LmLHvriu i : t- D oš I o 2 3, Vi;,. ...............ŠIFiEV.....192 Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitur-jeva b, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dnevu po prazniku ■m Anglikanska enciklika Dne 15. avgusta se je končal koncil anglikanskih škofov, po številu 307., ki so od 1. avgusta naprej zborovali v Lambeth palači eanterburyskih (kantrberških) nadškofov v Londonu. Koncil se je zaključil s spomenico in z resolucijami, oboje re-digirano v 75 členih. Koncila se je udeležil po nalogu ekumenskega patrijarha v Carigradu )>a-trijarh v Aleksandriji, slarokatcdiški nadškof v Utrehtu, švedski škof v Lundu, zastopnik finske cerkve in nekaj nepooblaščenih zastopnikov (škof Turian) armenske, as i reke in vzhodne sirske cerkve. Pri presojanju važnosti škofijske konference v Lambethu ne igra nobene vloge vprašanje, kakšno moč predstavlja anglikanska cerkev v okvirju Anglije in njenih dominijonov. Trenutno predstavlja v deželah, nad katerimi vlada britanski kralj, edino oficijelno priznano državno veroizpoved in državno cerkev. Njeni sklepi se morajo zato študirati iz tega posebnega vidika, ker predstavljajo avtorizirano izjavo cerkvenih predstojnikov o nalogah, ki jih ima vršiti v zasebnem in javnem življenju vera, katero zastopajo. Pri tem je značilno, da je enciklika zapustila strogo ločene meje, kjer se je do sedaj udejstvj-vala anglikanska cerkev, kot recimo razlaga litur-gije in redkih, v svojem katekizmu zabeleženih verskih resnic (Book of Common Prayer) in je jasno stopila v življenje ler podala definitivno smernice v važnih socialnih vprašanjih, katere smatra za temelj, na katerem sloni država in katerih se mora lako posameznik kakor država držati, ako želita, prvi samega sebe ohraniti na etični .d-gini krščanstva, druga pa vršiti svojo kulturno milijo. To pomeni, da so anglikanski škofje v teku 6vojih pogovorov spoznali, da ni prav, če se cerkev in njeno delo omejijo na izključno verski teren, ampak da morajo vestno zasledovati vse pojave v socialnem udejstvovanju vernika, lako da bo cerkev mogla eventualne zablode ozdravili ob korenini in ne samo poskušati svojo rešilno moč nad posledicami zla, katerega ni preprečila. Kot piva naloga, katero enciklika nalaga svojim vernikom, je, da morajo v javnosti brez vsakega strahu in ludi "jrez vsakega ozira na morebitne neugodnosti svojo vero priznati. Prizna se pa na zuna.i verska pripadnost s lem, da vsak posamezni vernik javno izpolnjuje svoje, dolžnosti. To je sicer vprašanje značaja. Vendar se je spričo pešanja zna-čajnosli in spričo nekega utilitarističnega pojmovanja verske pripadnosti pokazala jx>treba, da se ia iundamentalna naloga v krščanstvu posebej podčrta. Zunanjemu priznanju, ki včasih povleče za seboj dejanske neprilike, ki včasih nalaga tudi ležke žrtve, mora seveda odgovarjati brezkompromisno notranje prepričanje. Versko življenje mora biti torej fun-< lira n o v spoznanju verskih resnic samih in ne na kakšnih minljivih koristih, katere človeški egoizem odene v svojo lastno tolažbi; v versko obleko. To jo velika konslatacija encildike in prav nič nočemo zakrivati, da si jo tudi katoličani lahko v popolnem obsegu osvojimo. Enciklika je 'losegla v drugem jioglavju v organizacijo družine, v svele zakone, ki čuvajo etičnost zakonske zveze, v odgojo mladine, v vprašanje odnosov med socialnimi plastmi. S priznanja vredno duševno višino so škofje načeli in pogumno ler s sveto vzvišenostjo obdelali problem odnosov med obema spoloma. Zablode v leni pogledu so usode-polne za posameznika in za narode. Spričo razkrajanja zakonske zveze, lorej ludi družinskega življenja, in spričo lahkomišljenosti, ki se je razpasla v vprašanju odnosov med možem in med ženo izven zakona, mora cerkev z vso energijo uveljaviti evan-geljske resnice o svetosti zakramentalne zveze med možem in med ženo. Ne država, ne kaka druga orr ganizacija nima moči, da bi preprečila moralne katastrofe,. ki so še vodno sledile, kadarkoli sc je dovolilo, da se je družina zanemarjala. Škofje — to je za anglikansko cerkev zelo značilno — predpisujejo, da se razporočenci ne smejo po cerkvenih obredih zopet poročiti, dokler je šc drugi zakonski del pri življenju. To bi pomenilo, da je anglikanska cerkev, nekoliko strahoma sicer, a vendar sprejela katoliško dogmo o nerazdružljivosll zakona. V pogledu porodne kontrole, kateri enciklika posvečuje 10 ifenov, popolnoma v nasprolstvu s poročili, ki smo jih mogli brati v gotovem tisku, škofje svečano zavržejo vsako umetno posredovanje in postavijo kot načelo, da se sme zakon narave kontrolirati le z vzdržljivostjo in samozatajevanjem. Žal, da se vsi škofje niso mogli dvigniti do absolutnega priznanja te resnice, ker v enem členu, Čeravno plaho in z vsemi varnostnimi pogoji, vendarle v strogo določenih slučajih dovoljujejo šc druga sredstva (other melhods), pogojno da se to vrši v luči krščanske vere (in the light of the same Chrislian principles) in ne iz samoljubnih ali mesenih ali udobnostnih vzrokov (motives of selfishness, luxury, or mere convenicnce). Ravno v tem prvobitnem vprašanju bi moral anglikanski episkopat zavzeti predvsem jasno in precizno stališče, ki nc izključuje nobenega dvoma in nikakih samolaslnlh razlag. Iz enciklike pa ni razvidno, kaj je po njihovem mnenju dovoljeno in kaj nedovoljeno. Anglikanski škofje torej reklamirajo zase pravico. da čuvajo svetost družine. Britanska država jim bo hvaležna, da so prevzeli tako visoko moralno — in iz državnega stališča visoko patrijolično nalogo, katere bi država sama ne mogla vršiti, ker ji manjkajo nadnaravna sredstva. Ker v Angliji v pogledu mladinske vzgoje vlada jiopolna svoboda in imajo odločati lc starši oziroma oni, ki so bili od slaršev pooblaščeni, enciklika ne govori o vplivu cerkve v šoli, ker je to nepotrebno. Pač pa si pridrži pravico, da bo od sedaj naprej, jzalo ker je v krščanstvu vedno vladal ja se nadaljujejo Dmga ministrska seja na Bledu - Predsednik vlade in min. Demetrovič pri kralja Bled, 22. avg. p. Danes dopoldne sta bili v apartmauu predsedniki vlade v Parkhotelu dve značilni konferenci. Nocoj ob 3 sta prišla iz Zagreba na Bled Karlo Kovačevi«', bivši podpredsednik bivše IISS in Andrija Berič, župan. v Novi Gradiški in bivši član glavnega odbora bivše IISS v spremstvu nekaterih časnikarjev. Nastanili so se pri ministru Shveglu v >Wilsoniji«. Z. brzovlakom jc prišel tudi minister dr. Demetrovič in se nastanil v Parkhotelu. Minister dr. švrljuga je prišel s postaje Bled-jezero in se nastanil v svoji vili -Epos« v Suvoboru. Okrog ') dopoldne so obiskali predsednika vlade zastopniki Sokola kraljevine Jugoslavije, ki so prišli iz Ljubljane. V dcputuciji so bilii starosta Gangl Engelbert, dr. Riko Fux. dr. Pi-penbncher starešina ljubljanske župe, Janko Sajevie. starešina gorenjske župe, Bogomir Kaj-zclj starešina ljubljanskega Sokola. Starešine so ostali pri predsedniku'vlade Živkoviču do tričetr* na 10. Nato je Engelbert Gangl izjavil, da predsednik vlade kaže izredno zanimanje za sakolstvo. Sokolstvo more računati na vladno podijioro, ker deluje popolnoma v smislu julijske dekla ra e i j e. Takoj nato je predsednik vlade sprejel Karla Kovačeviča, ki ga je obvestil o razmerah na Hrvatskem, posebno o razpoloženju hrvatskih kmetov. Tej konferenci sta prisostvovala tudi ministra Uzunovič in dr. Srskič. Karlo Kovaču' bo zaprosil tudi pri kralju za avdienco. Ob II je predsednik vlado sklical drugo konferenco ministrov, ki so zbrani na Bledu in katere se jc udeležila polovica vlade in sicer ministri najvažnejših restorov. Tako se je Park-hotel pretvoril v predsedništvo vlade. Okrog II dopoldne so se zbrali \si ministri. Pni predsedniku vlade so bili ministri Uzunovič, dr. Srskič in Demetrovič. Pozneje so prišli z avtomobilom ministri dr. Marinkovič, dr. švrljuga, dr. šibenik in Sli vogel. Ta konferenca je trajala do 12.10, ko je predsednik vlade odšel nu dvor. Nj. Vel. kralj je bdi dopoldne /. avtomobilom! na izprehodu \ daljni okolici Bleda. Okrog 12 se je vrnil v Suvobor in sprejel predsedniku vlade v avdienco. Nj. Vel. kralj je predsedniku vlade obdržal na obedu v dvoru. Meti tem so ministri nadaljevali s konferencami. Ko so bili obveščeni, tla se predsednik vlade ne vrne, so se ob tričetrl no I razšli. Na kosilu \ >Wilsoniji« pri ministru Shveglu so bili tir. Srskič, - speševunjc zunanje trgovine, ki je že stopil v zvezo z enakim zavodom pri nas in privilegirano izvozniško družbo. Sedaj se pričakuje prihod pomočnika romunskega trgovinskega ministra Popcsca. V Belgradu se mudi tudi zastopnik romunskega gospodarstva, ki razpravlja o vprašanju tranzita in o veterinarski konvenciji. šele potem, ko bodo ta pripravljalna" pogajanju gotova, bosta naša in romunska komisija nadaljevali z izvršitvijo sinajskega s|K> razuma. Kakor smo že poročati, je Madjarska /a-branila tranzit našega grozdja v Češkoslovaško. Radi tega je sklicana posebna konferenca, na kateri se bo sklepalo o nusili ukrepih, čc Madjarska ne bi umaknila svojo prepovedi. Moti tem se je kmetijskemu ministru dr. šibeniku posrečilo, tla po dunajskem poslaništvu napravi sporazum za transport našega grozdja preko Avstrije, dokler se ne uredi vprašanje tranzita preko Madjarske. Ob 14.20 se je predsednik vlade vruil v Parkliotel. Ob petih je bil sprejet pri Nj. Vel. kralju v avdienco trgovinski minister dr. Demetrovič, ki je vladarju poročal o |X)slih svojega resora in obenem izročil \ |xxlpis zakon o javnih skladiščili. Dr. Korošec v Belgradu Belgrad, 22. avg. Minister za gozdove in rudnike dr. Korošec je davi dospel v Beigrad s počitnic, ki jih je prebil pri Mrzlem Studencu v Sloveniji. Alarmantne vesti © prihodu Otona Budimpešto Zagonetne varnostne odredbe btedimpeštanske policije na Bledtt Vtis Budimpešta, 22. avg. as. Danes opoldne sc je po vsem mestu razširila govorica, da se je Oton Habsburški vrnil v Budimpešto in da se je nastanil na Eszterhazvjevi cesti v palači bratranca, nadvojvode Albrehta, ki se jc vrnil iz Brazilije. Radovedno občinstvo je kar oblegalo uredništva popoldanskih listov. Kmalu pa se je izkazalo.'da so bilo govorice popolnoma neresnične. Najbrže so te alarmantne govorice nastale zaradi lega, ker je lcgiti-mislični list Nemzeli Ujsag popoldne objavil neko pismo, poslano vsem policijskim uradom v državi, da mora policija paziti na vseh cestah na neki avtomobil, ki so vozi v smeri proti Budimpešti in v katerem se vozi neki 18 letni mladenič in neka dama s pajčelanoni, da je treba la avtomobil ustaviti in potnike odpraviti v Budimpešto. Iz notranjega ministrstva se glede lega poziva naglaša, da ima policija dolžnost, paziti na vse eventualnosti in posebno stražili javna poslopja in telefonske centrale. Budimpešta, 22, avg. as. Dasi budimpeštan-ska policija taji. da bi bila verjela govoricam o ptiču nadvojvode Otona, je budimpeštansko mestno na-čelstvo odredilo obsežne varnostne ukrepe. Od 19. avgusta dalje je bila za vse policijske organe odrejena permanentna služba. Strogo so bile zastražene vse telefonske centrale, kolodvori in vsa javna poslopja. Ustavljen pa je bil na cesti samo en avtomobil, katerega potniki pa so se takoj izkazali s papirji. Policijske oblasti so izjavile, da so bile varnostne otlredbe izdane samo v svrho zavarovanja miru in javne varnosti in da se bodo zaradi tega vršile tudi še nadalje. (lled, 22. avg. p. Vesl o prihodu Otona Habsburškega v Budimpešto je izzvala v vladnih krogih lia Bledu največjo scnzacijo. Ta vesl se je razširila tu med vsemi ministri. Čeprav so bile stalne manifestacije za restavracijo Habsburžanov v Avstriji in Madjarski, vendar ic la vesl izzvala največje izne-nadenje. Takoj so bili zasedeni vsi telefoni, da bi iz Belgrada dobili potrditev te. vesti. Današnja naredba madjarskega notranjega ministra oblastem, da se zadrži avtomobil, v katerem so nahaja nek mladenič in neka dama v črnem, se jo tolmačila lako, kakor da je madjarska vlada .nasprotna vrnitvi Habsburžanov na prestol. To bi se dalo sklepali iz poslednjih govorov članov madjai-ske vlade. Na drugi slrani se zopet veruje, da se Oton Habsburški sigurno ne bi mogel vrnili na Madjarsko brez krepkega naslona v Madjarski. Iz tega izhaja, da bi moglo v Madjarski proti do odkritega spora med pristaši in nasprotniki Habsburžanov. 'nievanie nemških Koch pristal, da se zveze z Treviranusom na volišču Miinchen, 22. avg. pp. Po dolgem prizadevanju predsednika novoustanovljene d^/avne stranke se je vendarle posrečilo seštaviV-?noten volilni pro glas, katerega bosta podpisala na eni strani Kocli iu Mahraum, na drugi strani pa Treviranus in We-starp. Z drugimi besedami povedano, sc jc libc-ralno-mladojunkerska skupina, ki je dolgo časa ta vala med slrogodemokratičnim stališčem in med : nacionalistično strujo, odločila, da veže svojo uso- I tlo na desničarje. Sicer povdarjajo politični krogi, da je Kocli zahteval, da se mora iz volilnega proglasa črtali vsak napad na sedanjega predsednika republike, in da sc jc njegovi želji ludi ugodilo, vendar se smatra duh mladosti«:, slavila svoje upe na mladino, katero bo navduševala zn versko življenje, za apostolsko delo, za žrtve, čc bodo potrebne, ker je prepričana, da bo mladina vedno rada tam, kjer veje duh požrtvovalnosti, in lo kljub vsem močnim zaprekam ali nasprotnim strujam (povverful influences or tendencics), ki hočejo nasprotno. Anglikanska cer kov slovesno zahteva pravico, da vzgaja mladino v duhu krščanstva, in v Angliji bo težko najt i koga, ki bi lega klica nc podpisal z radostnim srcem. To so poglavitne črlo iz spomenice lambcthskc konference: ohraniti družino sveto, objeli mladino in io posvetili službi verskih resnic ter navdušiti vso vernike za integralno krščanstvo, brez kompromisov in brez strahu pred žrtvami. Marsikaj v navedenem programu anglikanskih škofov tudi katoličani z veseljem podpišemo. korak državne stranke za abdikacijo liberalnih principov. Liberalna stranka je »jdaj izgubila poleg svojih članov šc idejni program, ga jc zastopala. Na volišču se torej ponavlja? če izključimo llugcnbcrga, ena velika nacionalistična skupina, ki obsega državno stranko, konservativno stranko in majhno gospodarsko stranko. V sredini stojita še ccntrum, ki ne išče nobenih zvez, in ljudska stranka, katero vodi Scholz, in katero hočejo ua vsak način spraviti v desničarski tabor. Na levici stoji marksistični socijalizem in komunisti. Iz Berlina poročajo v pozni uri, da so sc zo-|tel napravili poskusi pri ljudski stranki, da bi podpisala skupni volilni proglas, a do sedaj še ni nobenega poročila, ki bi to vest potrdilo. Ljudska stranka bi morebiti šla v ponujeno ji past le v slučaju, da bi ji dal tozadevni namig predsednik llindenburg. Ni verjetno, da bi se predsednik izpostavil tako daleč na notranje-političnem polju. Berlin, 22. avg. A A. Vodstvo nove državne stranke se jc priključilo proglasu, ki so ga davi objavile nemška nacionalistična konservativna stranka, ljudska stranka in nemška gospodarska stranka. Ta pristanek jc bil dan pod pogojeni, da se iz proglasa črta odstavek, ki se v njem napada predsednik republike llindenburg. Vodstvo nove državne stranke jc nadalje izjavilo, da je stranka pripravljena pogajati sc z ostalimi strankami in s centru mom. Dunajska vremenska napoved: Toplo vreme krajevne neviht* Delo tarifnega odbora Belgrad. 