PSftftlfra t^^nrviggtgvMT
Mariborski
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 128
Maribor, petek 6. junija 1930
»
P«2un nedelje in pTKflikov vaak dan ob 16. uri V«J|* iMMine. prejem«« ir upravi:«ll po poiB 10 Din, d6slaWjen na.dom p«12 Din
telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
/PIRA«
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceataH.13
Oglkti po tarifu
Oglate »prejema tudi oglatni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreJemova.ullcailtr^
Organizacija zdravstva
v našem mariborskem okrožju — misli-mo tu na ozemlje bivše mariborske oblasti — je bila od prvega početka obstoja naše države na višini, kakor menda v nobenem drugem delu države. Zlasti kar se tiče števila bolnic, smo nedvomno pr-vačili. Nerazumevanje centralnih oblasti za potrebe zdavstvenih zavodov in na-Prav tekom prvih deset let je težko zadelo tudi naše kraje; na vseh koncih in krajih so se pojavljali znaki nazadovanja. Sele z uvedbo oblastnih samouprav se ie stanje izboljšalo in naši zdravstveni zavodi so v času, ko je funkcijonirala oblastna samouprava, imeli znatno močnejšo °Poro v finančnem pogledu. Izpopolnitve flaših bolnic v Mariboru, Celju, Ptuju in drugod, zgradbe odnosno prevzemi novih zdravstvenih zavodov (porodišnica in izo nrnica v Mariboru, izolirnice v Celju itd.) dovolj jasno kažejo, da je bilo dobre volje in mnogo razumevanja za večno resnico, da je narodovo zdravje podlaga narodovega blagostanja. Upamo, da bo tudi banovinska uprava v polni meri kazala enako razumevanje za vse upravičene v tem pogledu in da ne bodo zdravstveni zavodi in ustanove v mariborskem okrožju postali zopet pastorke, kakor so že včasi bili. Še je veliko in nujnih potreb v tem pogledu in zdravstveni domi v Mariboru in v Celju, ikl naj bodo vodniki na Polju higijenske vzgoje našega naroda, so Šele prvi početki Širokopotezne akcije v tem pogledu.
Vendar pa danes še vedno bridko občutimo nekaj rakran v pogledu Organizacije zdravstva in zdravstvenih zavodov v našem okrožju. Baš nedavno smo ponovno imeli priliko, s prstom pokazati na ®no teh ran: pomanjkanje umobolnice. Žalostni slučaji, ko v mariborski bolnici ®iso bili sprejeti v opazovanje ljudje, ki So bili tega nujno potrebni, ko se jih je Celo moralo, radi pomanjkanja prostora, pdposlati domov v prisilnih jopičih, dovolj iMSno govore’ kako težka je ta pomanjkljivost. V bivši oblastni samoupravi se le to vprašanje že mnogostransko razpravljalo in bil je tudi že storjen sklep, d* se najme v svrho zgradbe umobolnice *a mariborsko okrožje — vsled premalih Prostorov v umobolnici na Studencu, ki Zadostujejo komaj za bivšo Kranjsko — »osojilo v iznosu 10 milijonov dinarjev, skali so tudi že primerni prostor, delale ?° se razne kombinacije, končno že tudi °nibinacija za novo skupno umobolnico 'vso Slovenijo — vse pa je padlo v . °> čim so bile oblastne samouprave Ginjene.
Joda vprašanje potrebe ni ponehalo, g sprotno potreba se pojavlja vedno ve-on .0 Smatranio, da je naša dolžnost, °zoriti merodajne činitelje pri banski ba?8*^’ ^a *e eno *zmed prvih vprašanj ztvL ’ ki mu moraio posvetiti vso po-***• Bridko je, ako ima kaka dežela Uj'*0*0 na umu bolnih in potrebuje za jjhe velike zavode. Toda kie je dežela, kt
Icliiv ? In za1caj nai bi radi Pamanj-)JJosti zavodov za duševno bolne trpeli i teh revežev, trpeli duš^nt}, mo-
Dr. Trumbic govori
PRED ZAKLJUČKOM DOLGOTRAJNEGA PROCESA PROTI ZAGREBŠKIM TERORISTOM PRED DRŽAVNIM SODIŠČEM ZA ZAŠČITO DRŽAVE.
