MORSKI DNEVNIK ___________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE jgoV • Cena 15 lir • 10 jugolir - 2.50 din____________ TRST sobota 21. maja 1949 Compagni ifaliani! La terza c quarta pagina dal numero odierno che e a sei pagina, contiene degli articoli in italiano. Požtnina plačana v gotovini . + -,r IjJ-ff /1 01 fl\ Spedizione in abbon. postale niev.. 11U i, 1Z1 Za enolnosl demokratičnih sil za spoštovanje mirovne pogodbe za mirin boljšo bodočnost vsega ljudstva deraoki S temi volitvami, katerih organizacija jasno odkriva njihov proti- bitk ra*!6n' enačaj, skuša imperializem pričeti in dobiti zelo važno izkir 0ciraj°č se na normalne upravne volitve hoče ogromen in pre-' Propagandistični aparat spremeniti te volitve v grozečo borbo pro« demokraciji. na m llargumentom» Trst, skuša anglo-ameriški imperializem spraviti mednarodno pozornico obnavljajoči se italijanski imperializem in Ulil uivu uunat ijajuti Poveriti neko določeno funkcijo. Ves ,er — način volivne kampanje izdaja borbene metode imperializma ni,-®r?.umenti, ideje in gesla so isti, ki jih je uporabljal v drugačnih “koliscinah in na drugih borbenih področjih. MEŠČANI! j.'asl®č!ujte pazljivo zunanje pojave teh spletk. Izražajo se v istih vrnil- k* je uporabljal Mussolinijev lašizem. Zdi se, da smo se ni!l v leto 1913—1920. Sovi - k°r tetlaj’ *a,<0 se danes razlegajo po mestu imperialistične in Italin'-U6ae zailteve- "Istra, Dalmacija, Korzika, Malta, Tuuis, Italija- •Jan odmevajo v volivni kampanji 'Ktjskem Povijajo se zamrle utežnje« po gospostvu in ekspanziji, po živ-Prostoru; znova strašijo z rasističnimi teorijami. DELAVCI IN MEŠČANI! vjj, ‘■'fanke Giunte d’intesa in njihove pomožne organizacije, kvalunk-m in neofašizem so orodje imperialistične politike pri nas v Trstu. do Mv krščanske demokracije do lažnih socialistov; od BIocco italiano livn; - 'sti argumenti, ista gesla, isti načrti postajajo program v vo-01 Kampanji. . v*zan^S 19 proPaSandni aparat vodijo in plačujejo skupine in interesi m- 1 ha ameriški imperializem, na njegov Marshallov načrt in na Je5ov atlantski pakt. Zaradi položaja in mednarodnega pomena cilja imperializem s Trstom proti vzhodu in njegovi hlapci strašijo z revizijo mirovne pogodbe. Za to akcijo se imperializem poziva na iste krajevne politične skupine, ki predstavljajo interese velekapitalizma, in ki jih je italijanski imperializem mobiliziral v letih svojih prvih podvigov. Tudi danes predstavlja Trst mobilizacijsko platformo, najprimernejšo pozornico za agitacijo italijanskega neoimperlalizma s šovinisti' nimi gesli. Dolžnost demokratičnih sli, dolžnost delavskega razreda in njegove avantgarde, komunistične partije je, da razgali ta nevarni manever. Z agitacijo za volitve je treba mobilizirati vse demokratične sile in jih povesti v borbo z jasnimi idejami in točnimi ciiji. Vsi morajo poznati cilje, ki jih hočejo predstavniki prekooceanskega imperializma v Trstu doseči s temi volitvami. Kdor ne vrši te osnovne dolžnosti, a hoče kljub temu predstavljati delovno ljudstvo, izdaja njegovo borbo. Odgovorni ljudje iz Vidalijeve frakcije ne omenjajo niti z besedo te dejanske grožnje s strani «Giunte» tako imenovanih italijanskih strank, in dejansko skrivajo delavstvu in vsemu demokratičnemu prebivalstvu ta manever reakcije. S tem. da bo glasovalo za program in za kandidate Slovansko -italijanske ljudske fronte, se bo demokratično ljudstvo hkrati borilo proti oživljanju novega italijanskega imperializma in proti njegovemu tipičnemu političnemu pojavu - fašizmu, z njegovo željo po maščevanju, kar pomeni vojno in razdejanje, kakor nas uči težka prestana izkušnja. S tem. da glasuješ za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, glasuješ za enotnost demokratičnih sil, za spoštovanje mirovne pogodbe, za demokratične življenjske pogoje, za mir in za boljšo bodočnost vsega ljudstva. Vrstni red naših kandidatnih lisi Kandidatne liste Slovansko -j italijanske ljudske fronte za upravne volitve so bile vložene ! v posameznih občinah v naslednjem vrstnem redu: V TRSTU je naša lista na 6. mestu, V NABREŽINI na 4. mestu, V DOLINI na 3. mestu, NA REPENTABORU na 3. mestu. V ZGONIKU na 2. mestu in V MILJAH na 3. mestu. Poljaki demantirajo trdilev In ftesniea je močnejša'ŠS,*® °d radijskih postaj VARŠAVA, 20. — Tukaj so u-radno zanikali izjavo, ki jo je v zvezi z aretacijo Eislerja podal v britanskem parlamentu angleški notranji minister Chuter Ede, da namreč vse ladje, ki odpotujejo iz poljskih pristanišč, pred odhodom preišče policija. |B Olivi ti o vor maršalu Tita na partijski konferenci gardne divizije o klevetniški gonji proti Jugoslaviji ial?fRAD, 20. (Tanjug) — Mar-konrtl imel govor na partijski gardne divizije. Ob tej 4£enci slcili e §°voril o nalogah partij-ygj or8ar>izacij v jugoslovanski lo„a 1 ih poudaril, da je glavna na-w>iske braniti z vztrajno bud-i0juJO.Pridobitve velike ljudske re-itotlhT e’ ki se je izvedla med.osvo- M ? k°rk°. tHgra Jal Tito je nato poudaril, da gosi0 vt Pai'i>jski organizaciji v ju-•»išlj«,3- vojski vladati enotnost m akcije, kakor vlada v ®ar!ijski organizaciji v državi. Spodk ,lem° nikomur dovoliti, da bi hatja?payai vojsko, je poudaril ltW ,Tlto- in danes, po resoluciji Hi .. °ia bodo poskušali tudi W’a.Vezniki, ki so ta poizkus že S‘“» ga še vedno delajo. Uljbodo vztrajali vedno bolj Hft l^v°jem poizkusu, ki ima na-''kcj. !ti na kakršen koli način pač ne morejo uničiti — *fačUjenei*i steber naše mirne iz- Ql ' in odneae resolucije Informbiroja !blCSov.f«e«i Jugoslavijo in so-solaCj.‘ državami po objavi te re-^Him- r Inaržal Tito bcjal med v*cga , plede Albanije smo razen voisko arugcga opremili albansko Hig- z °blačili in prekrbeli za 'lene potrebe. Albanski vo- liV bon ic''ldeli odnosi z Albanijo ;ai, Sri } oštritj Ko so dobili ;nig- ^ičiii tel 5 Isto ’ Kdo Albanci Vsal; dan bolj s|no mi zgradili, so oni je za to odgov-uen? d°gaja z Bolgari. Oapo-lo se našim terjatvam do " 0 A“l’ic cenilo. Ko smo peto-d nas je ljudstvo rb- Ni k; fiji proti nam. Kdo je za to odgovoren? Ponudili smo roko Madžarom v znamenju sprave in šli preko njihovih zločinov. Kljub temu danes oni rogovilijo na najbolj podel način proti nam in ne izpolnjujejo avojih obveznosti do nas. Kdo je za to odgovoren? Romuni nas klevetajo in žalijo enako kakor drugi, dečim smo tudi njim nudili velikodušno pomoč. Ce-mu delajo to? Ce upoštevamo vse to, je dejal maršal Tito, ugotavljamo, da je bilo vse, kar smo zgradili s tolikim zaupanjem in s tolikimi težkočami, na mah uničeno. Voditelji Sovjetske zveze nosijo glede tega ogromno odgovornost. Toda se li more zadeva tako nadaljevati? Ne! Zavedati se morajo, da so se ušteli in da samo oni lahko popravijo ta položaj, ki so ga sami ustvarili. Mi tega ne moremo napraviti. Kam nas bo dovedlo vse to in kdo bo od tega imel dobiček? Razume se, mi ne, pač pa samo imperialisti, samo sovražniki socializma. Vendar pa nam vse to ne more vzeti poguma. Gradimo socializem in delamo ogromne napore za to, kajti naloga ni lahka. Bistveno pa je, da vidimo uspehe. Nadaljevali bomo po tej poti, to je samo po poti socializma, dočim bomo z druge strani pokazali na vse napake, ki jih delajo, ki so jih napravili in ki bodo nekega dne kljub vsemu morale prenehati. Mednarodna delavska javnost mora vedeti, kaj sc dogaja. Za kulisami se ne more nič napraviti. Razume se, da je naša propaganda šibkejša, ker nimamo tako močnih radijskih postai kakor oni, ki pošiljajo v svet proti nam številne gorostasne trditve, toda kljub vsemu je resnica močnejša od radijskih postaj. Ta prodira v vse kotičke sveta m bo prodrla kamor kol- bo potrebno — resnica o naši državi Kljub vsemu temu niso naše perspektive nikakor slabe. Lahko vam zagotovim, da se danes zavedamo, za kaj gre in kaj moramo napraviti. Zato so naše perspektive jasne. Kar se tiče glasov o vojni, ki sc nekatere alarmirali, smo že od začetka izjavili, da vojne ne bo in da so omenjeni glasovi služili samo za to, da širijo paniko in da ovirajo mimo izgradnjo. Narodi nočejo in imperialisti si ne upajo sprožiti jo zaradi odpora njihovih narodov. Nočem vam pa reči, da vojne ne bo nikoli. Ker je. naš cilj jasen, je dejal marja! Tito, moramo vedeti, da je v tem položaju bolj ko kdaj koli potrebno ohraniti enotnost, ki obstaja med našim ljudstvom ter v KPJ in v vojski. V tem položaju to ni lahko in naša vojska mora dati zgled in dokazati, kako se ohrani in se brani ta enotnost. kmetijskih v Italiji RIM, 20. — Stavka kmetijskih delavcev, ki se je začela v Padski nižini in v rimski pokrajini, se je pozneje razširila na pokrajino Pu-glia in Lucania. Danes so stavko proglasili še v drugih krajih. V milanski pokrajini je prišlo na več krajih do incidentov, ki so jih povzročili stavkokazi, ki so deležni vse pomoči policije. Posebno težak incident se je dogodil v kraju Me-diglia. kjer je bil ubit en delavec. V Milanu so proglasili za jutri od 10 do 12 splošno stavko. Delavska zbornica bo odločno zahtevala od prefekta, naj se zajamči pravica do stavke ter naj se takoj izpustijo aretirani sindikalni organizatorji. Postavila je tudi odločne zahteve, naj se preneha z organiziranjem stavkokaštva. PARIZ, 20. — Danes je finančni minister predložil finančni proračun komisiji skupščine. Ta proračun predvideva primanjkljaj 83 milijard in 100 milijonov frankov. PARIZ, 20. - Moskovski radio je danes oddajal članek «Pravde» o bodočem zasedanju zunanjih ministrov v Parizu. Osemnajst mesecev je poteklo od zadnjega zasedanja, piše «Fravda». Nihče ne more ugovarjati, da se ves ta čas ni našla nobena rešitev nemškega vprašanja zaradi politike vodilnih krogov ZDA, Velike Britanije in Francije. Od razdelitve Nemčije do razdelitve Evrope: Pot vedi od Bi-ccme naravnost do zahodne zveze do napadalne zveze in torej do se-verno-atlantskega bloka. Separatič-na politika zahodnih držav, njihovo odklanjanje sodelovanja s Sovjetsko zvezo, opustitev potsdamskega programa, vsi ti činitelji so doprinesli, da se je po vsem svetu razvilo gibanje za mir proti grožnji nove vojne. Sporazum med sovjetsko, ameriško, angleško in francosko vlado omogoča obnovitev delovanja sveta zunanjih ministrov in odpira nove možnosti glede pogajanj q osnovnih nemških problemih, toda uspeh teh pogajanj bo odvisen od stališča, ki ga bodo v svetu zurianjiH ministtov zavzele zahodne države. V nedeljo, 22, t. m. ob 8,30 v Domu kulture (kinodvorana) v Skednju bo ZBOROVANJE vseh kandidatov in podpisnikov kandidatnih list Slovansko-italijanskc ljudske fronte za vse občine cone A I/si zunanji kandidati in podpisniki naj se pasluiijo rednih prometnih zvez za prihod na zborovanje. Vsak naj prinese s seboj vabilo. Domenica, 22 c. m. alle 8.30 avra luogo a Servola nella Casa della Cultura (cinema) LASSEMBLEA dei candidati e dei presentatori di lista del Fronte popolare italo-slavo di tutti i comuni della zona A Tutti i candidati ed i presentatori di lista esterni si servano dei normali mezzi di comunicazione. Ognuno e pregato di portare con se 1’ invito. ZBOROVANJE JE DOVOLJENO L'ASSEMBLEA £ AUTOR5ZZA.TA. NAŠI KANDIDATI I NOSTRI CANDIDATI Ščuka Antonija roj. Mesesnel Protillurisho delovanje šholov v fiSR PRAGA, 20. — Češkoslovaški škofje so poslali duhovnikom spomenico, ki so jo sestavili na svojem sestanku 29. aprila v Olomucu in ki so jo šele danes objavili. V spomenici se škofje postavljajo proti ljudski demokraciji v CSR, češ da vlada ne spoštuje verske svobode. v So- govorno Pii zdravi maršalu Titu iz t/s ti St krajev Tržaškega »/.mulju Štafete so ponesle tov. Titu pozdrave našega ljudstva in zagotovilo, da smo neomajno na strani pravične borbe za svobodo in čast delovnega ljudstva Titova štafeta, ki je izraz ljubezni in predanosti ljudstva do maršala Tita, je včeraj ob 11 zjutraj pričela svojo pot iz Novega grada preko Buj v Koper. Prav tako je krenila druga iz Umaga in tretja iz Šmarja in Marezig. Vseh tekmovalcev iz najskrajnejše točke Istrskega okrožja je znašalo 396, ki so zastopali predvsem mladino, sindikate, vojsko JA in Narodno zaščito. Okoli 5 popoldne pa je preko bloka pri Škofijah pritekla štafeta iz Trsta, sestavljena iz 28 zastopnikov mladine, ZDTV in telovadne zveze, ki so v dvoje (tovariš in tovarišica) pretekli vsak 500 metrov. V tej štafeti so bili zastopani kraji Opčine, Bazovica, Plavje, Tržič, Lonjer, Na- brežina, Boršt, Riemanje, Rojan, Sv. Ivan in Trst mesto. Na jugoslovanski strani bloka je v imenu športne mladine Trsta po zdravil štafeto tov. Turk Danilo-Joco, in je tov. Hrovatin Sabini, ki pojde prav do Beograda, rekel: Predajam ti Titovo štafeto Trsta in te prosim, da tov. Titu zakličeš trikratni zdravo in da mu poveš, da smo mi v Trstu kljub nasilju in terorju še vedno Titovi partizani. Ko mu izročiš naše skromno darilo, mu povej, da nismo nikdar pozabili, da smo se borili z njim v borbi proti fašizmu. Nato je v imenu telovadne zveze in vseh športnih organizacij Istrskega okrožja spregovoril načelnik tov. Gruden Angel, ki je rekel, da na tej krivični meji prisrčno pozdravlja Titovo štafeto. «Srečni ste vi, ki ste bili odbrani, da kot odposlanci Trsta ponesete pozdrave preljublje-nemu maršalu Titu. Ko ga boste videli, mu povejte, da ni papirja in tudi pero še ni bilo skovano, ki bi lahko zapisalo naše srčne želje. Povejte mu, da smo neomajno na strani pravične borbe za svobodo in čast našega delovnega ljudstva. Demagogi in sovražniki našega delovnega ljudstva se zaman trudijo, da bi nas razdvojili«. Nate se je začela štafeta proti Kopru, kjer so se jim pri Semedeli pridružili še tekmovalci iz Novega gra da, Umaga in Pirana, ki so nato skupno pritekli v Koper na Titov trg, kjer jih je pričakovala ogromna množica ljudstva, ki jih je burno pozdravila. Tako je Titova štafeta mogočen izraz ljubezni in predanosti našega ljudstva do ljubljenega maršala Tita ob njegovem 57 rojstnem dnevu. V Novem gradu kot v Bujah, Umagu, Portorožu, Piranu, Izoli, posebno pa v Kopru je bila Titova štafeta prisrčno pozdravljena Rojena v Gaberjah pri Štanjelu 6. januarja 1888; gospodinja; Slovenka. Članica OF od leta 1944. Aretirana leta 1944. Po osvoboditvi predsednica sektorskega odbora ASIZZ v Rojanu. Mati treh padlih partizanov. * š: * Nata a Gaberje (S. Daniele del Carso) 6-1-1888; fasalinga, Slo vena. Membro dell’OF dal 1944. Arre-stata nel 1944 dai nazifascisti. Do-po la liberazione presidente di un comitato settoriale UDAIS-Roiano. Madre di 3 partigiani caduti, Verk Vida roj. Pahor centracijskega taborišča je kljub slabemu zdravju nadaljevala z aktivnim delom v demokratičnem gibanju. * # * Nata a Trieste il 9-X-19D8, mae-stra d’asilo, Slovena. Membro dell’OF e attiva dal 1942, Arrestata assieme al marito dai Tedeschi e deportata in Ger-mania dove perdette il marito. Ri tornata dal campo di concentra-mento seppur menomata nella sa-lute continuo a prestare la sua attiva opera nel movimento de-mocratico. Perko Reffaele Rojena v Trstu 9. oktobra 1908; otroška vrtnarica, Slovenka. Članica OF in kot taka je delovala od leta 1942. Nemci so jo skupno z njenim možem aretirali in deportirali v Nemčijo, kjer je njen mož umrl. Po vrnitvi iz kon Rojen v Gorici 25. marca 1925; novinar, Italijan. Poznan v novinarskih vrstah kot bivši ravnatelj lista «Progres-so», glasila SIAU. Spoštovan in cenjen. Bil je partizan med osvobodilno borbo. * * * Nato a Gorizia il 25-3-1925; gior-■ nalista, italiano. Conosciuto nel ramo giornalisti-co nella sua qualita di diret-tore del «Progresso», organo delTUAlS Stimato e apprezzato. E’ stato par-tigiano durante la lotta armata. Hrovaf Ladislav Rojen v Ajdovščini 27. novem bra 1899; trgovec, Slovenec. Star antifašisti. Preganjan po fašizmu in večkrat aretiran. Sodeloval je v ilegalni borbi. Organiziran v OF od leta 1942. Udeleži! se je vstaje, po osvoboditvi ga je aretirala , imperialistična policija. Clan skupščine, član izvršilnega odbora OF. Sedaj predsednik zadruge trgovcev z jestvinami. * * * Nato a Aidussina il 27-11-1899; commerciante, Sloveno. Antifascista di vecchia data, per-seguitato dal fascismo e diverse volte arrestato. Preše parte alla lotta illegale, organizzato nell’OF dal 1942. Preše parte alFinsurre-zione, dopo la liberazione fu arre- stato dalla polizia imperialista. Membro della consulta, membro del comitato esecutivo delPOF, Attualmente presidente della coo-perativa tra gli esercenti com-mestibilisti.. Čok Antonija Rojena v Trstu 29. decembra, 1897; učiteljica. Slovenka. Zaradi fašističnega preganjanji: se je preselila v Jugoslavijo leta 1925, kjer je bila zaradi svojih naprednih idej preganjana. Leta 1941 je bila aretirana in deportirana v Italijo. Pognana v krogih, slovčnske kulture, kjer požrtvovalno deluje. * >;« * Nata a Trieste il 29-12-1897; maestra, Slovena. In seguito a persecuzioni fasci-ste emigrd in Jugoslavia nel 1925, dove in seguito alle sue idee pro*: gressiste fu perseguitata. Nel 1941 fu arrestata e deportata in Italia. Conosciuta negli ambienti della cultura slovena dove da tutta la sua attivita. .