22. avgusta, z. Danes dopoldne se. je nadaljevalo delo tarifnega odbora pod predsedstvom Vaso Jovanoviča. Odbor je razpravljal o vseh vprašanjih izvoznih tarifov. Vso želje interesentov, kakor tudi pred logi o elaboratih posameznih gospodarskih organizacij, ki so jih predložile tarifnemu odboru, so so razdelile v skupine, da bi se delo olajšalo. Danes se je obravnavala zahteva gozdarske organizacije za znižanje uvoznih postavk zu gozdarske proizvode, zlasti za kurivo. Sprejel jo bil sklep, da se znižajo vozni larifi. Tarifni odbor bo svoj sklep formuliral iz vidika praktičnega efekta zahtevanih popustov z. ozirom nn splošne interese železniškega prometa. Po mestu, ki ga zavzema transport gozdarskih proizvodov v našem blagovnem železniškem prometu, bo tarifni odbor skušal iti gozdarski industriji na roko in bo postavke znižal, kolikor bo mogoče. Z ozirom na obsežno delo pa tarifni odbor tega dela do jutri ne bo mogel končati in ga bo v ponedeljek nadaljeval. Banovine štedijo Belgrad, 22. avg. z. Finančni minister je sprejel vse banovinske načrte proračunov. Obenem je zabeležiti, da so se pri posameznih banovinah pojavili veliki prihranki, ki se bodo uporabili kot olajšava državnega proračuna. Sedaj se v finančnem ministrstvu urejajo in kvalificirajo banovinski pro-računi. Naši izseljenci se vračajo Belgrad, 22. avg. z. Radi velike brezposelnosti, ki vlada v Ameriki, se veliko število naših izseljencev vrača v domovino. Naši uradni organi bodo storili vse potrebne korake in bodo šli našim izseljencem v vsakem |x)giedu na roko. Obenem bodo naši izseljeniški komisarji v Ameriki začeli z veliko propagando za vrnilev v domovino, da se naši izseljcnci v brezposelnosti ue mučijo in ne propadajo. Učiteljski pevski zbor napravi turnejo po Romuniji Belgrnd, 22. avg. m. Ob priliki kongresa UJU je predsednik Učiteljskega pevskega zbora >iz Ljubljane g. Zui|Kinčič prišel v stik z osebjem romunskega poslaništva in sc z njim dogovoril o veliki turneji slovenskega Učiteljskega pevskega zboru po Romuniji. Določil se je termin in koncerti. Najprej se >h:> priredil koncert v prestolici, nato pa v vsili vetjih krujiti Romunije. Zagotovljeno je, da bo turneja iz. padla odlično. Prepričani -uio. da bodo slovenski učitelji povsod v vsakem oziru uspeli. Kobilice nad Zagrebom Zagreb. 22. avgusta, p. Danes se je v Zagrebu pojavil velik oblak kobilic, ki jc prišel v mesto. V velikem številu so kobilice lezle v ka varne in stanovanja, prišle so celo tlo tretjega nadstropja ter prizadejale velike neprilike. Lclolskc tekme v Varšavi Varšava, 22. avg. AA. Snoči med 18 iu 19 so prispeli na tukajšnje letališče člani romunsko in jugoslovanske ekipe, ki se udeleže letalskega tekmovanja za |x»kul Male antante. Jugoslovanska letala so pris|K'la v temle redu: I kapela n Nova k z o|»azovalcein poročnikom Maiidrnševičem, 2. kuipotan Ruktiie s |x>ročni-mmu Nikicom, 3. ka peta. n ilubl s poročnikom Dotanskim, 4. kapetan Sinkič s kapetanom Lu-konovičeni, 3. kapetan Nrkolič s |x>ročni'kom PojKivieeni in 6. narednik Puvolič s |K>ročna-koni Jovauovdčcm, Učinki Treviranusovih govorov Glasovi o krizi v hancoskem kabineta — Brianda naj se iztoči? — Zadnja rezerva — Poincare * Pariz, 22. avg, fr. »Le Crie de Pari?*, satirični politični tednik, namigava med vrstami, da se pristavljajo v sestavi francoske vlade spremembe. Tod i iz tako zvane »parlamentarne literature« kot tafcaj nazivljejo govore francoskih poslancev in ministrov in njih članke po dnevnem tisku, zveni neprikrita želja po vladni krizi Desničarsko časopisje, na čelu »Action Fran^aise« in »Ami du Peuple« vodite smotren boj proti zuiuinjemu ministru Briandu, kateremu očitata, da je tako dolgo nosil palmovo vejico za klobukom in sviral simfo-mjo o evropskem bratstvu, da j« izzval Nomtiio, v katere imenu govori Treviranus, k brutalni zahtevi po odstranitvi versajskega miru. »Echo de Pariš« in -Paris-Midi«. istotako zahtevata demisijo Brianda iz razloga, da je demoliral vse, kar je mi-n»na konferenca ustvarila solidnega, poleg tega pa še naprtil Franciji vseobčo sovraštvo v zahvalo ob vso njeno popustljivost. Tudi kartelistični tisk proti Briandu, čeravno ne v prvi vrsti zaradi njegove zunanje politike, ampak ker bi rad zasedel ojagovo mesto. M. Herriot pa je priznal v članku, bi ga je napisal za »Depeche de Toulouse«, da se je v svojem prevelikem optimizmu glede Nemcev ijModarle zmotil, ker sedaj vidi, da so koncesije Belgrajske resolucije UJU Belgrad, 22. avg. m. Na dopoldanski seji UJU $» bila sprejeta ta-le resolucija: 1. V splošnem pogledu naj vsak učitelj kraljevine Jugoslavije z vsemi silami dela na tem, da se doseže duhovno, narodno in jugoslovansko poj-mcvan je. 2. Glede ljudskih šoJ se želi, da /.druženje jugoslovanskega učiteljstva kot zakonit zastopnik in polnopraven zastopnik učiteljstva vedno sodeluje z državno prosvetno upravo in da ga ona mora smatrati kot takega in da se pri izdelovanju zakonskih nečrtov, ki se tičejo ljudskih šol in ljudske prosvete, pri izdelavi uredb, pravilnikov, učnih načrtov in programov kakor tudi v drugih poslih splošnega šolskega značaja pozove na sodelovanje, da se reorganizira glavni prosvetni svel in da se pri tej priliki gleda na to, da bo učiteljstvo v njem primerno zastopano, da se lakoj prične z odpiranjem in ustanavljanjem višjih ljudskih šol in da se cim preje uveljavi po ljudskošolskem zakonu urejeni fond za zgraditev ljudskošolskih poslopij za učiteljska stanovanja. 3. Glede učiteljstva in v interesu duševnega mini ter večje sposobnosti in delavnosti ljudsko-3otskega učiteljstva, je potrebno, da se strokovno aianje učiteljstva redno dopolnjuje s lečaji, ki jih bo z ozirom na potrebe otvarjalo ministrstvo ali učiteljska društva, da se učitelji preskrbijo za starost, se izpraznjena mesta pravočasno razglašajo, da materialno stanje učiteljstva zboljša, da se ure-godbo, ki ji prepoveduje, pošiljati v tuje države stalne ali začasne vojaške posebne misije. Lisli smatrajo, da bodo zavezniške velesile videle v pošiljatvi nemških častnikov na češkoslovaške manevre kršenje določb versaillske mirovne pogodbe. Usoda polarnega raziskovalca Oslo, 22. avg. AA, Neka Norveška ekspedi-cija ie našla na Belem otoku nedaleč Franc Jože-fove zemlje še dobro ohranjeno truplo polarnega raziskovalca Andreeja, ki je leta 1897, z bnloncm odletel na Spitzbcrge in izginil. London, 22. avg. AA. Včeraj je umrl, star 81 let Sir Aston Webb, znamenit arhitekt in bivši predsednik kraljevske Akademije. Med njegovimi deli je omenili novo pročelje buckinghamske palače, arhitektonsko okolico Viktorijinega spomenika in Albertov muzej. Šahovski turnir Liege, 22. avg. as. Uspeh tretjega kola iialiov-skega turnirja: Marshall jc izgubil partijo proti VVeeninku, kljub temu, da je imel v začetku boljšo pozicijo. Njenicovič in Rubinslein sta napravila remis, ravno tako tudi Tartakovver in Coile. Prekinjeni sta bili partiji Ahues—Sultankan in Przepi-orka—Thomas. Stanje po tretjem kolu: Tartakovver 2 in pol, Sultankan 2 (1), Njemcovič 2, Ahues in Thomas 1 in jx>1 (1), Colle in Rubinstein 1 in pol, Weenink 1, Przepiorka pol (1), Marshall pol, Sultan Bejef a Jubilej deta Ne bi bilo prav, če bi molče, brez besed, fwešli in prezrli današnji dan v življenju žene, ki (praznuje štiridesetletni jubilej svojega neutrudnega in vztrajnega delu. Danes je poteklo štirideset let, odkar službuje kot voditeljica v prodajalni dcvocijonalij, knjig in pisarniških potrebščin, znani poti staro firmo Ničman«. ju-bilantka gdč. Marija K e s s I c r. Velik požar v Kamnika pri Preserjah - Ogromna škoda ko je leta 1890 »Katol. tisk. društvo« od Ničmanovih dedičev prevzelo prodajalno, je tudi gdč. Kesslerjeva prestopila v službo novega gospodarja. Posvetilu je podjetju vse svoje moči. Izvrševala je s skrajno vestnostjo vse poslovanje, zato jo je vodstvo KTD kmalu postavilo za poslov odkin jo. Dolgo vrsto let zvestega in uspešnega službovanja ima za seboj. Koliko stalnih odjemalcev je s svojo vljudno |>o«trež-Ijivostjo in zanesljivo poštenostjo pridobila podjetju! Svojim pomočnicam v trgovini je bila vse-kdar iin jc še vzor krščanskega mišljenja in evharističnega življenja. Prav to jo je usposobilo, dn jc s tako vnemo in gorečnostjo posvečala vse svoje moči porastku podjetja, ki je vsa leta lepo napredovalo. Naj ji bo ob lepem jubileju plačilo tudi zavest, da je s svojo službo izvrševala tudi del katoliške aikcije. Predstojništvo je jubiilantko ta dan primerno počastilo! 4 Prihod naših izseljencev Da pridejo v torek 26. avgusta v domovino naši rojaki-izseljenci iz Francije, je bilo že jav-ljeno. Pridejo pa isti dan tudi naši slari znanci z Vestfalskega. Kakor prvi tako drugi na domačih tleh dobrodošli in srčno pozdravljeni! Obojim se pripravlja slovesen sprejem na Jesenicah in v Ljubljani. Vozni red rudarskih vlakov na Brezje — Bled Iz Hrastnika in Trbovelj vozita dva osebna romarska vlaka, in sicer: I. Iz Hrastnika ob 11.55, Zagorja 12.12, Ljubljane 13.30, Otoč 15.14. Prihod na Brezje ob 10. II. Vlak iz Trbovelj vozi ob 12.4«, Ljubljane 14.08, Otoč 15.50, Brezje prihod ob 17. Misijonska razstava Za časa jesenske razstave se vrši v Ljubljani VIL akademski misijonski kongres. Pripravljalni odbor priredi na velesejmu misijonsko etnološko razstavo, ki je po svojem obsegu prva le vrste v Ljubljani. Razstavo tvorita dva dela, prvi etnološki kaže kulture raznih tujih dežel in narodov zlasti Kitajske, religiozno plastiko vzhoda, ročne primitivne izdelke oceanskih otokov, hišno obrt v Srednji Afriki, življenje ameriških Indijancev itd. Drugi del pa tolmači naporno misijonsko delo in požrtvovalnost in ljubezen naše lastne domovine za misijone. Poleg te razstave sc vrši tudi higienska razstava ter razstava industrijskih in obrtnih del vobče. Gospodarska in lovska razstava Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. se bov okviru ljubljanskega velesejma vršila od 31. avgusta do 15. septembra velika gospodarska in kulturna razstava, ki bo pokazala predvsem gospodarstvo in lovstvo, nadalje gozdno industrijo in obrt. Na šumarski in lovski razstavi sodeluje vsa država. V gozdarstvu bo nazorno pokazana (z razstavnimi "predmeti, slikami, grafikoni, modeli itd.) vloga gozdov, potreba gozdov, vrste gozdnih dreves in grmovja, vzgoja gozda, gozdni pridelki, organizacija in statistika gozdnpga osebja, ureditev varstvo, varstvo prirode, gozdno gospodarstvo, organizacija in statistika gozdnega osebja, zgradba hudournikov in agrarne operacije. Lovska razstava bo imela sledeče oddelke: razvoj orožja od kanienite dobe do modernega orožja, vrste lovskega orožja in njegova izdelava, strelstvo ln balistika, bolezen divjačine in nje poškodbe, krmišča in zavetišča, pasti, rast in razvoj rogovja in rogljev, sokolarstvo, pomen lovstva v narodnogospodarskem pogledu, lovstvo v zvezi z umetnostjo (razstava umetnin), opreme lovskdt sob In koč, lovski muzej in humoristični kotiček, razstava In ocena lovskih Irofej. kože in kožuhovi-narstvo, divjad v prirodi (naravni posnetki planin in močvirja), Zoo (divjad v prirodi). Gozdna In lesna industrija ln obrt obsegajo r naravnih posnetkih, modelih in slikah vso gozdno industrijo in vse izdelke iz lesa od sirovega debla preko deske do končnega izdelka. Zanimiva Je tudi kemična predelava lesa. razstava pohištva ln prikaz potrebe lesa v življenju. V posebnem paviljonu so razstavljeni modernejši stroii in nrr,a,» ta obdelovanje lesa. Ljubljana, 22. avgusta. Kamnik je mala vasica, južnozahodno od Ljubljane, nad Preserjem in Podpečjo. Oddaljena je od Ljubljane dobre tri ure pešpoti. Opaziš io že kmalu za Vičem s Tržaške ceste. Leži namreč na nizkem griču nad Ljubljanskim barjem in je pogled nanjo zelo slikovit. Našemu ljudstvu je ta mala vasica znana zaradi Žalostne gore, znane romarske poti, na katero romajo prav radi posebno Notranjci. Vasica šteje sedaj okoli 30 hiš in je že pred leti trpela zaradi velikega požara. Danes pa je zadela to vasico nova velika katastrofa, ki je nekatere posestnike gospodarsko silno oškodovala. Velik požar je v dobri uri uničil osem gospodarskih poslopij, nekatere polne žita, gospodarskega orodja in živinske knne. Po pripovedovanju vaščanov je požar nastal okoli pol 1 popoldne. Na zahodnem delu vasice je večji prostor, ki je bil zazidan z raznimi gospodarskimi poslopji, s sked-nji, kozolci in hlevi. Na leni prostoru sc je posebno rada igrala vaška otročad. Tudi danes opoldne je bilo na tem prostoru dosli otrok in zato vaščani mislijo, da je najbrže požar nastal zato, ker so se otroci igrali z žveplenknmi. Prvi se je vnel velik dvojni kozolec posestnika Jožeta Debevca, po domače Kaneževca. Kozclec je bil poln pšenice, ječmena, rži in sena. Kozolec je bil s slamo krit. Na mah je bruhnil visok plamen, obliznil z dolgim jezikom prvo steno kozolca in že je ves kozolec plamtel v nenasitnem elementu uničevalnega ognja. Tedaj je pihal močan v loden veter, ki je odnašal gorečo slamo na so- ca Lenarčiča, po domače Itutarja. Ta, do vrha z žitom in mrvo naložen kozolec je prav lako postal žrtev požara. Za njim so so vrstila še druga gospodarska poslopja, ki so bila zidana krog in krog Debevčevega kozolca. Tako je požar uničil skedenj, krit s slamo in do vrha naložen z žitom, posestnika Franca Ž i t ka, po domače Šihtarja in kozolec Franca Peršina, po domače Kovača. Vsi ti kozolci in skednji so bili zidani v nekakem skupnem bloku, tesno drug ob drugem. Od vasi je ta blok gospodarskih poslopij ločila skupina sadnega drevja. Ali veter je bil premočan in veje sadnega drevja preredke, da bi preprečile prenos požara še na druga gospodarska poslopja. Ogorki, večinoma tleča slama s streh, so švigali po zraku ves čas. Padali so na bližnjo hišo, ki pa je bila k sreči zidana in ■/. opeko krita, tako da je niso zanetili. Tudi so bili vaščani že na slraži in so preprečili, da se ne bi vneli kaki leseni tleli hiše. Niso pa mogli preprečiti, da ne bi ogorki padali na nižja, s slamo krita gospodarska poslopja z.a sadnim drevjem. Tako ss je vnel skedenj in hlev posestnika Jakoba Kepa r j a , poleni hlev Franca Lenarčiča, istega posestnika, ki mu je na drugi strani sadnega vrta že pogorel velik kozolec. Z Lenarčičevega hleva se je požar prenesel tudi na slar hlev in svinjak po-seslnice Ivane M r k u n. S tem pa je bil požar že v središču vasi sredi stanovanjskih hiš. Prebivalcem se je šc posrečilo rešiti i/. Roparjevega in Lenarčičevega hleva vso živino, tako da oškodovani posestniki vsaj na živini ne Irpe škode. Vprašanje je seveda, s čini jo bodo krmili. Gasilci gase požar Reparjevega skednja in Lenarčičevega hleva. sedna poslopja. Potniki, ki so prav tedaj potovali po železnici proti Ljubljani, so nam pripovedovali, kako so opazili najprej plamen nad enim samim poslopjem, nekaj trenutkov pozneje pa je zažarela vsa vas. Nad vasjo se je dvignil velik oblak dima. Vmes pa so sikali ogromni ognjeni zublji. V vasi je nastala nepopisna zmeda. Ljudje v prvem trenutku niso niti vedeli, kaj naj počno. Zmedenost je naraščala. Plamen pa je nemoteno dalje uničeval les in letino vasi. Ugodna, vzvišena lega vasi je dosti pripomogla, da so bili o katastrofi, ki je zadela vas Kamnik, takoj obveščeni prebivalci vseh sosednih vasi. Daleč čez Ljubljansko polje so ljudje videli v ogenj zavito vas na hribu. Pa že se je oglasil gasilski rog: »Na pomoč!