navodila za pospeševanje čebelar-: od rasuv oločevmc okoli 151 kg odpad- Hov od železa, oKoi! 31Z0 kg odpadkov od litega žeLza (od peil, kotlov, Itd.), okoli 90 ks platnenih odpadkov od gasilnih cevi Itd. iti okoli 400 kubičnih metrov lesenih odpadkov. (Predmetni oglasi 4o v trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.) __ rr Izvoz »vef.ega «adj.i. i!ed Suboti-eo-Kelebljo in Budimpešto sa uvedejo y iporazuiuu z Madžarsko lovorui brzo-▼lakl za prevoz svežega sadja in iive Brine. t= Pripravo glede prometa v JesansU tczonl. V prometnem ministrstvu so jo vrilla lelezniSka konferenca pod pred tedttvom pomočnika ftnar.trioga minirtr-stva. Razpravljalo se je o ureditvi prometa v jesenski sezoni in so eo sklenile mere, da so bo promet pri danaSnjl pomanjkljivosti voznega parka In strokovnega osobja 6im najbolj obvladal. — Za povečanje Izvoznih kreditov. Udrutenje Izvoznikov je ponovno vpo-slalo proSnjo /a povijanje Uvoznega kredita pri Narodni banki na ministrstvi za finance ter r.a trgovino I11 industrijo. Doslej odobreni kredit znaSa, kakor jo znano, 150 milijonov Din. r= Likvidacija ItallJaniko-Jugosloven-ske delniške drulbe za Industrijo In trgovino. Omenjena drriba, ki Ima svoj sedei ▼ Milanu, Je sklicala za 11. »op- temnra izredno generalno BRupSflno, ua kateri s« bo med drugim predlagala opustitev ln likvidacija družbe. Dciniflka glavnica družbe znaša 1.5 milijona lir, od katero jo doslej vplačano 450.000 lir. = Pridelovanje lliola v naJI drtavl jo precojSnje. 8 fižolom posejana površina meri letos okoli 75.000 ha, kar bo dalo, ako računamo za 16 odst. boljSo letino, nego je bila lani, okrog 415.000 metrskih stotov. NajvoS fižola prldolujeta Srbija in Slovenija, a najmanj črna gora. = Zakon za zaščito depojev In denarnih vlog v CeSkotlovaSki. CeSkoslovaS-ka vlada je zaradi poloma ve« denarnih zavodov pripravila zakonski načrt za zaščito vložnikov. Besedilo tega za- korafcoga na Srn, «1 do jot »m preffloien parlamentu, prinafta «Prager Pre«M» t dne £6. avgusta. = Koliko potrebuje Ceikodovaška Inozemake pSenlce. »Narodni U«ty» javljajo, da bo morala OeSkoslovaSka uvoziti lotos okrog 80.000 vagonov pšenice. = Zmanjšanje obtoka bankovcev v Avstriji. V tednu prod 28. avg. eo je zmanJJal obtok bankovcev v Avstriji za 99.055 milijonov na 6,458.150 milijonov avstr. kron. = Pogajanja fivlce za nakup žita ▼ Madžarski. Iz Budimpešte javljajo, da se pogaja Švicarska vlada z madžarsko za uakup 0000 vagonov madžarskega žita. rs Prertnjenj« trgorfn«dh oAiofajr* med Portugalsko In Francijo. Portuga!-ska vlada Jo odpovedala Franoljl trgo. vinsko pogodbo, ki jo Js sklenila 1 Fran. oijo pred dvema letoma. Portugalska vlada je motivirala to preklnjenje s tem, ker je francoska vlada na zahtevo domačih vinogradnikov povečala koeficl-jont za utot. Inozemskih vin v Francijo, pri čemer J« Portugalska precej prlt4. deta. := Znižanje bolgarskih Izvoznih pristojbin ia poljske pridelka. Bolgarski ministrski svet j« Izdal na red bo, po kateri so zniža Izvozna pristojbina za pSo-nloo od 1.8 na 0.40 lova, sa moko pa od 1.70 na O.Sfl leva pri 1 kg. UZETA Pesllion „1" it. »10 **«ne|o « 4ri»vi«lm da rtom ta««r«te vred to 60 b»«*41 Din 6'—, n«ki nod»l'n'« heteda 60 p»r trn t. — Plač« M vedno ■•pro) (lahko tudi v rnemksh?. Na vpr«t«n'a odgovarja uprava Se, ako Je vpra&«it)u pritožen« cacmka ca odgovor ter ManlpelaeljBka pH«to|blna (I Dir), m Krilit tt belo parilo in obleke Dft dom. — takoj eprejra«. — F. Frltsch, Cankarjero nnbr. fiU 1, II. oadstr. 0026 Trgovskega pomočnika kot pomočnico ■ daljio prak-ao mel. »troM, ponrbno taa-nufakturne, IMo boljfta trfo-▼lna na drttell sa takoj. — Ra v notam ae »prsjme krupak učenec. Naalovltl na uprato ,.Jutra" pod ..Doljfta moč". 8998 Deček •tar 16 let a tremi gl.nraatj-aklml raaredl, teli »topiti kod učene« ▼ ipf-erlJaUo tr-50rIno t ineetn. Ponudbo no upravo ,,Jutra" pod ,,LYencc 16". 8941 Pcrfektna strojepiska ■ večletno pluarnllko prakao. popolnoaa možna kajlgo-vodetvm ln horoaj^Ddenc«. llfie aUlbe aa popoldanrke ure. Ponudbe na upravnlltvo ..Jutra" pod ..Perfbktaa" B988 Zelezottnignrslcl mojster a (trojno klJuCuvolčan ko prakao, 1AO« alulbo. CenJ« ne ponudbe na upravo „Juira" pod ..Strugar". 8960 Dekle ali starejša ženica a« aprsjme k Slotnemu otroku ia celodnevno varstvo. — NmIot pove aprava .Jutra'. 6(196 Koi&rskega delavca kt je moten ladelovanja kole, Mčom. Plača po dogovoru oaetop takoj — 21vko Tlftamorlč. Tutla, Coenju 8988 6tro]eplska a enoletno plaarnllko prakao Zeli premen iti doeedanje m, l-lafft Id Uran. po dogovoru. Rrfl.Utl-rt m a. w.uioatoJno la dobra tuurjeno UioS Hnfiuiar. Martinov. c*fl1l It. S, I. nadntr. »04« (kis p* Iti. t kaki r»uvnuUI »11 k.v.rvl t. poialvatl .