^®nski politični pregled zaradi po-'Ulja prostora izostati. g« liomo jutri. r v llistariia italijanske rc- >> Ni-*6 nadTn)i za »pravne vo-H ’ ti niti v kam- Cvetke iz volivne tih ■ 2e in paaske politične uo- ti ’ Kg tl ' l'nv.............. ,itja. jLas Ažo-JMco uslvZfktko. s kaki- V,?atMzen° UsH-'ari nanr„Je v Trsti politične vosa do danes nate-zidove, zadošča, da kar so se spravili Hin'. noprprii v Trstu deniokratii- fkt Sr,!a vse- *"'■ »'■"*- 9a g., .‘Docenejšo tradicijo 'Cf Cno*TJa V tej atdcfi/Mv lem heroj- l?1^0 itolio,.* J)ret,ni«di vsekakor Vr 'Hi onn},, s svojimi «fco!o-‘ep pri- * zUed° kulta nek.ult«rnosti liu-^«cerj Ur° Zjutraj, opoldne &Ta^°ital^iCi’° ""pršdaU z !? DrtV'’ & km J(j1lstva' Tlimajo lit. Caslruni 03iru obsodili tria^e Cie- rHjn .^Oviti „ ' Poskusu, da > Od ki jim , pQtr‘otično legiti-H> italijanska reale* It »oi\ s° ce o kleče- jp e‘o konj,nirali SIAU fr ,? tsi spada o ^ spoJ^ciji nh I? neprimerna, u,lja tis?« tiV€,e in j° Pr e-'ste b°rbe, ki ji ie ^ 4*v. danes žene strah v kosti. SIAV pomeni v Trstu konkretno obliko edino možne osnove slovansko-italijan-skega bralstva in s lem možnost borbe tudi za slovenske narodnostne pravice. Likvidatorji jo i majo sicer še na jeziku, konkretno pa so tudi tej borbi dali slovo. — Namesto da bi vodili borbo proti nesramni kampanji italijanske reakcije, se Vidalijevi trakcicnaši raje zaganjajo v socialistično Jugoslavijo, in tako dejansko pomagajo lej reakciji pri dosegi cilja, ki bi mu sama itak ne mogla bijt kos. 7. imperialistično reakcijo vodijo kavalirsko polemiko v rokavicah, češ saj smo itak iz ene družine za Jugoslavijo in za nas pa imajo v obilici krepkih psovk, s katerimi ne sledijo. Te klevete si bratsko izposojajo pri reakciji. Tako so si izposodili pri aMessaggero Venelo« madžarsko provokacijo na Donavi, pozabili pa so povedati Uidi to, kar celo sMcssagacrott' ni opustil; namreč. da se je dogodek pripetil v jugoslovanskih teritorialnih vodah, in da so jugoslovanske straže začele streljati šele tedaj, ko je madžarska posadka, na poziv, naj se preda, odgovorila s streljanjem. To so frak-cionaši pozabili prepisati iz «Mes-saggeran, ker oni MOPAJD klevetati. V tej klevetniški kampanji proti Jugoslaviji — kakor po naro- čilu reakcije — se zatekajo h bu- I dimpeštanskemu radiu, kjer črpajo lažne «vesti«, — patentirane klevete — kakor včerajšnja: «Na Reki so aretirali 160 italijanskih delavčeva («Vocc libera«, uMessaggeron, itd. bi dodali le: unicamente pcrche’ italiani); «najvišjc» sodišče v Beogradu podalo ostavko; barski iud nik v ameriških rokah, itd. rod štirikolonskim naslovom pa komentar o postopanju z i.nti/ašLli v tržaških zaporih, češ glejte imperialisti so vsi enaki. Nam bi šlo na smeh, če ne bi bilo žalostno, da skušajo frakcionaši s tako podlimi sredstvi reševati svoje pozicije v italijanski šovinistični reakciji. — Frakcionaši ali obešenjaški humor. Fralccionaše hudo jezi, da jim vše klevetanje, laži in sramotenje nič ne pomagajo. Proglasili so nas za politične mrliče že pred desetimi meseci. Sedaj, ko bi morali biti že prah in pepel, pa uporabljajo proti nam celo nereito. Na koncu pa se izgovarjajo, da se morajo pečati z nami kljub temu, da smo mrhovina, ker tudi ena cesti ležeča crknjena mačka ima neki pomen«, in pometač jo mora odstraniti. Mal spesi i soldi p er gli spazzini frazionistil — eMessaggero Veneto«, katere ga zavezniki smo. po merodajnem nenju /rakcionašcu, nas označu- je z tsbassa zoologia» (po domače živali nižje sorte); za frakcionaše pa smo ena sama crknjena mačka. Tudi V tem se odkriva zanimiva mentalna sorodnost med frakcio-naši in reakcijo. — Frakcionašem se je pridružil še Paulin. Tudi on nas titulira z nacionalisti. Stari emangiaitalia-ni« se je prelevil v odločnega zagovornika italijanske duhovne in kulturne tradicije tržaškega prebivalstva, da se ne bi preveč zameril italijanskim šovinističnim krogom. Skratka: nova sorta obrambe italijanstva po Vidalijevem receptu. — Po radiu je govoril predstavnik liste «B!occo Italiano«, Kaj je povedal, naših čitateljev itak ne zgnima, ker to že vedo. Ce pa so kljub temu radovedni, in ga po radiu niso poslušali, evo jim njegov program: sommergere (po domače: zadaviti) vse nasprotnike italijanske imperialistične buržoa-zije, ki hoče Trst, Istro, Dalmacijo, itd.- — Po radiu je 'govoril tudi Malalan. Z njim se ne bomo prepirali. Kar je govoril o imperializmu, je vse res; res pa ni, da se njegova frakcija bori dosledno proti njemu, kakor je laž. da smo mi nacionalistk in da hočemo razdvojiti slovensko in italijansko delovno ljudstvo. To ve do^ro tudi on sam. Ce tako pravi italijanska reakcija, ne samo za nas, ampak za celotno tržaško demokratično gibanje, je to povsem naravno in razumljivo, ker to reakcija dela samo zato, da bi nas razdvojila; če pa ist° l.a2e tudi on, ki se ima za komunista in internacionalista, potem bi moralo tudi njemu biti jasno, da tu nekaj ni v redu. Nemogoče je, da bi reakcija, to je buržoazija, in komunisti imeli isto mnenje o nekem političnem gibanju, zlasti še, če se te klevete reakciji1 poslužuje P borbi proti delovnemu ljudstvu, za obrambo svojih razrednih intere-sov. — Po radiu je govoril tudi predstavnik dolarske zveze, Vesel. Govoril ni Slovencem. Govoril je italijanski reakciji in )° skušal prepričati, da Slovenci niso vsi nepoboljšljivi in zverinski komunisti, nepošteni oefarji in fratelanc-ne propalice, ampak da je tudi nekaj poštenih Slovencev: on. Agne-ietto in še par drugih, ki V si nadeli veliko poslanstvo: prepričati italijansko buržoazijo, da to, kar pni zahtevajo zn Slovence, ne predstavlja zanjo nobene nevarnosti. V tem znamenju ji ponujajo svoje prijateljstvo in slovesno izjavljajo, da ne čutijo nobenega prijateljstva, tem manj pa bra+tva do i lak Janškega delovnega ijudstva, ki se bori proti njej. Res, krasne zagovornike naših narodnostnih P*!1™? smo dobili z dolarsko zvezo. Kakšna krivica, iu se italijanska reakcija. še do danes ni pobrigala t) zadostni meri za te dostojne zagovornike naših pravici Sovjetska zveza bo podpirala vsako pobudo^za mir Med predstavniki SZ, Velike Britanije in ZDA so bili razgovori o ukrepih za dosego miru v Grčiji - Nemiroljubno stališče ZDA - Ameriška misija v Grčiji odloča celo o napredovanjih monarhičnih častnikov MOSKVA, 20. — Glede informacij tiska o eventuelnem sprejemu grškega vprašanja na dnevni red konference štirih zunanjih ministrov v Parizu, navaja agencija Tass v poročilu, ki ga je objavila v noči na petek, sledeče: Dean Rusk, ameriški državni podtajnik, in Mac Neil, šef britanske delegacije pri OZN, sla 26. a-prila predlagala Gromiku, da bi se neuradno pogovoril o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti za u-reditev grškega vprašanja in konec državljanske vojne. V odgovor na ta predlog je Gromiko izjavil, da se Sovjetska zveza pač ne bo upirala, če vladi Velike Britanije in ZDA nudita Sovjetski zvezi priložnost, da sodeluje pri iniciativi, katere namen je vzpostaviti v Grčiji mir. Gromiko je tedaj pripomnil, da bi bilo potrebno v ta namen okoristiti se z izjavo o miru, ki jo je nedavno objavila grška začasna demokratična vlada. V odgovor na vprašanje Deana Ruska in Mac Neila o sovjetskem stališču je Gromiko izjavil, da njegova vlada priporoča sledeče ukrepe: 1. Poziv vojskujočima se stran- kama, da prenehata s sovražnostmi. 2. Razglas splošne amnestije. 3. Svobodne parlamentarne volitve ter udeležba demokratičnih predstavnikov, ki so na čelu grškega osvobodilnega gibanja, pri organizaciji volitev. 4. Nadzorstvo velesil vključno SZ nad temi volitvami. 5, Ustanovitev mednarodne komisije, v kateri bi bili tudi sovjetski predstavniki, za nadzorstvo grških meja z njenimi severnimi sosedi- Gromiko je izjavil, da se mora z uvedbo tega nadzorstva obenem objaviti prenehanje ameriške vojaške pomočj Grčiji v .ljudeh in materialu in da se mora določiti datum za umik tujih čet, ki so v Grčjji. Rusk in Mac Neil sta zatrjevala, da bosta proučila stališče Gromika in da bosta pri naslednjem sestanku pojasnila stališče angleške in britanske vlade. V Londonu potrjujejo vesti o razgovorih med tremi predstavniki Velike Britanije, ZDA in SZ. Mac Neil pa je med drugim odgovoril, da britanska vlada nima namena prilaščati si pravice, ki pri- padajo grški vladi in da predst, njkov uporniškega gibanja ni n goče smatrati kot vlado; da vla Velike Britanije, ZDA in SZ n; nikoli hotele vmešavati se v grš notranje zadeve; da so nekate ustanove OZN prav sedaj zapos! ne z grškim vprašanjem in da v tri vlade ne nameravajo posts Ijati ovir njihovemu delu. Tudi ameriško državno tajništ je danes objavilo, da so bili p uradni razgovori za rešitev gršl ga vprašanja s sovjetsko delegac pri OZN in da so ZDA pristale diskusijo o vprašanju državljan« vojne v Grčiji, toda samo v okvi OZN. Grški poslanik v Wasliingto Dendramis je izjavil po razgovo ki ga je imel z Deanom Ruskom je temu izjavil, da je edini pogoj vzpostavitev miru v Grčiji ta, uporniki položijo orožje. Grška začasna demokratična v da je imela 18. t. m. sejo, na kat. je predsednik Partsalidis poročal prizadevanjih začasne vlade, da prišlo do miru v Grčiji V poroči t Nadaljevanje na 2. strani), Sovjetska zveza lis podpirala vsako pobudo za mir v Grčiji (Nadaljevanje s 1. strani) ki je bilo izdano po seji, poudarja začasna vlada, da je z zadoščenjem ugotovila, da je njena pobuda za mir naletela pri vsem grškem ljudstvu in demokratičnem svetovnem mnenju na velik odmev. Toda tuji trgovci s krvjo grškega ljudstva ter njihovi hlapci v državi skušajo z ognjem in s krvjo zadušiti silno željo grškega ljudstva, da bi že bilo konec prelivanja krvi. «Kljub besu atenskih zločincev«, pravi poročilo. «bo grška začasna demokratična vlada vztrajno nadaljevala svojo politiko, ki stremi za tem, da se preneha državljanska vojna v Grčiji«. Radio Svobodna Grčija je včeraj zvečer sporočil, da je prišlo v roke borcev demokratične vojske zaupno povelje monarhičnega glav nega štaba. Iz tega povelja je razvidno, da so Američani zahtevali Življenjepisne podatke o vseh monarhičnih višjih oficirjih. »Američani sledijo in nadzirajo častnike monarhične vojske«, poudarja radio. »Američani odločajo, kdo bo imenovan in kdo bo odbit. Do slej so že «odžagali« na desetine monarhičnih častnikov, ki jih smatrajo za odgovorne porazov«. Nadalje piše zaupni ukaz: »Ko vam v prilogi pošiljamo obrazce za življenjske, podatke, ki jih zahteva ameriška vojaška misija, prosimo vse častnike od armadnega generala do polkovnika, ki vrše službo v naši vojski, da te obrazce izpolnijo. Obrazci z življenjepisni-mi podatki višjih častnikov morajo biti izpolnjeni in odposlani v kar najkrajšem času«. Poljska delegacija pri OZN je posredovala za deset grških sindikalistov, ki so obsojeni na -smrt, V pismu, ki ga je včeraj poslal generalnemu tajniku Trygve Lieju jp poljski predstavnik Suchy spomnil na brzojavko, ki sta jo 8. novembra 1948 poslala predsednik glavne skupščine OZN Evatt in Trygve Lie sani grški vladi in ki je vsaj začasno rešila življenje sindikalnih voditeljev. V pismu poudarja poljski delegat, da si? to akcijo podpirale vse delegacije OZN. Danes popoldne je umrl atenski nadškof Damaskinos, ki je bil kot je znano po decembru 1944 regent Vrnitev laponskih vojnih ujetnikov iz SZ MOSKVA, 20. -- Danes je bjlo objavljeno poročilo, da bo do 1. decembra t. I, repatriiranih 95. tisoč japonskih vojnih ujetnikov v SZ. Poročilo podrobno navaja, da je bilo ujetih 594 tisoč japonskih vojakov. Od teh je bilo repatriiranih od 1. decembra 1946 do 1. maja 1949. V skladu s sporazumi, sklenjenimi med SZ in ameriškimi oblastmi 19. decembra 1940 bo morala japonska vlada plačati stroške za repatriacijo. BERLIN, 20. — Glasnik britanske vojaške vlade v zapadni Nemčiji je javil, da lahko Maks Rei-mann voditelj KP zapadne Nemčije, pričakuje, da bo v ponedeljek, na koncu zasedanja parlamentarnega sveta v Bonnu aretiran. Glasnik je dejal, da je bil Reimann izpuščen na svobodo kmalu po svoji obsodbi, zato da bi mu bilo omogočeno prisostvovati delu parlamentarnega sveta, ki se konča v ponedeljek ob 14. uri. Mednarodna zveza za svilo se lio ustanovila ZUERICH, 20. — Ob priložnosti kongresa, ki bo v Zuerichu 30. in 31. maja v navzočnosti 165 delegatov, predstavnikov 18 držav, med katerimi so Nemčija, Avstrija, E-gipt, ZDA, Španija, Iran, Italija, Libanon, Holandska, Portugalska, Japonska, CSR in Švica, bo ustanovljena mednarodna zveza za svilo. Ta zveza bo razdeljena na 15 nacionalnih sekcij. [l oki 'multati u Heofjiadu BEOGRAD, 20 — Prvi dan lah koatletskih tekmovanj v Beogradu so bili doseženi dobri rezultati, čeprav vreme ni bilo posebno ugodno. Boljši rezultati so n. pr.: skok v višino: Zerkov (Zagreb) 1.80; kopje: Urbič (Zagreb) 58.32 m; krogla: JCftovič (Beograd) 13.80 m. Po prvem dnevu vodijo študentje beograjske univerze Te/ii,; u Pa'iUu PARIZ, 20. - Danes je na med-narodnem tekmovanju v tenisu Jugoslovan Palada premagal Egipčana Shaffeia s 6:2, 6:1, nakar je Egipčan predal. Cucellj pa je premagal Egipčana Coena z 7:5, 8:0, 6:2. V igri v dvoje sta Jugoslovana Mitič in Palada premagala par Buntman (Izrael) in Deffaye (Francija) s 6:0, 6:0, 6:0 Van Meegeren (Holandska) in Matouš (CSR) pa sta premagala Branoviča in Miloj-kovlča (Jugoslavija) w. o. V igri posameznikov je nadalje Mitič premagal Colina (Francija) s 6:1, 9:7, 6:2, Roger (Francija) Milojkoviča (Jugoslavija) s 6:3, 6:3, 7:5. ŠKVA, 20. — Dane« je mo-:l »Dinamo« premagal «Dina c Kijeva s 4:1. ATENE, 20. — Danes popoldne Je italijansko nogometno moštvo «B>> premagalo turško reprezentanco 3 : 2. R Ž A S K I DNEVNIK Izjava Podpisani smo bili v noči med 18. in 19. t. m. v Boljuncu priče sledečega sramotnega dejanja: Skupina vidalijevcev Slavec Vladimir, Cok Cvetko, Zobec Emil, Žerjal Josip, po domače Fič, je lepila svoje volivne lepake po Boljuncu. Med tem delom so hoteli prikriti s svojimi lepaki na zidu narisano slovensko zastavo in izjavili: »Pokrijmo oni drek Jugoslovanske zastave z našimi lepaki«. Ogorčeni prisotni domačini po smo jim to preprečili. Med diskusijo so se nekateri vi-dalijevci od te skupine odstranili in na drugem zidu prekrili jugoslovansko zastavo. Nadalje smo domačini protestirali za tako sramotno dejanje. Odgovorili so nam, da oni sploh ne priznajo in ne spoštujejo jugoslovanske zastave, ker da predstavlja fašizem. Taki so sadovi Vidalijeve politike. Naprednemu slovenskemu življenju pa naj bo tudi ta primer pravočasen in resen opomin pred skrunilci časti naroda, ki se Je in se dosledno bori za spoštovanje mi- Dobava plina za Tržaško ozemlje ukinjena lis?!