« Iz vasi Prcserja so hiteli prvi gasilci Kamničanotn na pomoč. A tudi po drugih bližnjih vaseh so se pričeli prebivalci opremljati za gašenje. Požar pa je med lem v Kamniku uničeval dalje. Pod Debevčemim kozolcem je. stal s slamo krit hlev posestnika Albina Pet rio a, po domače Kovačevega. Ogorki z Debevčevega kozolca so 'zanetili Petričev hlev, ki je bil takoj ves v plamenih. Komaj in komaj se je posrečilo prebivalstvu rešiti živino iz hleva. Živina se je celo branila iti skozi goreča hlevska vrata, ter so jo komaj iztirali ven. Brez usmiljenja je požar nato uničil ta hlev. Malo naprej, skoro tik ob Debevčevem kozolcu je stal dvojni, z opeko krit kozolec posestnika Fran- ravno Že, ko je |>ožar ogrožal vso vas. je prihitela v pravem trenutku pomoč. Prvi so bili z motorno brizgalno, kakor že rečeno, Preserjani. Zatem so jim pa v prav majhnih presledkih sledili gasilci z Jezera, lire ga, Borovnice, Notranjih in V n a n j i h Goric, Pod peči in iz Ljubljane. Na ljubljanskem Gradu je ustrelil top v znak, da gori nekje v okolici. Na kraju požara so se zbrale tri motorne brizgalno in potem dosti ročnih brizgala in agregatov. Ko so bili Preserjani v Kamniku, so ludi domači vaščani dobili pogum za borbo proti ognjenemu elementu. Izvlekli so svojo laslno ročno brizgalno in pričeli z gašenjem. 1'a že so se napolnila vsa pota, ki vodijo v vas, s hitečimi gasilci in v vasi je izgledalo, kakor da se tam vrši pravi gasilski tabor. Samo iz Ljubljano je prišlo 17 gasilcev pod vodstvom poveljnikovega namestnika Meška. Ljubljanski gasilci so imeli s seboj motorno brizgalno in so z njo izdatno pripomogli pri gašenju požara. Okoli pol 3 jo bil požar lokaliziran, seveda z žrtvijo vseh omenjenih gospodarskih poslopij. Tudi sadno drevje, čez katerega je veter nosil ognjene ogorke, je vse osmojeno in uničeno. Gasilci so se nato omejili na gašenje ruševin in še vedno tleče slame in mrve, medtem ko jc nevarnost za hiše minula. Da i>ožar ni zahteval še žrtve nadaljnih dveh, treh gospodarskih poslopij, je posebno zasluga orožnikov. Vso reševalno akcijo je organiziral vrli orožniški poveljnik postaje v Podpeči Franc Novačan, ki je bodril prebivalce k gašenju in preprečeval paniko med vaščani. Pomagala sta mu dva orožnika iz Podpeči in dva iz Brezovice. Pa tudi prebivalci sami, lako iz Kamnika kakor tudi i/, vseh bližnjih vasi, so pokazali prav izredno vnemo pri gašenju požara in se trudili, da rešijo, kar se je le dalo ij plamenov. Tu se je res izkazala naturna solidarnost našega poštenega podeželskega prebivalstva, ki je vedno pripravljeno na pomoč, kadar je bližnji v nevarnosti. Žal je pričelo v vasi primanjkovali vode in so jo morali napeljati bolj od daleč — od mlina. Takoj, ko je v Ljubljano prišla vest o požaru v Kamniku, je Slovenec; tja takoj poslal svojega poročevalca. Ko je [ioročevalec okoli 4 odhajal iz nesrečne vasi, je še vedno na ruševinah pogorelih poslopij llela slama in ostanki žita ter sena. Vaščani in vsi gasilci pa so bili še vedno na straži, če bi se tu in tam pojavil kak ognjen zubelj. Najbrže bodo morali biti vaščani vso noč na slraži, da jih vnovič ne preseneti požar. Težko je preeeniti škodo, ki je nastala zaradi tega požara. Najbolj je oškodovan posestnik Jože D e b e v e c , kateremu je pogorel velik kozolec in v njem dosti gospodarskega orodja, lako n. pr velika mlatilnica. Železni deli mlatilnice so se videli iz ogorkov in težko, če bodo še kaj uporabni. Zelo občutno sla oškodovana tudi posestnika It e par in Lenarčič. Zmerno cenjena škoda v vasi sc giblje okoli 300.000 Din. Oškodovani posestniki so za male zneske zavarovani pri Vzajemni zavarovalnici in Slaviji«. Zavarovalnina pa še daleč no dosega dejanske škode. Na prebivalstvo je požarna katastrofa napravila globok vtis. Saj ni dolgo, kar je jiostala žrlev požara bližnja vas 1'odpeč, in sedaj ji je sledil še Kamnik. Oškodovani posestniki so potrebni nujne pomoči. Ta požarna katastrofa kakor tudi druge, ki jih je zlasti letos dosti, pa naj bodo našemu prebivalstvu resen opomin, naj ne krije svojih gospodarskih poslopij s slamo, prav tako, kakor ne krije več stanovanjskih poslopij s lem, navidez cenenim, a ognju zelo eksponiranim materijalom. Gotovo je, da ta pežarna katastrofa ne bi bila tako velika, če bi vsa gospodarska poslopja v Kamniku bila krit? z opeko. Požar in nesreče Brežice, 21. avgusta. Ooreti je začelo v torek zjutraj okrog treh gospodarsko poslopje pri posestniku Molanu v Dolenji vasi pri Brežicah. Zgorelo je vse gos|*>-darsko poslopje ter vse letošnje seno za živino, liešili so le živino. Škoda je tem občutnejša, ker je zgorela vsa krma za živino ravno sedaj pred jesen, ko je. bila že skoro vsa spravljena. Škodit jo krita le delno 7. zavarovalnino. Sreča je bila, da je bilo mirno vreme, in temu se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil še na druga poslopja, katera so v neposredni bližini, domačim gasilcem, ki so stopili takoj v akcijo, ter ostalim |x>žarnim brambam, ki so prhitele na pomoč in tako preprečile, da se ogenj ni še bolj razširil in |>ovzročil še večje škode. Kako je nastal ogenj, ni znano. Posestnik Opeka Franc je vozil pretekli po-edeljek rezan les iz pišečkih gozdov na postajo Brežice za lesnega trgovca Cimperšeka v Sevnici. Med potjo s postaje v Pišece se mu je za snelo prvo kolo pri vozu in je padel pri tem pod voz, ter mu je os poškodovala levo nogo, da je moral iskali |>omoči v bolnišnici. 15 letni Milan 1'etrinčič iz Velike Doline pri Brežicah se je v torek dopoldne učil voziti na očetovem kolesu doma po dvorišču. Ker pa Milan še ni bil preveč siguren na kolesu, je zavozil v mal jarek in padel s kolesa na levo roko tako nerodno, da si jo je zlomil. Prepeljali so ga v bolnišnico v Brežice. Gasilci ilušijo tleče oslan ke Debevčevega kozolca. Težka nesreča v kamnoloma Ljubljana, 22. avgusta. Na cesti banske uprave preko Sostrega proti Litiji se je v Besnici danes dopoldne pripetila težka nesreča. 20 letni cestni delavec banske uprave Franc šušteršič, stanujoč v Lakancih Hi, je izpodbijal ob cesti nad seboj večjo skalo. Ta se je naenkrat utrgala in oplazila šušteršiča ob čelo, tako, da se je ta zrušil na tla. Takoj za tem se je utrgala druga skala in mu padla na desno nogo, ki mu jo je zlomila. Nesrečnež je dobil veliko, vendar ne smrtnonevarno rano na glavi. Zelo huda pa je poškodba na nogi, ker je kost v stegnu popolnoma prelomljena in je prelom zelo kompliciran ter krvav. Nesrečneža je reševalni avlo prepeljal ob 11 v ljubljansko bolnišnico. Usoden padec Murska Sobota, 21. avgusta. Na dvorišču Bacovega hotela se je odigral včeraj dogodek, ki je v prvem trenutku navdal i. grozo vse navzoče in bo imel morda za vse življenje dotične žene hude posledice. Omenjenega dne zjutraj je prišla v gostilno znana perica V. Naročila je čašo piva. Ko je to izpila, je prosila natakarja, naj ji natoči liter vina. da ga bo nesla domov. Nalakar je ustregel njeni želji. Komaj se je poslovila iu zaprla za seboj vrata, je natakar zaslišal od zunaj odmev močnega udarca in zvenenje razbitega stekla. Takoj je skočil, da bi videl, kaj sc je zgodilo. Na tleh je ležala omenjena perica. Ker je mislil, da se ji ni pripetilo nič hudega in se bo sama dvignila, ni šel takoj k njej. Žena pa se ni zganila, kot da ni življenja v njej. Natakarja je to nekoliko pretreslo. Stopil je k njej. Zgrabil jo je pod pazduhami, da bi jo dvignil. Kar je pri tem videl, ga jc še bolj pretreslo. Žena je ležala na razbiti steklenici v mlaki | krvi. Na pomoč je poklical tudi druge. Ženo so s težavo spravili na noge in so pogledali, kaj se ji je zgodilo. Padec je bil usoden. Kosi stekla so ženi razrezali ob zapestju desno roko. Kana je zelo globoka in so prerezane ludi žile. 1'onesrečenki so takoj nudili prvo pomoč, |Kitem pa so jo spravili v bolnišnico. Opisana nesreča je perico velik udarec. Mož je že dolgo vrsto let v umobolnici in ona je le z zaslužkom svojih rok vzdrževala sebe in družino. Najhujše pri stvari je to, da radi prerezanih žil roke bnje najbrž več ne bo mogla rabiti Maj pravite 9 Nisem zloben in ne maram delali zla, viaailt pa le mimo grede zakrivim kukien greh. Hotno sum el nihil humani — kako gre že listu rei. Zadnjič »cm celo v >Slovencu« utii Ijudivarčevati, tudi kaj lakeaa se mi more pripetili. Zraven sem pa ie zapisal, naj liudje tim manj kupujejo na obroke, zakaj ta sMem ni zdrav. Nič me ni pekla vest zaradi terja in še ceh tak eakrknjet sem, da me mti sedaj ne pete. Nekdo, ki prodaja na obroke, pa m je poiskal v selo gostoljubnih kolonah ljubljanskega lista »Slovenskega Naroda« prmtvr in me strašno zdelal. Oh, Ijubtek, zakaj pa si se razjezil lako strašno. Saj sem po pravici zapisal: obročni sistem škoduje meni, ki kri pu j eni. tebi pa, ki prodajaš na obroke, tebi seveda koritli. Ha je bi tako povedat, pa bi le ljudje takoj razumeli. Jaz sem priporočal, naj ljudje raje mulo hranijo, potem pa kupijo z gotovino, saj naši llibnt-runi ie dolgo vedo da je bolje gliliat z gotovim denarjem-. Ti seveda nisi za to, da bi ljudje kar z gotovim denarjem plačevali in rad verjamem, da več zaslutiš s trgovino na obroke. Ampak trt pa si, pristen trgovec. Kako si se razšopiril in toliko, da nisi napisat, kako velik dobrotnik lega ubogega ljudstva _ ker mu prodajaš na obroke. Ua, na reklamo up pU razumeš! Vem, da imaš dosti raje, če z obročnim sistemom kar diktiraš cene blagu, ki ga prodajaš, zraven pa da se še lahko izdajaš za usmitje-neža. Iles velike usluge delaš ljudem, ker jim ne vlečeš iz iepn samo enkrat demo-, ampak v desetih obrokih. Jaz seveda sem še bolj starih nazorov in mislim, da je bolje, če si človek nekaj prihrani, potem pa vsako stvar, bodisi obleko ali knjigo al/ karkoli, kar potrebuje, takoj plača. Seveda, rad pa priznam, da nisem luko napreden, kakor si I i. Tudi sem še vedno mnenja, da je bolje za ves narod, če vsak človek nese vsak mesec nekaj v hranilnico, kakor pa da je do ušes zadolžen pri raznih trgovcih, ki mu usiljujejo dostikrat zanj nepotrebne stvari, teš saj boš lahko plačal, saj je na obroke, /.di se mi, blaga duša, ti ki prodajaš nn obroke, da misliš, kakor da stoje blago kupcu podariš, ker mu qa s sočutjem prodaš na obroke. Ja: mislim o lakih kupčijah seveda nekoliko drugače. I'a oprosti! Eden, ki nerad kupuje na obroke. Koledar Sobota. 23. avgustu: Filip (Zdenko) Benicij. spoznava v ec; Viktor, škof. Solnce stopi v znamenje ilovice ob Konec pasjih i predmeti gospodarstva: praktična vprašanja poljedelstva in živinoreja se vrste z vprašanii ekonomije, domafe^n ?ivlien-'a in 7 neštetimi sitnostmi vsakdaniosti, ki človeka iezjio. ^ jim ne ve n n pridnega leka ne pomoči: prav tako je v knjigi posvečena posebna pozornost predmetom (»ospodltiistva: jedrnat in koristen nasvet ra vsako stiske in zadrego gospodinje v kuhinji in do!W. Knliga »Nasveti ra hišo in dom-spada v vsnkn družino in na vsako kmetijo! Ali je še nimaS? Takoj si lo kupi ali naroči po d<* pivnici pri Jti^oslovotiski knjigarni v Ljubltani. Okusno opremljena, čez 400 »Iranl ebsetfatoča kniitfa velia broširan* 'c 20 Din, v celo platno čvrsto vezana pa 30 Din. it Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših oblikah dobite pri kaninoseško-kiparskem podjetju Frunju Kuuovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. 1 Franz-Josef« voda trpečemu človeštvu pri rdečici in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih. > Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kuhlnisho posodo aluminijasto, emajlirano, modro, sivo, rujavo, prvovrstnih znamk, ima v največji izberi vedno na zalogi tvrdku z železnlno STANKO FLORJANClC Ljubljano s*. Petro cesia 35 Ljubljana Odmor Večer za večerom se zbira Ljubljana v Vegovi ulici; od Kongresnega Irga daleč po EmonskI cesti po prečnih uličicah tnmošnje okolice je vse j»olno ljudstva. Zabava ga z vratolomnimi producijaml akrobat — ali artist — alt kakor že hočete? gospod Strohschnelder, ki se sprehaja in pleše in se vozi po vrvi, napeli *)x>slopja državne realke na j>oslopje Glasbene matice. Gasilski kongres je privabil v Ljubljano mnogo ljudstva, g. Strohschneider jih suvereno združi pod seboj še več. Vsem, ki so se bali, da osebnost res nič več ne pomeni, daje Ljubljana s tem živo tolažbo: kult osebnosti je v njej visoko razvit, nivelizacija in kolektivizacija sla ji pojma brez vsebine." Ljubljana hoče osebnosti; v pomanjkanju drugih si izbere plesalca na vrvi in je tako v redu in prav. Gospodu Slrohschneiderju to iskreno privoščim ln še rečem da za vso ljubljansko hvaležnost ne bi šel menjat ž njim. V svoji stroki je res mojster in občudovanja vreden. Imeli smo že lurll sami več ljudi, ki so bili mojslri in občudovanja vredni, le smola, da so kot čisto navadni Zemljani hodili preprosto po tleh in jih nismo opazili. Zapored smo jih lepo pokopali ln smo se jim izkazali pri pogrebih. Hvala Bogu, Je v Ljubljani še verino la navada, da prisostvuje človek Celo najintimnejšemu pogrebu lahko brez vstopnine; niti prostovoljnih prispevkov nihče ne pobira, j»a najsi jjokopava Ljubljana Kreka ali Cankarja ali Tavčarja ali Aškerca! Sicer pa: pika, prosim, in po-tnišljajl Hotel sem samo reči, kako je Ljubljana v Vegovi ulici odkritosrčna. — Prosim torej I Kraj mene stojita v Vegovi ulici dva gospoda. Eden je vsekakor navdušen čitatelj časnikov. »Si bral,«: pravi drugemu, »da je po Dolenjskem sjiet razsajala toča?< »Principijelno ne berem časnikov,« se odreže drugi, n prvi: Kaj? Časnikov ne bereš?! V dvajsetem stoletju. — Človek — v Ljubljani?!« Drugi skomigne z rameni: »Mi ni treba!« ;.Kako to?< * Ker znam i zborno — lagali sam,* se odreže, drugi. iDesel lel sem že oženjen, pa me do danes ni žena ujela še niti na eni sami lažil Kaj mi je pollej Ireba časnikov? Lagati znam bolje od vseh slovenskih novinarjev.« Občinstvo ploska. Gospod Strohschneider se priklanja t realčne strehe. Tudi jaz ploskam, toda mojster kraj mene se ne briga zn izraze mojega priznanja. Samo: »Znati Je Irebal* poudarja svojemu drugu, ki ga nemo obSuduje, Iz oči mu gori želja, da bi postal njemu onakl Spet smo v Vegovi ulici. Gospod Strohschneider prinese na vrv Štedilnik, sl skuha večerjo, je, pije, jiije, nazdravlja, vabi in pije, pije. Glas kraj mene: »Imenllnol« DrugI: NebeškoU ArttM na vrvi se dela pijanegu, se opolAka, zadromlje tn apel motovili — čisto po kranjako pijan. Prvi glas kraj mene; »Ta pa anale, DrugI: »Nfebeikol« Vtnee ljubezniva gospa: »Ce ne bi vedela," kdo je, bi mislila, da vidim svojega moža I« Smeh. — \rtist se umakne na streho. Publika ploska, vriska, cepeta in besni. Oni prosi pet .minut odmora, a ljudstvo valovi, valuje in se ne more umiriti. »Nebeško 1« »Imenitno!