(! kaj .lltn.ga; .re tudi rlbntl. — KuIot pot. aprara ,,Jutra", (0(8 Krojaftkl pomočnik dobro lar.tbaD, sa r.llko d.l., ao q>rajma. Plada p« dosoTorm. — Jakok Sm.raj., I.JublJaaa, OpaKaraka caaU It. SI. (OD4 Tenis raket dobra ohi-aDjrn, aa kapi. <— Naalor pri upravi ..Jutra". uoso Orehove debdo klade popalaotna ali dollmlflo. ia-ka, ali Uroka, BKbrabUaaa dMkc Utom aa Ta«vaa Ponudb. . ainafbo SliBcultJ* la raa. fraoaa Tacon pod litra „0nk„ aa aprara „Jutr.", 0078 Pozor! Vo« oUomtli ToiICkor, dro-kolaa. motorja., ao.lh ta mala rabljunlh T aalogl po o taki no 1 r. Batjal, LJub-IJaaa, Karlorlka Mt It i. ITT Dvokolesa raalt motorji, otiolkl slfikl, ilTti.i, 1 Kroji la pner- matlka uajconeja. ,,Tribuna". Ljubljana, Karlorrkn cMta i. 117 Dvoje ženskih oblek ln nnoklns xa arodajaca go-.poda, a. proda. Ogleda .. lahko od 6 do 8 la T nedeljo dopoldne A. Redi«, Oo.po-avetaka ceata 10. 8900 ICvalificlran« kljnfavni-čarje, kovače, mizarje ln god ar je Bprejm. aa braotora K>d- ' Ite pri Cufi.k ln Koublk, '-trnlfiC«, poataja (t. Lot-icno na DraT.kam polju. BS02 Penzionlran tehnik f^e delo ia rlaanja caoitov ' :avbn. ln romljemeraka atro-l:o r Ljubljani. Ponudb, pod Risar" na upravo „Jutra"\ (T 81 5 Žagarjev fa vodno ln parno easo rabi takoj, pod ugodnimi pogoji 1'Mana ..Ozren , Srenja kod Sarajeva. 6875 Mlad mož pnSten, želi promenltl alnlbo, mesto s Etanovnnjetn kot hK-nllt al! pri kakflnem leanem podjetju. Naalor pot« uprava ..Jutra". 8001 Mesto hišnika rbenem aluge, llft. rpokojc-nec i inanjem treh Jezikov, tu aH laven Ljubljane, -NaaloT pove uprava ,,Jutra" 8080 Na velesejmu ftot nadzornik razstavljalnlh predmetov, U6o aluibo mofan FtareJSl goapod. — CenJ. ponudbo nll vproSanJa na upr. ,, Jutra". 0002 Motoclkel najbolj« maaka. t konjakih .11, aa proda. — Ogleda ao garali PlorJastU. (867 Skoro nov klavir tvor. Laubergar A Olou, ae po ugodni ceni proda. Kino in Mlluao delo I. predvojne dobe. Poeleda ae med IS. In 16. uro. NaalOT por. uprava ,.Jutra". 8948 3 vagonov bnkovih drv euhtfc, ae proda takoj aa oetto po dogovoru. P Oblak, poe^tolk go.t\nlčar, po-fitaja Drenov s rit pri Vrhniki. 8802 Mali lovski brek odprta kočija In kupe, vee v brezhibnem atanju. lepo ln praktično urejeno, ao ugodno proda. Pojaanlla daje Aloma Oompanj, Ljubljana. 8881 Vlolon-čelo dobro ohrr.njen, deloma ls Igran, ae po ugodni coni proda. Natančneje povo Atman, Ljubljana, Gospoeka ulica 8, III. nadatr. 8818 Boljša hiša «preJmo takoj mažno, dobro vzgojeno dekle, ataro 16—18 Jot, ca lahka hlftna dola In k otrokom. — Naslov v upra7l „ Jutra". 0008 Učenec «e sprejme v brlviko obrt Mljo Nežlft, Pred Škofijo. — Jstotam se po nitki ceni proda večja zaloga lannlb kit. 9040 PLATNO Fasiijon J" si ?!S Med trčan, planinski ln v satju večja množina, naprodaj. — Kupci, x navedbo ceue s< prosijo na: Ivan KraSovec, Čebelar, Graa pri Prevaljah. 8787 Puch-motor 2 In pol H P. In pomo?.nl motorji znamko ..Cockprell". trlčetrt HP.. sa po nlakl ceni prodajo. ~ Avto-FIorJan^lč, LJubljana. 0317 Jahalul škomB lakaatl, v akoro novem atanju, a leeenlml kopiti po primerni ceni noprodaj. Aleksandrova ceata 18, pritličje, desuo. 006S Naprodaj: 1 antlk 1 *a«c leeteneo (Lu-»ter) ln V. antlV lesena svečnika pri Ivrn Pengov, Kolo-droreka ulic« 20. 007C Otroški voziček ..Pramlor" ae po ugodni ccal proda. — Našlo r pri upravi ..Jutra". 1)033 Žaket s telovnikom la dobro ohranjen, ae prode. Polsve se na Opekarski ceetl •t. ti, t salonu. »086 Pozor! l goottlno aH restavracijo r Ljubljani alt okolici ? najem ali La rafiun. Naalor prt upravi „Jutra". 8022 8tanovftn}t dvom« sobama ln kuhinjo bllllnl Jml. kolodvora ali ▼ Sltkl. ee Uče. Ponudbe pod MDobra nagrad*" na spravo Jutm". MTT Vila a kraonlm vrtom v Zg. dldkl (solastnina) se proda. Cena 000.000 K. — Pojaanlla daj« Ivan 8uinlk, Poljanska renta »t. 51. 0068 2aia In mlin a fttlrlml kamni ter ■ strojem aa Isdeljvanje kafto. s vodno silo. tkosl celo leto v polnem obratu, v selo prometnem kreju, 1B minut od ietean. postaje, ae s pripadajočim stanovanjem (ever.t. s sruiljličem tn gospodarskimi poslopji) rsdl bolesnl takoj po sgodnl coni proda. Zelo pripravno sa lesno trgovine. Podrobna pojaanlla daje Ivan O gorelo, poeestnlk v Rlgonclh it. 9, polt« Dobovm pri Dre-lloah. 9078 Prostoroljsia prodaja tovarne pob litra, strojov Ur sstnljtlč s veliko voda« silo v Vlntgarjn Drt Bledu. — V potok dne T. septembra ob 11. url ss vri I v Vlntgarju prodaja va^«ra podjetja ..Vlnt-gar" s veliko vodno silo. — Natančneje prejlnjs sodno eb-Uvs v t ©m list«. Več Klano vanj oddam v novi fclfil v LJubljani (flp. filika). Oddajo s« tudi loksll ln klet. pripravni sa veletrgovino aH obrt. Najemnino Je plačati * a ved let naprej. Cenjene ponudbo na upravo ..Jutra" pod ,,Etano-vanje ln lokali". 8880 Za štiri akademike js potreba« en« «11 dve posebni sobi, po dv« človeka na sobo. — Ponudbi adreslratl: Tomaao, unlvert«. 