kojnega Stjepana Radiča, programom njegove stranke in zlasti z njegovo pa cifistično politiko. Dr. Maček je bi sedaj inkarnacija tega programa, kar je tudi dokazal s svojim dosedanjim javnim delovanjem. Prehajajoč potem na obtožnico, se je branitelj dr. Trum-bič bavil zlasti z momenti, ki obremenjujejo njegovega klijenta dr. Mačka. Tako zaslišavanja na policiji, pri preiskovalnem sodniku, kakor na razpravi^ sami, so dokazala popolno ne-vzdržnost obtožnice, vsled česar pred laga oprostitev obtožencev.
Popoldne bo dr. Trumbič nadaljeval svoj govor in podal resume celo kupne obrambe.
BEOGRAD, 6. junija. Pred državnim sodiščem za zaščito države je v razpravo proti zagrebškim teroristom nastopil danes kot zadnji govornik branitelj dr. Mačka, odvetnik dr. T r u m b i c, ki je govoril od 8. do 13. ure in bo tudi še popoldne nadaljeval svoja izvajanja. Pričakuje se, da bo imel jutri zaključno besedo še državni tožilec dr. Ucovič, ako se pa ta odreče repliki, bo'razprava končana še danes, razsodba bo razglašena 10. t. m.
Dr. Trumbič je razdelil svoj govor na dva dela: v prvem delu se je bavil s političnim razvojem procesa, s hrvatsko mentaliteto, s pokretom po-
Binkostni pončeljek ni praznik
LJUBLJANA, 6. junija. Kraljeva banska uprava razglaša, da po čl. 3 odstavek 2 zakona o državnih praznikih bin-koštni pondeljek ni priznan kot praznik in se vrši tega dne navadna služba.
Rekonstrukcija macčonal-dauega kabineta
LONDON, 6. junija. Kralj Jurij je odobril sledeča imenovanja in izpre-membe v. vladi. Imenovani so: Thonas za državnega tajnika za dominione, na njegovo mesto za prvega varuha pečatov Wernom Hartshorn; minister za poljedelstvo in ribarstvo je postal Christopher Addison namesto dosedanjega ministra Noela Buxtona, ki je pred kratkim odstopil; za parlamentarnega tajnika je imenovan Earl De la Warr; za podtajnika državnega vojnega urada je imenovan lord Mar-ley namesto Emanuela Shindvvella.
Za finančnega tajnika v vojnem uradu je imenovan Stephen Sander; tajnik za kolonije je postal lord Pas-sield; Noel Buxton je poslal Macdonal-du pismo, v katerem pravi, da je iz zdravstvenih ozirov primoran odstopiti. Benn Turner pa je istočasno obvestil ministrskega predsednika, da je premogovni zakonski načrt faktično že dovršen, vsled česar ga prosi, naj ga po enajstmesečnem težkem delu odpusti iz službe državnega tajnika za rudnike.. Turner se je tudi zahvalil ministrskemu predsedniku, da mu je nudil priliko za sodelovanje v vladi in mu izrazil svoje obžalovanje,
da mora zapustiti urad. Macdonald je sprejel njegovo demisijo in se za hvalil za njegovo izvršeno veliko delo, proseč ga obenem, da bi še nadalje sodeloval v korist delavstva.
Splošna in tajna uolilna prauica na madžarskem
BUDIMPEŠTA, 6. junija. Na današnji seji parlamenta je izjavil ministrski predsednik grof Bethlem, da namerava vlada uvesti splošno in tajno volilno pravico, kar odgovarja interesom naroda in države. Nato je navedel, da je sedaj zaprtih še 14 oseb radi 'kaznivih dejanj, izvršenih med ravolucijo. Dočim je bilo skupno pomiloščenih 20.000 oseb, pa ti niso mogli biti deležni amnestije, ker so zagrešili navadne zločine. V inozemstvu pa je še 355 oseb, ki so se morale zagovarjati pred kazenskimi sodišči.