« »Pr* mej šterec. kako nas je fotografiral k »Živijo!« Bog ve, kje sedi sam in zamišljen la čas očak Rlhard Jakopič, suče dolgo brado in modruje o umetnosti. Na Vrhniki je ohsedel Ivan Cankar. Podprl sl je brado in molči. Ljubljansko polje slraži — neznani vojak. Uklonil je nekoliko tilnik in premišljuje, zakaj je daroval ljudem svojega življenja dar. Ura bije tri četrt a deset. Iz Bara puhti megla — dih bele Ljubljane. Gospod na vrvi prosi — pet minut odmora. Jat. 0 Dunajska opereta. V ponedeljek in torek 25. in 26. t. m. gostuje v naši operi operetna družba z Dunaja s prvovrstnimi predstavljale!. Zunanji, kot belgrajski in zagrebški časopisi so polni hvale 0 vprizoritvah. Nastopijo: Margareta Slezak, lepe zunanjosti s krasnimi glasovnimi kvalitetami, dalje slovitega dunajskega operetnega junaka Marischkc naslednik tenorist Harry Pnyer, mbreta 011y Sprin-ger in tenor buffo Kari Schulz. Oba večera, lo je v ponedeljek »4X poroka« in torek »Pomladansko dekle«, vodi priznani dirigent komponist dr. E. Neuman. Predstavi se vršita pri običajnih ccnah ter so vstopnice v predprodaji v operi pri dneri,; blagajni. 0 Senziiciotielnn aretncija? IJtie 20. t. 111. ob pol 12 so šentviški orožniki privedli v ljubljansko jotnišnieo %-lotticgu F. L. i/. Ljubljane, zadnje čnse pa stanujočega v št Vidu. L. je osumljen nekega vlomu v št. Vidu. Mož je iz zelo znane in dobro, ljubljanske družine, njegov jTokojni oče je bil v Ljubljani zelo ugleden mož. Zato jc. treba tem bolj obžalovati zablodo mladega možu. Vseeno pn je potrebno počakati s pod robnim poročilom, zlasti, ker proti njemu še llii podana ovadba. 0 Umrli so v Ljubljani v času od 14. do 22. i. m.: Terezija Zupančič, žena drž. uslužbenca v p., 63 let. Sv. Jakoba trg 8; Apolonija Novak, zasebnica 33 let, Vidovdanska cesta 1; Ivana Tomšič, žena tiskarja, 40 let, Poljanska cesta 45. — V bolnišnici so v istem času umrli: Julijana Oubouec, hči posestnika. 14 let, Vodice 16; Ivana Ogrinc, hči livaria, 6 mesecev, Kodeljevo Slomškova št. 8; M litija Benkovič zidar, 60 let, Stepanja vas 100; Josip Boško, 12 let, Bled; Anton Gorše, sin jx>-sestnika, 25 let, Sp. Brezovica 27; Marija Zobec, 32 let, Kot št. 24; Janez Dominik, posestnik, 54 let, Volčji potok 34; Katarina Bevk, žena Žagarja, 23 let, Vograde pri Kranju; Franc Ivančič, dninar. 26 lel, Nova gora 38 pri Logatcu; Jakob Gruden, mesar, Zelena jama 13; Ana Polonc, hči delavca, 1 mesec, Leše pri ArŽišah; Franca Cimprič, žena delavca, 50 let, Cverlarje 32 pri Kočevju; Jakec Zore, sin majerja, 10 mesecev, Kodeljevo, grad; Orge Peršurič, 48 lel, dninar, Petešovci 169; Franc Pirnat, jrosestnik, 50 lel, Brezovica pri Kamniku; Benjamina Kuhar, hči mizarskega pomočnika, 5 mesecev. Dunajska cesla 29; Angela Ropret. hči struparja, 16 let. Dunajska c. 35; Frančiška Sokol, hči delavca. 5 mesecev. Močilno 24; |akob Blažič, bajtar, 73 lel, Domžale. Industrijska ul. 3. 0 VroJIna aopet nastopa — hvala Bogu. Včeraj Je termometer v Ljubljani kazal že 28.2" C, dasi Je minimum bil le 15.R" C. Sedaj zopet občutimo polelj«, ki smo nanj že čisto pozabili v dolgotrajnem deževju. Vrtnarji že zo|iet zalivajo rože in rastlinje, kopalci se že zbirajo ob vodnh, turisti plezajo po gorah in pisarniške paro sn pote po pisarnah. 0 Bukova drva (kubični meter 150 Din) in trboveljski premog pri tvrdki »Kuriv o«, Dunajska cesta 33, telefon 3434. 0 V ljubljansko bolniinico. Štiriletni Jože Bohinc, mlinarjev sin v Cerkljah pri Kranju, se je v igri neprevidno približal konju, ki ga je udaril v čeljust in ga znatno poškodoval. Nesrečnega fantiča so domači za silo obvezali ter ga nato prepeljali v ljubljansko bolnišnico: Njegovo staoije je povoljno. Starši, pazite na svoje otroke! — Koželj Josip, 271etni posestnikov sin z Bleda, je včeraj popoldne na cesti med Bledom tn Lescami padel s kolesa in se močno potolkel po obrazu. Zatekel se je v ljubljansko bolnišnico. — Rebolj Anton, 47letni posetnik iz Ponove vasi pri Grosupljem, si je pri delu zlomil nogo pod kolenom. Tudi njega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. O Policijska kronika ne beleži danes nobenih posebnih dogodkov. Radi nedostojnega vedenja sta bila v noči med četrtkom in petkom ovadeni dve osebi, radi suma tajne prostitucije dve dekleti, radi neprevidne vožnje z avtomobilom, združene s telesno poškodbo, ena oseba in radi kaljenja nočnega miru sedem veselih bratcev.,Dalje so prijavljeni sledeči prestopki: poškodba vodovodne pipe, telesna poškodba, popadljivost psa, trpinčenje živali, izgred in žaljenje straže, samo-umor in kršenje odredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih lokalov. O Božja pot na Dobrovi pri Ljubljani. Vsako nedeljo in praznik — do vštetega 14. sept. — ko se vrše tu romarski shodi, bo vozil avtobus vsako uro na Dohrovo in nazaj v Ljubljano. Postajališče v Ljubljani 'ima na Rimski cesti pred gostilno Novak ali pa na dvorišču te gostilne. Marihot f Ravnatelj Ant. Puklavec Muribor, 21. avgusta. Danes ob tričetrt na 12 je na svojem domu v Mugdulenski ulici umrl ujjokojeni vinski nud-zorniik kletarski in ravnatelj pri bivšem velikem županstvu Anton Puklu ve c. Podlegel je posledicam možganske kupi, ki ga je zadela v sredo zvečer in ki ji je sledila pljučnica. Katastrofo je pospešilo dejstvo, da jc pokojnik, ravnatelj Puklavec žc dolgo bolehal nu sludkorui bolezni. Od srede zvečer pa do svoje smrti je bil ves čas v nezavesti. Vest o ujegovi smrti se jo hipoma razširila po mestu ter izzvala najgloblje sočutje v vseh krogih, kjer ji: bil blagopokojui znan. Ravnatelj Puklavec je bil svojčas uslil/beii v Gradcu. V tem svoistvu je zelo veliko storil zu razvoj in napredek' vinogradništva. Po prevratu jc prispel v Maribor, kjer je bil prideljeu velikemu županstvu. V jmstlednjeni času jc prevzel uredništvo lepo urejevali i h »Naših goric« ter je radi svoje odlične strokovne usposobljenosti užival velik ugled in spoštovanje ne sanuo v krogih domačih strokovnjakov na )>olju vinogradništva, ampak je njegov sloves segal tudi preko državnih meja. V Mariboru je Ibiln simpatična Pukla v reva oseba obče znana, saj se je z mladostno živahnostjo vse do zadnjega udeleževal mariborskega družabnega življenja. Pokojni Puklavec je bil blug in dobrodušen podpornik revnega dija-štva, ki gu bo ohranilo gotovo v hvaležnem spominu. • Pogreb jjokojnegu dobričiuc bo v nedeljo, 24. avgusta ob 16 na magdalensko juvkojiališčc. Plemenitemu pokojniku časten spomin! □ Jutri... Meljsko prosvetno društvo ima ob pol 17 svoj redni mesečni sestanek. — Poselska zveza takisto ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze i na Aleksandrovi cesti. — Ob desetih dopoldne se : srečata na Rapidovem igrišču Rapid (old boy) in j Svoboda. — Ob 17 istotam pa Rapid (L moštvo) | in Grazer Sportklub. □ Krščanska šola v Mariboru (škof, zveza) ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 9 dopoldne v dijaškem semenišču. Na dnevnem redu je čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila odbornikov, volitev odbora in slučajnosti. □ Maksimalna tarifa za avtoizvolčke, ki imajo svoja stojišča v mariborski mestni občini, se je na predlog mariborske mestne občine določila sledeče: osnovna taksa 10 Din, kilometrina podnevi in ponoči v Mariboru 7.50, izven kraja 5, čakalnina za vsaki dve minuti 2; če so v vozu več kot štiri osebe brez šoferja, se sme računati za kilometer največ 7 Din; za povratek praznega voza pri vožnjah nad 3 km počenši s 4 km za km 3.50; za prtljago, ki zavzema sedeže, in za pse za celo vožnjo 5 Din. Vsak avtomobil mora imeti taksa-meter, ki avtomatično registrira prevoznino in ča-kalnino z ostalimi doplačili vred. Mitnino in mostnino plača gost. Gost se more zopet izvoščka pritožiti pri obrtnem oblastvu ali pa pri bližnjem varnostnem organu, Za vožnje h krstu, birmi in poroki se plača po dogovoru. □ Enoletni trgovski tečaj slov. trgovskega društva v Mariboru. Omenjeni tečaj se otvori začetkom septembra v prostorih tukajšnje trg. akademije. Predmeti: slovenščina, srbohrvaščina, nauk o trgovini, korespondenca, trg. računstvo, knjigovodstvo, gospodarski zemljepis, blagoznanstvo, stenografija, strojepisje in lepopisje. Neobvezno se bo še poučevala nemščina s korespondenco ter nemško stenografijo. Poučevali bodo profesorji drž. trg. akademije. Vpisovanje je vsak delavnik od 9 do 12 v prostorih trg. gremija v Jurčičevi ulici. Vpisnina 30 Din, šolnina mesečno 400 Din, ki se revnejšim primerno zniža. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole. □ Mariborski trg dobiva novo, moderno lice. Na mariborskem trgu se vzpostavlja red v smislu najosnovnejših zahtev higijene in discipline. V kratkem pa bo dobil mariborski trg z novimi mesarskimi stojnicami lepše in čednejše lice. Bodo vse enako dolge in široke ler z modro barvo pobarvane; spodaj bodo zakrite in opremljene s sta-lažo, da ne bo odvečno meso z drugimi mesarskimi pripomočili prišlo v dotiko s prahom. Tudi bodo klini za obešanje mesa belo lakirani, ravno tako deska za razložitev mesa, Čisto čedno. Za stojnice bo treba znova zaprositi. Tudi pride na živilski trg vtč novih miz, □ Tombola na otoku. Kopališki odsek je dovolil tukajšnjemu Aeroklubu, da sme vršiti tombole na Mariborskem otoku, toda samo na za-padni strani kopališča izven žične ograje. Tom-bolske karte bodo prodajali poblaščenci »Naših kril« po 2 Din; glavni dobitek se bo takoj izplačal v gotovini. Čisti dobiček je namenjen za pospeševanje in razvoj civilne avijacij«, □ Maribor je zdrav. V času od 15, do 22, t. ni. se ni v Mariboru v smislu tozadevnega zdravstvenega izkaza mestnega fizlkata pojavil noben slučaj nalezljive bolezni, □ Iz tukajšnje krojaSke zadruge. S prav dobrim uspehom je napravil pri tukajšnji krojaški zadrugi izpit za mojstra Franc Kcbrič, krojaški pomočnik pri krojaškem mojstru Leopoldu Supancu v \Vilsonovi 13. □ Iz kopališkega odseka. Urarju J. Petelnu je kopališki odsek na svoji predvčerajšnji seji dovolil, da sme na otoku prodajati očala proti solnou. — Ugotovila se je sledeča frekvenca na otoku v mesecu juliju; kopalcev 16.658 ali povprečno dnevno 527; obiskovalcev pa 11.319 ali povprečno 365 dnevno. □ Strah kolesarjev ... Pred enim mesecem so spravili na varno proslulega sunitelja koles Jožefa Harija. Sedaj se ie ugotovilo, da ima Hari na vesti ( nič mani kakor 30 koles. Med drugim se je izka- ■ zalo, da je Hari bil tisti, ki je izmaknil kolo Vilku Apichu izpred Oicžnove 2, Francu Pirkmajerju izpred Tomšičevega drevoreda 32 in poveljniku požarne brambs I. Vollerju iz veže hiše na Slomškovem trgu 11. □ Promenadni koncert bo jutri od pol 11 do 12 v mestnem parku. Svira »Drava«. □ Na ribjem trgu je bila včeraj zaloga rib bolj pičla; sardele so se predajale po 18 Din kg, škombri pa po 28 Din. □ Prav živahno povprašujejo v tukajšnji Prosvetni knjižnici na Aleksandrovi cesti 6 zlasti za sledečimi knjigami; M, Jelusich: Caesar, Churchil: Nach dem Weltkriege, E. Bagger: Franz Joseph, Panait Istrati: Nerancula — Kyra Kyralina itd., Tschuppik: Kaiserin Elisabeth von Oesterrcich, M. Konge: Kriegs u. Industrie Spionage, Glaise-Hor-stenau; Die Katastrophe, Fiilop-Miller: Unter drei Zaren, J. Haydn: Jehovahs Geburt. Knjižnica posluje od 11 do 12 in od 16 do 19. Do konca avgusta ob sredah in četrtkih le od 16 do 18. □ Nezgoda. ISletni posestniški sin Tomaž Kacjan iz Sp. Polskave je pri delu tako nesrečno padel na koso, da si je pri tem prerezal desno nogo v gležnju. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. □ Nočno lekarniško službo ima tekoči teden Sihartova lekarna pri Angelu Varhu. □ Dobrodelna tombola naših vrlih pošta t je-" ne bo 14. septembra, kakor smo včera; poročali, ampak že 7. septembra in sicer na Trgu svobode. Naj pripomnimo, da so mariborski poštarji zbrali in izdali že preko 100.000 Din podpore bolnim tovarišem, vdovam in sirotam po umrlih tovariših. [J OOlehiico obhaja clanes telesno čvrsti in čili starosta mariborskih zdravnikov, zdravstveni svetnik dr. Josip Urbaczek. Slavljenec, ki uživa v vseh tukajšnjih krogih tople simpatije in velik ugled, je 5, maja 1908 skupno s takratnim načelnikom požarne brambe Josipom Kacekom in društvenim tajnikom Ivanom Laywerjem ustanovil tukajšnji reševalni oddelek. 1927 je bil odlikovan z zlato svetinjo za civilne zasluge L vso živahnostjo tudi še danes spremlja razvoi reševalnega dela. V teku današnjega dneva mu jc v znak spoštovanja in hvaležnosti izročil načelnik tukaišnjc požarne brambe Ivan Voler in vodja reševalnega oddelka dr. Karel Ipavic krasen srebrni lavorov venec, ki ga je izdelal pozlatar Aloiz Strumpf. Častitljivemu in za vse dobro vnetemu slavljencu ob visokem in redkem jubileju tudi naše naiprisrčneiše čestitke. □ Vsem rezervnim častnikom, ki so se borili pod srbskim praporom iu ki želijo prisostvovati slavnostni zamenjavi pcikovnih zastav pri Belgradu 6. septembra, nai se čim prei zglasilo pri poveljstvu tukajšnjega vojnega okrožja. Novo mesto Kolesarski klub Novo mosto priredi v nedeljo 24. t. ni. ob 8 popoldne kolesarsko dirko na J progi Kandija—Orni—UoUia vas—Žabja vas—Kan-dijn. Proga je dolga 8 km 200 m. Dirka je klubska, pri kateri bodo prvič nastopili tudi novinci, za kar je Že tudi precj zanimanja. Start In cilj je v Kandiji pri hišah gg. Klemenčlča in dr. Buha. Ker je klub Še mlad, se naproša cenjeno občinstvo, da prispeva s kakim prostovoljnim prispevkom. Nesre&a v delavnici. V čevljarski delavnici gosp. Vesela v Kandiji se je dne 21. t. m. naenkrat zrušil pod pomočnikom Avgustom Brvarjem stol. Pomočnik je padel nn tla ravno na nož, ki ga je pustil neki drugi pomočnik v kosu usnja, katerega je rezal na tleh. Nož, ki je bil obrnjen s konico navzgor, se je Brvarju zapičil precej globoko v bok in je fant moral iskati zdravniške pomoči. Vendar kaj hudega ne bo. na Dolenjskem Ptuj Celje Druga sejn odbora z« žalno sin vije pri-likom 10 letnice koroškega plebiscita se je vršila v četrtek, dne 21. avgusta zvečer v Narodnem domu. Na tej seji so se ugotovile nekatere spremembe k zadnjič objavljenemu programu svečanosti. Tako n. pr. sc bo žalna služba božja Za padlimi koroškim borci vršila že na sam dan obletnice- plebiscita 10. oktobra in ne šele v nedeljo 12. oktobra. Poleg t epa se bo skušalo doseči, da se bo žalna služba božja darovala po vseh župnijah kuvantinske .