*!!! GLASUJ n m uro S tem glasuješ za demokra-tičnošolo in ljudsko prosveto rovne pogodbe z Italijo in za slo-vansko-italijansko bratstvo. Sledijo podpisi: Sancin Marijan -Sancin Milan - Maver Izidor - Švara Anton. Prijave k izpitom na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu 1. Prijavo za nižji tečajni izpit je treba oddati na kolkovanem papirju za 24 lir do 5. junija 1949. Prijavi je treba priložiti: a) rojstni list, b) dosedanja spričevala, c) potrdilo mestne občine — ana-grafskega urada s sliko o istovetnosti prosilca, č) spričevalo o ponovnem ceplje: nju koz, d) v pisarni srednje šole je treba plačati- 150 lir v gotovini, - e) na tekoči račun št. 11-324 na pošti je treba plačati 350 lir in t>rih5žm “k-piUšnj! potfdllO 6 vplačanem denarju, f) privatisti plačajo še 90 lir za telovadno takso na šoli. 2. Vstopni izpiti za II. in III. razred nižjih srednjih šol. K prijavi za vstopne izpite, ki je tudi na kolkovanem papirju za 24 lir, priložijo prosilci iste listine, kakor za nižji tečajni izpit. V pisarni irednje šole plačajo 150 lir, na te-coči račun št. 11-124 na pošti plačajo 300 lir in priložijo k prošnji potrdilo o vplačanem denarju. Prošnje je treba oddati do 5. junija 1949. 3. Sprejemni izpiti za I. razred nižjih srednjih šol. K prijavi za sprejemne izpite, ki je na kolkovanem papirju zp 24 lir, priložijo prosilci iste listine, kakor pod točkama 1. in 2. K prošnji priložijo še potrdilo o vplačanih 150 lirah na tekoči račun na pošti št. 11-124. Prošnje je treba oddati v pisarni Slovenske nižje srednje šole pri Sv. Jakobu - ul. delle Scuole Nuove do 15. junija 1949. Sprejemni izpiti za 1. razred Slovenske nižje srednje šole se začnejo v petek 17. junija t. 1. ob 8 zjutraj. Delavstvo ILVA je pripravljeno še bolj poostriti svojo borbo, če bi delodajalci vztrajali pri svojem sedanjem stališču nepopuščanja in nerazumevanja • Solidarnost tržaškega prebivalstva z borbo delavcev ILVA -Tudi uslužbenci ACEGAT pripravljeni stopiti v borbo v znak solidarnosti Zaradi zaostritve položaja v tovarni ILVA, kjer vztrajajo delavci v svoji borbi za upravičene zahteve, je bila popolnoma ukinjena dobava plina Tržaškemu ozemlju. Ze iz poročila vodstva ILVA, ki ga je izdalo pred dvema dnevoma, je bilo razvidno, da se je proizvodnja plina znižala od 110 tisoč kubičnih metrov na samo 47 tisoč kubičnih metrov; v četrtek pa so delavci ILVA sklenili podaljšati svoje protestne stavke na dve uri, kar je seveda povzročilo, da je bila pro-izvodnja plina popolnoma ukinjena. Včeraj ob 14 so odšli predstavniki sindikalnih organizacij ponovno na pogajanja na urad za delo, da bi dosegli končno rešitev spornega vprašanja. Ker ostajajo delodajalci še vedno pr) svojem stališču, da ne bodo povišali plač svojim uslužbencem, bodo delavci ILVA v kratkem prav gotovo še poostrili svojo borbo. Prebivalstvo Trsta, ki se ni dalo premotiti od propagande kapitalističnih krogov, kateri so hoteli dokazati, da so pomanjkanja plina krivi edinole delavci, ki so pričeli s ((protizakonito« stavko, je pokazalo prizadetemu delavstvu vso svojo solidarnost. V raznih pismih, ki jih dnevno prejmejo delavci ILVA, izražajo tržaški prebivalci svojo solidarnost z njihovo borbo ter jih pozivajo, da z njo nadaljujejo, dokler ne bodo dosegli ures-ničitve vseh svojih zahtev. Uslužbenci ACEGAT-a so včeraj poslali delavcem ILVA pismo, v katerem naglašajo, da so v znak solidarnosti pripravljeni stopiti v popolno stavko, da bi tako pripomogli do zmage zahteve o povišanju plač vsem uslužbencem ILVA. Tudi delavci ladjedelnice Sv. Marka kot tudi delavci ostalih tržaških ladjedelnic so poslal) delavcem ILVA pisma, v katerih poudarjajo svojo solidarnost z njihovo borbo in z njihovimi zahtevami. Prav tako poudarjajo, da bodo pripravljeni stopiti tudi sami v borbo, če bi se rešitev spornega vprašanja še vedno zavlačevala. Na glavni skupščini, ki so jo sklicali člani enotnega odbora v podjetju, so delavci sklenili nadaljevati z borbo, ki ne pozna nika-kih kompromisov. Odločeni so tokrat vztrajati prj svojih zahtevah, dokler delodajalci ne bodo v celotnem odobrili njihovih zahtev. V primeru, da bj delodajalci še dolgo vztrajali pri svojem sedanjem stališču, bodo delavci še bolj zao-strili svojo borbo ter podaljšali do-"bo "kratkih stavk, dokler ne bodo stopili končno tudi v popolno stavko. Do sedaj so se vseh kratkih protestnih strank udeležili vsi delavci ILVA in lahko zato trdimo, da so te stavke popolnoma uspele, Desničarsko lokalno časopisje je pred dnevi pisalo, da so člani E-notnih sindikatov ukinili v tovarni dobavo plina, kar nikakor ne odgovarja resnici. Namen te vesti je bil obrniti pozornost prebivalstva od glavnega problema, ki je in o-stane upravičena borba delavstva za svoje pravice. Ce so imeli na- men vzbuditi s to vestjo med prebivalstvom in še prav posebno med delavstvom nezadovoljstvo in morda tudi ogorčenje, so se njihovi načrti izjalovili. Delavstvo ILVA bo ostalo odločno in enotno v borbi, v kateri mu bo z vsemi silami pomagalo tudi .vse pošteno tržaško prebivalstvo. , Se vedno vlada veliko nezadovoljstvo med delavstvom ILVA zaradi poročila, ki ga je izdalo vodstvo tovarne, v katerem hoče prikazati popolnoma napačno sliko položaja, ki je nastal po pričetku stavkovnega gibanja. Delavci dobro vedo, da so hoteli delodajalci tudi na ta način škodovati njihovih bor- bi za obrambo svojih interesov ter bodo prav zaradi lega še bolj zaostrili svojo borbo, dokler ne bodo prisilili delodajalce k umiku s trenutnega stališča nepopuščanja in nerazumevanja. Potrošniki plina-pozor! Zaradi popolne ukinitve plina, opozarjamo vse tržaške potrošnike, da dobro zaprejo plinske pipe, po, katerih bi lahko uhajal v plinske cevi zrak, ki bi povzročil močne eksplozije. Ponovni pričetek dobave plina bo objavljen v lokalnem časopisju in po radiu. VOLIVCI, VOLIVKE, POZOR! Poslušajte radijski postaji 'Irst L in Trst II., kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte Govorniki Slovansko - italijanske ljudske Ironte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh : TRST I. TRST II. 23.5 od 20.20 do 20.32 25.3 » 20.00 » 20.12 29.3 » 12.40 » 12.52 31.5 » 13.00 » 13.12 4.6 » 20.20 » 20.32 6.6 » 20.00 n 20.12 9.6 » 13.42 » 13.32 10.6 » 13.00 n 13.10 11.6 » 20.40 » 20.45 11.6 * 21.00 n 21.05 37 obtožencev na zatožni klopi Kn/.ulo je, BELVEDERE. 16: »Veliki mola«, retta Voung, Alan LaddMi,issipi». ADUA. 15: »Pustolovski * M- VITTORIA. 16: »Tiso« in ena no • Montcz. ,. VENEZIA. «prenovedano krasu«-STADIO. »Dvom«. jUtrČ KINO V NABREŽINI. Danes m J «Slučaj v Bombaju«. ROJSTVA, SMRTI IN p0B°^ Dne 20. maja 1949 se je 'j ■t„o-rodilo 8 otrok, umrlo je ( 0s ’ rok pa je bilo 16. , r pel Cerkvene poroke: elektnca P0-Zio Viktor in gospodinja v i^ust0 ra, ladijski kuhar Valenti a uJ.a(j. in gospodinja Crneka Aimm. pj. nik Zucco Stelio in gosP0?.1 voj-lena Corinna, vojak ameris ,.,aib-ske Beardsworth Hiram ldmeriške nja Kolar Helena, vojak jinja vojske Witt Willis in & ([jjarij Sparlc Antonija, inženir uc a(jnik NOGOMET Spored nogometnih tekem za nedeljo 22 f. m. Za prvenstvo Tržaškega ozemlja: na igrišču v Ankaranu ob 10.30: Ponziana - Meduza; ob 14: Pristaniščniki - Piran; ob 16: Milje - Drehgr; y Nabrežini ob 10.30: Magdalena - Rojan; ob 16: OMMSA - Umag; v Trebčah ob 10.30: Tovarna strojev - Sv. Ana; ob 16: Koštalunga - Skedenj; v Kopru ob 14: Aurora - Arrigoni. Skupina Laura Adani v gledališču Verdi G. Beer in L. Verneuil: Vlak v Benetke Zdi se, ko da bi povprečna francoska komedija ne mogla izhajati brez neusmiljeno izdrsanega zakonskega trikota. Po klasičnem receptu bi moral biti orogateni mož bedak, žena očarljiva koketa in ljubimec neprekosljiv osvoje-valec ženskih src, «vitez brez strahu in brez napake». Toda situacij* so menda duhovitim in manj duhovitim francoskim komediografom pošle, zato sta sl naša avtorja malce drugače obrnila svoje ejunakes. Za izpremembo je zdaj nesojeni ljubimec nekoliko trd in počasen v razumevanju, žena je sicer še zmerom koketna in tudi precej frivolna, toda žal kaj malo očarljiva (vsaj v interpretaciji bivše filmske igralke Laure Adani), nad obema pa kraljuje z iznajdljivostjo in duhovitostjo neuspelemu varanju izpostavljeni mož. Temu, Michelu, se ob nekem ženinem zapisku zasvila, da se mu nameravajo natakniti rožički. Izve namreč, da nameravata bodoča ljubimca pobegniti s prvim vlakom v Benetke, in uspe mu, da to prepreči s tem, da zadrži Stefana, neuspelega ljubimca ta- ko dolgo, da zamudi vlak. Z omami ga z izmišljujem, da sia bila t> mladosti sošolca, obenem, se mu tudi laska, da je velik kipar in da občuduje njegovo umetnost. Povabi ga s seboj v Pariz in naivni Stefan, ki je sicer tudi neuspešen kipar, ga tam celo portretira. In zdaj se čuti žena varano pri ljubimcu — z lastnim možem, kajti tekmeca sta postala neločljiva prijatelja. A le tc§o dolgo, da mož spet pridobi svojo ženico in jo popelje zdaj sam na potovanje v — Benetke. Laura Adani je igrala zlosreč-no Karolino z naravnost histeričnimi izbruhi svojega temperamenta. Njena kreacija je bila umetniško živa, močna in tako prepričevalna, da bi gledalec, če bi bil na mestu bodisi moža ali ljubimca, takoj pobral žila in kopita — toda sam. Moža Michela je igral Mario Pisu s šarmom in superiornostjo moža, ki neubranljivo obvladuje položaj n šepajočem trikotu. Prav simpatičnega preprosteža je podal Ernesto Calin-dri v nesojenem Ijutimcu Stefanu. Karolininega očeta, nepobolj- šljivega bonvivana iz starejših francoskih romanov, je igral Mario Pucci z dobro karakterizacijo, čeprav malce premedlo. Piero Pandolfi je dobro podal duhovitega služabnika Amedeja. Scena in režija sta bili primerno ubrani. Večer je bil bolj za zabavo in za dobro prebavo kot pa umetniško pomemben, John Van Drulen: Glas grlice Ne da se tajiti, avtor je s svojo komedijo tipičen Amerikanec, ki jemlje s prostodušno neženira-nostjo situacije in dialoge od povsod, kjer mu prija. Tudi on postavlja na oder trikot, ljubezenski trikot dveh žensk in enega moškega, prav po »atlantsko« neobtežen nit i z umetniškimi niti s kakršnimi koli drugimi predsodki. Tipično amerikansko pri njem je to, da ni pri tem niti frivalen, pa tudi ne posebno duhovit in iznajdljiv v besednih igrah, kot so radi Francozi. Nasprotno, tudi pri njem se kaže tista naivnost in ljubezenska sentimentalnost, ki jo poznamo iz ameriških filmov. Bill Page, mlad in ljubezniv narednik, se vrne iz vojne na dopust ter se sestane s svojo ljubico Oli-vijo, ki je sicer poročena in se kajpada kot prava Američanka namerava ločiti od snojepa mola, v stanovanju njene prijateljice. Olivija, ki je po poklicu igralka kot njena mlajša in neizkušenejša prijateljica Sally, mora na sestanek z možem, ki se je tudi vrnil iz vojne na dopust. Bill ostane sam s Sally in v šestih slikah se jima naposled posreči napraviti idiličen happg end z neobhodno poroko. Komedija je spretno zgrajena, z igralci, kot so nastopajoči, je tudi dovolj kratkočasna, originalna je bore malo, če izvzamemo tipično ameriško ljubezensko prostoduš-nost, nekompliciranost karakterjev in neobremenjenost s predsodki. Laura Adani je igrala malo Sally z eksplozivnim temperamentom, z rezkimi prehodi iz sentimentalnosti v odločnost in z izkušen ostjo dolgoletne odrske u-metnice. Ernesto Calindri je očitno dobro izkoristil priložnostno navzočnost ameriške vojske doma, da je lahko izmaknil ameriškemu vojaku njegovo zunanjo karakteristiko in tipičnost, ki nam ju je zdaj vešče prikazal. Lina Volonghi je dala Oltviji dobro osebno karakterizacijo. Scena je bila okusna, dovolj tipična za standardizirano ameriško stanovanje,’ kot pa poznamo iz filmov, režija je bila gladko tekoča. Občinstvo se je ob igri prijetno zabavalo in nagradilo igralce s številnimi aplavzi Vladimir Bartol SEJA OBČINSKEGA ODBORA Slivanski vodovod bodo povečali V četrtek je predsedoval seji občinskega odbora župan Miani. Najprej so odborniki odločili, da bodo dali CONI-ju v najem kiosk na trgu Largo Barriera Vecchia, ki ga bo CONI uporabil za «Totocal-cioi). Po tej točki dnevnega reda so odborniki odobrili ACEGAT-u, da prične z deli za dopolnitev štivan-skega vodovoda. Stroški za ta dela so predvideni na 110 milijonov lir. Med raznim so sklenili odborniki, da bo občina po predsedstvu cone zaprosila ZVU za vsoto 600.000 lir, katere bi uporabili za napeljavo elektrike na svetilniku. Končno pa so odborniki odločili, da bodo takoj naprosili ZVU za večjo vsoto denarja, ki bi naj bil nekak povišek na sedanji proračun, in katero bi uporabili v šolske namene, ker so šolske oblasti zaradi rekvi-zicij šolskih poslopij s strani Vojaške uprave v težkem položaju. S to točko je bila seja končana. Koncert konkonelskega zbora v Sesljanu Pevski zbor «Višavai> s Konko-nela priredi jutri v nedeljo 22. t. m. ob 16, koncert v gostilni Legisa v Sesljanu. Vabljeni vsi! II RADIO II TRST II. Sobota 21. maja 1949. 7.00: Kolelar. 7.05: Jutranja glasba. 7.15: Poročila. 7.30: Jutranji glasbeni spored. 11.30: Simfonična antologija. 12.00: Ljudje in nazori. 12.15: Revija znanih orkestrov. 12.45: Poročila. 13.00: Popoldanski koncert. 13.40: Slovenske pesmi. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Popoldanska glasba. 14.40: Volivno delovanje političnih strank v teku prihodnjega dneva. nato Citanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Iz opernega sveta. 18.30: Oddaja za najmlajše. 19.00: Lahka glasba. 19.45: Poročila. 20.00: Volivna propaganda. 20.12: Glasbena medigra. 20.15: Športna kronika. 20.25: Glasbena medigra. 20.30: Programski periskop. 20.45: Zabavna glasba. 21.00: Sobotni večer, nato Operetna glasba. 22.00: Pevski koncert baritonista Marijana Kosa. 22.20: Večerni koncert. 