8778 Mesečno sobo s hrano ln vso oskrbo v hlll, lfiče sa 1. oktober solidni gospod pri bolJSl rodbini. Pogoj slektrlčna luč ln po mo2nostl separlran vhod. — Ponudbo prosim pod Ilfro ..Samso" na sprav« „Jutra". 8888 Naslovi dobrih la Konealjlvlh stanovanj sa dijake ln dijakinje ee dobijo pri gospodu M. Likarju Poljanska oesta it. 87 vila Bergtus«. 9088 inženjer 116* oprmeljono rneoečno sobo sa takoj. -- Cenjene ponudbe pod Ilfro ,,In£enjer" na Aloma Companj, anončna druE-ba, Ljubljana, Kongresni trg •t. 8. 0018 2 dijaka prvo do petololea, 1* dobre blfle se sprejmeta v dobro oskrbo. — Naslov v upr« v I „Jutr«". 8025 Hišnim posestnikom! 5000 K mesečno plačam ra stanovanje 6 aob, v stari hlAl v Ljubljani. — Dr. Arnejc, OradlAče 4, Ljubljana. 8027 Profesor vzame glmnazleta na hrano ln stanovanje. Naslov. F. O., Afaribor, Krekova ulica 14, I. nadatr. 8071 Prav vsakdo kdor kal liče. kdor kaj ponuja, kdor kaj kupuje, kdor kai prodaja, prav vsakdo p r lana v«, d« tsaajo ludovlt uspeh Ms M *fU«l v ^ Jutru". pes Jamar (dakl), m Je Izgubil. Polten najditelj naj ga odda. odnoeno Javi proti nagradi na Rimski ossU 6, pritličje, »080 KoteH inteligentni guepod teli II-vahne korespondence, zaradi bližajočih ss pustih leoensklh dni, s Idealno ln ljubeznivo dullco. Cenjene doplae, če ls mogočs s sliko js polil jati na upravo „Jutra" pod Mfro ..Kratkočaajs". 0025 Inžeojer tridesetih let, v sijajni poziciji. 1*11 v svrho lenltve znanja z gospodično ali mlajlo vdovo lz holjle rodbine. — PremoSenje postrannka stvor. Noanonlmne doplae s sliko, ki se vrne, na upravo „Jutra" pod „Bodočnost". 0089 Znanja s mlado gospodično Celi mladenič star 28 let, s svojim premoŽenjem 1,000.000 Din. Vse drugo po dogovoru. Le rasne ponudbe s sliko pod ilfro ..Karlek" na uprvnlAtvo „Jutra". 0053 Mladenič 25 let star, sedaj v drlavnl ■luibl, ss teli spoznati s gospodično ali vdovo do enakih let v svrho tnkojlnje ionltve. Prednost Imajo one reenega značaja In ki majo trgovino aH gostilno. — Ponudbe pod Šifro ..Poroka pred pustom" na Aloma Companj, anonč. družba, Ljubljana, Kongrepnl trg 3. 0092 Boljšo sobo po moSnoHtl . posebnim vhodom, ISfie flollden gospod. — Tonudbe na upraTO ,.Jutra" pod „Oogpod'\ 0018 Na stan b hrano se sprejme dljnk It bolJSl stranki. V potreb: Je Inštruktor tudi na razpolago. Na-slOT v upr. „Jutra". H0B6 Prodam: 4 fotelje. 1 sofo, 1 dlvnlnl stroj, nokaj postelj, moflltl plaSO, ionski pln40 Itd. — Ogleda se Stara pot 11/8. 9044 Dva šivalna stroja od en hrojašld, cdrn čevljarski (cllluder), se rmll odpo-to.anja po nizki ceni pro-dnsta. Naslov t upravnlfitvtl „Jutra". ©059 Naprodaj: eloktromuir r .-.i vrtilni tnlt 1'6 Up., 1400 obratov, 220 volt. popolnorv.n nev, ;;3 ceni produ. — Vprafi:i l::ij se pri Adnlf Kordln, LJublinnfi, Pred Skofllo JL 0071 Lepo opremljeno sobo s septembrom aH pozneje, - .lektrlfno razsvetljavo, i sredini mesta, ISCe bolJSl go-spo i 1R* od ®3 S- IL-. g£ i^vih Naznanilo. 46S1 Cenj. občinstva vljudno naznanjava, da sva staroauaao gostilno „Prl zsKsarju" na Mkl cesti SI. S t Mil popolnoma prenovila in izdatno povečala. Novi prostori so Jako ndobnl, svetli in zraini. Lep vrt, zračna voranda. Postre-zala bodeva — kakor dosedaj — tudi v bodoče z okusno kuhinjo, pristno pijačo in vedno svožitn pivom. Za cenjeni obisk se priporočata Aleš in Rezi Zataznik. KAVARNA CENTRAL Ljubljana, poleg jubilejnega mostu se priporoča cenj. volesejmskim obiskovalcem za obilni poset. 4676 Štefan MiHolio. v Ljubljani & Din 50- — , Pragi a . 20 • — na Dunaju ž , 25'— v Oradcu k . 40-— prodaja Bklom® C «■■ čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z n<-]vo.io diskredjo s povzetjem. Uran Parfumenia. LšubSjsna JvGSfnŠ trg ti. 4362 M\\m parcel?! x industrijskim tirom t naj-lepii le,:i a« «uo proda. Tavčar & Svetina, L]abljaua,QospoiiTetska e.6. IndiiRtriia perila Pavli & Marija Rogelj v Ljubljani Ltngp.rjeva ulloa it. 4 flOVO niBSfn, Slouunila K-infaktnrna treo. natr.tavul prostor Ji „.„„.,„ . __- ,„___ paviljona „1" it. 300 ^bro. ^ nUk.."'^ vii.i in saloni perila n Tiskovna zadruga v Ljubljani. Knjige za osnovne šole, I. razred. Krščanski nauk za prvence. Din 4'—. W1 d e r: Prva čitanka (prej MoJe prvo berilo). Din 16'—. Črnivec: Računica, I.del. Din 6—. II. razred. ... Krščanski nauk za prvence. Din 4-—. Oangl: Druga čitanka. Din 16'— Schrelner-Bezjak: Jezikovna vadnica, I. stop. Din 2' 60. Črnivec: Računica, II. del. Din 9—. Druzovič: Pesmarica, I. del. Din 13—. □I. razred. Krščanski nauk za prvence. Din 4—. Kociper: Male zgodbe. Din 9'—. (Samo za vadnlco.) Črne J: Tretja čitanka. Din 16'—. Schroiner-Bezjak: Jezikovna vadnica, II.stop. Din 4'—. Črnivec: Računica, III. in IV.del. Din 16-—. Lčsica-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15—. Druzovič: Pesmarica, II.del. Din 15'—. Schrelner-Bezjak: Prva nemška vadnica. (Samo za vad-nico.) Se