Rnglija poueča letalsko omrežje
LONDON, 6. junija. V Liverpolu se vrši danes konferenca, ki se bavi z razširjenjem letalskih zvez Anglije s kontinentom. Sklenjeno je bilo med drugim, da bodo meseca junija in julija letalske zveze Anglije s Francijo, Belgijo in Nizozemsko znatno ojačene. Posvečala se bo tudi posebno pozornost letalski zvezi z Balkanom. Vlada je odobrila za pomno-žitev letalskih zvez znatne kredite in bodo za vzdrževanje prometa na dolgih progah zgrajena velika potniška letala.
ralno in materijalno? Vprašanje druge umobolnice v Sloveniji ali pa znatnega povečanja sedanje, predvsem pa vprašanje popolne modernizacije tega zavoda je nujno in ga morajo odgovorni Činitelji takoj vzeti v roke.
še en pojav nas je tekom zadnjega časa osupnil: klic Mariborske Protituber-kulozne lige, matice vsega, boja proti zavratni jetiki v našem mariborskem okrožju, da ne more naprej, ker nima zadostnih sredstev. Problem borbe proti jetiki je v vsakem narodu, zlasti tudi v našem, med temeljnimi problemi narodnega blagostanja, in v tej borbi bi morala prednjačiti država po svojih zadevnih organizacijah. Dokler pa to ni in dokler ustanove privatne inicijative vodijo zadevne akcije, ie dolžnost dtž§Ase, da fa .ustano-
ve — v našem slučaju PTL — podpira. Dolžnost, podpirati take ustanove, pa imajo tudi občine in vsa javnost. Zdi se, da se baš v naših občinah najde premalo smisla za podpiranje te akcije. To smo nedavno opazili tudi v mariborskem občinskem svetu, kjer se je z omalovaževanjem razpravljalo o neki prošnji PTL. To ni očitek slabe volje, ampak smatramo, da ni v vse kroge še proniknila zavest in spoznanje velikega pomena borbe, ki jo vodijo za enkrat protituberku-lozne lige v interesu našega narodnega zdravja in s tem neposredno v interesu našega splošnega razvoja in napredka.
Naj bi te besede ne bile glas vpijočega v puščavi, ampak naj v nas vseh dvigne-I io voljo in moč, da gornjim vprašanjem 1 posvetimo vse .svoje cilje.
mariborsko gledališče
REPERTOAR,
Petek, 6. junija. Zaprto.
Sobota, 7. junija ob 20. uri »Pravljica o rajski ptici«, ab. B. Kuponi. Zadnjič.
Nedelja, 8. junija ob 20. uri »Netopir«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjič.
Pondeljek, 9. junija ob uri »Herman Celjski«. Kmečka predstava pri najnižjih cenah. Zadnjič. — Ob 20. uri »Bobrov kožuh«. Kuponi.
Velika atrakcija na binkoštni ponde* Ijek v mestnem parku.
Mariborskemu Aeroklubu se je posrečilo pridobiti auto-velezvočnik tvrdke Siemens-Halske, ki gostuje sedaj na ljubljanskem velesejmu in vzbu ja tani največjo senzacijo, tudi za turnejo v Maribor. Zal se je moralo veliki letalski dan, ki je bil projektiran za binkoštni pondeljek, preložiti na kasneje, ker so bili zunanji letalci v zadnjem momentu zadržani. Kljub temu bo ta radio-orjak obiskal naše mesto in bo nastopil na binkoštni pondeljek v mestnem parku s prozo in godbo v korist našega agilnega aerokluba. Opozarjamo vse na ta senzacijo-nelni izdelek moderne tehnike. Začetek prenosa ob II. uri.
Komanda pogranične trupe v Skoptlu
razglaša, da sprejeme v pogranično službo zdrave in krepke mladeniče v starosti od 22 do 35 let, ki so odslu* žili kadrovski rok. Natančnejši sprejemni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu v Mariboru, Slomškov trg 11.
Klavniške pristojbine v Mariboru.