22.45: Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. Nočna služba leftarn Codermatz, ul. Tor S. Piero 2, Picciola, ul. Oriant 2; Serravallo, trg Cavana 1; Zanetti-Vivante, ul. S. Lazzaro 3; Harabaglia v Rar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. - ♦ urac in učiteljica Sichich IhOe’ p e- Malcovich Tuilio in užite Line PT Rrassi Evelina, narednik ct _a(ini-licije Cubertimi Ubaldo m plača Parenzan Loredana. trVoZZi Pj" nigan David in uradnica jn sina. električar Taučer Silv ^ )-o-vilja Cerneka Armida, la oj ' Tovarišu mg. Stanku je semu odgovornemu ure n ^ umrla mati. V njegovi ' mu pridružujemo n.jes°v 1 iz uredništva in uprave « pgi SKEGA DNEVNIKA«, «l ^pA' GA TEDNIKA« in «GLA DIH«. S potrtim srcem naznanjamo vsnm prijateljem in znancem žnlosln° vest, da je po večmesečni neozdravljivi bolezni v 02. lotu starosti umrla nusa predraga soproga, mati in stara mati IVANKA RENKO, roj. GRAHOR Pogreb bo danes 21. ob IB iz hiše žalosti na pokopališču pri Nadanje selo, Trst, Zagreb, Milano. Žalujoči soprog P9VIJL in mati II//INHA* otroci; PAVEL, STANKU, J0ŽHU, KARU* LAURA in SREČKU; bratje, sestre, snahe, zet in vnuki ti, ostali sorodniki. NELLA ’ * d anglo-americano e sottb la dtela del Patto Atlantico, vuole rivivere le sue tendenze im-vorialistiche perseguendo una po-Jtica di revisione del Trattato di ^®ce che in ultima analisi signi- <1. x thtto Preparazione ad un terzo con- mondiale. luesto riguardo e logico che Oruppi reazionari locali, fedeli jj*®rtori dei dettami delVimperia-lsvno italiano, conducano una It- tutla propria, tendente a mi-j)0,e. \a fiducia popolare nella 'sibilitd di realizzare la nomina governatore e contemporanea->°,l£e a disereditare la tesi del-v,- di vita del Territo- 710 di Trieste. E’ h ■ la r a,’° che chi sogna ancora hr.1 rsica, la Savoia, Nizza e la ®almaz c ei >va i disegni imperialistici, e punta ,,ote a2ia, in attesa di altre gid Dri j1- guerl'a PCr realizzare i pro- >!Uoy enunciazi°n‘, spera in una *Utte le la scintilla sulla base delle care SUe carte per far scoc- gChieste di revisione del Trattato .acc, nei con fronti di Trieste. hun PU° r‘assumere II tutto de-’l'ri^'!ln^0 ^ fatto che attraverso Vuoi 1’imperialismo italiano brutaii^nife3tarsi in tutta la sua r,lI ama la pace ed i pre-zionPat° di migliorare le condi-ciarn ^ t,^a lavoratori, re-q° ® desidera siano posti alla di a ž fomentatori e provocatori DrattHui confl:tti• caldeggiati so-e dan ° dai rnercanti di cannoni k c oligarchie finanziarie. Der} ‘ronte a c/ueste manovre i Do$- . i-nevitabile e giusta la io Sfl0|,e del Fronte Popolare Ita-hia V!-° cfle con il suo program-Tner c llama gl i elettori ad espri-*U1 ■ su‘ Problemi fondamentali, e ,’,jfpctlo del Trattato di pace Ciw ,ndlpendenza politica ed e-ll pCa Territorio. Con 10nte Popolare /talo Slavo, d,>a>n<’nte no Pertanto. il *u0 J °P°lare Italo Slavo nel t)endiea°J]r“m,T,a' rnentre pone ri-,.i„IJ10ni eoneret« p er i cotnu-^^idi ?n'a I*'1 ttcaztone dei cit. del tvtt ^ntto che esse, non sono 0 renlizzubili senza la ri-^entoi," 9Ueiti problemi fonda- ^Ortp ''ce a guesto i-ipnavdo, da to di pace e non in base al misco-noscimento dello stesso. II rispetto del Trattato di pace significa soprattutto possibilita di riassestamento deli’economia generale e di attivizzazione delle branchie produttive della zona ri-solvendo in tal modo il problema della disoccupazione ed aumentan-do conseguentemente i cespiti del. le entrate onde ricavare i fondi necessari per attuare, nei diversi comuni, i lavori pubblici che si presentano attualmente di estrema necessita. E’ necessario per realizzare tutto cio rendere indipendente poli-ticamente ed economicamente il Territorio di Trieste rigettando la politica del piano Marshall che c i lega politicamente ed economicamente al blocco della guerra, con- vota Fronte po tro i reali interessi di Trieste e sviluppare legami economici con il retroterra e principalmente con i paesi dell’Europa centrale e Sud-orientale. Si deve inoltre in primo luogo attuare la restituzione di tutto il patrimonio statale che in base al Trattato di pace a--artiene al Territorio di Trieste e che attualmente si trova incorporato nei gruppi IR I, F IN MAPE ed altri ed e costituito dai Cantieri, dal Lloyd e da varie banche. La restituzione, sempre in base al Trattato dj pace di tutte le na-vi gid iseritte nel registra di Trieste e successivamente passate a porti di armamento italjani. con il logico pagamento dei danni e del mancato reddito. Inoltre Vunilaterale accordo eco-nomico, finanziario e poV.tic.o sti-pulato dal GMA con Vltalia, che Priva la zona dei suoi diritti, in-teressi ed in gran parte delle sue normali entrate, deve essere so-stituito da altri acccrrdi diretti, con tutte le nazioni interessate, tramite i guali si possa risolvere il problema deli’attivizzazione dell’industria, del commercio e del porto. Principalmente e soprattutto, e necessario che i grandi complessi industriali, finanziari e marittimi siano amministrati direttamente dal popolo. II Fronte Popolare tlalo Slavo con la sua linea politica conseguente, che trova espressione nel programma, e il continuatore della lotta del proletariato e delle masse democratiche triestine sulla base dell’unita e della fratellan-za. Malgrado esso abbia fatto tutto il possibile perchč le forze democratiche si presentino alle elezioni unite, chi a veva Vinteresse, per i gid chiari scopi e fini, di passare su posizioni revisionistiche e liqui-datrici della lotta passata, ha vo-luto mantenere la frattura es sten-te nel campo democratico a tutto vantaggio della reazione. Costoro non vogli ono comprendere Vassolu-ta necessita per le forze democratiche di raccogliere tutte le pro-prie forze, per respingere con de-cisione ed efficacia i piani del-1’imperialismo e della reazione lo-cale, prima denunciati. II Fronte Popolare Italo Slavo afferma ed affermerd sempre la necessita delVunita e della conse-guenzialita della lotta sulla base dell’eroiche tradizioni dei lavoratori di Trieste. Esso si aPPella ai lavoratori ed a tutti i democratici triestini per-c hi essi diano il loro appoggio alla gi usta linea che tanti successi ha gid riportnto, perche affrontino le elezioni vniti e compatti onde, tramite le stesse, sia fatto un pas. so avanti nella risoluzione dei problemi che travagliana i lavoratori, ma soprattutto sia fatto un ulteriore passo avanti verso la conguista delVunita, della forza e della conseguenzialitd rivoluziona-ri n, base di ogni succe sso. I programmi elettorali dei partiti della Oiunta d' Inlesa VOTATE! VOLITE! I partiti della Giunta d’Intesa, che hanno rovinato politicamen. te e devostato economicamente la zona A del Territorio di Trieste attraverso quattro anni di loro di-rezione, presentano oggi programmi ed insegne elettorali basati sulla demagogia perche arricchiti di slogan e propositi utili soltanto a raccogliere adesioni e voti nei piu svariati e superficiali settori della popolazione cittadina. Facendo affidamento su di un possibile strodimento di larghi stra. ti popolari, ottenuto tramite una roboante propaganda, hanno appre-stato per ogni tendenza e gusto ar. gomenti e colori adatti. Gli elettori non si lascino ingan-nare: dietro a questa ridda di atteg-giamenti ci stanno i gruppi dei fa-natici alfo^atori delle fortune di Trieste, stanno gli uomini che han. no accanitamente lavorato e lavo-rano per la liquidazione del Territorio di Trieste e per la restaura-zione deiramministrazione del nero governo dTtalia. Questa giostra di partiti e programmi autodefinitisi «italiani» e stata caratterizzata dal programma del Fronte Popoplare Italo-Slavo che ne ha dimostrato il carattere classista e la natura revisionista e sciovinista. Inserendosi nel frastuono di parole e colori, la linea del Fronte Popolare determina una schiarita di idee che rimette con i piedi per terra molti cittadini che stavano perdendo il contatto con la realta. Tutto il corpo elettorale deve cono-scere il gravissimo pericolo che de. riverebbe alla cittadinanza tutta se il Comune di Trieste dovesse ancora restare nelle man; degli in-caricati del Capital ismo italiano, nemico di una Trieste fiorente nel-1’economia e nei commerci, nemico di una Trieste democratica. Questa gente svilupperebbe fino alTestreme conseguenze il sabotag. gio alla vita politica indipendente del Territorio, dando il massimo in. cremento alle dottrine razziste e alTagitazione nazionalista. Gli elettori devono avere quel-1’orientamento che nasce dalla co-noscenza precisa della situazione, dalla conoscenza degli interessi e degli obiettivi per cui si muovono e lottano i partiti. Con questo o- rlentamento aleun cittadino che UN CARO RICORDO DI UNA Deportata in Jugoslavia Id compagnia delle belve gerarchlcbe fasclste a Ljubljana duraote 1'occupazione Italiana si trovava pure la candldata del MSI Ida De Vecchi, a que! tempo fiduciarla delle donne fasclste a Ljubljana, che vi si portaro-no assleme agli occupatori. Sulla totogralla sl vede pure eralto commissarlo per la Provincia dl Lubianas, il criminale dl guerra Grazioll (ll pid alto nella loto). Na volitve! Na volitve! Poziv "apoliričnih gospodar-skih organizacija v y/ll Marey/ V družbi (agistlCnlb hierarhičnih zveri v Ljubljani za Casa Italijanske okupacije je bila tudi sedanja kandidatka MSI Ida De Vecchi, takrat /iduciaria delle donne fasclste, ki so se z okupatorjem vred priteple v Ljubljano. Na sliki je tudi (visokega komisarja za Ljubljansko pokrajlnoa vojnega zloCinca Grazlollja (najveCji na sliki). '*r[p fi m«*«-riyuuiuu, i £olitiCa oroani competenti, Ul Titori< OT1C*0^a melVinteresse del ^ Gi TTlpjfp o r\t>\ »iiAf Trif*c e dei siiOl Cit-renderlo vitale ed 0 bn0,1 Politica condotta 5p dd rispetto del Tratta- uenn De Vecchi Donati DRAG SPOMINČEK Deportirane v Jugoslavijo Ko smo ob ponovnem izidu gospodarskega tednika «11 Mare« zapisali, da bo pod novim urednikom zlastj skrbel za predvolivno propagando med trgovci in obrtniki v korist strank «Giunte», se je ta urednik pritožil nekemu našemu novi-narju, češ da ni res. Toda že v še. sti številki Z dne 24. aprila je «Mare» pričel z diskretnim voliv-nim oglasom, ki se nadaljuje v vseh, naslednjih številkah. Obenem pa je dne 1. maja t. 1. prav grdo napadel češkoslovaške in madžarske gospodarske kroge v zvezi s pogajanji glede tranzitnega prometa skozi našo luko, jim očital, da hočejo skleniti o tem pogodbo s STQ-jem (zares velik greh!), da ne priznajo oblasti Rima in da imajo politične namene (kakšne neki?). 8. maja pišejo še kar resno: »Občina je javna ustanova, ki jo je treba upravljati, je javna ustanova zato morajo biti upravniki vestni in sposobni, upirati se pritiskom in vplivom. Ne Ne smejo delati nepotrebnih stroškov, kakor bi jih ne delali v lastnih podjetjih«. Uboga občina — kar za «podjetje» jo mislijo napraviti! Qbenem pa poudarjajo Al-reyevo izjavo o milijonih, ki jih je dala italijanska vlada (da se z njimi razmetava na najbolj nemo. goče načine, so pozabili!). Končno pa so v zadnji številki le pričeli govoriti o volitvah z večjimi črkami. Floriano Zigiotti je napisal ganljiv uvodnik, kjer govori o trpljenju Tržačanov med vojno in de. portacljah (sam je delal tedaj dobre kupčije in v času vojne večal podjetje), o emporiju in o prijateljih ki jih bodo trgovci volili. (Sam ni preveč posrečen za to, ker ni Trža-čan in je bil nedavno celo zapleten v trgovanje s pornografskimi predmeti, ki ga je obravnavalo tudi sodišče). Vse bolj zanimiva pa je razlaga, kako so stranke »Giunte« sestavljale svoje liste. Kaže, da se je prvotno pripravljala samostojna lista tržaških kapitalistov, g težavo pa je «giunta» dosegla, da so te kandidate porazdelili med razne stranke — v glavnem liberalno, klerikalno, republikance in kvalunkvi-stični blok. Na kak način? Upravni odbor Združenja trgovcev sicer govori o «espressa apoliticita dell’Ass 'ciazio-ne-, vendar pa je prav isti upravni odbor na podlagi odst. 7. čl. 1 in odst. 4 čl. 15 društvenih pravil »našel način«, da se je »neuradno« spravil v okviru organizacije na delo volivni odbor, ki je sestavil listo vsakovrstnih ljudi, n. pr. znanega lastnika »Radionautice« g-Capitania, ki z zvočniki na Korzu oznanja svojo trgovsko »italianita«, čeprav se je nekdaj na vse kriplje trudil, da je prodajal elektromotor. in drugo svojo robo UIVOD-u in v toliko blateno Jugoslavijo. Alj ki je v negotovem letu 1946 ponujal svojo podjetje raznim kupcem «ma-gari se i xe s’ciavi», samo da so »fliche«... Ali «junaški» Guido Sla-teper, ki je maja 1945 junaško lovil svoj avtomobil po mestu in mu ga je jugoslovanska komanda mesta našla in tudi vrnila, zdaj pa najbrž prav tako «junaško» razlaga o terorju, ki ga je prestal... Strah, da bi se tisoči tržaških malih trgovcev in obrtnikov odtegnili «Giuntinim» politikom, je velik. Zato so uradna vodstva združenj pazila, da ne pride med kandidate, ki jih priporočajo, kak indepen dentist alj celo slavo-komunist. Za to bodo prihodnje dni prešli od zmerne v vse hujšo volivno propa. gando, ki najbrž tudi spada med naloge «apolitične gospodarske or. ganizacije«. ami la sua citta, voglia il bene del popolo e riconosca giusto ed utile a se stesso e agli altri il rispetto reeiproco fra le nazionalita convi-venti, che si preoccupi del suo av. venire, rifiutera di dare il suo con-tributo ad una lotta che abbia per scopo di togliere il Comune di Trieste e quelli del circondario dalle mgni di gente estranea ai veri interessi della citta e strapparlo co-si alhinfluenza rovinosa di quelle correnti politiche rappresentanti jn. teressi contrari a qUelli dei lavoratori triestini, per affidarlo invece a uomini che rappresentino vera-mente il popolo lavoratore e le sue reali esigenze. II Comune deve diventare una base d’intesa, dalla quale si dipar-tano direttive per far rifiorire la vita economica della citta, per svi-iuppare al massimo possibile le relazioni economiche con il retro. terra. Un Comune che sia esempio di rispetto dell’uguaglianza nazionalč, da dove si impartiscano insegna-menti di tolleranza e comprensione fra tutti i popoli, un Comune che lavori per la facilitazione dei traf-fici e degli scambi commerciali, che faciliti il turismo, che operi in fa-vore dei lavoratori che rappresentano la maggioranza della popola. zione attiva. II Fronte Popolare Italo-Slavo lotta affinche nel Comune di Trieste il popolo che lavora sia adeguata-mente alla sua importanza rappre-sentato, e, essendo appunto maggioranza abbia in effetti in mano 1’amministrazione del Comune di Trieste, e che cessi finalmente il secolare monopolio di una cricca nazionalista, esercitato nelhinteres-se di una minoranza. La classe lavoratrice, fautrice di ogni ricchezza. deve prendere piena coscienza dei propri diritti e della propria importanza economica e politica nella moderna so-cieta e delegare al Comune di Trieste ed in quelli minori del circondario uomini capaci, preparati politicamente e tecnicamente, e fedeli alla propria classe. CJuesti uomini sono a caP0 della organizzazione del Fronte Popola'^ re Italo-Slavo e un numeroso grup-po di essi sono indicati quali candi-dati nelle odierne elezioni. II programma del Fronte Popolare Italo-Slavo e gli uomini desi-gnati per attuarlo non ricorrono ai mascheramenti ed ai trucchi dei partiti della reazione perche, contra-riamente