v tisku. IV. razred. Katoliški katekizem. Din 18'—. Panholzer: Velike zgodbe sv.pisma. Din 30'—. Sreiner-Bezjak: Jezikovna vadnica, III.stop. Din 6'60. Črnivec: Računica, III. In IV. del. Din 16—. Lčslca-Lokovšek-Mole: Prva srbska ali hrvatska čitanka. Din 15'—. Plesničar-Grum: Slovenija. (Se nI Izšla.) Zemljevid Slovenije 1:75.000. Druzovič: Pesmarica, III. del. Din 18—. Rape: Četrta čitanka. Din 25-—. (Samo za vadnlco.) Sciireiner-Bezjak: Prva nemška vadnica. (Samo za vad-nico.) še v tisku. V. razred. Katoliški katekizem. Din 18—. Panholzer: Velike zgodbe sv.pisma. Din 30—. Rape: Četrta čitanka. Din 25—. Schrelner-Bezjak: Jezikovna vadnica, IV.stop. Din 9'20. Črnivec: Računica, V. del. Din 15—. J ederlinič; Druga srbska ali hrvatska čitanka. (Še ni izšla.' Druzovič: Pesmarica, III.del. Din 18'—. VI. razred. Katoliški katekizem. Din 18—. Panho'zer: Velike zgodbe sv.pisma. Din 30'— Flere: Peta čitanka. Din 46—. Schrelner-Bezjak: Jezikovna vadnica, V. stop. Din 9-25, aH Brin ar: Slovenska vadnica, višja stop. Din 15-50. J ederlinič: Druga srbska ali hrvatska čitanka. (Še ni izšla.) Hauptmann: Računica za meščanske šole, I. Din 8-—. Druzovič: Pesmarica, III. del. Din 18.—- Neobvezne pomožne knjise za VI. razred. Matek-Peterlln: Aritmetika za nižje razrede srednjih šol. Din 30-—. M a z i: Geometrija za nižje razrede srednjih šol. Din 24-— Pajk-Kržišnik: Zemljepis, I. del. Din 24—. Brlnar: Zgodovina za meščanske šole, 1. ln II.del. Din 44'— Orožen: Zemljepisni atlas. Din 2-60. Mi ' her: Prirodopls za mešč. šole, It. in III. del. Din 57—. Senekovlč: Fizika in kemija za ttiešč. šole, I.stop. Din 12'—. Vse te knjige se dobe v Tiskovni zadrugi v Ljubljani (Prešenova ulica 54), Veliki inkvizitor Ljubezenski roman Iz naisramotno]-že dobe Človeške zgodovine. »Jutri zjutraj p ob ognite,« je dejal. »Tvegajte vse, zakaj le dvoje je Se mogoče: Bmrt ali svoboda. Po jotnl&il-i:I se začne io na vse zgodaj gibanje in kričanje. Preoblačili bodo obsojen-oc, jim natikali coraze, jim slikali po san benitih in jlli uvrščali za sprevod. Na dvorišču se zbero ogljarji, menihi, grandi, familiari in vsi odličniki, ki se udeleže satanske svečanosti. Vse urad-niltvo in služabniStvo bo imelo dela in vsakomur se bo mudilo. Nihče ne bo hotel ostati doma, zakaj autodafe pred k'rti jem jo praznik posebnega sijaja in kajpada še podvojenega užitka. Zato jutri zjutraj nadzorstvo ne bo dovolj pazljivo. Pri velikanski udeleibl tudi ne ogledajo vsakogar, ki se pojavi na dvorišču in na hodnikih, tako pozorno, kakor bi si ga ogledali sicer. Na vse to sem mislil, sennorita, ko sem sklenil; jutri zjutraj poskusito uteči odtod!* H i 3 <0 S <8 •n H .0 i '3 clL* cIL® prej CAHIi FOl^lLAK Tovarna usnja in usnjatih izdelkov, Kranj, Ljubljana, Vrhnika Centralna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 68. Telefon 528. I. A. Vegetabllno (čresloitrojeno 6. usnje): 1. kravine, rjave, črne in cliagrln ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, 7. b) barvane, za mobilije, tapeciran ie in konfekcijo; 5 vachettei: a) za izdelavo dokolenie, bar- 8, vane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije; Industrija usnja. svinjine (specljalitete): a) za fino Jahalno opremo, bar- l. vane ali naravne, 2. b) za kovčege, 3. c) za mobilije In galanterijsko 4. konfekcijo (portemonnais, portefeuillesinknjigoveštvo); 5. podplati: a) trovloženl hrastostrojenl podplati, b) vache; za crouponl za Izdelavo transmi- sijskih jermenov, a) specijalno strojenl (angleški sistem), 1. b) hrastostrojenl. 2. Telefon 528. B. Chrom-uanjei box-calf, črno ln barvano, chevreaiuc, chevrette, chrom-usnje za izdelavo nogometnih žog, chrom-usnje za Izdelavo jermenov. C. Galun-usnje izdelovanje veziinih in šivalnih jermenčkov. D. Lak-usnje: box-calf, chevreau*. II. Industrija usnjatih izdelkov. A. Čevljarski Izdelki: 1. čevlji za strapac, 2. „ „ rudnike, 3. n „ šport in nogomet, 4. „ po vojaškem vzorcu, 6. sandale. B. Konfekcija transmlsljsklh gonilnih jermenov: 1. specijalni stroj 2. hrastov stroj, 3. chrom-stroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskili jermenov. C. Konfekcija ztt dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeullles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. 4508 E\ C CT i M fa* l 01 K K & M © 01 ti ® £S < p. t\ 0 13 tt S m Slovenska gradbena in indnstrij ska d« ===== LJUBLJANA. = Telefon interurban štev. 180. ■■• Tehnična pisarna: Ljubljana 7. Brzojavi: SLOGRAD Frankopanska oeata Ste v. 151. =====3 Izvršuje: Stanovanske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vsakovrstne naprave na podlagi 25 letnih izkušenj. Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. Zastopa patent dr. inž. Empergerja za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z lito-železnimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor priskladiščih, „silo"-mostovih in podobno. Izdeluje vsakovrstne tehnične projektne statične proračune. «881 mm i^iU, lomacc ves i! OB VELIKEM SEJMU. Danes se torej otvorl tretji, pravi jejein, ljubljanski veliki sojem. Vse jo jrejeno, sortirano, So standarte so na jvojem mestu in lični stolpifti ob uličnih križiščih. Kralj se pripelje k otvoritvi In prireditveni odbor ne dvomi o vseskoz velikem obisku sejmarjev. Le, je je nebeškim vremenarjem So kaj do upoštevanja na tom božjem svetu, naj leto« za budika pošljejo vzorco lepili ^nl poletne jeseni, pa bo Slo vse prav. Sejmarjl bomo te dni in tudi mi si »ojilemo ogledat paviljone. Tudi mi, veliki in večji otroci, ki smo samo radovedni in ni8 hujšega. Pred vojno in |o-lesejma in si ogleda razstavne pavi Ijone. * Trgovinski minister dr. Kojič v Ljubljani. Včeraj dopoldne je prispel v Ljubljano trgovinski minister dr. Dragu t in Kojič, da osebno otvori III. ljub ljanski velesejom. Ministra si pozdravili na kolodvoru veliki župan dr. Lu kan, načelnik oddelka za trgovino in obrt dvorni svetnik dr. Marn, predsednik velesejma g. Fran Bonač, predsednik trgovske zbornice g. Ivan Knez, ravnatelj trgovske akademije g. dr. BOhm in zastopniki Zveze industrijalcev. Minister Kojič je takoj po svojem prihodu posetil najprej trgovsko-obrt-niško zbornico, kjer si je ogledal zbornične urade in si dal predstaviti vse uredništvo, nato pa Zvezo industrij-cev, kjer sta ga pozdravila g. Ivan Rebek imenom štajerskega privredne-ga sveta, in imenom predsedstva dr. Fran Windischcr. Pozneje je posetil g. minister še oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer mu je šef oddelka dr. Marn razkazal urad in predstavil uradništvo. * Plemenit dar domovini. Generalni Konzulat naše kraljevine v Buenos-Airesu je poslal vrednostno pismo narodnega dobrotnika Mihovila Mihano-viča, s katerim se ustanavlja fond v inesku 1 milijona dinarjev za izboljš.v nje zdravja šolske dece in prebivalstva občine Ston, in sicer »v proslavo ji-ve obletnice našega generalnega konzulata v Buenos - Airesu, ki služi v ča?t in ponos državi.» * Nova železnica Pragersko - Med-vtdce. Ptujsko in mariborsko okrajno glavarstvo je izvršilo te dni komisijo-nalni ogled proge za projektirano mno normalnotirno železnico - vlačilnioo, W jo zgradi neka angleško - ruska družba od Pragerskega do Medvede pri Ptuju v svrho eksploatacije tamoš-njega premogokopa. Železnica je namenjena za prevažanje premoga iz novega premogokopa, ki so ga otvorili v Medvedcih, kjer je baje prvovrstni premog (Glanzkohle) s 4000 do 5000 Kalorijami. Z gradnjo te železnice, ki m dolga 7 km, prično takoj in bo najbrž že do novega leta gotova. Pntcm Predora bi se lahko s to železnico ^postavila zveza z Majšpentom, kjer tudi imajo železnico - vlačilnlco' iz Dravinjsko doline za tamošnjo industrijo. Poslovodja družbe v Medvodcih je neki ruski inženjer, kapital pa jo vekoma angleški. * Strajk v mariborskih delavnicah •raja daljo. Zastopnik obratnega ravnateljstva gosp. Ogiinc jo bil še tudi T«raj ves dan v Mariboru in skušal Pomirjevalno vplivati na delavce ter Jn pregovoriti, da se Mipet vrnejo na wlo, češ, da ni upanji na ugoditev njihovih zahtev. Vabil jo z^opiiko posameznih skupin k sebi, delavci pa so tudi to posamezno vplivanje odklonili. Vsi delavci t>o sicer navzoči v delavnicah, kjer so stroji v pogo-iu, ker kurilnica ne čtrnjka, za delo pa v de-lavnioph nihče ne prime. Veliko razburjenje delavstva je včeraj povzročilo ?e to, da sta se dva delavca v de-lavnioi radi slabost! onesveutil«, tako ^ so ju morali odjeUati v bolnico. Zdravnik jo konštatiral onrnnglost. Včeraj popoldne so imeli delavci zaup-niški shod, ki jo ;>otekel zelo burno. * Poskuf.cu zopatnl atentat v trboveljski elektrarni. V četrtek zvooer je neki dolaveo našel pod elektromotorjem S kg popolnoma adjustiranega kamniktita z vžigalno vrvico. Množina bi zadoščala, da razstreli elektrarno in strojarno. Na Rečici pri Laškem so poskusili vlom v skladišče razstreliva, a so jih orožniki s streli pregnali. Zadet ni bil nihče. Aretiranih jo ui osumljencev. Jasno je, da obstoji kom-plot, ki se hoče osvetiti za ponesrečeno stavko. Pri tem je nahujskanim zločincem vseeno, koliko premoženja bi uničili in koliko delavcev bi bilo lahko traiuo ob zaslužek. Atentato vse mirnejše delavstvo odločno obsoja. Tako so mezdni boji ne vodijo. Tudi Zveza rudarskih delavcev daje izjave, vendar je njena dolžnost, aktivno sodelovati, da se »ločini preprečijo, kajti gre za boj proti zločincem, ne pa proti stav-kujočlm. Vsekako je atentat in nadalj-no poskufianje odvzelo stavki še tisti del moralnega temelja, ki je delavstvu dal še nekaj simpatij pri občinstvu. * Stanje trboveljske rudarske stavke. Atentat ni vplival na pritok dela-voljnih rudarjev, ki jih je včeraj delalo 2950. V Kočovju so nastopili vsi ra-zun enega, tudi v Rajhenburgu ln Laškem se je štovilo delavcev pomnožilo, istotako v Trbovljah, kjer je znašala produkcija včeraj 120 vagonov. * Ureditev višje učiteljske Izobrazbe. Pomočnik ministrstva p-oivete je izjavil predsedstvu Udruženja jugoslovanskih učiteljev, da bo pjvodom resolucije H. kongresa UJU v Ljubljani glede vprašanja višje učiteljske Ii-obrazbe spravil v jeseni to zadovo pred narodno skupščino, kjer naj »e vprašanje višje pedagoško šole in njene reforme končno reži. Minlstrjv predlog s« bo glasil, da se višja ida-goška šola ukine, a višja učiteljska lz ohrazba omogoči na univerzi. * «Novl» direktor »Jadranske banke* v Trstu. 