škofije, /a govornika na žalnem /.boru bo odbor naprosil pree. g. župnika dr. A r 11 c j ea. Delo za koroško razstavo je prevzel poseben odsek. Sodeč po stremljenjih pripravljalnega odbora, ne bo žalna svečanost samo v Celju na dostojni višini. tomvci l>o m-og-oče zainteresirati za to žalostno obletnico naše narodne zgodovine v obilni meri vso Slovenijo. j0r V celjski bolnišnici jc umrla v četrtek 21. avgust« SOletna Terezija Pa 1 še.r. občinska -reva iz Petrove. Naj ja sveti večna luč! JSr V celjski župni cerkvi so včeraj pričeli za prižnico poskusno odstranjevati omet, du u gotove, če se morda ne nahaja pod novejšim ometom kaka s-lccl starih Iresk. Delo vrši kipar g. Hohn.jec pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja g. Marjana Marolta. O rezultatih bomo poroča I i is Kurji tat v mestnem vrtu. Marija Lah, posostnico v Gozdnem delu, je prijavila polici ji, da ji je prošlo sredo popoldne izginila 40 Diu vredna kokoš. Tretjič da se .ji je to že zgodilo, pravi. Ali je tal med lisicami ali med dvon-oga-t-imi kurjimi prijatelji, šc ni (lopi ki no. Osebnn vest. V obširni far i pri Sv. Urbanu je nastopil koplansko službo č. g. kari Jaš, ' ■ sedaj kaplan v Žalcu. Utonil. Marljivi ITietni Janez Anžel iz Pla-car. vrha je utonili, ko se. je šel ki«p;it s tremi tovariši v jamo opekarne v janečovcih. Ko so tovariši videli, d« se potaplja v okrog štiri metre globoki jaiui, so vsi prestrašeni zbežali in so utopljenca šele čez dve uri potegnili iz vode. Nesrečnež ima nuiter-vdovo, kateri je bil močna iu edina podpora, kar je tem bolj žalostno. Sinrinu kosa. V Vareji pri Sv. Vidu je umrl daleč naokoli znani os k rbn*k minoritskih vinogradov 74letini Avgust Arnnš. Bil je čez 50 let oskrbnik in pravi strokovnjaki vinogradnik. — Pogreba se je udeležilo mnogo znancev in prijateljev. — Pri Sv. Vidu je utonila 9 letna hčerka uboge kočaricc — Pavla lliiga. Njenega trupla do sedaj še niso našli. Pri nezgodi je bila Drav.inja silno deroča im je ver jetno,' da je deklico zmesi« v Dravo. V Sv. Vitlu leži po kleteh še velika množina dobrega hnloža-iHi še -i/ Icla 1928. ki ga interesentom ponujajo po nizki ceini. Kamna gorica 30lotuicn Kat. prosvetnega društva v Kamni gorici. Naše Kut. prosvetno društvo praznuje dne 25. in 24. avgusta t. 1. 50letnico svojega obstoju. \ • ;boto, <1 nc* 2". zvečer ob S. priredi slav n, >1 n j akademijo, pri kateri sodelu jejo vsi društveni odseki. V nedeljo. <1 ne 24. dopoldne ob 10 se vrši zahvalim služba Jiožju, popoldne ob "i uprizorijo domači dijaki Sinikespearjevega. »Beneškega trgovca«, nakar m- \ rši bojiui sreiolnv, kateremu sledi prosili zabava s pevskimi nastopi. Vse prijatelj;; dru-tvn vabinvtK pridite ta dva dneva v Ivanino gorico, da skupno proslavimo jubilej drlo in »trenil jen j 'U dosepo k stol. prov.ciii.ili idej! Novo mesto, 21. avg. Sadna letina, zlasti v novomeškem okraju, kaže bolj slabo. Opažajo se še posledice lanske pozebe, posebno na starem drevju. Zelo na mestu bi bilo, da bi banska uprava dala sadjerejcein kako podporo, ua pr. v obliki brezplačne razdelitve sadnih dreves. Za Dolenjsko bi bilo zelo umestno, da bi se tu forsiralo južtio sadje. Po mnogih krajih Dolenjske bi bilo zelo priporočati nasaditi obcestne sadne nasade. Od hrušk je najpriporočljivejša vrsta za take nasade tepka, od jabolk pa bobovec. Prav bi bilo, da bi se cestni odbori malo pobrigali za to. Grozdje kaže odlično. Peronospore do začetka avgusta sploh ni bilo, pojavila se je šele v prvi polovici tega meseca, a brez škodljivih posledic. Vinogradniki precej pridno vršičkajo, le škoda, da so nekateri pričeli s tem prezgodaj in jim je toča vsled tega napravila več škode. V začetku avgusta so pričele zoreti zgodnje vrste grozdja. Portugalka je že precej črna in tudi španjol se že mehča. Ker je verjetno, da bo letos veliko vina, ga bo ludi težko prodati; zato naj se že vendar enkrat zganejo kompeter.tni organi iu dajo inočno podporo za osnovo nove vinarne v Novem mestu. Vinarska zadruga bi rabila svojo lastno klet z modernimi aparati in bi sprejemala le od svojih novsce Politično življenje je preneseno po prihodu Nj. Vel, kralja iz Belgrada na Bled. 0 važnih avdijencah je »Slovenec« že v teku ledna poročal. Razgledišče »Kuhovnico« je otvorilo v nedeljo 17 ,t. m. blejsko olepševalno društvo »Zarja«. Pri slavnostni otvoritvi je sodelovala godba gasilnega društva Bled-Mlino. Razgledišče se nahaja tik nad blejskim kolodvorom in nudi prekrasen razgled na jezero, Karavanke in vso gorenjsko pokrajino. Dohod je jako lahek in prijeten po dobro nadelani poti od vile »Krkoik odnosno hotela »Evrope«. Promet na cesti Bled—Lesce je kolosalen zalo nič čudnega, če se je v nedeljo avtobus >A1|>-avtu« družbe prevrnil v potok, ki teče tik ceste. Skoda je seveda precejšnja, večje poškodbe pa trpi samo šofer, dočim je par potnikov odneslo le lažje pruske. Drugi karambol se le primeril v torek dopoldne v bližini trgovine Pretnar, kjer se ie avtobus »A-lbus -družbe zaletel v avto nekega Zagrebčana, ki je vozil ravno iz garaže ter mu prizadejal občutne poškodbe. Drvenje avtomobilov po blejskih cestah je bilo že pnrkrnt omenjeno, pa se zato ne zmeni nihče poklicanih. Vsled lepega In toplega vremenu se je pojavil zopet nn ulicah prah ln dobro bi bilo, da bi občina dala ceste zjutraj in popoldne škropiti, ker prah, 1d gu delnjo dirjajoči avtomobili, je neznosen. Anglelke pevce smo pozdravili na Bledu v Četrlek dopoldne; pozdravil Jih je g. Župan Ivau Rus; I itd I ostale publike je blld pri sprejemu precej. Popoldne so v dvorani Zdraviliškega doma zapeli po angleško; vstopnino pn so poklonili blejskim ubogim, zu kar jih moramu pohvaliti. V Četrtek smo imeli čast pozdraviti v svoji sredi ludi prevzvlšnegn nadškofa dr. Ani. Bon. •Jegliča, ki le bil ludi na dvoru. Vijolinski virtuo«. ravilalelj Glasbene Matice v Celju gosp. Karlo. Sancili, ki se mudi na oddihu med nami, igra v nedeljo ua enodušno željo občinstva pri jutranji sv. maši v cerkvi Sv. Pavla naslednje skladbe za violino s spromljevanjetn orgel: Ant. Fr. Tenaglla: cerkvena arija iz leta 1600. Pugmtni-Kreisler: Praeiudium et Allegro. Fr. Ve-racini: Andanle Religioso iu lako bodo zopcl za-zvenele krasne posli znamenitega mojstra goslarjr. Alojzija 1'alfncrii v Grnzu, ki smo jih občudovali v naši cerkvi prvič na dan Marijinega Vnebovzetja in čigar kompletni kvartet poseduje naš slov. vir-ttioz kot posebnost te vrste. Nesreči. V živo apno je padla 3 letna hčerka tovarniškega delavcu g. Jožeta Lazitik* in zado-bila težke poškodbe. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. — Levo roko si je zlomila pri padcu iz lestve v trgovini gospe Kržan gdč. Petavsova Miri. Spodrsneta je lestva in padla na lla. ler se lako poškodovala pri tem omenjena Irgovskn jj;j-mocuica. Jezica Hudo .Ip zbolela Apolonija Rergant. vsem gostom In obiskovalcem priljubljene Alešovcs gostilne znana natakaric!!, ki ie pred meseci praznovala svojo GOlelnico. V jielek popoldne so jo nenadoma odpeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico, kjer bo morala žena po zdravnikovi odredbi prestati operacijo slepiča. Želimo dobri Ale-ševi Poloni skorajšnjega okrevanja in vrnitve iz bolnišnice. Z zidarskega odra je nevarno padel in se močno pobil ter obležal v nezavesti tukajšnji zidarski mojster Ivan Erjavec. Ko se je mudil nn stavbi in nadziral delo, nui je zdrselo na tramu, zdrknil .je raz eder in obležal na tleh. Priskočili so brž delavci in zidarji ter mojstra z vodo spravili k zavesti. Pri padcu pa je dobil Erjavec več vidnejših prask in manjših ran. Naš tamburaški ihor, pred letom osnovan, se pod vodstvom svojega ustanovitelja ter voditelja g. organista Cerarja prav lepo in uspešno razvija. Pri rslznih društvenih prireditvah prijetno krajša odmore ter poživlja prireditve zv lahkoživimi komadi ln koračnicami. Od časa do časa se pojavlja zbor tudi na vrtovih tukajšnjih gostiln, kjer skrbi gostom za razvedrilo In* zabavo z ubranim igranjem. Zadnjo nedeljo je z,bor n. pr. koncerliral pri Urbanclm v Stožican, eno prihodnjih uedelj {ki bo igral menda tudi pri Alešu. BILANCA DR?.. HlPOTEKARNE BANKE Iz bilance Drž. hip. banke, objavljene v »Službenih novinah«, posnemamo, da so zavodu zaupana tuzemska sredstva ponovno padla od 2.117 milj. na 2.105.6 milj. Znižali so se samostojni fondi ter fondi in glavnice javnih ustanov. Inozemska tuja sredstva so ostala neizpremenjena. Med aktivami so se nadalje znižale naložbe in gotovina od 448.3 na 352.6 milj. Nadalje pa so se povečala posojilu od 2.748.8 na 2.848 milj., to pa v glavnem radi novih lombardskih jrasojil, ki so narasla od 93.6 na 157.6 milj. Kratkoročna posojila za gradbe so sc znižala od 5.2 na 1.7 milj. Glavne postavke bilance so bile sledeče (v oklepajih podatki za "mes. junij; vse v mili. Din): Aktiva: gotovina 24.2 (38.7). Nar. banka in Poštna hran. 328.4 (409.5); posojila: na nepremičnine 2.207.1 (2.200.6)', na dohodke in doklade 407.0 (373.5), vodnim zadrugam 74.6 (75.9). kratkoročna za gradbo 1.7 (5.2), lombardna 157.6 (93.6) dom. menice 74.4 (58.0), tek. račun lin. min. 34.5 (22.1), tekoči računi 39.7 (43.5), nepremičnine 59.9 (58-5). efekti fondov 46.5 (46.5), kavcije 222.2 (117.1), razno 281.7 (273.1). Pasiva: samost. fondi 74-0 (74.4), fondi iu glavnica javnih ustanov 1.535.0 (1.557.2), priv. glavnice iti vloge 496.6 (485.4). rez. fond 40.6 (40.6). ainort. fond 4.5 (4.5), spec. fond. fin. min. 20.7 (20.7), založnice in obveznice 921.1 (021.1). predujmi 69.7 (69.7),-redni tek. račun lin. min. 12.4 (12.4), posebni 31.0 (31.0). tek. račun družbe Ba-tignolles« 34.5 (22.1), tek. računi 251.7 (238.3), razno 214.5 (225 4). * Razstavni prostori na ljubljanskem velesejmu i za šuniarsko iil lovsko razstavo so popolnoma za- j scdeui. Razstava, ki se otvori v nedeljo, dne 31. av-( gusta in trnja do 15. septembra, bo zelo jiestra. Gozdarstvo je nameščeno v obeli novih zgradbah M in N, lesna industrija v paviljonu ]. lesna obrt v paviljonu E, stroji zu obdelavo lesa v strojni .zgradbi' F, lovstvo v zgradbah G in O. Na pol-odprtih prostorih bo nameščena razstava lovskih psov i n Zoo, ostali prostor pa je zaseden z razstavljala najrazličnejših predmetov. V paviljonu K je misijonska etnološka razstava in v L higijenska razstava. Raznovrstni stroji in orodje na prostem in pa zabavni oddelek bodo izpopolnil: pestro sliko. Novodošlih prijav sc ne more več sprejeti. Izpremembe v trgovinskem registru. Vpisi: »Avtoproinet ZbaCnik-, d. d. z o. z.. Rob pri Turjaku (40.000 Oin; Zbačnik Ignac, Cimperman Karol, I a mni k Jože, Pefcrlin Ludovik); Uran Franc, trgovina s kurivom. Glincc, Tržaška cesta. — Izpremembe: A. Senčar in sin, Ptuj (izstop družabnika Šenčur Alojza); Ljubljanska gradbena družba, z o. z. Ljubljana (izbris posl. Ravnikarja Franca, vpis Kavk» Karla); Lovro Petovar, trg. z meš. blagom. Ivatiikovci (vpis nrok lovro Petovarja): Tosjp Reich, Ljubljana (vpis kolekt. pro k. R. Amonija, R. Teu); Univerzitetna tiskarna 1 Blasnlkn nasi. (izbris uprav, svetnikov Rožatic Miha, Pokltt-kar Aleksander, Vehar Ivan; vois Ravnikar lože. Sek ol a |ože. Spende Anion); J. Iltiller in druodporo v cementu, da si lahko zgrade cementne cisterne po istem sistemu, kot Jih je napravila Grmska kmetijska šola v svojih vinogradih na Trški gori. Cisterne so zgrajene tako. da se izteka vsa voda iz potov in položnih parcel ter s streh skozi čistilnik v rezervar. Borza Dne 22. avg. 1030. DENAR V današniem deviznem prometu so bili tečall večinoma nekoliko slabejši. Do zaključkov je prišlo v devizi Trst, kier ie bilo zaključeno privatno blago, v devizah Curih, Dunaj in Praga pa je intervenirala Narodna banka. Ljubli*na. (V oklepajih zakljiični lečaji.) Am-sterd. 2270.50 bi. Berlin 1346.50 bi. Bruselj 787.68 bi. Budimpešta 988.50 bi. Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 795.22—798.22 (796.72). London 274.54 bi. Newvork 56.25 bi. Pariz 221.70 bi. Pratrn 166.89-167.69 (167.29). Trst 294.05- 296.05 (265.05). Zagreb. Amsterdam 2266 - 2272. Berlin 1345 do 1348. Bruselj 787.68 bi. Budimpešta 087 090. Curih 1094.40—1097.40. Dunai 795,22 -798.22, London 274.14- 274.94. Nevvvork 56.15-56.15. Pariz 220.70--222.70. Praefl 166.89-167.69, Trst 294.14 -296.14. — Skupni promet brez kompenzacij znaša 4.23 milj. Din. Belerad. Berlin 1345—1348. Brusell 786.18— 789.18. Dunaj 705.22 —708.22. London 274.14 do 274.94. Nevvvork 56.15-56.35. Pariz 220.70-222.70. Praga i66.39—107.69. Milan '204--206. Curih. Bel g rad 9.12875. Amsterdam 207.15. Atene 6.675, Berlin 122.84. Bruselj 71.86. Budimpešta 90.20. Bukarešt 3.065. Carigrad 2.445. Dunaj 72.70. London 25.05. Mad»id 54.80. Newyork 514.275. Pariz 20.23. Praga 15.26. Sofija 3.72. Trst 26.935. Varšava 57.70. Kopenhagen 137.025.' Stock-holm K38.25. Oslo 137.90. Helsiuglors 12.95. VREDNOSTNI PAPIRJI Danes ie bil pri slabejši tendenci promet v vojni škodi in sicer samo v promptnem blagu, Dolarski papirji so ostali neizpremenieni brez prometa. V bančni papirjih je bil običajen promet v delnicah Praštedione, Jugobnnkc in Poljedelske po včerajšnjih tečajih. Med industrijskimi papirji beležijo promet Nar. šum., Trboveljska in Union mlin, nekoliko nazadovala je pa osicška Šečerana, ki je bila v teku sestanka zaključevana po 310, nadalje po 309.50 in 308. Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.50 bi., 7% Bler. pos. 87.25 bi., Celjska pos. 160 den., Liublj. kred. 122 den., Praštedione 920 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Šešir 105 den., Ruše 280—300. Zagreb. Drž. p a p.: 1% inv. pos. 89 bi., agrari 55—56, vojna škoda ar. 138.25—438.50 (438.50), kasa 438.25—439 (438.50), 8. 438—439, 9. 438—439, 10. 438—439, 11. 438—439, 12. 438 do 439, 8% Bler. pos. 97.25—97.75, 7;',; Bler. pos. 86.50 do 86.875, 7% pos. Drž. hip banke 85.50—85.875, 6% begi obv. 78—78.75. — Bančne delnice: , Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 31—36, Polio 55.50—56 (56), Kreditna 96 den., Union 191.50—192.50, Jugo 77.50—78 (77.50, 78), Li. kred. 122 den., Mcdiunarodna 65 den., Narodna 7.950—8.050, Obrtna 36 den., Praštediona 910 do 920 (920), Etno 155—165, Srbska 186—190, Zemeljska 133—135. — Industrijske delnice: Nar. šum. 25—26 (25), Guttmann 147.50—160, Slavonija 200—202, Našicc 1100—1250, Danica 109 bi., Pivara Sar. 170 den., Šečerana Osjek 309—310.50 (310, 309.50, 309), Nar. m. 20 den., Osj. ljev. 180 den., Brod. vag. 110—112, Union 115—120 (115), Vevče 124 den., Isis 36—40, Ragusea 375—400, Oceania 210 den., Jadr plov. 510 b!., Trboveljska 399—400 (400, 399), Split Cement 470 bi. Belgrad. Nnrodnti banka 7.900, 1% inv. pos. 92—92.12, agrari 56—56.50, vojna škoda 452.50 do 453, 8 453, 9. 456. 12. 463. Srečke Rdeč. križa 55, 7% Bler. pos. 89.25. Notacije naših državnih napirjev v inozemstvu. London: 1% Bler. pos. 86—86.75. — New-york- 8% Bler. pos. 96 75—97.25, 7% Bler. pos. 86.25—86.75, 7",i pos. D. jI. B 84.75—86. Dunaj. Don. sav. jadr. 88.35, Wiener Bank-vorein 18, Creditanstalt 47.50, Escompteges 159, Ruše 35.50, AAlplne 24.25. Trboveljska 49,40, Krani. ind. 41, Leykam 4, Rima Murany 82.30, Žitni trs Danes je Budimpešta bila neenotna, učvrstila pa se je koruza. Pri nas je položaj neizpremenjen kakor tudi cene, Sombor. Pšenica: bč. 78 kg 170 -175, bč. Tisa šlep 80 kg 175 -180, gornjebč. 