a questi, rappresentano le aspirazioni della grande maggioranza della popolazione lavoratrice del Territorio di Trieste. Agli elettori della zona sia di esempio ammonitore quanto e sue-cesso nella Repubblica Italiana. La gli stessi partiti che anche qui si presentano con grandi promesse, nelle elezioni politiche dell’aprile dello scorso anno avevano usato un linguaggio alletfante e presentati programmi pieni di granoi propositi. Ad elezioni avvenute ed a vittoria conseguita le promesse ed i propositi di riforme strutturali e democratiche si sono tradotte in fatti di estrema gravita per tutto il po-oolo. , Invece di riforme, di lavoro, di case, sanatori e benessere hanno dato il Patto Atlantico, le basi mi-litari e le speranze... di guerra. Tutto cio con il contorno delle man-ganellate della fascistissima poliži a di Scelba inferte abbondante-mente sulle teste e sulle schiene dei lavoratori compresi quelli che avevano votato per questi partiti. Lavoratori di Trieste, in guardia! GIUSTO bcco le uecchie glorie di coloro che „non nagano il loro passato" cioe Ida De IJeccKi e ,,camerati“ del MSI. lakšna so slavna dejanja tistih, ki „ne zanikajo svoje preteklosti kot Ida Do Vecchi in ,,camerati'' MSI. LETIH SU3 . V NASI 00 POSEBNEGA npiMML POp? I II Irmilt; |in|)iilari: italo-slavo esige 1’immediata applicazione delle disposizioni contemplate nel Irattato di pace, prime tra esse cjuelle sul godimento dei diritti delTuomo e delte liberta fondamentali del cittadino, sulla ugaaglianza di sesso, sulla ugnaglianza nazionale e culturale nonche la disposizione che sancisce Tesistenza di due lingue ufficiali: 1’italiana e la slovena Infamla nenza lire* primere Al signor Ridgely Gaither, Generale di brigala, Dir e flore generale per gli affari c:vili del GMA Mediante 1'agltazione per le elezioni si devono mobilitare tufcte le forze democratiche e portarle alla lotta con chiarezza d’idee e con precisl obiettivi. Tutti devono conoscere gli scopi che i rappresentanti a Trieste delTimperialismo d’oltre Oceano vogliono raggiungere con queste elezioni. Chi viene meno a questo d o vere elementare, se pretende di rappresentare il popolo lavoratore. ne tradisce la causa. I responsabill della Irazione vidaliana non dicono parola della natura e del carattere dell’agitazione da parte della Giun-ta dei partiti cosiddetti italiani e del loro protettori imperialisti, e nascondono di latto dinanzi ai lavoratori ed a tut-ta la popolazione democratica tale manovra della reazione e deirimperialismo. Votando il programma e gli uominl del Fronte Popolare Italo-Slavo i democratici lotteranno contro il risorgere di un nuovo imperiallsmo italiano e della sua tlpica manifestazione politica: il fascismo con i suoi propositi di rivincita, che equi-valgono a guerra e rovine come insegna la durissima espe-rienza latta. Votando per il Fronte Popolare Italo-Slavo, si vota per la unita delle forze democratiche. per il rispetto del Trattato di Pace, per condlzioni di vita democratiche, per la pace e per un migllore avvenire di tutto 11 popolo Tovariši delegati! Prinašam Vam pozdrave vojaških vojnih invalidov, ki živijo v anglo-ameriški coni Tržaškega ozemlja in Vam v njihovem imenu želim najboljših uspehov na tem 11. kongresu vojaških vojnih invalidov Slovenije. Tovariši, vojni invalidi, v imenu katerih vam sedaj govorim, sledijo z največjo pozornostjo in zanimanjem delu tega kongresa in napeto pričakuejo vaše sklepe, ki bodo predstavljali tudi za njih kažipot in bodrilo za bodoče delo. Nedvomno Vam je znano, v kakšnih političnih razmerah se neha-jamo in delujemo. Imperializem s pomočjo lokalne reakcije v svojem smrtnem sovraštvu do vsega, kar /e demokratičnega in ljudskega, napenja vse sile in uporablja vsa sredstva za uničenje ali vsaj, v kolikor je mogoče, zaviranje mogočnega gibanja ljudskih množic naše cone, ki se bori za svoje pravice, za ohranitev pridobitev NOB. za demokratizacijo javnega življenja, za delo in kruh. Tudi naša or- ganizacija se borj za dosego teh ciljev v sestavu velike demokratične ljudske fronte in zato tudi nos imperializem preganja in skuša na vse načine onemogočiti vaše delovanje. Imperialistična agentura v demokratičnem gibanju, ki je izkoristila Resolucijo infOrmbiroja, da bi razkrojila naše do tedaj strnjene vrste, da bi se tako ublažila in končno prenehala borba ljudskih množic, je povzročila ogromno škodo tudi naš; organizaciji. Ti lažni demokrati in «internacionalisti», v svojem brezmejnem sovraštvu do nove socialistične Jugoslavije, ne zamujajo nobene prilike za klevetanje in blatenje vsega, kar je ju-goslovavsko. Invalidsko vprašanje pa je postalo za njih eden glavnih argumentov vse kampanje. Izrečne so bile najbolj gorostasne in ogabne laži. Z nepopisno demagogijo se je špekuliralo in se še špekulira s krvjo in bedo invalidov in drugih žrtev NOB. a istočasno se z vsemi sredstvi, celo z nasiljem skriva resnica, da oblasti FLRJ jkrbi- Pozdravni govor tov. Pečarja na invalidskem kongresu v Ljubljani jo in pomagajo, v kolikor je le mogoče, za vse tiste, ki so se na jugoslovanski zemlji boril; za uničenje fašizma. Ti samozvani branitelji interesov invalidov so prišli celo do tega, da odsvetujejo, da bi se kdo obrnil do Invalidske komisije v Kopru, samo da bi ljudstvo ne zvedelo, kako pravično in vzorno je nova Jugoslavija rešila invalidski problem. Želim vam v kratkih besedah opisati naše dosedanje delo. V na. š; coni je vprašanje incalidou in ostalih žrtev NOB, že od vsega začetka, takoj po koncu vojne bilo vzrok velikih skrbi. Deloma tudi radi mednarodne politične situacije s eni smatralo za nujno ta problem rešiti takoj, ker ni bila še določena državna pripadnost te dežele. Po ustanoviti STO-ja pa je to vprašanje postalo izredno pereče in je zahtevalo čimprejšnjo in definitivno rešitev. V to svrho je bilo v Trstu ustanovljeno Udruženje invalidov, vdov in sirot iz Narodno osvobodilne vojne. Prvotno se je delovanie te organizacije omejevalo v glavnem na zbiranje podatkov in enidenco ter stat.stiko. Organizacija je tudi od časa do časa razdeljevala zeto skromne podpore najbolj potrebnim in tako prevzela delo. ki ga je prej vršilo Socialno skrbstvo Mestnega r-srobo ltlnega sveta za Trst. Ko je vlada FLRJ zelo velikodušno, ker no mednarodnem pravu ni bila dolžna tega storiti, izjavila, da bo izplačevala invalidnine odnosno pokojnine tudi upravičencem, ki živijo v naši coni, so predstavniki te organizacije stopili v stili s člani Invalidske komisije v Ljubljani. Začelo se je tako načrtno in smotrno delo. V' Kopru so se vršili zdravniški pregledi, in od tu so se pošiljali naprej dokumenti. Največje težave smo do sedaj premostili, edina stvar ki nam dela preglavice je način izplačevanja, ker je razpo'agan je s fond j odvisno od klirinških rezerv in c d dobre volje Okupacijske vojne uprave in funkcijonarjev Italijanske banke, ki predhodno pooblaiiuje vsako izplačilo iz ki:ringa. Težave v iz-plačevanju podpor dajejo pristašem Resolucije največje moinosti klevetanja, ker z največio lahkoto dobesedno potvarjajo dejstva iti pripisujejo vse zamude nemarnosti jugoslovanskih oblasti, kv.fi v resnici silno prizadevajo, iabivse potekalo v redu. Prizadevanju 1 zanimanju Gospodarske delegactlf FLRJ t Trstu se moramo e ve}1.1 meri zahvaliti, da se je do sedaj ze precej napravilo tn tako pt.magalo najbolj revnim in potrebnim c* našim ljudstvom. Tovariši delegati! V nuši vsakodnevni borbi J* ** nas r a večja opora zavest ,!fl * n na naši stran vi in da leilko ve računamo na vašo veliZodV1*01 nesebično pomoč in pod o r0 ‘ ni«, ki :.ismo tako srečni da bi a ko svobodno živeli m svo'jcrlno t,radili noro socialistično dente-n no, smo in bomo ostali vedno vaši strani in smo vedno priPrcl^ Ijeni z vsemi našimi, sicer skroji' nisilami prispevati za . velikih ciljev, ki jih bodo Jugoslavije brez dvoma uren- doseč0 preminiti Podlost Cio clie la reazione non oso fare in guattro anni, fecero gli einternazionalisth di Vi-dali. Coloro, per i gnali il ri-cordo della nostra lotta di li-berazione nazionale rappre-senta un ricordo spiacevole, sono venuti ad Opčine e con i loro manifesti coprirono lo elenco delle vittime della lotta di liberazione• Con guesto vergognoso atto. che ci ricor-da la profanazione fascista delle tombe, guesta gente sen-za serupoli ha voluto cancel-lare il ricordo delle nostre vittime e della nostra lotta. In cid hanno dimostrato la loro ipocrisia trovando prima delle scuse che guesto fu fatto da telementi irresponsabilh-Ma subito dopo smentirono se stessi con una nuova bassezza, coprendo aticora la dicitura "Tu je Jugoslavija» (Qui * Jugoslavia), facendo con cid un grande servigio a tutti i partiti sciovinisti e fascisti italiani che forse ad Opčine non oserebbero per ora a cornpiere una tale infamia. In 'utto cid sperano che in se-gnito, con Vallontanamentu di guesti manifesti, sparird per sempre pure tla seritta spiacevole». Gli onesti abitanti di Opčine daranno a simili azioni de-gti tinternazionalisth če že ne edini vzrok, da je s(.0lal preko meje. Med vsemi ^ Iti so morali na .ta načm t dit‘ jjl 2acit>jem šasu, je le malo takih siti66 ne 131 nevarni policij ta m °rgancm m so se jih hoteli na jlana®‘n iznebiti. «Ali greš v Jugo-.J®1 a*i Pa te pošljemo v be-sko taborišče«, to je izbira, ki 0j Postavico pred naše ljudi, ki Drv* 0pt‘rab in ki seveda izberejo ii t* ker vedo, da je pet k '*b°rišča odprta k večjemu v sno drugo tujo državo, daleč svojega ljudstva in domo- ®f°č od Vine. fiofitoL ' ižirttih se je lotil , dela na svm 'cnfm Polju že takoj po prvi V vojni in vso dobo fašizma, tj,..,. let je bil tajnik kulturnega i u V Renčah' Za ta3a ^šizma kul f, za sIoven?ke šole in za urna društva na Primorskem;«*- JeVaft- 1S4°'in ike - j Spanja za osvobodite v Goti-. knia]u Za..snovanje OP, ki še’ j c T^gal ra2predla Po vsej deželi. Poi ti2an - le organizirati po vaseh parna j skupine in terence. Ko so east ‘ niaia 1942 zaplopolale rdeče tretje* Po okoliških hribovih, so kakšnga ,/oaja napravili fašisti ne-obkolili in polovili gospodarskem polju, da bi se s tem malo olajšalo težko gospodarsko stanje prebivalstva goriške in videmske pokrajine,- Pogajanja v tej zadevi so se zavlekla po krivdi rimskih krogov in birokratičnega aparata, ki si želi samo političnih intrig in mu niso mnogo mar koristi ljudstva. Njegovega, odhoda se veseli, vsa | italijanska in slovenska reakcija, ki jima je bil tov. Vižintin vedno trn v peti. Goriško slovensko ljudstvo pa ga bo pogrešalo in se ga bo spo minjalo. V svobodni domovini oa bo tov. Vižintin prav gotovo sc nadalje poglabljal svojo borbo, da se utrdi bratstvo med obema narodoma in omogoči toliko zaželeno mirno sodelovanje med obema državama. Borba našega ljudstva pod Italijo pa bo šla dalje in zlasti ona beneških Slovencev ne bo. niti lahka niti kratka. Vendar bo vztrajnost in složnost vseh pripomogla, da bomo končno dosegli to, kar nam pritiče in do česar imamo pravico. Tov. Vižintinu pa želimo obilo uspeha pri njegovem delu v svobodni domovm'. Pojemanje kužnih bolezn Zadnja številka živinozdravni.ške ga vestnika javlja, da se , v . času od 1. do 15, maja ni pokazal, v. naš: pokrajini noben primer kužne bolezni med živino. Od prejšnjih ted nov imajno Je nekaj primerov svinj ske dečice v Gorici, ki jih še. niso utegnili, pozdraviti. . 35 ^udi raznih vasi li Sa P 1 30 jih s pendreki in z držanjih °kresov. da imajo mnogi od Ve J ‘ 50 Preživeli, še danes sledova turtinjimi je bil seve iiitem 1 y^in*in. ki so ga odgnali v in p0®Cli.sl10 taborišče v Abruzzih tabnriz?eie v goriške zapore ter v do nni v ^dravščini, kjer je ostal °ma fažizma v jeseni 1943. bo prAedai dalje se je zopet aktiv-Siban: narodno-osvobodilnemu No v sodeloval pri ustanovitvi ■ ki je bil prvi na Pri- Renčah ^ — r-.. —_________________ bah, u.,T1' Sodeloval je tudi pri bor do Tol n,*0 se tcdaj vnele od Tržiča °krajni ,ln?kega. Leta 1944 je postal talni/3™1* ih pozneje okrož-OO. Medtem so mu Nem- v Renčah in pregna- 0 Sl-1 V ^žkih**1111^ mfrovnc pogodbe je r*ti j;v]. pogojili pomagal organizi-Dotj ita/®n^e Slovencev, ki so ostali °n, kaj, Jn' Po resoluciji IU je tudi °hranii °r s*oro vsl ostali borci, do ijjj,. 11CsPremenjeno staro borbe-s°luc|ja° in 03ia' na stališču', da re-f#2rntr„ Z0 sme vplivati na naše V 3*(,do*n b?rbr>i ker bi bil ta vpliv Jibanju nalemu demokratičnemu , j« n • ni n*sedel klevetam, /kuien< dobro poznal iz lastnih bo . Vi'J narodno osvobodilno jugošthvansko ljudstvo. Ob suojem izgonskem odhodu, ki mi ga je izdala goriška kvestura, se spominjam vseli tovarišev, znancev in prijateljev, s katerimi smo se skupaj borili za pravice našega ljudstva. Zal mi je, da se ne morem od vsakega posebej osebno posloviti, vendar vas bom ohranil vse v najlepšem spominu in bom pri delu v svobodni domovini stalno spremljal, nadaljevanje in uspehe vaše borbe. Smrt jašiziiia - svobodo narodni Gorica 20.V.1949 Bogomil Vižintin Milo. '■-er »ko m- Pa ie *aCPrecino Poznal dobro tudi italijan- 1,'‘"vormu ” g‘banie' je bil vedno /"‘Sanski,,. tesnega sodelovanja z a goSDr . delovnimi množicami. * Brin-1 Polju je sodeloval /fdi v za videmski roora- !s ob6k J1' da bl prišlo do zbliža-sbsednjih dižav vsaj na : KINO = 17: «Gasilci iz Vigiu», VERD!. Toto. VITTORIA. 17: »Rdeči čeveljčki«, M. Shearer. CENTRALE. 17: «Kobra», M. Mon-tez. MODERNO. 17: «Spomni se na tisto noč«, B. Stanwyck. EDEN. 17: «Gianni in Pinotto novinca«. Popis javnih prenočišč Na podlagi predpisov višjih oblasti je pokrajinska ustanova za tujski promet začela s popisom vseh hotelov in prenočišč v Gorici in ostali pokrajini. Poizvedbe bodo zelo skrbne in natančne in imajo namen ugotoviti koliko prostorov imajo na razpolago, koliko gostov lahko sprejmejo in kako so opremljeni posamezni loka li. Na ta način upajo pridobiti zanesljive podatke, na podlagi ka. terih bi bilo možno izdati ukrepe za tista izboljšanja, ki bi se pokazala potrebna. Vsem lastnikom javnih prenočišč sp razposlali posebno vprašal no polo. ki jo morajo ti natančno izpolniti v vseh njenih delih in ! vrniti ustanovi za tujski promet. 