1'oslevodeči član upravnega sveta Jadranske banke v Trstu je g. T r o m b a c c o, ravnatolj pa je postal med drugimi zopet g. K a i č, ki stoji pod obtožbo radi sleparije; v procesu proti njemu so je ista »Jndran-ska banka« priglasila kot zasebni udeleženec, zahtevajoč, da ji Kaič plača odškodnino. Da si prištedi odvetniške stroško na prihodnji razpravi, bo gosp. Kaič lahko zastopal »Jadransko banko« in stavil predloge proti obtožencu Kaiču. Izgleda, da spada neka druga oseba na zatožno klop mesto Kaiča. O dosedanjem prodsedniku »Jadranske banke« gosp. Bogdanoviču se čujo, da je vso premoženjo dal prepisati na svojo soprogo. * Ukinjcnje dekliškega lleeja t Ljnb-IjanL Zupan dr. Perlč je v smislu tozadevnega sklepa obč. sveta odredil, da te s tekočim Šolskim letom ukine I. razred dekliške renl. gimnazije v LjubljanL Toliko v vednost staršem, ki so bili namenjeni svoje hčerke vpisati v ta zavod. * Itpremcmbe t državni službi. Ravnatelj električne centralo nn Za vrtnici Ini. Du&an Sernec Jo imenovan za docenta za prenos električne energije na tehniški la-kultetl ljubljanske univerze. — Na lastno prošnjo jo upokojen Viktor Dralka, gozdar 1. razreda na sekvestriranem ve-leposestvu Snežnik pri Rakeku. * Iz carinsko službe. Gonpod Anto Košmelj je imenovan za carinskega posrednika pri glavni carinarnici na Rakeku. * Rarplsane službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani jo razpisal službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kranjska gora. Prošnje je vložiti do 1. oklobra letos. — Začasna delavska zbornica v Ljubljani razpisuje provizorno mesto uradnega vodjo. Poleg občih pogojev mora biti prosilec vešč vseh strok socialne politike. Službeni prejemki se določijo po dogovoru. Prošnje naj se vlo-že do 10. septembra pri Delavski zbornici za Slovenijo v Ljubljani. * Himen. Poročil so je dne SO. avgusta v Beogradu gospod dr. Nenad Pevac, uradnik Narodne banke z gospodično Šteti Bibor iz Ljubljane. Poročil se je starosta sokolskega društva v Guštanju gospod Lojze Vcrdikon, uradnik v jek-larni na Ravnah, z gospodično Mirni Do-lesoTO. — Obema mladima paroma obilo sreče! * BO let službo. V termalnem kopališču v Laškem praznuje 2. septembra g. Henrik Hattioni, še popolnoma zdrav in krepak, BUlelnico svojega zvestega službovanja. Dne 2. septembra 1872. jo stopil pri takratnem "osestniku kopališča, vitezu Steinu kot vratar v službo. Jubilant je preslužil že več gospodarjev in prav rad pove, knlto je strogel najodličneJSIm kopališkim gostom, kakor: Francu Joiofu, vojvodi virteniberškemu, perzijskemu šahu, baronu Washingtonu, raznim ministrom, generalom In drugim. Gasilno društvo priredi »lavljencu tudi slavnostni večer, ker Je že 50 let njegov redni ln izvršujoči član. še na mnoga letal * Vel:"ai!i:n prireditev gojencev vojno akademijo iz Beograda v Podsusedu. Poroča eo nam: V nedeljo, 20. avgusta so priredili dijaki beograjske vojne akademije v Podsusedu, kjer eo nahajajo na terenskih štollmk, sijajno uspeli koncert pod poveljstvom splošno priljubljenega komandunla pp. g. Petroviča. Spo- vsli neksleri »ollstl. V sploSnem Jo lip«-: vldcH, da so Izdelujejo dna r> sita k del konce: t tako v moralni m kot mate-' konjsko dlake v StrnžiSču pri Kranju v rijeinoin oziru zadovoljivo. Iutercsantno, Sloveniji in da jih nI treba več naročati so vsi blokajltl listi pozivali par dni prej svoja pristaše, da prireditev ignorirajo. Ravno s tem »o pa nehote delali ro-klamo. Udeležba Zagrebčanov je bila nad vse sijajna. Videli smo visoko vojaško ln civilne dostojanstvenike. Kako vzvišene cilje Ima g. komandant Petrovič, je razvidno žo iz tega, da so bili vil dobrovoljni prispovkl v korist — siromašni deci v Podsusedu. Bila je navzočih večina članov zagrebške Orjune In so je razvilo med temi ln voj. akademiki živahno prijatoljsko kramljanje, škoda, da odidejo že 8. septembra zopet v Beograd. Take prireditve »o velikega pomena tudi vsled zbližanja civilistov i nagimi bodočimi častniki. Videli «mo le na tej prireditvi, da »e Je poznoje razvila v pravo manllestacijo narodnega In državnega jedinstva. Komandanti gospodu Petroviču