79-80 kg 172.5 do 177.5. slav. 78 kg 150- 155, sr. 78-79 kg 152.5 do 157.5, ban. Bega šlep 79 kg 170—175, ban. Bega kanal 70-80 kg 167.5- 172.5. Oves: bč. 135-140, sr.. slav. 132.5 137.5. Ječmen: bč. 64 65 kg 112.5 do 117.5, bč. letni 69-70 kg 152.5- 157.5, haranski 70 kg 167.5-172.5, Koruza: bč. 122.5 127.5, bč. sept. 125-130. Moka: bč. 0g, Ogg 305 315, 2. 275 do 285, 5. 230 240, 6. 165-175, 7. 115-125, 8. 95 do 100. Otrobi- bnški 85—90. Tendenca neizpremenjena, Promet 245 vagonov. Budimpešta. Tendenca mlačna; koruza trdna. Promet srednji. Pšenica: okt. 17.09—17,36, zaklj. 17.09—17.10; marc 18.81 — 19.05, zaklj. 18.80—18.81; maj 19.33—19.52, zaklj. 19.32—19.33. — Rž: okt. 10.98—11.27, zaklj. 10.08 II, marc 12 30—12.45. zaklj. 12.18—12.20. Koruza: avg. 16.50. zaklj. 16.70; sept. 15.92 16, zaklj. 16.10 16.12; tranzit avg. 14.20- 14.45, zaklj. 14.45—14.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 5 vag. buk. drv, 1 vagon desk in vagon rezane jelovine. Tendenca neizpremenjeno mlačna. Povpraševanje jc za 2 vag. pol. tramov 11-13 do 21-26 cm in 600 ntoralov 4 cm 60 X78 mm. 600 moralov 4 cm 38X78. 100 lir za trame. 200 za morale fko meja, nadalje za I vag. (24 25 in3) buk ncobroblj. desk 27 mm od 2 m dalje (1 m* do 750 kg). Živina Mnrihorski živinski sejem, 22. avg. Pripeljanih je bilo 364 svinj. Cme: 5- 6 tednov 85—125, 7-9 tednov 180-250, 3 4 mes. 300—350, 5—7 mes. 450—500, 8—10 mes. 650 - 850, 1 leto 900— 11CO, I kg žive teže 11 13, I kg mrtve teže 15— 17, prodanih je bilo 216 komadov. Cerknica Popravek. Naše poročilo z dno 14. t. m, pod naslovom Mlad tat* ne odgovarja resnici, ker ui I iil Vaš dopisnik pravilno informiran Pri prizadetem niso našli nn domu nič od ukradenih reči. S tem noše prejšnje poročilo jki-prav I jamo. da ne bolno komu škodovali na do brcni imenu. Toliko pravici na ljubo. Članom S K Grafike! V nedeljo, dne 24. t m„ naj se javijo na Igrl-lirije sledeči igralci, in sicer ob 7.30 gg.: Zupančič, TeVpin, Strthr, Bežan, Muzlovič, Žagar I In II, Blohar, Korbar, Glavač Pungerčar, Tršan, Hren in Kolariči ob 9 gg.t WoIimith, Mihelič, Novak, Paiek, Kmetič, Pukl, Srebotnink, Urbančič, Strohmaier, Stupica I i" Pe'ieon in Zetnan, Re. dilelli: Frledl Pcocrko, Kobal in Meklna. — Na-čelnik. V deželi pravljic Francoski delovni minisler Pierrc T ivil, čegar po sredovan;u ic uspelo končati orjaški štrajk v pre dilnicah severne Francije. Skiti v Sibiriji Skiti, ki so se v starem veku pojavljali na severnovzhodnih mejah tedaj znanega sveta, to je v sedanji Južni Rusiji, so itneli svojo pravo domovino v Sibiriji, v predelih Altajskega gorovja. Dosegli so precej visoko kulturno stopnjo, kajti zgradili so močne kladare, izdelovali rezbarije iz lesa in obdelovali kovine. O tej stari, dozdaj neznani kulturi, ki je cvetela v Aziji od 6. do 4. stoletja pr. Kr., podaja sedaj na podlagi mnogoletnih raziskavanj ljeningraj-ski profesor S. J. Rudenko nekaj zanimivih podrobnosti. Med drugim je našel prof. Rudenko iz mogočnih debel stesan grob nekega skitskega kneza. Grob je imel dva predela; v enem je ležalo kneževo truplo, v drugem pa trupla njegovih konj, ki so jih bili očividno ob njegovi smrti zaklali in mu jih dali v grob, da bi mu bili na onem svetu takoj na razpolago. Prostor, v katerem je ležal knez, je bil oplenjen. Našli so v njem samo prazno krsto in kos preproge, s katero so bile prevlečene stene; razen tega različno gospodarsko orodje. Tatovi so bili skušali 11 dreti tudi v drugi oddelek, toda orodje, katerega kose so še našli, se jim je pri tem zlomilo. Tako jc konjski grob ostal nedotaknjen. Vsega so našli deset v tamkajšnjih zamrznjenih tleh izvrstno ohranjenih konjskih trupel. Njihove uzde in sedla so očividno predhodniki sedanje konjske opreme. So zelo umetno delo in okrašeni z lesenimi figurami, ki so pokrite z zlatimi ploščicami. Podobe predstavljajo ljudi, zveri, srne, ovne in ptice. Dva konja imata na glavi masko iz kože in klobučevine, bogato okrašeno z zlatom. Maski imata podobo srnine glave. Konjska trupla prepeljejo v Pctrograd, cla jih bodo raziskali zoologi in biologi. Obupen čin histerične ženske Strašno dejanje je storila v neki vasi pri Chalon sur Mere neka 24 letna ženska. Prišla je na morski kanal s štirimi otroci in z dojenčkom v naročju. Vse štiri otroke je pahnila v vodo, potem pa še sama z dojenčkom skočila za njimi. Več ljudi, ki je prizor opazovalo, je skočilo v vodo, da rešijo otroke in žensko. Zal pa so rešili samo žensko z dojenčkom, dočim so ostali otroci zginili pod vodo. Ženska je bila zelo histerična in je pričakovala porod šestega otroka. Avtobusna nesreča ob Labi v Krkonoših. Ubitih je bilo osem oseb, šest težko ranjenih. O Finski se redko in malo govori in spada med najmanj znane dežele v Evropi. Vsak ve o njej le to, da je nosila preje jarem ruske oblasti, da je pa po svetovni vojni postala samostojna; splošno znana je dalje kot domovina Nurmija, kot dežela prohibicije in v zadnjem času kot dežela kmetskega upora proti komunizmu. Cujmo, kaj pripoveduje o njej A. Gotz-Bergroth: Na Finskem so naselbine redko sejane. Do soseda je včasih dve milji daleč, do zdravnika pa dan hoda. Železnic ni in električne luči tudi ne. Ko nastopijo zimski večeri in mrak že ob treh popoldne požre poti, poleni gredo ljudje in živali spat, ali pa sede ob ognju in pojo stare pesmi. Knjig razen svetega pisma ni: tem močneje žive gozdne in jezerske pravljice v ljudski duši. To so povesti, ki jih podeduje sin od očeta, v katerih se družita praznoverje in vera, luč in tema. Poletni večer pa je nasprotno sam veder smeh, ples in žganje. Pred teboj se nenadoma razprostre srebrn zaliv v okviru baržunastega mahu. Globoko vdihavaš vonj sočne detelje in uganeš skrivnost žoltih lisičic. Večer in noč, solnce in luna postanejo dogodki, hrup in naglica mesta in tlakanih cest tone polagoma v brezpo-membnost. Kdor jo videl Finsko tako, da jo vzljubil vonj njene zemlje, tiho lepoto samote in otožne večere, je ne bo nikdar pozabil in bo vedno hrepenel po njej. V Helsingforsu vsekakor je življenje velemestno. Lepo oblečene žene > finimi rokami pijo kavo. Hoteli so deloma zelo dobri, jed kakor pesem. Tu vedno najdeš Ruse, politike, ki potujejo tod skozi, revolucijske sleparje in sovjetske idealiste, Švede, Dance in Fince. Godba igra le malo jazz, pač pa slišiš tu še stare ciganske napeve in pa slovanske pesmi kot spomin na rusko dobo. pesmi, polne otožnosti in sentimentalnosti Alkoholna prepoved, ki j,> država zelo , strogo izvaja, je odprla Fincem nove poklice in cele nove organizacije. Vsakomur ni mogoče, da bi imel lasno vodo in 95 odstotni špirit za liker, toda Finci ju s slastjo pijo. !>odnebje je rodilo potrebo po alkoholu, a država je to potrebo prepovedala. Zato je pa vsa dežela polna tihotapcev s špiritom. Če se v temnili avgustovih nočeh voziš med čermi, opaziš na bregu tod in tam luči — domačin li pove, da so to znamenja, kjer moreš dobili alkohol. V veliki restavraciji naročiš čaj. La-hak ali močan? le vpraša natakar Bolj močan, prosim. Dobil boš žganje. Vse občinstvo igra zvečer v lokalih skupno nedogovorjeno igro proti policiji in vohunom. Če živi finsko ljudstvo priprosto, živi finsko plemstvo, veleposestniški gospodje, po svojih dvorcih razsipno in gostoljubno, prav kakor začasa Gogolja in Turgenjeva. Vsak je še kakor kralj na svojem gradu . Vendar so od leta 1918. svojo ulogo med finskim narodom doigrali. To so stari pristaši Švedov, Tzprememba v španski vladi: od leve na desno: Julio Wais, novi finančni minister; Arguilles, dosedanji finančni minister. Sedmi dan počivaj Sovjetom se njihova nesmiselna uredba z nepretrganim delovnim tednom slabo obnaša. Ogromna večina delavstva — tudi komunističnega — je sedaj, ko jo jc preizkusilo, proti njej in zahteva, cla se odpravi. V tostvarnih svojih ulogah opozarjajo delavci, da sedaj delavec nikoli nc ve, kdaj bo imel prost dan, kar jim povzroča marsikako škodo in nepriliko. Razen tega imajo posamezni člani družine ob različnih dneh v tednu prosto, tako da se družina nikoli ne more zbrati in skupaj uživati prostega dne. Dela prost dan je postal brez vsakega zmisla. Ljudje ga ubijajo s pijačo. — Pritožbe proti nepretrganemu tednu so postale že tako številne, cla je ljeningrajski delovni urad izjavil, da bo treba obnoviti skupni dela prost dan. Vendar pa da ta dan nikakor ne bo nedelja, da bi iz tega ne kovali kapitala verski elementi. Tako hoče komunizem na vsak način poteptati božji zakon, ki se glasi: Sedmi dan počivaj. Toda božji zakon bo veljal, ko o ruskem komunizmu ne bo več nobene sledi. Usoda ruskih pregnancev Brat generala Kutjepova ie poskusil due 21. t. m. samoumor. Z britvijo si je prerezal grlo. Rana pa ni smrtna in so ga težko ranjenega prepeljali v bolnico. Tudi on je bil častnik v ruski vojski in se jc v zadnjem času siromašno preživljal kot dninar v neki papirnici. Nov tip letal Čisto na tihem so trije iznajditelji, katerih imen še nočejo povedati, na neki ladji, ki ni imela nobene zveze s suho zemljo, sestavili popolnoma nov lip letal. To letalo ima namesto kril vodoravno ležeče Fletlnerjeve rotorje, ki jili goni motor na veter. To letalo lahko z mnogo večjo brzino nosi desetkrat večjo težo, kakor navadna letala. Čuje se, cla bo la izum financiral avtomobilski industrijalec Creysler. Nesreča na moHjaa Lloyd Foweyeva jahta Islandec . ki je pripadala eskadrili kraljevske jahte, se je ponesrečila v zalivu Lantivet. Pri lej priliki je utonilo 5 mož — med temi bivši rudarski minister King — in 1 žena. Nesreča se je pripetila med hudo nevihto. Ogromni valovi so vrgli jahto na čeri zaliva. Posadka se je skušala rešiti na rešilni čoln, toda morje ga je odplavilo. Medtem se je jahta potopila. Dobrotnih človeštva Te dni so znanstveni prijatelji sira Ronal-da Rossha proslavili njegovo odkritje povzročitelja malarične bolezni. Kakor je znano, je sir Rossli ugotovil lega človeškega škodljivca pri podrobni sekciji moskitovega telesa. To veliko znanstveno dejanje se mu je posrečilo pred 33 leti. Tedaj jc bil Rossli. po mnenju \vale-škega princa v stanju, da omogoči življenje na tretjini naše zemlje. Razni govorniki so po-veličali Rosshove zasluge za človeštvo in znanost. Sir Williani Simpson je izjavil, da je Ros-shovo odkritje rešilo milijonom ljudi življenje, sir Aldo Castellani pa je proglasil Rossha za največjega, sedaj živečega genija. Proti trgovini z dekleti Komisija Društva narodov proti Irgovini z ženskim blagom se je 21. t. m. sestala v Ženevi, da določi obseg potovanja na račun Društva narodov v svrho proučevanja trgovine z ženskami na bližnjem vzhodu. Za to proučevanje je Rockefeller daroval vsoto 125.000 dolarjev. Rešilna obleka, ki jo je iznašel neki neplavač in ostal v njej 3 dni in 2 noči na vodi. 20.000 dolarjev za svetovno mojstrico V ameriških športnih krogih tarejo trd oreh. Nedavno umrli senator Plielan je v oporoki volil svetovni mojstrici v tennisu, Heleni Wills, poročeni sedaj Moody, dvajsettisoč dolarjev. To nc bi bilo nič hudega, če ne bi se bila oglasila ameriška zveza za lennis in vložila ugovor proti legatu. Zveza izjavlja, da je smatrati teh dvajsettisoč dolarjev kot plačilo za njeno igro in če jih Wills sprejme, postane s tem poklicna igralka. Značaj amaterke bi se ji ne mogel več priznati. Vsa Amerika je pozorna, kako se bo slučaj razpletel. Mrs. Moody-Wills zaenkrat izjavlja, da je stališče zveze nezmiselno in namerava potemtakem legat sprejeti. »Neumen osel sem bil, ko sem te poročil!« »Ali si še sedaj osel?« »Nu, veš kaj...« Potem se mi zahvali, da sem tako ugodno vplivala na tvoj razvoj.« * Nu, gospod profesor, kako se mi je posrečil mamin portret?« «Zelo velika podobnost, milostliva gospodična, v resnici zelo velika. Videl sem, kako je gospod oče, ko jc stopil pred sliko, nehote skril svojo smotko za hrbtom.« elita in manjšina prebivalstva, oslabljena in pomehkužena, malokrvna. Nova Finska se smeje izrazom »tradicija« in »konvencija«: obojega ne potrebuje več. Čudovito mlada je in pogumna, industrija in vojaštvo sta še-le od včeraj, moderna Amerika gre tu svojo zmagovito pot. Kaj bi tu staro, izumirajoče plemstvo? Čisto svojevrsten narod so ti Finci. Nepokvarjeni so in pošteni: težko si pridobiš njihovo prijateljstvo, a če si ga pridobil, ti ga ohranijo vse življenje. Smejejo se redkokdaj in smeh mora imeti /.misel. Južnjak se smeje zaradi smeha, ker se smeje pokrajina. Finska pokrajina se ne smeje, marveč sanja, a Finec ne sanja, marveč misli in premišljuje, iu ko bo enkrat dovolj dolgo mislil, bo pokazal drugim narodom, kako lepo je zrasel. Jezik, star kakor pleme samo, je bil prešel v pozabo, postal primitiven kakor ljudstvo, in začenja sedaj še-le z ljudstvom rasti. Pred sto leti je bila še švedščina kulturni jezik dežele, jezik šol in univerz. Danes je švedščina sicer še obvezna, a niti ne za življenje potrebna. Finsko zveni neskončno mehko in neskončno otožno v narodnih pesmih, ki so vse ubrane v mollu in govore o ropu in umoru, krvi in ljubezni. Kdor si želi romantike iu pozabe, naj potuje na Finsko. Sedmograški Karlovec (Alba Julija) s cerkvijo, v kateri se bo vršilo kronanje romunskega kralja Karola. Največji most na svetu Zgradba največjega mostu ua svetu se bliža svoji dovršitvi. To je novi most v sydney-skeni pristanišču. Srednji del mostu obstoja iz enega samega jeklenega loka, najdaljšega, ki so ga kdaj zgradile človeše roke. Razpetina loka znaša 650 č., celotna dolžina mostu pa 3770 čevljev. Preko mostu bodo tekli štirje tiri cestne železnice. Vozna pot bo tako široka, da bo moglo istočasno voziti po 6 voz v vsaki smeri. Za pešce sta določena dva hodnika, ki sta po deset čevljev široka. Najmanjši promet je proračunan ua 168 vlakov cestne železnice, 6000 voz in 40.000 pešcev na uro. Gradbeni stroški znašajo doslej 6 milijonov funtov šter-lindgov (1 funt = 277 Din). Velika severna pot Na pobudo bogatega brodarja Frcderik-a Johnesa jc sklenila skupina njegovih stanovskih tovarišev v Cardifu poiskati novo trgovsko pot skozi Severni Ledeni occan. Dne 12. t. m. jc zapustilo pristanišče 50 s stroji, živili, obleko in dr. potrebščinami natovor-jenih parnikov. Odšli so v več skupinah po šest parnikov z lomilcem ledu na čelu vsake skupine. Prodreti hočejo do ustja Jeniseja in Obji, velikih sibirskih rek, in obiskati Ob-dorsk ter druga mesta na Daljnem Severu. Če bo potovanje uspelo, hočejo Cardifski brodarji uvesti reden promet z bogatimi sibirskimi deželami. Pismo iz Pred n»k») dnevi jc bila v Novem S»du »klicana pomembna »eja obeh odborov Mati Srpske. Prišlo je do več odločitev, ki bodo drugam usmerile bodoč« delo ustanove. Sam Matičin predsednik g. K. Vrhovac smatra to sejo za »prelom v delu Matice po svetovni vojni«. Tendenca, ki jo vidno zasleduje g. Vrhovne in še nekateri odbor, niki, bi bilai spraviti Matico Srpsko. po dolgih letih mučnih prepirov in nesporazumov do kontne urejenosti. Kot prvi in največji korak k temu stanju so pravil« M. Srpske, ki jih odbor pripravlja in o katerih je bilo tudi na tej soji precej besed in je prišlo celo do končnega teksta. Omenjam samo najvažnejše določbe: Matica ima en glavni in več krajevnih odborov, Glavni odbor vodi vso akcijo ustanove in sestoji iz sedemnajst članov, od katerih pa mora bili osem aktivnih književnikov. Glavni odbor se deli po funkcijah v tri pododbore. Uredniški se peča s čisto književnimi vprašanji. Ima ludi posebno telo: književni svet. Po novem statutu M. S. bo ustanova dobila posebnega ravnatelja, ki bo odvzet precej posla dosedanjemu tajniku. Tajnik pa bo v bodoče javzet samo s književno-prosvetnim delom. Novi štatut je precej moderniziran in bo razmahu M. S. samo v korist. Nekatere njegove določbe so precej analogne onim il moderniziranih pravil Srpske Knjiž. Zadruge. Ni dolgo tega, ko je Ž. Miličevič za uvodno mesto »Politikine« književne strani, ki je pa z sadnjim. torkom menda prenehala, napisal prijeten članek »Knjižnice brez knjig«. Srčica njegovega razglabljanja, osnovna misel in povod njegovega članka je sledeča konslalacija: » . . . vse dijaške knjižnice naših srednjih šol bi razdelil v dvoje velikih skupin: prva bi teritoriialno zavzela predele »everno od Save in Donave in stanje v tem delu je, če že ne prav dobro, vsaj znosno; druga, ki obsega kraje južno od omenjenih rek, in v kateri je stanje dijaških knjižnic če ne do konca obupno, Vsekakor zelo žalostno.