1 Indtev.sfc vseh teh . podjetnikov je, da navedejo točne podatke, ki bodo služili za propagando za dvig tujskega prometa. Vsa' podrobnejša •• pojasnila lahko- dcbi.io interesenti na zavodu za tujski promet. Gorica, ul. Morelli 37 V kuhinji si je zlomila rame Včeraj je 40-letna Miloš Karmen iz ul. Formica 34 z tnekro cunjo posnažila kuhinjske glinaste plošče. Ko je delo končala in hotela fidnesti škaf z umazano vodo v umivalnik, se je na mokrih tleh spodrsnila in padla na tla. Pri padcu si je zlomila levo rame. Na pomoč ji je prišel Zeleni križ, ki io je odpeljal v mestno bolnico. * * * Včeraj je šla 60-letna Bertutti Sigfrida iz ul. Grassi na sprehod. Nesreča pa je hotela, da je na sprehodu srečala avtomobil z nerodnim vozačem, ki jo je na nekem ovinku z vozilom laže sunil, nakar je ženska padla na tla. Pri padcu se je oprla na desno roko in tako preprečila, da ni šla z vsem telesom na tla. Toda ko je vstala, je začutila ostro bolečino v desnem zapestju. Sla j« takoj na Zeleni križ, kjer so ugotovili, da si je roko zlomila in jo odpeljali v bolnico. Družinska tragedija v Grojni Ni ie dolgo tega, odkc.r smo poročali, kako si je vzel z kleli življenje Anton Terpin iz Grojne št. 6. S tem pa nesreče te družine še niso, bile končane. Pred dvema dnevoma je tudi 37-letna Alojzija, katera je edina ostala v pomoč svoj i stari materi pri družinskih in gostilniških poslih, začela kazati znake, da se ji je omračil um, verjetno pod vplipom tragične bratove smrti. Nenadoma je začela razbijati h-o- Nihče noče zaostati v častnem tekmovanju „Za Tila" Kot sjno že poročali, tekmovanje «Za Tita« zajema vsak dan'širše množice ljudatva Istr-ikega okrožja. Oba okraja, koprski in bujski, sta v največjtm. zaietu, pri čemer kažejo mesta isto voljo kot vasi, tovarne enako, odločnost kot uradi. Starejši tovariši in tovarišice dohajajo mladino, tudi pionirji hočejo biti povsod navzoči,' Nobene - razlike ni tudi v narodnosti Lahko rečemo, da noče nihče zaostati, raje pa bi bil vsakdo rad med prvimi: Zopet enkrat izpričuje naše ljud. styo lepo potezo svojega značaja, da dela prav rado, ker se zaveda, da ia to delo potrebno in da '00 v korist v prvi vrsti naju samim. Tako navaja poročilo sektorskega odboru ASIZZ v Kampel-balari, da so sc žene v vasi Bosamarin obvezale, da bo 12 žen sodelovalo po 4 ure Pri prostovoljnem delu. Vseh 48 delovniu ur bodo porabile za čiščenje vodnjakov in za ureditev telovadnih krojev, ki so jih med tem že pobrale in spravile. Na posebnem množičnem sestanku pa bodo obvezale vse žene, da bodo na novo pobelile vse kokošnjake v va-si. Obe ti deli sta tako s stališča higiene na vasi kot tudi za gospodarstvo izredne važnosti Docela enake obveznosti so prevzele šene v Manžanu, .poleg tega bodo. pridobile nekaj novih clauic, za ustvaritev tovariških odnosov do JA bodo na dan Titovega rojstnega dne nabrale 100.kg češenj in jih dale na razpolago jugoslovanski vojski. V vaseh Kampelu in Tribanu bodo izvedle žene isto delo in poglobile še notranje organizacijsko delo ASIZZ. Na bazi Puče bodo izvršile samo žene 252 delovnih ur, v katerih bo opravljeno marsikaj. Očiščena bo domača vas, prebeljenih 5 kuhinj in 50 kokošnjakov in urejeno upravno poslovanje krajevne organizacije. Poleg tega, da bodo obdarovale žene najpridnejše šolske otroke z mladinskimi knjigami, uredile in očistile telovadne kroje, bodo obiskale bolnico in obdarovale bolnike in bolnice s češnjami in jajci. Očitno so polagale žene v Pučah velik pomen tudj na socialno-dobro-deino stran svojega javnega delovanja, kar je vredno posnemanja. Podobno je sklenil krajevni od bor ASIZZ v Sv. Luciji ter odločil, da bo poleg knjig za najpridnejše otroke zbral za najrevnejše znesek 500 lir Med drugim bo lepo uredil sedež svoje organizacije. V tem pogledu ga prekašajo Dekani, kjer bodo posvetile tamkajšnje žene prc stovoljnemu delu 50 ur. med katerimi bodo očistile vse šolske prostore, pobelile 8 kuhinj in 25 kokošnjakov, napravile za otroški vrtec 20 obleke, obiskale bolnico, obdarile jugoslovanske vojake s 50 kš češenj, obdarovale otroke v šoli s knjigami in zbrale 2.000 lir za nakup gumijastih čevljev revnim otrokom. Pozabile niso še na pionirje, katerim bodo preskrbele električno napeljavo za radio. Iste sklepe so sprejele naše anli-fašistke v Pomjanu, kjer bodo pobelile 15 kuhinj in 50 kokošnjakov, popravile pota in obdarile jugoslovanske vojake s sadjem in vinom. V Loparju bodo uporabile žene 200 delovnih ur za približno ista opravila. Tudi tu niso pozabile na obda- ritev revnih otrok in vojakov JA. Tako žene v omenjenih krajih. Iz Glema pa smo zvedeli, da so tamkaj napravili vaščani že mnogo za prvomajsko tekmovanje in da niso niti najmanj oklevali za prevzem obveznosti za tekmovanje «Za Tita«. To pot bodo izvedli 800 delovnih ur, katere bodo uporabili za nakopanje 60 metrov kamenja, ki ga bodo rabili pri graditvi sedeža 'krajevnega LO in za popravo 200 metrov cest. Obveznost je velika, zato jo bo mogoče v tem kratkem času izvesti samo tedaj, če bodo množične organizacije delo pravilno razporedile in vodile evidenco nad delom s po-močjo grafikonov. Zanimivo je, da so se za tekmovanje «Za Tita« priglasili tudi stari ljudje, ki hočejo z mladino delati in tekmovati. Tako vidimo, da je v GJemu uspeh zagotovljen. Jajnstvo nam daje domača množična brigada, ki se je v tem pogledu že obnesla. Vsakdo rad nekaj več dela. ko ve, da ne dela več za izkoriščevalce temveč za skupnost! Enako vrenje .ie čutiti na vseh bazah organizacij SlAU. Pod ge slom tekmovanja «7.a Tita« so do 16 t. m. izvršili spodaj naveni kra ji že premnogo dela. Tako je kopalo v .Tribanu J 4 oseb skupno .50 ur pri ubogi družini, v Kampelu je 24 članov SIAU dalo 220 prostovolj nih ur za zgradbo zadružnega dela. V Dekanih je 64 udeležencev dopri ne.s)o 154 delovnih ur, v katerih so med drugim nakopali 18 metrov gradiva za zadružni dom. V Boni nih je 41 oseb napravilo kar 284 ur, iz česar je razvidno, da je vsak do delal že po sedem ur. Šmarje so prispevale s 25 član j 100 delov nih ur. V kraju Srmin sč> s 33 osebami naredili 197 ur prostovoljnega dela. S temi so uspeli, da so izkopali 20 metrov zemlje. 30 metrov kamenja, 10 metrov gramoza in drugo. Tako se vrstijo napori od kraja do kraja Umljivo, da hiti vsakdo, da napravi svojo dolžnost. Ze ti podatki pa dokazujejo, da bo tekmovanje «Za Tita« prav posebno doseglo velike nepričakovane uspehe! GLEDALIŠČE A. v KOPRU Gostovanje ljubljanske drame Danes 21. maja ob 20. uri Bratko Krelt: KRANJSKI KOMEDIJANTI V nedeljo 22. maju ob 15. uri Bratko Krefl: KRANJSKI KOMEDIJANTI V nedeljo 22. maja ob 20. uri Ivan Potrč: LACKO IN KREFLI V ponedeljek 23. maja od 20. uri Gribojedov: GORJE PAMETNEMU Občinstvo opozarjamo, da bo predprodaja vstopnic na dan vsake predstave od 10 do 12.30 in eno uro pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. Cene: 200, 150, 100 in 80 lir. Fizična kultura mora zajeti najširše ljudske množice Zborovanje športnikov in fizkulturnikov v Kopru pri oradnji cesle Solaris - Nova vas Udarniška mladinska brigada »Branko Babič« je s skupino 16 mladincev delala tudi v aprilu pri gradnji ceste Smarje-Nova vas. V načrtu je imela 2856 delovnih ur. Toda prekaljenost njenih članov je dvignila število na 3491 ur. s čemer je presegla normo za 635 de-dovnih ur. Podrobno delo. ki so ga izvedi: imenovani brigadniki, znaša: Izkop 264.93 metrov kamenja, ki predstavlja vrednost od 159.958 lir. Pri tem so naložili ves ta material na va-gončke in prihranili skupnosti na Izdatkih vsaj 39.739 lir. Njegov prevoz pa bi veljal 10.809 lir. Tako je naše gospodarstvo samo v aprilu prejelo nekako #iz rok« omenjene skupine udarne brigade «Brankc Babič« delo, ki predstavlja vrednost 209.506 lir. Umevno, da uživajo ti prostovoljni delavci pri domačinih največji ugled, kar tudi v polni meri zaslužijo! GlssDens sala v Portorožu prMi Koncert V nedeljo 22. maja 1949 ob 14. uri bo priredila glasbena šola v Portorožu vokalni koncert v gledališču #Tartini» v Piranu. Koncert bo vodil tov. prof. Srečko Kumar. Na programu so zbori Adamiča, Aleksandrova, Ipavca, Kogoja, Ljadova, Logarja, Markovca, Ma-tetiča, Mirka in Vrbovškega. Sodelujejo: Šolska mladina iz Portoroža in Pirana, gojenci pe-vovodskega tečaja v Portorožu in vojaški orkester pod vodstvom tov. Učakarja. V ra Kot vsako leto, tako bo tudi letos v nedeljo in 22. maja tradicionalna sšagrav. Na sporedu je ob 16. uri kulturna prireditev z recitacijami, petjem pionirskega zbora, zborno recitacijo, telovadnimi vajami in baletom. Sodeluje tudi pevski zbor iz Bertokov. Po prireditvi bo ples. KINO KOPER. Novi kino: 21. maja: «V Zadregi«; 25. maja: ((Okrvavljeni valovi«; 28. in 29. maja: «Gospod in gospa Smith«. IZOLA. Kino Odeon: 20., 21. in 22. maja: ((Krvavo veselje« (Festa di sangue); 25. in 26. maja: «Osmo čudo«; 28. in 29. maja: «Poljub panterja«. Kino Arrlgoni: 21. in 22. maja: «Ogenj na Vzhodu«; 23. in 24. maja: «Večer pred poroko«; 28. in 29. maja: «King-Kong». PIRAN. Kino Italija; 21. in 22. maja: »Pustite nas peti«. Kino Tartini: 18. in 19. maja: «Luč, ki ugasne«; 21. in 22. maja: «Biser» (po romanu Steinbecka); 25. in 26. maja: ((Zaseda na brzovlak«; 28. in 29. maja: »Hiša naših sanj«. BUJE. Kino Moskva: 20. maja: «Manu-iihotapec»; 21. maja: »Večer pred poroko«. BRTONIGI«A. 21. maja: «Ma- nu-tihotapec»; 22. maja: «Pekel brzo-vlaka«. Podjetja si pridržujejo pravico morebitne spremembe programa. V sredo 11. t. m. je imela ZDTV v Kopru važno zborovanje vseh športnih in fizkulturnih tehničnih sodelavcev. Pri tej priliki so premotrili vse dosedanje delovanje ZDTV in njene uspehe, prav tako pa so upoštevali napake in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v njenem bodisi tehničnem ali organizacijskem u-stroju. Sprejeti so bili razni sklepi, ki jih bo imenovana zveza še izdelala in na to objavila. V našem okrožju je polagala zveza posebno pažnjo nogometu, ki zaznamuje že 32 moštev, katera sc udeležujejo neštetih tekem. Toda nogomet je samo ena panoga športa in imamo nič manj važno lahko atletiko, košarko, odbojko, ročno žogo, gimnastiko itd., da ne omenimo obširno področje vodnih in pomorskih športov, ki jih do sedaj še nismo sistematično gojili. Priznati je treba, da lu in tam marsikdo od vodilnih članov ZDTV ni morda dovoljno upošteval pome na športa kot splošno vzgojnega sredstva naših kmetsko-delavskih množic ter je dajal morda prednost majhnim športnim skupinam, ali ce lo samo nogometu. Tako naziranje ima svoje korenine v ostankih profesionalizma, ki jemlje športu v mnStjfh14>rlMrih°Ozgbftjo podlago. Vse športno delovanje je treba usMVfftK- ^v avuvčflbb' -rfinbžičhega športa. Zato bo ZDTV izvedla pri. merne ukrepe, pomnožila svoje vodstvo, ki se bo zavedalo pomena te naloge, ter bo ustanovila še poseben odbor v Bujah. Člani tehničnih koibisij bodo morali na svoših bazah propagirati idejo, da postane šport izrecno ljudska telesno-vzgoj na organizacija, v kateri bodo aktivne čim številnejše ljudske množice. Po vseh krajih, tovarnah, šolah itd je treba ustanoviti športne krožke, odnosno, kjer obstojijo telovadne sekcije, bo njihova naloga, da razširijo svoje delovanje na šport no področje ter pritegnejo s tem v svojo organizacijo nove sile športnikov. 2ie delujoči športni krožki morajo pričeti takoj z množičnim delovanjem, to pomeni, da sc ne smejo omejevati samo na posamezno športno kategorijo, marveč upeljati tudi ostale panoge kot košarko, odbojko, lahko atletiko, pomorski šport ln podobno. S tem delovanjem je treba na športnih igriščih in v telovadnicah zbrati vso mladino. Zaradi pomanjkanja vaditeljev in športnih kadrov bo tajništvo ZDTV organiziralo vaditeljske tečaje za šport, tako da bodo posamezna športna društva, športni krožki in telovadne organizacije imele potrebno tehnično podlago za uspešno delo. dikate in podobne. To je pravilno, kajti le tako bo dosegla svoje namene. Skratka ZDTV hoče s svojim delovnim programom doseči kvantitet in kvaliteto! f.(. -r> ■e t'*č h na ®*r0«toca ni imela !!• 8;|a ’/ niti Zrna soli pri'hi-*ch trn sama in zapuščena. ’ ’ - „ t Sin To": kaj , lsla, v lovu za kruhom Tajništvo ZDTV bo izdelalo podroben načrt dela, ki bo slonel na uvedbi jn razširitvi množičnega športa, dalje na potrebi .novih'športnih igijišč, telovadnic, na vzgoji tehničnih voditeljev, pri čemer naj ravno športniki in telovadci s svojim prostovoljnim delom , dajo • za dosego teh ciljev najboljši vzeled ZDTV bo pozvala k sodelovanju S ^narne^zm “ trt ~ * Delo sindikalne podružnice Zadružne poslovne zveze vKopru Te dni me je nanesla pot v urade Zadružne poslovne zveze v Kopru. Takoj sem opazil, da sem prišel med ljudi, ki delajo pospešeno in da nimajo mnogo časa za «razgoyore». Vendar se ojunačim in prosim za tg in one podatke o notranjem poslovanju zavoda. To-variš me naglo prekime in pravi: «Danes povem samo tole. Za J. maj smo napraviti svoj0 dolžnost, čeprav nočem pretiravati doseženih uspehov. Prostovoljno delo, katero smo si zadali, smo izvršili stoodstotno. Dalje smo izvedli nabiralno akcijo, prireditev s plesom, ob prvomajskem tekmovanju smo postavili skupine za balincenje, številni člani in članice pa so nastopili s prostimi vajami na telovadišču. Pri tem omenim, da imamo ravno pri naši sindikalni podružnici težkoče, ker kader našega članstva ne živi stalno v Kopru, temveč, je v precejšni meri raztresen po bližnjih vaseh. Vsi ti člani se takoj, čim končajo delo v Kopru, razkropijo na svoje domove. Toda kljub tem težkočam in nekakim tehničnim pomanjkljivostim smo sprejeli naloge za tekmovanje «Za Tita«. Napravili smo načrt in napovedali tekmovanje sindikalni po-družini VUJA. Smatramo, da bomo te naloge izvedli. V primeru z borbo, v kateri nas je vodil maršal Tito, niso tako težke. Tovarišu Titu hočemo izkazati ravno vso hvaležnost s tem, da doprinesemo V počastitev njegovega rojstnega dne z našim delom v vseh panogah našega udejstvovanja čim več uspehov. Istočasno bomo na ta način najbolje odgovorili vsem tistim, ki blatijo našo ljudsko oblast«. Iz odločnih besed tovariša sem spoznal, da preveva nekdanje partizane in aktiviste ista neomajna volja, da z resnim in požrtvovalnim delom doprinesejo vse, samo da pripravijo svojemu ljudstvu po-goje za boljše življenje! Drobna sodna kronika Pohlep po dobičku ali brezbrižnost za skupnost pripravi ljudi celo do tega, da špekulirajo celo s predmetom f;ot je kruh, ki je najvažnejša vsakdanja hrana človeka. Tako sta bila pred dnevi kaznovana pr j okrajnem ljudskem sodišču v Piranu Mondo Josip, pek iz Izole, in Galoppia Josip, prav tako pek iz Kopra. Oba sta pekla slab in netečen kruh, poleg tega sta pri svoji malomarnosti postopala -tako, da nista uporabljala niti najosnovnejših predpisov,o higieni. Iz tega razloga je bil kaznovan Mondo na 5.000 lir ! edi —""r 'n zapuščena. ef:ie v Tone, se je zgubil boj k ’5‘u. v lovu za kruhom tožiti?,, */* prodflla moj del - Scboi „ , ' se I® borila sanvt >Ubila vsme T'1- ^ * ie iz’ eČsr ,. . o upanje. — 1 "ftobfr odpravila h Kapiču. r°nc" - » p"” } L’edi. *n ** v zadregi bri- hVcbega Jilaine oii’ vnete od t\ 'ste L■ la- — sSem nrišla iNia ‘S« wj*tno ni bil »Sem prišla, moj part v Lačni. "iti zrna soli«. — v,_ W VimA „ Jli it,, Drcštevcl r ker ie rav' k„e. ?brvt nhre■ Dv‘onil je ko-J10** očala in hinav ko To u bot,°Vortl Prav se ml srniijl-"o. tada jaz ne bdm > i n‘d*ea'rTSar Ve(' Sai vidite-0oč-‘lni fco"<»o kaj bom !e* b0 v Lačni. Mo* «U °Se* Mar*ie ali *«. Tone« — je hitela Dr, “Ma kaj moram °d lakote, saj ne «Ben, koliko česte imeti prav za prav za vašo parcelo?« — je spregovoril Kapič, le da je nekaj rekel. eSe znaste, da je to najboljši kos v Lačni, ki je vreden brat bratu —> 200 lir. «Kaj, — se začudi navidezno Kapič — ((»iti sto lir vam ne dam«. «Buh se nas usmili, vsaj ISO lir mi dajte!« «No, ravno ker ste vi, naj bo 150 in niti čentezima več!«. Tona si je ponovno obrisala solzo, no, ker je stari Kapič nd-lašč uzgal jeral,' češ da se mu mudi v posteljo, se je ta prer strašila jn — pristala. Tako je Lačna prehajala v roke vaškim špekulantom. Prodajalci so se kaj kmalu otresali lir in ker niso imeli več edinega pašnika, so prodali osla ali edino ovco in šli v svet. Tako Tota, Zmarič, Semič, Suča in mnogi drugi, katerih hiše so ostale prazne. Tem so se pozneje pridružili še mnogi taki, katerim je šlo posestvo na boben za borih 500, 200 in tudi 150 lir... TONE MIHEC E ci dlncno »La guerra contro VAbbissi-nia!