Kraljevska banska uprava dravske banovine je z odlokom z dne 17. maja odobrila mestni občini mariborski, da sme pobirati v mestni klavnici z dnevom odločbe sledeče pristojbine: a) klavnina: za 1 govedo (bik, vol, krava, telica) Din 75, za 1 tele Din 18, za 1 ovco, kozo, jagnje ali kozliča Din 9, za - svinjo preko 50 kg Din 30, za 1 svinjo do 50 kg in odojke Din 20, za
1 konja, žrebe Din 60; b) oglednina: za zaklana uvožena goveda, teleta, svinje itd. je plačati na oglednini toliko, kolikor znaša tozadevna klavnina. Isto pristojbino je plačati za uvožene polovice teh živin. Za uvoženo meso v kosih (zadnje, prednje četrti, butine itd.) je plačati za 1 kg govedine Din
0.75, za l kg teletine Din 0.18, za 1 kg svinjine Din 0.30. Ostale pristojbine ostanejo neizpremenjene. Novo odobrene pristojbine so veljavne od
1. junija.
Pod voz Je prišel.
Sinoči se je na cesti med Gornjo Sv. Kungoto in Sv. Jur jem pripetila težka nezgoda. Po nesrečnem naključju, ko je zaviral na klancu voz sena, je prišel pod kolesa 251etni posestnikov sin Ivan Lebar od Sv. Jurija ob Pesnici. Dobil je tako težke notranje poškodbe, da so ga morali ponoči z rešilnim avtom odpremitl v bolnico.
Dan bonbončkov.
Jutri in v nedeljo priredi ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Mariboru . »Dan bonbončkov«. Rodoljubi, prispevajte vsak po svojih močeh za prekoristno narodno-obramb-no šolsko družbo! Botri in botrice, segajte pridno po bonbončkih, ki jih bodo prodajale narQdne gospe in. gospodične l	‘‘
K problemu zdruiitwe oblin
REZULTATI IZJAV. — ARGUMENTI ZA IN PROTI. — ZAHTEVE MO DERNE DOBE. — KONKRETNA DEJSTVA.
Odgovori na uradno vprašanje glede izjave in predlogov o združitvi naših sedanjih malih podeželskih občin v večje enote, kakor so predvidene v načrtu novega zakona o občinah, so po veliki večini negativni. Manjše občine so se skoraj vse izrekle za to, da bi tudi še nadalje ohranile svojo samostojnost, večje pa tekmujejo med seboj za središče združenih enot. Vse to je pa bilo tudi pričakovati, kajti težnja po samostojnosti, bodisi poe-dinca, bodisi večjih skupin in enot, je v našem slovenskem ljudstvu globoko ukorinjena. Lahko tedaj rečemo, da se dajo vsi momenti, ki so pri odgovorih občin bili odločilni, označiti v štirih vrsticah: 1. težnja po samostojnosti, 2. lokalni interesi, 3. strah pred potmi v oddaljenejša središča in 4 strah pred večjimi stroški. Tu in tam so bili merodajni pa tudi čisto osebni in politični interesi.
Ker so nekateri od teh momentov vsaj navidez in po mnenju našega ljudstva tehtni, bi bilo treba napram njim nastopiti s protiargumenti, da bi se videla in tudi mogla presoditi in pretehtati razlika. Zakonodajalca, ki je sestavil načrt zakona, je pri težnji po osnovanju velikih občin vodila pred vsem želja po: 1. lažjem in boljšem poslovanju občinskih samouprav, 2. dosegi večje gospodarske moči, 3. lažjem izvrševanju danih nalog in 4, večjem gospodarskem, socijalnem in kulturnem razvoju. Razvoj časa, ki stremi k vedno večji kompliciranosti življenja in s tem tudi vsega javnega udejstvovanja, posebno uradovanja, stavi na poedince in skupine vedno večje zahteve in težje naloge. Voditi občino danes, ko mora skrbeti tudi za .razne strogo birokratske, varnostne, političfie, prosvetne, kulturne, humani tarne, sanitetne, socijalne. gospodarske in druge zadeve, ni več tako lahko kakor je bilo nekoč. Za vse to so nujno potrebne strokovno naobražene moči, ki sc posvetijo samo temu delu, ki jim je tedaj poklic in ne več postransko opravilo, kakor nekoč in ponekod še doslej.