« Sicer je tem neenakostim mogoče najti celo vrsto opravičil (in Ž. Miličevič jih tudi z ljubeznijo išče), vendar se mi zdi, da je marsikod vse premalo idealizma in podjetnosti pri osnavljanju in bogatitvi dijaških srednješolskih knjižnic. Ne bom obširneje razpredal ob tej priliki to sicer zanimivo in kulturno-prosvetno zelo pereče vprašanje. Samo eno, a frapantno sliko naše Baostalosti v vprašanju podjetnega in edino mogočega knjižniškega življenja bom dal, sliko, ki je bolj črna in žalostna kot vse jeremijade g. Mi-ličeviča. Belgrad kot prestolno in četrlmilijcnsko mesto danes nima javne knjižnice, v kateri bi človek mogel (kot jc pa povsod drugod v navadil) priti do zadnjih književnih novosti in posebej do perijodičnih književnih in drugih revij. To je minus, ki ga menda nima nobeno naše vsaj nekaj deset tisoč broječe mesto. Človeku ne preostane drugo, ko da naroči za drage denarje vse potrebne revije. Pa govorite o nezadovoljivem stanju dijaških knjižnic po Črni gori, Hercegovini in Makedoniji. V Belgrad, v prestolnico, poglejte Ui popravite, kar se še popraviti da! Belgrajsko založniško podjetje »Nolit« (Nova literatura) bi po vsej pravici lahko vzporedil z ljubljansko »Modro ptico«. Po klenem prevodnem programu, kakor tudi po lični opremi knjig. Doslej ao v prevodu izšli: Baillon (O eni Mariji), Re-marque (Na zapadu . ..), Sinclair '(Metropolis, Me-njači) in Strenvvels (Hlapec Jan). Posebej čislajo Uptona Sinclaira. Ko sem že pri njem, naj omenim, da je pred nekaj tedni izdal Mirko Kus-Ni-kolajev kot 5. knjigo »Socijalne misli« brošuro z naslovom: Upton Sinclair. Na petinpetdesetih straneh je avtor dal bolj socijalno-propagandno kot literarno plat pisateljevo. Znani francoski politik in premier Herriot je lani dalj časa potoval po naši državi v spremstvu pesnika Jovana Dučiča. Nedavno je izdal v Parizu potopisno knjigo »Pod oljko«, v katero je [razvrstil impresije iz Jugoslavije in Grčije, Začenja z vstopom v našo državo pri Rakeku (oziroma z Julijsko krajino) in konča pri Djevdjeliji. S posebno ljubeznijo je opisa! posamezne južno-srbske samostane. Omenjam, da je prevod jugoslovanskega dela knjige »Pod oljko« izšel v prvi polovici avgusta v »Politiki«. Izšla je zelo obsežna (zv. 249—252) številka »Misli«, Poudarjam, da je revija po snovi bogatejša ko »S. Knj. Glasnik«. Samo eno napako ima: neredno izhajanje. Posebej zanimiva so uvodna V. Čorovičeva »Pisma iz Hilandara« (prvi del) Izvirno prozo so dali: Milica Jankovič, Dušan Va-Eiljev, Andjelko Krstič, Bor. Jevtič. Zanimivi so prevodi iz sovjetskega slovstva (Jakovljev. Ivanov). Med članki bi omenil: »Estetsko vaspitanje omladine putovanjima i njen etički život« (Slobo-dan Popovič), Pogrebni običaji kod Rimljana i Srba (M. D. Bandovič) in Jurkovičev članek »Borba za klasičku kulturu u Slovenačkoj«. Belgrada M, Kičovič je pred meseci izdal v N. Sadu obsežno studijo o Karadičevem sodobniku Jovanu Hadžiču. V junijskem »Letopisu M. Srpske« pa je R, Vrhovac ostro napadel sicer z zadovoljstvom sprejeto monografijo. Polemika «e jc zelo razvila in te dni je g. Kičovič publiciral posebno brošuro kot odgovor na Vrhovčevo neugodno kritiko. V prestolnici zelo uspelo deluje že več let kulturno društvo »Zemgor«. Pravkar pripravlja cel ciklus predavanj o zgodovini in kulturnih vrednotah Rusi)*. Pri lem delu bodo udeleženi tudi Hudo-žestvenlkl, ki so se za stalno nastanili v Belgradu. Predavali bodo najboljši ruski znanstveni in kulturni delnvei, Doslej so najavljena sledeča predavanja: Katarina II., Upori začetkom XVII. stol., Moskovska Rusija iz dobe Ivtma Groznega, Kijev, ska Rusija itd. Dr. S. Župie je objavil antropozofsko studijo o Nazorovi »Stoimeni«. Deveti zvezek »Ruskega arhiva« prinaša naslednje zanimivosti: Masaryk in slovanstvo (dr. J. Pcpoušek), Sanje v Turgenjevu (A. Relizov), Cerkvena glasba v Rusiji (S. Orlov), Sodobna ruska grafika (E. Elenev) in še več drugega. A. Boglič pripravlja četrto pesniško knjigo z naslovom »Crteži sa periferije«. Izide te dni. Povodom današnjega preobraženskega (po prazniku) zborovanja zveze knjigarnarjev je znani belgrajski založnik in donedavni predsednik omenjenega društva g. G. Kohn objavil v »Politiki« droben članek klene vsebine. Predvsem nastopa proti konkurenci kioskov, ki jo isti vrše knjigarnam. in pa proti inozemskim agentom, ki v gtav-nem razširjalo iujo, tako pogosto pornografsko literaturo. Opravičen je g. Kohnov zahtevek po Zakonu o knjigarnah. Že več tednov se mude v Južni Srbiji slikarji M. Tartaglia, Anton Huter in Lazar Ličenovski. Te dni se vračajo v Belgrad. Jesenska umetniška razstava bo prinesla precej novega, posebej v po-krajinarstvu, ki je že od nekdaj najuspelejši žanr srbohrvatskih slikarjev. T. P. * Češki roman z nase zemlje, češki mladi li-terat Ladislav Vladyka se v svojih delih peča predvsem z erotiko. Ze naslovi povedo velik del vsebine. Za njegovima knjigama Bar E1 Ghazalu in Samo telesu je izšel sedaj na 299 siratieh roman Mnogo-ženstvo. Dogaja se v dalmatinskem primorju. S tem romanom se pisatelj pač ne sme preveč ponašati. Tudi kot zdravnik si ne bi smel dovoliti tako lasciv-njh stvari. A ludi sicer kaže roman nekako neod-pustljivo površnost in naglico, četudi si skuša pisatelj včasih iz 1ežav pomagati s kratkimi vprašanji. Miselni razvoj je živa slika duševne in telesne lenobe. Takih ljudi, kakor nam jih opisuje Vladyka, je še hvala Bogu pač malo med našimi ljudmi in tudi med gosli naših kopališč. Edina vrednost knjigo so posrečeni in včasih celo izvrstni opisi in vtisi dalmatinskih krajev in našega Bleda, škorla samo, da ta lepa mesta izgleda jo kakor cvetlice na močvari. * »fSiovedi«, ki ga je začela izdajati Autor-Cen-trala za avtorska prava d. d. v Zagrebu, Strossmayer-jev Irg 1-1, in ki je bil zamišljen kot internacionalna revija v italijanskem jeziku, je že po prvi številki prenehal izhajati. Iz društvenega življenja Glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani priredi nu Komarjevo #iedeljo (24. avgusta) svojo veliko letno veselico v hotelu »Bellevue«. Igra celotna godba »Zarja< in >Jazz band«. — Na v sporedu jc ples. srečolov z lepimi in mnogimi dobitki, .šaljiva pošta in druge zabavne točke. Začetek ob 4. popoldne. — Vstop prost. — Kdor se hoče veselo z&buvatii. nuj se udeleži te ko-marjeve veselice v »Bellevue-ju«. Pevska zveza Udeležence pevskega tečaja opozarjamo, da se začne tečaj v ponedeljek 25. 1. m. ločno ob 3 v Marijanišču. Za vaje pri orglah naj prinese vsakdo s seboj primerno zbirko, ki jo ima pri roki, za pevske vaje pa mora imeti vsakdo Aljaževo pesmarico Mohorjeve družbe 1 in 2. del in Cerkveno pesmarico za moški zbor, ki ;o je izdal SI. Premrl. Kdor te še nima, jo bo dobil po znižani coni pri tečaju. Druge note bodo razdelili pri vajah in predavanjih. Sklep tečaja bo v četrtek 28. I. m. okrog poldne z občuim zborom Pevske zveze, tako. da se bo mogel vsakdo vrniti že z opoldanskim vlakom. Za stanovanje in hrauo smo poskrbeli. Odbor. Spori JUNIORSKI NOGOMETNI TURNIR Finale jutri ob H.10 lllrljotovali pod vodstvom g. Retteta: Malič, Berglez, Volkar, Varšek, Zupančič, Unterrei-ler, Rihar,"Oman, Košak, Kneževič, Doberlet, Pfei-fer. Od teh igralcev pričakujemo, da bodo uspešno zastopali po Avstriji in češki slovenski nogomet. TAKO JE PRAV! Te dni sem bral, da naši časopisi prinašajo kuliurno ocene hrvaških in srbskih del, obralno pa o slovenskih dosledno molče. Ista slika je bila tudi v sporlu. Medtem ko smo vedno naše čilalce obveščali o udejstvovanju vodilnih klubov Zagreba in Belgrada, niso v Zagrebu in P>elgradu nikoli posvečali delovanju naših klubov kakšno psžnjo. Po končanih tekmah smo brali redkokdaj kakšen rezultat. Kar naenkrat so pa pričeli prinašati ludi listi v Zagrebu in Belgradu načrte turnej in iger naših klubov v inozemstvu. Tako je tudi pravilno in lojalno. RAZNE ŠPORTNE VESTI Iz zanesljivega vira smo prejeli vest, da j« dobil BSK vabilo za daljšo turnejo po Danski. Državno prvenstvo bi pa igralo rezervno moStvo. Čeprav ifluleda ta vest uekoliku fantastična, bo resnična. Rezervno moštvo BSK je v zadnjih mednarodnih tekmah igralo zelo dobro. Danes igra to rezervno moštvo s »»lavnim budimpešlanskim klubom FTC. Na daljšo turnejo po Evropi so prišli ameriški profesionall Kali Hiver. V Pragi so dosegli proti Slaviji z. 2:2 neodločen rezultat, danes in jutri pa igrajo ua Dunaju proti WAC iin Austriji. So to sami angleški profesional ni igralci, ki igrajo lep nogomet. Doznavamo, da se s temi profeaijonali pogajata tudi Hašk in Gradjanski. Ni izključeno, da bu agilnima kluboma Zagreba la angažma, čeprav je precej drag, tudi uspel. Belgrajski /SporUsta poroča, da je g. Kuret zaprosil JNŽ, da bi reprezentančno moštvo odigralo v Ljubljani eno tekmo. Hodisi pod t'ii;mo BSK ali pa kot državna reprezentanca. Pozdravljamo to idejo čeprav jo najbrže ne bodo upoštevali. LAHKOATLETSKI MITING PRIMORJA Akademski športni klub Primorje v Ljubljani priredi na svojem igrišču na Dunajski cesti, dne 6. septembra ol> l(> in 7. septembru ob propagandni internaeionaJini ineeting. — Program je sledeča: Sobota, (i. septembra ob 16: 1. 100 m seniit.. 2. met krogle, 3. skok v daljavo, ■i. 1500 m, 3. 200 in predick, b. met kopja, 7. 400 metrov predtek. H. skok ob palici, 9. štafeta 400 X 300 X-'00 X 100. — Nedeljo, 7. septembru ob 13: 1. 100m lin.. 2. skok v višino. 3. met disku,. 4. 2U0 m fin., 3, 800 m, <> troskok. 7. 400 I metrov fin.. S. 3000 ni, 9 stufeta'4 X 100, 10. sta-leta 3 X 1300. — ASK Primorje. LAHKA ATLETIKA. Finsko prvenstvo. Prav lepi rezultati so bili doseženi na finskem lahkoatletskem prvenstvu, ki se je vršilo v Tammersforsu. Sodeloval je tudi Nurmi, toda le pri teku na 10.000 m. V naslednjem prinašamo izide: 100 m Koponeu 10.7 sek.; 200 m A. JSrvinen 22.2 sek.: 400 m A. JSrvinen 49 s»k.; 800 m Larva 1:56.4 min.; 1500 m Purje 3:29 min.; 5000 m Virtanen 14:50 min.; 10,000 m Nurmi 31:04.6 min.; 110 m lese Sjostedt 15.2 sek; krogla Wahl-stedt 14.92 m: disk Kivvi 43.40 m; kopje M, Jarvinen 71.70 m; skok v višino Reinicka 1.85 m; skok v daljavo Tolamo 7.02; troskok Makinen 14.85 m; skok s palico Lindroth 3,85 m. Programi Radio-Ljubtjanat Sobota, 23. avgusta: 12.30 PloJSc. — 13.00 Časovna napoved, plošče. — 13.80 Iz današnjih dnevnikov. — 18.30 Duo: Kitara-mandolina (gg. Samarin-Karrnel). — 19.30 Dr. Pavel Breznik: 0 potresih. — 20.00 Prenos iz Belgrada. — 22.00 Čar sovna napoved in poročila. — 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse). Nedelja, 24. avgusta. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. R. Tominec: Versko predavanje, 10.20 Jože Okorn: O čebelarstvu. 11 Koncert radio kvarteta. 15.00 Plošče. 15.30 Pevski koncert (»renos iz Vidma pri Krškem). 20.00 Šlagerje in narodne pesmi poje g. Jože Gostič, operni tenorist. 21.00 Prenos z Bleda (Erich Herse). 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Šlagerje poje g. DanijOt Bučar. Dragi programi i Nedelja, 24. avgusta. Belgrad: 12.30 Narodna glasba. 16.00 Narodna glasba. 17.00 »Ljubosumnost«, enodejanka. 17.30 Učiteljstvo in blagostanje naroda, predava S. P. Nikolič. 20.00 Večerni koncert radio orkestra. 21.00 »Traviata«, opera (plošče), Verdi. — Budapeit: 11,30 Koncert opernega orkestra. 14.00 Plošče. 17.10 Lahka glasba. 18.45 Pevski koncert. 20.15 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 11.10 Koncert simfoničnega orkestra. 15.30 Popoldanski koncert. 19.00 Komorna glasba. 20.11 »Britderlein fein«, nato ljudski koncert. — Milan: 10.15 Jutranji koncert. 10.45 Religiozna glasba. 12.15 Lahka glasba. 19.30 Koncert zabavne glasbe. 20.40 Prenos operete, nalo plesna glasba. — Praga: 20.05 Koncert godbe na pihala. 21.00 Koncert radio orkestra. 22.20 Ciganski koncert. — Langenbergi 20.00 Ples na proslem Orkester in pesmi. — Rim: 13.30 Koncert radio kvinteta. 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert in plesna glasba. 21.02 »L'elisir d'amore«, opera. — Katovice: 15.40 Ljudski koncert. 17.25 Konccrt orkestra. 20.15 Ljudski koncert (Varšava). 23.00 Plesna glasba. — M. Ostrava: 11.00 Koncert j radio orkestra. 12.00 Koncert radio orkestra. 16.15 Zabavna glasba 22.20 Ciganski orkester. (=111 = 111 SSS^o^o go «55o S o^. - li^šs •g-aiieSS 3r.s3 a * ..5« So rsš-ss i as**«! C N I S •Sia* škl« Jčr« t!*0 — Pt ~ PO <0 S"S"*U Al —C — -i 2: « o> ■ * > u m i k N - > f>.£ g " U jsci;; |q »» ~ ^ ^ O ► 3a.=f s S i Iga |ca ' TTbRcS i 111 = 111 = Rumeni gusarli 52 (Sodobna zgodba.) »To je zopet dobro. Ce ste torej vsi leh misli, pa poskusimo s svojo srečo! In ker bo v dobri uri v?,šlo solnce, nimamo časa kar nič odveč. Kdo izmed nas bo ostal tu ter pazil na lanšo in jetnike? :' »Ubiti lumpi vsi, vsi tloba umleti! pravi Eh Sang, ki sc je z veliko resnobo udeleževal razgovora. »Ne, tega ne smemo storiti/' ga zavrne Mihael. »Pač pa je gospod Fing izmučen bolj ko vsi mi drugi, saj je že toliko pretrpel, odkar so mu p#žgali domačijo. Zato mislim, da bo prav, ako ostane on tu. Jetniki so dobro zvezani, kraj je tudi jako dobro skrit; tako se bo v teh kratkih urah, ko bomo drugi odsotni — mislim vsaj, da ne bomo dalj — lahko dobro spočil « Lo Fing je predlog sprejel in tako se je čez nekaj minut vsa družba podala v sampanu na pot. Oborožili so se s puškami jetnikov, Tim pa je povrh vzel seboj še železni drog, ki jim je tako zelo prav prišel, ko so Lovra reševali iz ječe. Kmet jih je izkrcal, ko jih je peljal nekaj časa po reki navzdol, priporočil jih Previdnosti, nafo pa se vrnil na lanšo. Hi Fo jih je vodil in tako je mala družba p tih mož prodirala kar mogoče hitro, dospela do steze, ki se jc vila zadaj zu pagodo, se splazila preko polja in se slednjič oprezrlo vtihotapila v sadovnjak, kamor sta bila Mihael in Lo Fing ubežala iz skednja. Tu so se ustavili, Hi Fo pa se je skrivaj prikradel v vas, si ogledal ves položaj in pripravil vse potrebno, kakor mu ie naročil Mihael. Hi Fo se je odstranil kot duh. Ostali pa so s tesnim srcem in nestrpno čakali, da se vrne. Nevarnost je bila vedno večja, kajti bližala se je zora, upali pa so, da bo njihovo podjetje imelo samo tedaj uspeli, ako nastopijo še pred dnevom, ko sovražnik ne bo mogel videti kako malo jih je! 88. Matroz r.jove, tuli. Vsi so si globoko oddahnili, obenem pa jih je zaskrbelo, ko so ugledali Hi Foja, kako se je tihotapil skozi drevje proti njim. Šepetajo je poročal Čengu o svojem izvidu, Čeng pa prav tako tiho prestavljal njegove besede Hclandcem in Angležu, ki so se stiskali okoli njega. Pred nekaj urami, tako je pripovedoval, je v stanu Ming Vang Tanga bilo naenkrat vse pokonci. Dva sla sta namreč v največji naglici prihitela iz trdnjave ter prosila, naj ju poglavar takoj sprejme. Ko ju je zaslišal, je kazalo, kakor da se je odločil oditi s sloma v trdnjavo, kajti večja družba njegovih mož se je zbrala pri hišnih vratih, da ga spremi. Nato pa je vsekakor moral svoj sldep naenkrat spremeniti, kajti ljudi so zopet poslali v njihov stan in zavladala je zopet prejšnja tišina.