« so se drli «črnosrajčniki» v Trstu, Kopru in Piranu. — Nekaj let pozneje so kričali na rimskem trgu poznejši «brodolomci» v Rusiji in na Balkanu; «Hoče-mo vojno z Rusijo, Ameriko in Anglijo!« — In so jo tudi imeli. V 7-abincah so zopet matere spremljale svoje sinove in može, ki bi se naj borili za rimski im. perij. Pozabljena je bila Lačna, no niso bile pozabljene krivice, preganjanja in — ricinovo olje. Možje so odhajali brez pesmi, trdno odločeni, da se ne bodo borili za svoje zatiralce jn zasuž-njevalce. N; čudo, da je večina naših mož služila v takozvanih «specialnih bataljoni«, ker jim niso zaupali. — Vojna se je za- vlekla in, kakor je bilo pričakovati, razvijala se je nepovoljno za napadalce. Pravijo, da so pa-metni Italijani spremenili stari pregovor — vedete Napoll e poi... v: Kdor se dotakne Moskve... Po kapitulaciji Italije leia 1943 so prvi pritekli domov oni iz bližnjih garnizij, ostali so se predali zaveznikom, v koliko se že niso borili v vrstah NOV. — Tudi v Slovenski Istri so se pojavili prvi glasniki bližajoče se končne svobode. Mohorinčič je bil med prvimi, ki ni nikdar izgubil upanja v zmago pravice. On, Iskra, Jakob, Stefan so bili med prvimi, ki so dvignili narodni upor. Preko noči se je zbrala narodna vojska, oborože- ! stara Balonjka, ko so se vrnili na z vsem mogočim orožjem, ki je v nekaj dnevih očistila zemljo rimske navlake. Nič zato, če so mesec dni pozneje zaplamte-le istrske vas; v ognju. Duha po svobodi niso mogli streti niti naj-krvoločnejši ukrepi umirajoče fašistične zveri... Na zvoniku sv. Florijana je zopet zaplapolala zastava, tokrat z rdečo, peterokrako zvezdo, simbol svobode, bratstva in miru. Nastali so narodni odbori, brez bivših županov, verižnikov in špekulantov. Začelo se je novo, pravičnejše življenje, ki je ter. jalo od marsikoga obračuna. «Pur. nisem verjela, da bomo dočakali ta dan« — je vzdihnila domači partizanski borci. Kot nekdaj v starih časih tabori, tako so se vrstili po sv obodi številni mitingi, na katerih je dajalo osvobojeno ljudstvo duška veselju. Mladina je rajala, kakor bi hotela nadomestiti izgubljeni čas pod okupacijo. Oživeli so pevski in godbeni zbori, odprle so se narodne šole, ki vzgajajo nov rod delovnega človeka. Ponovno se je oglasil zvon sv-Florijana. Tokrat živo in veselo, kakor je bilo ljudstvo. »Paški zbor« — so vabili ljudi• pionirji in mladinci. — «V4j na križišče, gre za Lačno!« — so vzklikali tisti, katerim se je godila krivica. Prišli so tudi taki, katerim ni bila čista vest. -*• Ko je mladi, na odpela več borbenih pesmi, je odprl zborovanje novoizvoljeni predsednik — Mohorinčič. »Tovariši, tovarišice!« — je začel mirno in resno. — «Ne najdem besed, s katerimi bi povedal svoje veselje, da po tolkih letih lahko mirno in brez strahu zborujemo in da sami odločamo o naši usodi«. sZivela ljudska oblast, živela svoboda, dol z izdajalci In izkoriščevalci!« — so vpili prisotni. — Kapič. Prčan, Kronet in podobni so se plaho ozirali po razigrani množici ter si na tihem izpraševali vest. «Kaj pa bomo z Lačno?« — je vprašal končno predsednik in se ozrl na grupico bivših špekulantov. — «Ali se še spomnite mojih besed tedaj, ko ste jo razdeliliT« vNaj bo zopet skupna last, kakor je bila nekoč!« — je odgo-vorila množica skoro soglasno »V imen« ljudstva razveljavljam vse prejšnje pogodbe ter razglašam, da je Lačna od da- J nes zopet skupna last. da je torej zopet naša«. — Vzklikanju ni bilo konca ne kraja. Ljudje so se objemali med seboj in se poljubovali. Najraje bi bili stekli na vrh Lačne in zavpili na vse strani ter javili vsem sosednim vasem, da je Lačna zopet od vseh, da se je vrnilo v Zabince veselje, bratstvo in slopa. Ta dogodek je pomenil pravo prelomnico v življenju te vasi. Lačna je postala pozneje kvas, iz katerega je zrasla vzorna kmetijska obdelovalna zadruga Z zadrugo so vstopili vsi vaščani, razen nekaj starih špekulantov, ki pa zastonj čakajo na stare čase ko se je dala izkoristiti ljudska beda in ne volja p se-oizne namene. Tona Skrgalova, Mrčinka, Na-j" dru0e trpinke niso dočakale tega veselja, no njihovi vnuki uživajo sadove njihovega trpljenja. Se pozno po noči so se slišali u ani pasovi znane pesmi: «0; ti Voloa...» KONEC. Vprašanje živinoreje Živinoreja predstavlja na našem področju prav pomembno panogo kmetijskega gospodarstva. Naši živinorejci so popolnoma pi-avil-no usmerili živinorejsko p-roiz-vodnjo predvsem na pridobiva. nje mleka. Trst je velik potrošnik mleka. V normalnih razmerah bi samo prebivalstvo mesta porabilo dnevno od 20 do 30 tisoč li-Irov mleka. Trenutno ga porabi le polovico te količine, vendar je njegova potrošnja v stalnem porastu. Domača potrošnja krije po cenitvah izvedencev od 20 do 25 odstotkov celokupnih potreb. Nastane zdaj vprašanje, ali je možna na našem področju nadaljnja pospešitev živinoreje in živinorejske proizvodnje? Številčno povečanje živine je seveda predvsem vezano na možnost pridelovanja potrebne krme. Zal niso v tem pogledu tukajšni naravni pogoji ugodni. Strokovnjaki so mnenja, da se je številčno stanje goveje živine zelo približalo najvišji zmogljivosti področja glede prehrane. Preusmeritev poljedelskih kultur na večji donos krmilnih restlin bi brez dvoma omogočila zvišanje števila goveje živine. Naši kmetovalci so se n. pr. na lastno izkušnjo prepričali, da je pridobivanje lucerne mnogo donosnejše,, kakor pa n. pr. pridelovanje žitaric. Do določene meje se živinorejcem splača tudi nakupovati krmo zlasti pa močna krmila v dopolnitev osnovni prehrani. Izboljšanje pašnikov in travništva na našem področju bi poleg tega odkrilo nove možnosti za pospeševanje živinoreje. Mnogo važnejše in pereče pa je danes vprašanje splošnega kakovostnega izboljšanja tukajšne živinoreje. Kakor rečeno, se je. tukajšnja živinoreja usmerila v prvi vrsti na pridobivanje mleka, torej na intenzivno živinorejo. U-spehi takega prizadevanja pa so v vrvi vrsti odvisni od vrste ali pasme živine, s katero razpolagamo, od okolja, v katerem mora domača žival živeti, ter od pravilnega ravnanja z domačimi živalmi (prehrana, nega itd.). Ugotoviti moramo takoj, da se ta vprašanja ne dajo rešiti brez ustreznega zanimanja odgovornih oblasti. Dotaknili se bomo danes enega izmed najvažnejših vprašanj naše živinoreje in sicer vprašanja oplemenitve goveje živine. Kakor znano gojijo na Trža-škein, z izključitvijo predela južno od reke Dragonje, malo švicarsko pasmo goveje živine, ki je v vsakem pogledu primerna za tukajšnje razmere. Poudariti pa je takoj, da so medvojne in povojne razmere povzročile splošno nazadovanje pri vzreji dobre plemenske živine z visoko produktivnostjo. Naši kmetovalci so povečali število živine, kolikor je bilo pač trenutno mogoče. Čeprav je dognano, da se s križanjem raznih pasem dosežejo dobri u. spehi, je vendar neusmerjeno križanje domače z živino sosednih področij dovedlo mnogokrat do nazadovanja v proizvodnji. Škodljivo se je predvsem izkazalo križanje naše pasme s podolsko pasmo, ki jo redijo, kakor rečeno, v Istri in ki jo uporabljajo predvsem za delo in meso. Nove razmejitve pa so pretrgale povezavo z bogatim živinorejskim področjem bližnjega zaledja in naši živinorejci so se morali P glavnem naslanjati le na omejeno lokalno razpoložljivost živine. Uvoz plemenske živipe je postal zaradi navedenih razlogov v zadnjih časih zelo težaven. Jasno je, da je uvoz plemenske živine iz oddaljenih področij povezan z velikimi stroški. Šibka gospodarska zmogljivost našega kmetovalca ne zmore teh stroškov, zato pa se nabava dobre živine ne more izvesti brez ustrezne pomoči odgovornih oblasti. U-gotoviti moramo, da niso temu vprašanju posvetili pozornosti, ki bi bila potrebna glede na važnost zadeve. Iz javnega proračuna tu-kajšnega kmetijskega oddelka so doslej sicer nakazali za razne podpore živinorejcem manjšo svoto, ki pa je v primerjavi z ostalimi državnimi izdatki na manj donosne investicije smešno nizka. Lani in letos je bilo uvoženih skupno o-krog 45 glav živine,, v glavnem iz italijanskih področij, ki mejijo s Švico: Nakupe so izvršili kolektivno, živinorejcu so dodelili do 30 odst. nagrade na nakupno ceno. Živinorejec je moral izdati okrog 180.000 lir za vsako uvoženo kravo, kolikor in v nekaterih primerih tudi več, kakor stane dobra krava mlekarica na našem področju. Kolektivni .nakupi, izvršeni istočasno na ožjem živinorejskem področju povzročajo pač neizbežno mnogo večje zahteve s strani prodajalcev, tako da gre stvarno večina podpore, katere bi morali biti deležni tukajšnji živinorejci, tujim prodajalcem in prekupčevalcem živine. Umestno bi bilo, da bi se v zvezi z vprašanjem, ki ga obravnavamo, podvzeli naslednji ukrepi: 1) Povečati bi bilo potrebno sklad, ki je namenjen za uvoz plemenske živine. 2) Omogočiti nakup plemenske živine- tudi in predvsem malim kmetovalcem; v ta namen bi morali dajati posojila po nizkih obrestih. 3) Ustanoviti bi se moral državni živinorejski center, ki bi se moral baviti z vsemj živinorejski-mitvprašanji na našem področju, zlasti pa s trajnim uvozom plemenske živine. Da je vprašanje, ki ga obravnavamo, zelo važno tudj v okviru IZ VODE NA SONCE. splošnega tukajšnega gospodarstva, lahko razvidimo iz naslednjega primera. Na področju je danes okrog 3.300 krav mlekaric. Ce bi utegnili povečati pri vsaki glavi živine dnevni donos mleka za 2 litra, bi se proizvodnja zvišala za nad 6000 litrov na dan. Vrednost živinorejske proizvodnje bi se na ta način zvišala za nad 100 milijonov lir letno. Večja pozornost naši živinoreji je že torej s tega vidika neobhodno potrebna. Nekaj o razvoju in zatiranju peronospore V vlažnih letih kot n. pr. 1948 leto so vinograde močno napadale razne glivičaste bolezni posebno peronospora jn oidij. Vinogradniki so imeli veliko dela, da so s škropljenjem in žveplanjem vinograde obvarovali pred temi boleznimi. Večkrat pa so zaradi nepravilne borbe proti boleznim, kljub temu da so vinograde škropili in žveplali, bolezni posebno peronospora povzročile ogromno škodo. V teh kratkih vrsticah se hočemo posebno dotakniti oidija in ♦ ■ ■ Iv LEP PURAN V MACKOVLJAH. se svilogojstvo razvija V coni A pa se m to važno panogo oblast ne zmeni Slovensko Primorje ima vse pogoje za proizvodnjo svilenih kokonov in ustreza zahtevam za razvoj svilogojstva. Murvinega drevja je v Slovenskem Primorju še dokaj, čeprav ga je bilo mnogo uničeno. Murva odlično uspeva na. kraškem svetu, dobro prenaša burjo in se dobro ukorenini. Uspeva kot srednje visoko, kot nizko drevo, v ogradah ali v obliki nizkega strnjenega nasada, ki da že v drugem letu lepe količine pridelka. V takih ugodnih okoliščinah bi bilo na Vsak način potrebno zopet posvetiti vso pozornost vzreji kokonov za izdelovanje prave svile. Nedopustno bi bilo. da bi naši kmetovalci ne izkoristili vsaj tistih murvinih dreves, ki jih še imajo, in da ne bi še bolj pospešili gojitev novih nasadov in razvoj svilogojstva, kar bi nedvomno mnogo pripomoglo k gospodarskemu napredku našega lcirtetijstva. Jugoslovanski petletni plan predvideva dvig svilogojstva, oblasti pa podpirajo njen razvoj na ozemlju priključene Primorske. V coni B Tržaškega ozemlja se ljudska oblast zelo zanima in stvarno podpira ter vzpod- buja kmete za to panogo gospodarstva. Prav gotovo se bo pod takimi pogoji svilogojstvo v Istri močno razvilo, ker ima za to yse možnosti. Tudi v coni A bi se svilogojstvo lahko bolj razvilo. Toda oblast se za to ne zmeni. Sami kmetje pa si ne znajo in ne morejo pomagati. Cas je, da pristojne oblasti začnejo tudi na to misliti in da podprejo razvoj svilogojstva na tem ozemlju. peronospore kot najnevarnejše bolezni vinske trte. Zla razvoj peronospore sta potrebna dva činitelja: temperatura (toplota) in vlaga. Dolgoletne iz-kušnje in opazovanja raznih kmetijskih ustanov so pokazale, da je za razvoj te bolezni potrebna povprečna nočna temperatura 14 -16.o C in istočasno 8-10 mm padavin. Z nastopom toplote in dovolj-ne vlage skali glivica ali tros te bolezni in je nevarnost, da nastopi infekcija. Predno so dani ti pogoji za njen razvoj, moramo vinsko trto zaščititi pred okužbo s škropljenjem. Kako skali in se širi peronospora V jeseni je z odpadlim listjem* ki je bilo okuženo in napadeno po tej bolezni, padel na zemljo tudi tros (glivica) in tam prezimil. Na spomlad, ko so dani pogoji za njen razvoj, tros, ki je prezimil na odpadlem listju ali v zemlji, skali. Tros ali micelj se z izhlapevanjem vlage dvigne v zrak in se naseli na spodnjih zelenih delih trsa. Ta glivica ali, kakor jo imenujemo, tros napada predvsem liste, jagode, včasih cele grozdičke m tudi nežne dele ■V . V četrtek so se odprle vse nebeške zapore in je šlo, kot da bi se utrgali oblaki. Tak dež nam napravi samo škodo na polju, drevju in poljskih poteh. V nekaj urah so postale poti kakor razorana korita; dolgi jarki in naneseno debelo kamenje ovira pot živini in vozovom. Človeka kar zagrabi, ko vidi lepe asfaltirane nove ceste, ki jih nobeden ne mara in služijo le v vojaške namene. Kakšne pa so naše'poljske poti, za katere se nobeden ne zmeni, ne vas ne občina rie civilna, še manj pa. vojaška , uprava. In vendar so te poti velike važnosti za našega kmeta. Piimottki dnevniki poganjkov. Ko. se tros ali micelj naseli na spodnji strani lista, se zaje v listne stanice in jih uničuje. Ko se je tros naselil na list in da se preje v listne stanice, potrebuje prebližno 6 ur. V tem času je izvršena okužba ali infekcija. V tem času bolezni ni opaziti, temveč jo opazimo šele čez deset do dvanajst dni, ko bolezen izbruhne. Dobo od infekcije do iz bruha bolezni imenujemo inkubacijska (valilna) doba. V tem času bolezen šele prepoznamo po oljnatih madežih. Bolezen se silno naglo širi in če vinske trte pravočasno ne zaščitimo s škropljenjem, nam lahko uniči ves pridelek. Kako spoznamo peronospero Mnogi vinogradniki pršico zamenjujejo za peronosporo. Kakor sem rekel, ob okužbi ni moči bolezen opaziti, temveč jo opazimo šele po poteku inkubacijske dobe. ko je bolezen že izbruhnila. V prvem stadiju njenega razvoja je opaziti na listih oljnate madeže, ki se pozneje v drugem in tretjem stadiju spremene, da za-dobj list. na spodnji strani belo-sivkasto prevleko, nakar se začne sušiti Na jagodah pa prepoznamo peronosporo, če napadeno jagodo (okuženo) razpolovimo. Vidimo, da je v notranjosti meso črno, to je, pri peronospori sta jagodam kožica in meso napadena, kot n. pr. pri oidiju je napadena samo jagodna kožica in je meso popolnoma zdravo. Izkušenj vinogradniki tudi opazijo peronosporo po vonju, ki spominja na pokvarjene ribe. Kako za,tiramo peronospero Najbolj razširjeno in najbolj znano sredstvo proti njej je mo- dra galica. Nekateri vinogradniki tudi z uspehom uporabljajo solo-bar. Ostala sredstva so manj znana in jih zaradi tega. ne navajamo. Vsa sredstva, ki jih uporabljamo proti peronospori, so preventivnega (preprečevalnega) značaja. To se pravi, da napadene dele ne moremo s temi sredstvi