ln njegovim pitomoem čestitamo na sijajnem uspehu. k. * Za davkoplačovalee. Davčna administracija naznanja, da se jo odmera davka na poslovni promot ta novo otvorjene obrate u dobo od 1. julija 1020. do 81. decembra 1822. Izvršila. Davčni iave-zoncl se opozarjajo, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo dostavljali, pač pa odmerne Izkaze lahko vpogledajo pri davčni administraciji, Breg št. 6-IL, soba št. 6, pri mostnem magistratu ln pri davčnem uradu u mesto LJubljano od 1. do vštetega 15. septembra 1928. Priztvn! rok konča 80. septembra 1023. * Z mariborsko raittave. Kralj Je na mariborski razstavi naročil poleg I« označenih reči ie vzorce čokolade Mlrtn, ki te jo pričela pravkar Izdelovati v novi tovarni v Mariboru. * Vn Zlogovsko se lilo« Ii okollka pošte Brežice ln M priklopi polti Dobo-va, Id bo Izročala pošiljke u U kraj pomožni pottl Kapele; sprememba stopi v veljavo 15. t. m. Sovomclki porota. Jesensko porotno zasedanje so začno v Novem mestu dne 8. septembra In M doslej razpisani naslednji kazenski slučaji: 8. septembra: Josip Lukanlč, uboj ln Janei Salmlč, tudi uboj; 4. septembra: Frano Zalokar ln 5 tovarišev, uboj; dne 5. septembra: Josip Levstik, uboj ln Frane Štrukelj, tatvina; dne 6. septembra: Ferdo Robni, § 101 k. z. in Cirila Schlllrer S 101 k. z.; dne 7. septembra: Josip Smolo, uboj ter Josip Stojs in 8 tovarišev, težka telesna poškodba. Kot predsedniki nastopajo: dne 8. in 7. septembra: predsednik dr. Polenšak, dne 4. septembra svetnik dr. Flschinger, dne 5. soptembra svetnik dr. Dolenc in dne 6. septembra svetnik Kuder. * Kdo Jih pozna? Z Jesenic nam poročajo: Po Jcsenicah in okolici se že nekaj časa klati indlviduum srednje starosti, ki trdi, da Je vladni svetnik, da je emisar radikalske stranke, da pa Je na dopustu ln ima nnlog voditi agitacijo za radikale. Odkod dobiva denar, ne pove. Trdi, da se piše ICerschbaumer. Mi ne verjamemo, da bi tak človek bil pri vladi v službi, zlest! ne, da bi mogel pohajkovati cele mesce. — Drug agitator radikalov na Je senicah je neki Pavlič, ki je prišel kot zaključila katoliški shod. Sploh je bil tudi drugače ves milje — vsaj polovico zaključnega komerza zelo cdobrega« razpoloženja vreden resolucij o abstinenci. Očividec. * Dobra lekcija. Zagrebški ny, d, i o. z , LJubljana, Kongresni trg 8. 1290 Domsi RAJHENBURG. Naša požara« bran), ba jo na nedeljo, dne 2G. avgust« proslavljala svojo 80 letnico spojeno i vrtno voselico. Po zaslugi poedinih požrtvovalnih poJarnikov je prireditev t gmotnem oziru prav dobro uspela. Nikakor pa ni nsčelstvo pokazalo svojih sposobnosti, kajti ob takem jubileju bi bilo vsekakor umestno, d« bi ee bila priredila večja gasilska vaja. To ie nI moglo zgoditi, ker jo g. načelnik društvu le z» okrasek. Ne vemo, kaj bi bilo, »ko bi po nesreči kje izbruhnila katastrof« požar«. Saj smo le pozabili, kdaj smo imeli zadnjo vajo. Pač p« Je g. načelnik tudi na to] prireditvi pokazal modrost svojega ravtanja z gosti, ki so dolll na pomoč. No, v našem gasilskem društvu so je t« pričelo jasni-ti, ker nvidevamo, da je že skrajni čas obračuna. Io to bo g. Matko podrobneje zvedel na prihodnjem občnem zboru. 2. septembra vsi v Kranj k odkritju spominske plošče J. Jenku. Narodna Čitalnica obhaja svojo 60-letnico. Na predvečer 1. septembra priredi dramatični odsek Cankarjevega »Kralja na BctnjnnvU s e. SkrbluSkom v naslovni vlogi. — Udeležite se čim števllnajšo te prireditve. Domate borie 31. avjcusta. Zagreb. (Silen padec deviz. — Elektl nespremenjeni.) Na efektnem tržišču le tendenca nespremenjena pri srednjem prometu. Narasla |e le Hipotekama In nekoliko Outmann. V devizah le bllomoc no nazadovanje, Ver jo dinar na zunanjih tržiščih zelo čvrst, baje radi ugodnega učinkovanja poročila z Izvoznega kongresa. Ob Izobllicl blaga so padli danes tečaji nizko r I pariteto In stojijo na bazi 1.08 za Z..„rcb v Newyor!tu in 5.90 — 5.95 v Curlliu. Notiralo so devize: Dunaj 0.13 — 0.132, Berlin 0.0009 — 0.0011, Bruselj 415 — 425, Budimpešta 0.49 — 0.53, Bukarešta 41 — 42.5, Italija 400 — 402, London 426 — 428. Ncw-york ček 92.5 — 93.25, Pariz 520 — 527.5, Praca 275 — 277, Švica 1680 _ 1690, Varšava 0.04 — 0.045; valute: dolar 91.5 — 92.5, lire 392.5 — 397.5; elc!:-ti: Hrvatska cskouptna 167 — 171, Kreditna Zagreb 157.5 — 160, Hipotekami 142 — 157.5, JiiEOSlavenska 159 — 161, Ljubljanska kreditna 235 — 238, Prašte-diona 1160 — 1165, Slavenska 110 — 111, Eksploataclja 2-17.5 — 250, Scčsrsra Osljck 2260 — 2270, Narodna šumska 145 — 147, Našička 160 — 165, Ciutmann 1250 — 1275, Slaverks 0 — 715, Slavo!lij;i 250 — 255, Trbovlje 955 — 970, Union 720 — 0, Zagorska šumska 170 — 18(1, 7 odst. državno Investicijsko posojilo 70 — 71. Deograd. V devizah je bili spočetka tendenca nestalna, potem čvrsta in h koncu zopet nestalna. Poslovalo se je mnogo. Za efekte malo Interesa. Državni papirji so popustili. Notlrale so devize: Dunaj 0.1295 — 0.13, Berlin 0.0008S — 0.0009, Bruselj 425 — 435, Budimpešta povpraševanje 0.52, Bukarešta 42.7.i — 43, Italija 402.5 — 403.5, London 427.75 — 428, Ncwyark ček 93.4 — 93.6, Pariz 527 — 530, Praga 275.5 — 276, Švica 1690 — 1695, valute: Irancosk! iransi 525 — 528; efekti: 7 odst. Investicijsko posojilo 71 — 71.5. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Lluhllanl. Lastnik In Izdalatel) Konzorcll »Jutra.. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč, cr» " c> 1 C« r-,a *<=3 k In ordlnira zopet redno 9 mm ni. m (Vila Krnel, m Narodnim domom.) JHL"«L*fcOM3LO toillji Is:©!.©®«., jMiotioolMlJU aa^sa-t;S&.3L9 ^^©TOsaasi-fcjLlK:®!, En gi>os En d.etall jpsilzb&si JLdJxi.lblJiERM.slte:« kreditiie TbEMal*©. ^ V) O JQ O 0) X > a "o N u 0Q na Vrhniki pri Ljubljani ««sw!kvs»»w priporocft vse mesne konzerve, paštete in druge mesne izdelke. Naznanja, da jc pričela letos z Izdelovanjem sadnih In sočlvnlh konzerv. Sprelema naroČila za izdelovanje piotevinaaih doz. Nq yelesejmu lastni paviljon. 4566 O 3 <0 -i C -I cr P 3 < i 3" 3 S» oblastvene preizkušeni mestni tesarski mojster 4886 LJUBLJANA Cesta na Kodeljevo št. 2 izrrSuj« tu t njegovo itroko »padajoča dela, iu sicer: vedo« in nadtftlue »ttvba t«r umetno tesarstvo. l'rov/.amo po dauili knlror tudi lastnih načrtih zgradbo mostov, Jezov, lil«, vil ter rame gospodarska tn industrijsko stavita, stolpne strehe, knpolo in osrkvena ostreija, balkone, i vrtne utloe, verande ter raina druga vrtna ar-UltoktonlSna dela. Utojnloe, dokorativne stropov« ter dekorativne stousko opaže. TVORNICA PARKETA INDUSTRIJA DRVENE ROBE D. D. KARLOVAC ||| Dobava i polaganje parketa Ei«»rična p|iana ZASTUPSTVA: Zagreb, Beograd, Ljubljana, Sara]«ro, SpUt I Sulak Tclelon int. ptalovnlce 35 Bnojtrl: Putete Rarlorit Ing. Mit I irog LJubljana Boltorlieti oltea 24. M ~ J Ljubljana, Poljanska cesta se priporoča ccnj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih instalacijskih del «« kakor tudi za pokrivanje streh Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni.--Ambalaža iz pločevine. m »r» ^ Velcsejem za blagovne vzorce Velesejem za deželne pridelke tn razstava za požarobrambo in rešilna sredstva od I. do 9. septembra i -gatfcffiaMaisgflMMTVBMn 4280 i POJASNILA daje urad GraSkoga vele-| sejma,Industriehallepark. Tel.Nr.41-27 i Proti Izkazu lastnoročno podpisane aejmako legitimacije, ki ae dobi za Din 40-— i ri Sastnem zastopniku „8raikega veleaejma": ALOMA COM-PANY, LJUBLJANA, Kongresni trg 3, dobijo po-setniki 60 •/. znižano pristojbino pri vitumo, raaven tega pa se lahko tja in nnzaj peljejo v brzo- in D-viakih z navadno vozovnico osebnega vlaka. To velja od 31. avgusta sa vso dobe aejuia do 10 soptombra. Z legitimacijo je dovoljen poljuben vstop v aejmske prostor« aa vesfas velesejma. lni"'"n"i'V""""".....mmmmmmimmmm Pozor, gospodje trgovci! V Vašem Interesu bo, če pred nakupom športnih čepic In hišnih čevljev obličete paviljon mL" št. 464. ZAKAJ? TAJNOSTI Albin Jazbec, Kranj Ne smele opustit! poseliti oddelek št. 155 na Ljubljanskem veiesejmu. 178 Odobreno od ministrstva Narodnega zdravja novoiznajdeno in klinično preizkušeno zdravilo kot najboljše sredstvo proti renmatlzmn je 55' RADIO- BALSAMICA" dr. Ivana Rahle jeva. Zdravilo je patentirano in zaščiteno « znamko t naši državi in r vsem kulturnem svetu. Izdeluje In razpošilja se po vsem svetu samo iz laboratorija dr. Ivana Rahlejeva lz Bleda, sedaj preseljenega iz Ljubljane v Beograd. Za informacije in naročila se je obrniti na laboratorij dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska nI. 43. 46bo | 1 ' . "" Cie. Gle. Transatlantique Francoska linija, T Havre-New York lajbajk vožnja T Ameriko tu JESENICE na BUOHB-"TAVRE 3>/, dni, HAVHE-nv TO&K pa samo a dni. Olavno zastopstvo: Slaienska banka, d. d., Zagreb. Toim 11«tka in toiaderna po-Jaanlla daje zastopnik Ivan Kraker LJoblJsna, Kolodvor aha nI. 41 PBdrnžBica: Ljubljana, Sv. Petra cesta st.24 Delniška glavnica Din 50,000.000'- in rezerve preko Din 12,500,000'- PodmžMcoi Beograd, Bjelovar, Brod n./S„ Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo. Sombor, Sušak, Šibenik, Šabec, Vršac, Wien Ekspositnrei Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Pe. Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest; Vaczi utca 35. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 40 vrini' rffmiHnBTMTH Vseh vz>et vino In žgan je ŠPIRIT IZ ARKOVi Vseli vpst vino In žganje Sipovl - rafinirani 967 °/„ najfinejši brez vonja, vedno na skladišču po najnižjih cenah - Gorljivi 99 99 Cognac medicina!! Telefon 5-18 družba z o. as. Telefon 5-18 Generalno zastopstvo tovarne „Arko", Zagreb Tovarna špirita, kvasa, likerja, konjaka ete. Liiusur Tripie Sec!