« »Oh, škoda! pravi Lovro. "Le zakaj niso odšli! Kaj pa vaščani? Kaj so rekli? : vpraša Mihael. Hi Fo pove, da je skrivaj govoril z zaupnimi prijatelji. Z navdušenjem so pozdravili priliko, da se otresejo težkega jarma gusarjev in pokazali, da z vsem srcem zaupajo Holandcem, ki jih bodo gotovo mogli rešiti. Prva bleda svetloba je naznanjala prihod zarje, ko se je mala družba plazila iz sadovnjaka proti skednju, kjer je bil prej zaprt Mihael. Hi Fo je stopal spredaj in kazal pot, za njim sta šla Mihael in Tom, Lovro, Čeng in Eh Sang so jim bili pa tudi takoj za petami. Nakana se jim bo posrečila samo tedaj, ako i zgrabijo gusarje docela nepričakovano, zato si slišal 1 komaj kak rahel šum, ko so se po prstih bližali zadnji strani skednja. Brlog gusarjev je bil le še petdeset metrov oddaljen. Mihael je oprezno poškilil izza skednja in ugledal nerazločno postavo nekega moža, ki .je bil bržkone na straži in se je malomarno naslanjal na steno Ming Vang Tangove hiše. Hiša Budžaka, kjer je bila nastanjena manjša skupina gusarjev, je pa stala še kakih dvajset metrov dalje. Delovali so po načrtu, ki sta si ga bila izmislila Mihael in Lovro. Eh Sang in Hi Fo sta neoborožena brezbrižno odšvedrala proti Vangovi hiši, kakor da sta vaščana, ki sta zgodaj ostala. Ostali pa so s pri-(frževano sapo gledali izztl skednja in ju videli, kako sta koracala mimo hišnih vrat in prišla vštric stražnika. Ta pa ju je samo od strani pogledal, pai ju ni smatral vredna, da bi se še nadalje za nfu brigal. Toda la mirni prizor se je mahoma spremenil. Eh Sang je planil kot panter bliskovito na lenega stražnika. Odpor je bil samo neznaten in kratek. Ko so namreč skočili Mihael in njegovi trije tovariši izza skednja in pritekli do skupine, ki se je borila, je stražnih že ležal na tleh, ne da bi sc ganil. Hi Fo jo nekdaj že stanoval v hiši, ki si jo Je prilastil Ming Vang Tang in joje zato dobro poznal; stekel jc z Mihaelom in Timom k vratom. Lovro, čeng in Eh Sang so planili proti naslednji hiši. Hi Fo je takoj spoznal, da so vrata zapahnjena. Brez oklevanja jo zavil na levo, kjer je na hišo mejil kakih sedem čevljev visok vrten zid, ter splezal nanj, za njim pa Mihael. Tim je zid samo pogledal in nekaj potihem zagodrnjal, nato pa se pognal s tako gibčnostjo nanj, kakršne bi možu njegove postave nihče ne prisodil. Mihael ga je spretno podprl, tako jo brt>-dar zid okobalil, nakar so se vsi trije spustili na drugi strani doli na majhno dvorišča, MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglat - . 5 Din. Oglasi nad devot vrstlo sa računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamka ne odgovarjamo, ilužbodobe Vajenca za ključavničarska obrt sprejme takoj Belec Lovro, Kamnik. Samostoj. gospodinja dobi službo v župnišču na deželi. - Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 9503. Mesarsk. pomočnika dobro izurjenega v pre-kajevanju, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 9446. Učenke za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Hatek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova ul. 13. Vajenca za kolarsko obrt, od 15 do 16 letnega, močnega in pošten, staršev, sprejme Iv. Šetina, Mokronog. Izurjeno pletiljo in učenko za nogavice, nad 15 let staro, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Jerica Fajgelj, Železniki št. 46. Vajenca ia čevljarsko stroko takoj sprejme Govedič Franc, Maribor, Franko-panova ulica 10. Kuharico sprejmem z dobrimi spričevali s 1. septembrom k manjši družini v bližini Ljubljane. Plača do 400 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Kuharica« št. 9467. Vajenec poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, se spreme v trgovino z blagom v Ljubljani. Kaslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 9315. Učenca za veliko trgovino z mešanim blagom V večjem kraju na Gorenjskem iščem s hrano in stanovanjem v hiši. Biti mora priden, pošten ter dober računar. Ponudbe pod »Stroga šola«. j Šoferska šola 1. oblast, konc., Čamernlk, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto) - Tel 2236. Pouk in praktične vožnje. S2BS0S3 Gostilno z inventarjem in mcsnico brez inventarja, odda v najem Breznik Julijana, Maribor, Taborska 8. Skladišče se išče v bližini Miklošičeve ceste. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »Takoj« št. 9460. Lokal ali hišo za preureditev trgovine na deželi blizu lame cerkve ali pa v veliki stranski vasi, vzamem v najem, pozneje kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Brez-konkurenca« štev. 9466. Stanovanja V prijazno sobico sprejmem na stanovanje solidno gospodično. Mero-sodna ulica 1/1 (Žabjek). Lepa sobica nemeblovana se odda na Dunajski cesti. Naslov v upravi lista pod št. 9493. Solnčno stanovanje 3 sob, pritiklin, komfort, II. nadstr., neposredno poleg sodišča, ugodna lega za pisarno, posebno odvetnika, prosto takoj oz. I. IX. Vprašanja na upravo pod »Rabim prostore« št. 9421. Zaslužek Iščem za vse kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike. Prodajo je odobrilo in omogočilo pristojno ministrstvo. Zaslužek 3—6000 Din mesečno. Obrniti se je osebno ali pismeno na Kovačevič, Beograd, Ko-larčeva 3/1. Zastopnike« za vse večje kraje sprejema Narodna štedionica i založni zavod d. d., lili-jala Beograd, Kralja Milana ulica 13/1. Siguren mesečni zaslužek najmanj 4500 Din. Zaželjen kapital od 1200 Din. Dtfvfcfi iai i V ■•/'vi!: ItiA r roucii mo Tehtnica za trgovino — sistema Schulz Universal — za 15 kg, ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti. Pisalni stroj kupimo, dobro ohranjen, najraje »Undervvod« ali sličnega. Ponudbe z navedbo cene in stanja na upravo »Slov.« pod značko »Špedicija« št. 9504. Gostilni - deželski za 93.000 Ln 65.000 Din - proda Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Pridno služkinjo ki pa mora znati kuhati, sprejme s 1. sept. učiteljska rodbina. Najraje Primorko. Zglasc naj se le take, ki bi ostale v 1 hiši trajno. Pod »Zvesta1 in poštena« št. 9485 na upravo »Slov.« Manufakturist dobro izvežbana moč, sc takoj sprejme v mami-iakturo. Javiti se je v Nabavljal, zadrugi uslužbencev držav, železnic, Ljubljana VII. Spričevala seboj. Kmetijo 47 oralov, polovico gozda, s pridelki, proda za 170,000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna 30. Gosposko posestvo 50 oralov, z vilo, proda za 300.000 Din Posredovalnica Maribor. Sodna ulica št. 30. Enodružin. hišo novozidano, z vrtom — ugodno proda Kmetic Miha, Tezno pri Mariboru, Ptujska 175. KUPUJEM STALNO samo večje komplekse bukovih gozdov od katerih les bi moral bili sposoben za izdelavo pragov. Istotako kupujem bukove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe je poslati na ANTON PETRIČ, Novo mesto. Pi3nino dobro ohranjen, izboren glas. ceno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 9458. Gramofon znamke His Master Vo-ice«, polnoj|lasen, s trojnim peresom ir. '0 ploščami. naprodaj Prikladno za gostilne. - M a y e r , Gledališka ulica 10. Trgov, pomočnik 25 let star, mešane stroke, želi mesta. Gre tudi kot potnik. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Samostojna moč 6«. Iščem službo kot lesni manlpulanf, na-kupovalec ali slično. Vešč sem cclotne lesne manipulacije, - Ponudbe poci »Vesten- št. 9311 upravi. Pošten kmetski fant išče službe v mestu. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 9494. Naprodaj! Posestvo: hišo, pod, hlevi, njive, travniki, gozd itd., vse ugodno in ceno. Natančna pojasnila daje Fr. Tomšič, Višnja gora. Hišo z gostilno in mesarijo, kupim, od-nosno vzamem v najem v meslu ali trgu na prometnem kraju, - Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Gostilna«. Mlin naprodaj v najbolj prometnem kraju v bogati okolici z žitom. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 9270. V Mariboru je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par-fumerijc, papirja, šolskih potrebščin itd. — na debelo in na drobno — pri DRAGO ROSINA, Vetrinjska ulica Stev. 26. Sejmarji! Čedno okrašene ter razne gladke piškote dobite pri medičarju - B. Grah, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11, na dvorišču. Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ul. 4 in Stari trg 12. Koruzo za Krmo oddaja najceneje veletrgovina žita in uioke A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je inasi Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. H&NJAK lekarnar -- SISAK Razpis z dne 17. t. m. v »Slovencu« št. 187, razglašena oddaja del za gradnjo prosvetnega doma v Novem mestu se zaključi v sredo 27. avgusta ob 5 popoldne in ne 25, avgusta, kakor je bilo razglašeno. Stavbna zadruga »Prosvetni dom« v Novem mestu, dne 23, avgusta 1930. Auiofaksi Novo mesto- Kandlfa M. Hočevar releion št. Pohištvo priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni NREGAR IN SINOVA Št.Vid nad Ljubljano — nasproti kolodvora VELESEJEM 1939 začetek 31. avgusta splošni vzorčni velesejem, tehnični in stavbeni velesejem od 31 avgust?. do 5. septembra tekstilni velesejem od 31. avgusta do 3 septembra velesejem športnih predmetov od 31. avgusta do 4. septembra Obiščite obenem tudi ,, mednarodno krznarsko razstavo Pojasnila dobile pri zastopstvu SrEGIJ, JC|nitS>5fair?.st Gledališka ulica 8/11 Telcf 2925. Prva celotna izuaja i Ooktorja F.-ancefa Prc-Sttrttčs z&rano Cona Din 4()"—. eleg vezana Din 55*— luqos8ovanska krricsarna u (.tabli* n). Pcrica za pranje t. električnim strojem išfe službe. Ponudbe na oglasni oddel. »Slov,« pod Perica 44 Več stavbnih parcel ugodno naprodaj v občini Ježica, 5 minut od Dunajske ceste. Vodovod in luč poleg. Cena po ' dogovoru. - Naslov pove ; uprava lista pod št. 9456. j Gozdno graščinsko j posestvo, 300 oralov, po-llovico smrekovega gozda j 20.000 m;l, lesna industrija, moderno opremljena I graščina, proda za 6 mil. 509.000 Din Posredovalnic« Maribor, Sodna 30. Že pokašljujcte! Nikoprost Vas odvadi kajenja takoj in slane enkrat za vselej franko 76 Din. Razpošilja: losip Lindič - Ljubljana, Ko- menskega 36. im. 11 t ^ ___ „ _ ____ Puhasto perje kilogiam po 38 Din raz pošiljam po povzetju nai-mani 5 kg - Potem risto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja | vsakovrsten su! tesan in agan les. ladiska tla cenc oddaja Fran Šuštar, Do-enjska cesta. Te cfon2424 Inštruktorja iščem za matematiko m višje razrede srednjih šol. Ponudbe na upravnišlvo Dva dijaka lekarne Dr. G. P1CCOLI- »Slovenca« pod št. »100«. Glince, cesta IX, št. 20. se sprejmeta na slano- < ja v LJUBLJANI krepča vanje in domačo hrano. ; oslabele, malokrvne, od- rasle in otroke. kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust jo zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Clilorodont-pastc. Zobje dobijo krasen .sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčasto Chloro' dont-ščetke, ker ista čisti zolio tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-pastc, ki stane Din. 8-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno Ramo v originalnem tnodro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodeto brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. ^ ipvelše mosEele kovčegastih aparatov znamke RIS MASTER S VfllEE z avtomatičnim ustavlja-čein in sprožilom dobite samo v PRODAJNEM DEPOT-U »gramofon" - a. siasberger Ljubljana. Miklošičeva cesta 34 Stalna razstava najnovejših gramofonov. Vsak aparat je strokovno preizkušen in se odda z 2 letnim jamstvom. Zadevajte cenike in sezname plošč! lama Nedelja 7. IX. Velik godalni in pevski koncert', pevci Milanske Scale 50% popust na železnici. Vstopnina Lir 15.—. Brezplačen vizum. Pojasnila, vstopn ce, vozovnice Biro |OS. KID4R, Ljubljana Dunajska cesta 31 Telefon 27-59 In POTNIK. imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj starše da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek in sukenj znamke »TIVAR«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker so cene »TIVAR« oblek sledeče: Oblekce za otroke od 3—6 let . od Din 110 Oblekcc za fante od 7—10 let . od Din 130 Oblekce za fante od 11—-15 let . od Din 200 Obleke za moške vsake velikosti od Din 240 Obleke za muš. vsake vel., boljše od Din 290 Roglani za fante.......od Din 290 Raglani za odrasle......od Din 450 Zimske suknje.......od Din 300 Posamezne hlatc......od Din 8'v Modne hlače........od Din 150 Volnene stonks hlače.....od Din 150 Razen 'cga opozarjamo, da imamo vedno na zalogi fine črne in modre kanigarn obleke od Din 690 do 790. Izvrstna izdelava. Blago dobro. Cenc brez konkurence. Postrežba solidna. Samoprodaja -TIVAR« oblek Ivan Kos, družba z o. /... Ljubljana Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63. Izmed sodobnih književnih izdaj so M Preiti ini spis! priznano tako po vsebini knlcor po opremi na prvem meslu Vsak zvezek slane broširan Din 45 — elegantno vezun Din 60-—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Otrokom do končani šoli dajajte redno vsak dan po 2 do 3 male žličke okusnega železnega kina vina Otroci Vam bodo zdravi, veseli, dobrega teka in močnih živcev. „ENERGIN" jih obvaruje vseh bolezni. ENERG1N železno kina vino se dobiva v lekarnah in drogerijah, 1 polliterska steklenica Din" 40 —. Po povzetju razpošilja Laboratorij ALGA , SUŠAK. '3 velike steklenice Din 128'—0 velikih Din 248'— in 1 zastonj. : • . v V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljub-jena soproga, mati, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa žena tovarniškega delavca dne 22. avgusta t. 1. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnipc bo v nedeljo 24. avgusta 1930 ob 4 popoldne od doma žalosti Vevče št. 92 na ondotno farno pokopališče, Ljubljana-Vevče, dne 22, avgusta 1930. ŽALUJOČI OSTALI. taVft^jrVd- j rr.V.HV-VMčiJl^, v- Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Knrol Ceč. Izdajatelj: Ivan Rnkovec. Urednik Franc Krotužar.