zdraviti, temveč samo preprečiti okužbo oziroma nadaljnjo širjenje (nadaljnje okužbe). Da škropljenje zadenemo pravočasno, je potrebno, da vsak vinogradnik pozna njen razvoj in da skrbno zasleduje, kdaj so njeni pogoji za širjenje, in da pred tem časom vinograde zaščititi s škropljenjem. Velikokrat se zgodi, da škropijo po nepotrebnem t. j., da škropijo po navadi prezgodaj, ko še ni nobene nevarnosti za okužbo. Nepotrebno delo stane veliko delovne sile jn materialnih izdatkov. Uspeh škropljenja je odvisen od treh činiteljev: 1. da škropimo pravočasno, 2. da škropimo pravilno, 3. da pravilno sestavimo škropivo. Večkrat delajo vinogradniki-ve-liko napako s tem, da škropijo prezgodaj, ko so trsi komaj pognali. Ozračje je hladno, poganjki še mali in ni nobene nevarnosti za okužbe peronospere. Ko pa nastopi močnejša toplota in v časih tudi vlaga, so dani vsi pogoji za njeno širjenje, pa se zgodi, da vinogradniki resno nevarnost po okužbi prezrejo- in -da kljub temu, da. je vinsko trto škropil ob nepravem času, bolezen nastopi, se širi in ugonablja. Iz tega sledi, da je uspeh škropljenja odvisen od pravega časa t. j., da se ne škropi prezgodaj in ne prepozno, temveč neposredno predno bi imela nastopiti okužba, da so v tem času vinogradi s škropljenjem zaščiteni. Tudi pri škropljenju samem se delajo velike napake, ker se škropljenje izvaja površno- Za izvršitev pravilnega škropljenja mora biti škropilnica z dovolj močnim pritiskom vsaj (2 atmosferi) in dobrim razpršilnikom. Škropiti je potrebno v obliki megle, da je škropivo v prav majhnih kapljicah porazdeljeno po vseh zelenih delih trsa. Posebno je nujno potrebno, da sj škro. Pi pod list, da je dobro poškropljena spodnja stran listov zaradi tega, ker bolezen nastopa na spodnji strani listov. Nepravilno in površno je škropljenje, če raz-pršilnik prši preveč grobo, ker grobe kapljice se težko primejo zelenih delov trsa in rade odlete na tla. in s tem gre veliko škropiva v izgubo, delo je pa opravljeno polovičarsko. Ravno tako je nepravilno in površno, če škropimo samo vrhnjo stran listov. Tako delo ie izvršeno bolj za oko kot da trs ohranimo zdrav. Škropljenje pod list je predvsem potrebno v Času, ko vreme nagaja, v času slabega vremena, ko dež še neposušeno škropivo izpere. Na spodnji strani na ga ne more izprati in ima delo svoj učinek. Velia naj pravilo, da škropimo vedno pod list ne glede na to, kakšno je vreme. Ce pa takoj po škropljenju pride dež in škropivo izpere, v tem primeru moramo škropljenje ponoviti. Nadalje je uspeh škropljenja odvisen od tega. kako smo pripravili škroDivo. Za nrvo škropljenje vzarpemo 3-4 odst. 75 dkg modre galice na 100 1 vode .in 1—1.25 kg dobrega ŠDehastesa aona. Boliše je apno, ki je nekoliko slarejše. Galico raztopimo v posebni poso- di. Da se hitro raztopi, jo damo v redko vrečico ali v zato nalašč pripravljeno košarico. To obesimo nad posodo, da se samo nekoliko namaka v vodi, To so posebna fizična svojstva in se na ta način topi veliko hitreje. V posodi, kjer mislimo imeti škropivo, pa raztopimo apno, ga precedimo skozi sito, da ne ovira pri delu z zapiranjem razpršilnika. Paziti moramo, da ne damo preveč, kar v primeru potrebe naknadno dodamo. Ko imamo apneni belež gotov, vlivamo s tenkim curkom ob dobrem mešanju raztopino modre galice v apneni belež. Ko smo dobro premešali, pogledamo, če smo dali dovolj apna, kar dobri vinogradniki ugotove na oko, ali pa preizkusijo s fenalftaljnovim papirjem. Ce kanemo kapljico škropiva na ta papir, pordeči. V primeru, da ne pordeči, dodajamo tako dolgo apna, da papir pordeči, in takrat je apna dovolj. Dolgoletne izkušnje na raznih kmetijskih in znanstvenih zavodih kakor tudi izkušnje na kmetijski šoli v Skocijanu pri Kopru so pokazale, da je škropivo napravljeno na prej opisani način veliko bolj lepljivo, se zelenih delov bolj prime ter je učinkovitejše, kot če se meša škropivo, da se apno dodaja k raztopini modre galice. Pri mešanju modre galice in apna se vršijo kemični procesi. Ce dodajamo galico k apnu, sg apno lepo veže (spaja) z galico in se ni treba bati, da bi škropivo nežne dele osmodilo. Ce pa mešamo, kar dela še danes veliko kmetov, da vlivamo apno k galici, se vrši reakcija in sg apno ne spaja z modro galico, temveč se apno izsiri in škropivo postane kosmulčasto (gosto), da gre težko skozi razpršilnik in dela težkoče pri škropljenju. Škropivo močno škropivo, temveč da škropimo pravilno in ob pravem času. Škropivo učinkuje 24 ur. zaradi tega pripravimo škropiva toliko, kolikor ga bomo porabili tega dne. Ce pa iz kakršnih koli razlogov nismo mogli škropiva porabiti, če je prišel dež, mu dodamo na 100 litrov 1 lit mleka in tako škropivo konserviramo. Vsaki naslednji dan dodamo p01 litra, mleka. Ce traja to več dni, predno škropivo rabimo, mu dodamo nekoliko galice. Poleg peronospore se borimo tudi proti oidiju. Ta bolezen tudi zelo močno nastopa, da včasih toliko opravka kot peronospora. Oidij je ravno tako glivi-časta bolezen, ki napada ljste, po- ganjke in grozdje. Prezimi kot tros (micelj) na enoletnem lesu posebno okoli očes. Nadalje prezimi tudi na starejšem lesu in v zemlji. Ta bolezen se. začne razvijati že pri 8-10 toplote, torej prej kot peronospora. Zato tudi žveplamo pred I. škropljenjem. Za njen razvoj je potrebna močna toplota tudi do 34 ° C. Napada posebno zavetne kotli-naste lege, kjer ni prepiha. Kot najbolj razširjeno in udomačeno sredstvo poznamo dobro presejano ventilirano žveplo. P° tega Pa poznamo veliko drugm kemičnih sredstev, ki se s Prl' dom že več let uporabljajo. Ko na pr. sulikol, kalijev hiperman-ganat, natrijev hipolsulfid, sa-loodin in žveplena apnena brozga; arzenol. Vsa ta sredstva se dodajajo modri galici in škropimo istočasno proti peronospori in oidiju. Danes ko stojimo pred problemom pomanjkanja delovne slle na eni strani in znižanja Pr° dukcijskih stroškov na drugi strani. Iz teh razlogov je potrebno, PRAŠIČI NA PASI V DOLINI MIRNE. je manj učinkovito in se zgodi, j da osmodi nežne vrhe poganjkov, kar ustavj presnavljanje hrane. in s tem tudi. rast. Tudi preveč na debelo poškropljeno z galico, da je list popolnoma pekrit s plastjo galice, preprečuj? asimilacijo (rast). Vinogradniki! Napravi škropiva kakor tudi škropljenju samemu posvečajte več pažnje, ker od teh faktorjev je odvisen u-spen. Veliko je vinogradnikov, da mečejo proč denar s tem, da jemljejo premočno škropivo. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da zadostuje za škropljenje, torej za borbo proti peronospori. 3 odst. 4 odst. to je 15 dkg na 100 1 vode. Zato za prvo škropljenje,ko so zeleni deli še zelo nežni in občutljivi, 3/4 odst'., za drugo in nadaljnja škropljenja Pa vzamemo 1 odst., 1 kg modre galice in 3 5 kg dobrega špehastega apna, E-aino, če bolezen zelo močno nastopa, vzamemo 15 teist, in sorazmerno več apna. Ni uspeh škropljenja odvisen, če damo da se delo poenostavi. ^Q6n°viri yilo bi se s tem, da bi k * galici, ko škropite proti P*10 spori, dodali sredstva, ki s0 p jj ti oidiju kot arzenol, suiikrt^ saloodin pol kg na 100. 'mli škropiva in bi istočasno skl V proti oidiju, kar bi znatno pocenilo. Izkušnje zadnjih le ^ kmetijski šoli so pokazale, e. kombinirano škropivo z . 0 hom obnese. To kombmu _ škropljenje je posebno P1'P ]-0 ljivo v času slabega Vremf!nn’l0r» žveplanje ne koristi, ker ^ biti po žvepianju najmanj ^ sonce, da se razkroji, ker -tedaj ima učinek. Iz tega,„t.eaa da je žveplanje V času staken, Vremena, neuspešno. V. al-ate primeru bomo jemali P1.* |er in jih dodajali modri S® jo škropili istočasno proti oi U • se že več let z uspehom poSju. vseh javnih ustanovah. v,e zlijte se tega uspešnega «e jn kmetijske obdelovalne zad *L;ali zasebni vinogradniki. z * je bi na čisto individualno, tam, kjer bi bilo posebno trebno. Glasujte zahteva za SLOVANSKO-ITALIJANSKO LJUDSKO FRONTO, k* znižanje davkov in vsestransko pomoč za povzdigo kmetijstva ,V/.SVW.V.VAV/A%V.V.V.V%V/.V.W.V.-.V,V.V.V.V.V.V.V.V.V,V.,.,.W.V.V.'.V.V.V.V.V.\V.VV.V.VAVAV.*.V.V.,.V.V.V.V.'.-.V.V.V, - .V.V.V.V. V.V.V.V.V.V.VA'" ■ * ANGELO V I V A N 7 E J Kljub temu pa zasledimo med zborom, ki razglaša svojo zvestobo Avstriji, neki vedno jasneje oglašajoči se odpor proti nestrpnosti pretkanega avstriakantstva; in v tej zvezi nam kronika iz tistih dni nudi kar smešne prizore. V izložbi neke trgovine a perilom je na vidnem mestu razstavljen — strašno! — robec z barvami italijanske trobojnice; in glej neki dobro oblečeni gospod se zastrmi, se zgrozi in pljune na izložbo! Trgovec Ferro dene v izložbo drug robec, ki poleg nesramne trobojnice ima še izzivajočo Ballilovo sliko Spet novo domoljubno razgrajanje! Z okna nekega stanovanja plapola rdeča cunja. Seseda, rdeče je del trobojnice! Mahoma se oglasijo žvižgi, kamenje frči po’ zraku, nekaj žensk pade v nezavest, dokler ne pride pojasnilo: «Sai to je bil vendarle zastor!« Seveda so to malenkosti iz dnevne kronike, ki pa hkrati ponazarjajo tisto mučno ozračje sumničenja, ki pričenja vznemirjati mesto, doslej tako mirno v svoji politični brezbrižnosti. V vsakem navadnem prepiru vidijo nekateri prevraten namen. Narodna garda, ki je nezadovoljna z obliko svojega kepija, uprizori nekak karivari pod oknom svojega poveljnika: seveda postane to takoj spopad med vojaštvom in množico! Govori se o protiavstrijski demonstraciji, toda vojaško poveljstvo (znamenje o še vedno živi patriarhalnosti vlade!) pohiti z uradno izjavo, da je ta glas neresničen. Po drugi strani pa tudi trobarvni robci — pa čeprav opljuvani — po svoje lahko pomeijjjo, da v globini socialne zaVesti Tržačanov klije nekaj novega. Zatorej si oglejmo, da se bomo laže znašli, pozitivna dejstva, ki jih je to prvo izkustvo ustavnih svoboščin prineslo. * * * Nova doba prinaša s sabo veliko novost: volitve. Kakor smo videli, je Trst nastal in se bujno razvil v izrazito protiparlamentarnem in protivolivnem režimu. Zato je razumljivo, da je bilo volivno udejstvovanje, kakor se dogaja z vsemi tistimi dobrinami, ki nam priletijo v naročje, ne da bi jih pogrešali ali si jih želeli, Tržačanom dokaj tuje. Ce že niso čutili do tega udejstvovanja odpora, ga vsaj niso niti razumeli niti cenili. In ne glede na to pride tu do velikanskega skoka: prej nič, zdaj preveč. V maju — volitve poslancev za frankfurtski deželni zbor; v juniju — volitve poslancev v dunajsko ustavodajno skupščino: v avgustu — volitve občinskih svetnikov. Kaj so prav za prav volitve za v Frankfurt? Kaj ima Trst skupnega s parlamentom, ki bi moral namesto zveze nemških knezov postaviti zvezo narodov? Tu je razviden izvirni greh leta 1848 v Avstriji. Skupščina v Frankfurtu hoče predstavljati zvezni organizem natanko tako, kakor je bil zgrajen po mirovni pogodbi leta 1815 in naslednjih pod pokroviteljstvom Avstrije in Prusije. Ta organizem pa obsega tudi nenamške pokrajine, kajti v zveznem protokolu z dne 6. aprila 1818, razglašenem v cesarski okrožnici 2. marca 1820, se ((Tržaško ozemlje« omenja med tistimi avstrijskimi deželami, ki tvorijo sestavni del zveze. Seveda je bila priključitev Trsta k zvezi v opreki z duhom in besedilom sporazuma, ki ga je bilo mesto sklenilo z Avstrijo in v katerem se je bil cesar obvezal, da ne bo prenesel na kogar koli niti dela svojih pravic nad mestom. Toda Trst iz leta 1820. ni razumel, zakaj je šlo, poleg tega pa je bil «obsojen na molk v posvetu narodov«. Po drugi strani pa je Avstriji šlo predvsem za to, da bi nastopala v zVezi s čim obsežnejšim ozemljem, da bi se tako upirali Prusiji, najmočnejši'državi v zvezi. Ministrstvo, ki je nastalo na Dunaju kot posledica marčnega gibanja, ki pa je bilo (tega ne gre pozabiti) izrazito nemško iiberalno-buržo-azno gibanje, niti z razpisovanjem volitev v vseh avstrijskih pokrajinah, ki so včlanjene v zvezo, in med temi skoraj istočasno v Trstu, na Goriškem in v tistem delu Istre, ki je že davno pripadala Avstriji. Tržaški trgovski sloj modruje s svojimi starimi preračunljivimi možgani takole: «Vse, kar koli nas tesneje združi z Nemčijo, razširi naše zaledje, torej koristi našim poslom. Pojdimo v Frankfurt, da se gremo, če je treba, nemške rodoljube«. In tako ustanovijo Volivni odbor, kjer so poleg ljudi okrog Borze zastopani tudi drugi, ki bodo pozneje tvorili najbolj konservativno politično skupino. Po programu tega odbora je bodočim članom frankfurtskega deželnega zbora poverjen med drugim tudi nalog, da naredijo iz Trsta zvezno nemško vojaško pristanišče, da se zavzamejo za priključitev k zvezi onega dela Istre, ki je bil pod beneško oblastjo, in da se postavijo po robu vsaki ((republikanski« težnji (Osservatore Triestino 9. in 16. maja 1848): Toda Pietro Kandler, ki je daleč od vseh teh in okrog katerega so na tem, da sc zberejo ljudje nastajajoče liberalne stranke, bi hotel, «da bi Tržačani ne prinesli niti enega kamna na zgradbo v Frankfurtu«. Kot čuvar avstrijske in narodne tradicije je v strahu, da bo Frankfurt okrnil pravice, ki jih ima Trst do obnovitve svoje provincialne avtonomije in ki mu pripadajo v sicer spremenjenem duhu sporazuma z Avstrijo. V strahu je, da ne bi pripadnost nekemu izrazito nemškemu organizmu okrepila nemškega vpliva, ki že itak premočno teži nad življenjem mesta. Kandlerju se pridružujejo še drugi, iz strogo legalne predpostavke izhajajoči glasovi, da je namreč avstrijski Trst proti vsaki pravni zvezi s komur koli razen z Avstrijo. Med temi naj omenimo glas Istrana Francesca Comblnija in Tržačana Feliksa Machlinga, dveh izmed liberalnih prvakov iz let? oseminštiri- desetega. Toda dunajska vlada se nahaja še v frankfurtskipT1dtii in, ne da bi vprašala meščane za kakršen koli nasvet, si sai^ gjaju vso skrb za pripravo volitev. Guverner Salm skusa v svojem ^^ci, pomiriti pomisleke: «Ne gre za to — pravi — da bi P°- yoiitve ampak da bi koristili trgovini«. Ta beseda čudovito zaleZC|ivne pr»' potečejo v popolnem redu, in sicer na podlagi splošne v top0jali. vice, le da je ta pravica posredna, to je osnovana na ov jZ£e.*‘a°°p0 K»' z njunimi istočasnimi ugovori proti «načelni izjavni s P- ’ zveZpi teri se morajo razni posebni statuti zveznih dežel P° ]C s^oranitn0 ustavi. In res sta si bila deželna avtonomija, osnovana na z Avstrijo, in nemška vojna luka na Jadranu v popoln,!a^0PZa te nia' Po vsem sodeč se Burger in Bruck ne zmenita kdo ve a^tra jZvolita lenkosti, medtem ko Kandler, ki ga je staro—avstrijska avob0(jnj za svojega zastopnika v Frankfurtu, ostane pri sv°J' avtonomni misli in odbije mandat. . ,irdi) (Nadaljevanje h' ■ „ 0 III nad - Telefon št »3-803. - UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 - Telefonska številka 8351. UREUNISl vo. ULICA M T_ C K _ , • ' z ak rnrn viSIne v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-oravni 60, osmrtnice 70 lir. , s ()dg urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistt 301/a OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18. tel. 83-51. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur: Cona B: 144, 414, .... ......___ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: ((Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA O- z Tel. 70 792, 1440 jugolir; KIJU: 65, _I6F 3^U'_ jrSI 550 dni-