Vsega tega pa male občine, kakršne so danes naše, absolutno ne zmorejo, in sicer zaradi tega ne, ker nimajo takih moči, če jih nastavijo, pa ne denarja, da bi jih plačevale in vzdrževale ves potrebni aparat. Zato bi bila za nas Slovence največja nesreča,
če bi se našim občinam naložila vsa tista bremena, ki so že v uzakonje nih in projektiranih zakonih predv: dene, ne da bi se poprej sestavile več je enote, torej združene večje občine Strah pred večjimi stroški v slučaju združitve je tedaj popolnoma odveč ker je narobe res, da bodo ti stroški pri združenih občinah manjši. Name sto sedanjih treh, štirih, petih ali več pisaren in tajnikov, ki so tudi sedaj vsaj honorirani, če ne stalno nastav ljeni, bo potem ena sama pisarna za vse združene občine in en sam- stro kovno izvežban tajnik in poleg njega kvečjemu še ena pomožna ali pa blagajniška moč. Strah pred potmi v od daljenejše središče in težnja po samo stojnosti ne moreta pomeniti velika najmanj pa odločati pri tako važni zadevi.
Ostaje tedaj le še problem lokalni interesov. Mnoge manjše občine se bojijo, da bodo v večjih enotah njihove lokalne težnje zapostavljene. Temu strahu do neke mere zares ne more mo oporekati, a s primernim odstav kom novega občinskega zakona se da tudi ta nevarnost zlahka odstranit Nasprotno je pa nedvomno, da bo 'skupina združenih občin stalno razpola gala z večjimi finančnimi sredstvi ka kor razpolagajo sedanje male, zato bo mogla mnogo laglje realizirati raz ne občekoristne načrte: gradnjo ob činskih cest, gradijo šol, zdravstve nih domov, vodovodov, električnih napeljav itd. itd. Za vse to bo potem morala v vsaki posamezni vasi skrbeti celota, zato bo tudi mogoč večji in hitrejši razvoj in napredek, kakor je bil doslej, ko je v mali občini za realizacijo enega samega projekta bilo treba več let, včasih celo desetletij
Vse to govori tedaj za to, da se združitev izvrši, da, še več, da se mora izvršiti, ako Slovenci nočemo za ostati za drugimi pokrajinami naše in sosednjih držav. Časi patrijarhalnega življenja minevajo in razne historične individualnosti se nujno morajo umikati novodobni kolektivnosti. Samo s tega stališča pa je treba presojati tu di vprašanje združitve naših podežel skih občin. Vse drugo je sentimenta! nost, ki se je sicer težko otresemo, a ko seje, spoznamo, da je to bilo za razvoj in napredek neobhodno po trebno.
Bobrou kožuh
Sinočnja proslava 351etnice gledališkega udejstvovanja komične in karakterne igralke ge Štefe Dragutino-vičeve je kliub pozni sezoni privabila v gledališče toliko njenih častilcev, da je bilo razprodano. Pred jubilejno predstavo samo se je izvršila na od prtem odru prava proslava, ko so pred vsem ansamblom čestitali jubi-lantki^g. upravnik dr. Brenčič, režiser g. Jože Kovič, zastopnik igralskega društva g. Pavel Rasberger in ko je g. Pavle Kovič prečital dolgo vrsto čestitk iz vseh krajev Jugoslavije. Iz lož se je na oder vsulo cvetje, ki se je združilo z mnogimi venci, šopki in darili, navzoče občinstvo pa je ge Dra-gutinovičfvi, ki se je za pozornost ginjena zahvalila, priredilo navdušene ovacije, ki so bile zares iskrene in spontane.
Tej intimni proslavi je sledila uprizoritev Hauptmannove štiridejanske komedije »Bobrov kožuh« v režiji g. Jožka Koviča. Delo je nastalo v oni dobi, ko je pomenilo reakciio na poprejšnjo romantiko in se je baš zaradi tega obdržalo na repertoarju nemških in tudi drugih gledališč vse doslej, čeprav je za naše današnje novo pojmovanje malce zastarelo. Sicer pa jspada v vrsto onih del, ki prevedena ■Izgube svoj glavni kolorit in s tem tudi mnogo prvobitne in neposredne učinkovitosti. Tu ni duhovitosti, ni razglabljanja globokih problemov, idi-a je, ki le tu in tam kaže nekoliko sa-ire, odlični ra so dialogi in značaji
nastopajoče pisano mešane 'družbe ta tov, uradnikov, baronov itd. Režiser £• J- Kovič se je tokrat potrudil in iz vršil svoje delo dokaj zaokroženo. In scenacija je bila primerna in tudi so igra ubrana.
Centralna osebnost je perica in ta tiča Wolfovka, premetena ženska, k. zna vleči za nos tako okradene kakor policijo^ in sijajno izrabiti spor med Kriigerjem in policijskim predstojni kom Wehrhahnom. Igrala jo je jubi lantka ga Dragutinovlčeva s polnim elanom in pridružila tako svojim največjim uspehom nov uspeh. Bila je sinoči sploh najmočnejša v ansamblu. Originalno in dosledno je izoblikoval g. Jože Kovič njenega duševno -—'pgo nižje stoječega moža Julija, posrečeno zadeti sta pa bili tudi hčerki Leontina gdč. Udovičeva in Adela ge Savinove. Policijski predstojnik pl. Wehrhalm je našel v g. Pavlu Koviču dobrega interpreta, posrečenega posebno zunanje. notranje pa je bil mestoma neore-nričevalen. Premalo psihološko izdelan je bil rent je KriUvr g. Harastovl-ča. dočim so dr. Fleischer (g. Grom) Motes (g. Tovornik), Glasenapp (g.
Mlttddorf (g. Rasberger), Mulkovv (g. Furjan) in Motesova (gdč. Kraljeva) bolj postranski in zunanji liki. Zadeta pa je bila povsod karakterizacija, posebno še pri Moteso-vi, Wulkowu in Glasenappu. Po predstavi se je vršila še intimna proslava pri »Gambrinu«.
—r..
Mestna hranilnica
javlja, da na binkoštno soboto ne uraduje.
Mariborski	in	d
Someščani!
Na binkoštno nedeljo, dne 8. junija, obiščejo naš Maribor odlični švicarski in grški gostje. Z vlakom ob 6.53 prispe v Maribor skupina 40 grških izletnikov, večinoma industrijalcev in trgovcev, ki ostanejo v Mariboru do odhoda brzoviaka ob 14.23, s katerim odpotujejo v Rogaško Slatino. — Ob 14.17 pa pride v Maribor s posebnim vlakom največji švicarski pevski zbor »Harmonie« s 400 pevci, ki ostane v Mariboru do ^18. ure. Ob ugodnem vremenu zapoje ta pevski zbor okrog 16. ure pred magistratom mestu in prebivalstvu na čast nekaj svojih pesmi.
Vljudno vabim vse someščane, da na ta dan na čast dragim gostom razobesijo zastave in da se udeležijo njih sprejema v kar največjem številu.
Podžupan: dr. L i p o 1 d.
Tarifa za kopališče na mariborskem otoku
1. izkaznica za obisk otoka (bele barve)' Din 2. Otroci do 10. leta v spremstvu odraslih so vstopnine prosti. 2. Izkaznica za kopanje (rumene barve) Din 3. Otroci do 10. leta v spremstvu odraslih plačajo polovico. 3. Izkaznica za kabino (rdeče barve) ob delavnikih razen sobote popoldne Din 6, ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih Din 12. 4. Izkaznica za omarico (roza barve) ob delavnikih razen sobote popoldne Din 4, ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih Din 6. Opomba: Kdor kupi izkaznico pod 2.,	3. ali 4., ne plača	izkaznice
pod 1. Kdor kupi izkaznico	pod	3.	ali
4., ne plača izkaznice pod 2. 5. Izkaznice za perilo (svetlozelene barve), in sicer: a) za rjuho Din 4, b) za otiračo Din 2, c) za damsko kopalno obleko Din 6, č) za moško kopalno obleko Din 3. Opomba: Za izposojeno perilo se mora založiti depozit, ki se pri oddaj perila povrne, in sicer: a) za rjuho Din 30,	b) za otiračo Din	15,	c)	za
damsko	kopalno obleko Din	40.	č)	za
moško kopalno obleko Din 20. Mani pulacijska pristojbina za shrambo dragocenosti znaša Din 2. Vse izkaznice razen za obisk otoka, ki velja celi dan, veljajo za pol dne. in sicer od zjutraj do 13. ure in od 13. ure do mra ka. Kdor kupi izkaznico do 12. ure, mora do pol 14. ure zapustiti kopališče, oziroma kupiti novo izkaznico. Kdor kupi izkaznico po 12. uri, velja izkaznica za popoldne.
Vprašanje dohoda na kopališče na Mariborskem otoku.
Gradbena dela na Mariborskem oto ku, kjer bo v nedeljo, 15. tm. slovesno otvorjeno nedvomno največje in najmodernejše javno ljudsko kopališče v naši državi, so v glavnem že končana in vrše se že priprave za čim impo-zantnejšo proslavo tega važnega dogodka za naše mesto. Prijatelje kope-ji v prosti prirodi pa bo gotovo zanimalo. da je rešeno tudi že pereče vprašanje primernega dohoda na otok. Mestni avtobusi bodo vozili z Glavnega trga samo do znanega ovinka na Koroški cesti, od tamkaj na bo vodila cesta, ki jo pravkar grade, naravnost do mostu na otoku. Dolga bo 600—700 m in namenjena samo za pešce, ki bodo imeli torej od ovinka na Coroški cesti do konališča komaj dobrih 5 minut hoda. Z zgradnio te ceste pa bo obenem za kopalce ugodno rešeno tudi vprašanje vozne cene mestnih avtobusov na kopališče. Vožnja od Glavnega trga do ovinka na (oroški cesti bo stala namreč samo Din 50 par in bo torej cenejša, kakor vožnja po mestnih pasovih. Nizka prevoznina bo omogočala zato tudi pripadnikom najširših slojev, da bodo ahko zahajali v kopališče na otoku.
Smrtna kosa.
V	splošni bolnici je umrla sinoči ob 20. uri gospa Mariia Sever, žena posestnika od Sv. Tomaža pri Ormožu, stara 35 let. Blag ji spomini
Drobiž iz Tezna
Himen. Poročila sia se lesni trgovec g Vilko Podlipnik in gdč. Ana Šibcrjeva Mlademu paru iskreno čestitamo!
Občinska seja. Občinski proračun je > glavnem odobren. Poročilo podžupan« g. Šabedra o zadnji seji glede gradnji skupne meščanske šole ni bilo ugodno Naši deci je odslej onemogočen obisl meščanske šole v Mariboru, pa po krivd drugih okoliških občin. Naše ceste in ulice dobe v doglednem času prepotrebni imena, kar je skrajin čas. Potreben pi nam je v prvi vrsti sistematičen gradben načrt.
Društvene vesti. Kot ustanovni član J zneskom 200 Din je pristopil k pevskemt društvu »Zvon« g. dr. Toiiišič, odvetnil v Mariboru. Poleg ustanovnine je poklo nil lepo vsoto za nabavo pihal. Odbor mi izreka prisrčno zahvalo. — Veselica o menjenega društva dne I. junija je bili dobro obiskana. Žalibog je burja prot večeru razgnala precej obiskovalcev. } soboto 7. t. m- priredijo tamburaši dru žabni večer v gostilni Pulko, čegar čist dobiček se zopet porabi za odplačilo in strumentov. Hvalevredno,je složno delo vanje vseh odsekov.
Učiteljstvo pripravlja s'šolsko deco v Vidov dan igrico »Mati«, povske točk' in primerne deklamacije. Med odmori bo do svirali tamburaši društva »Zvon«.
  F. L—r
Izlet k Sv. Duhu na. Ostrem vrhu.
Klub SPD »Meja« priredi na binkošti ni pondeljek, 9. t. m., članski izlet k S* Duhu na Ostrem vrhu, kjer se tega dn. vrši žegnanje. Izlet se bo vršil v dve/ skupinah: za mlajše in bolj izvežban turiste peš izjVIaribora preko Sv. Vf bana, Sv. Križa, Žavcerjevega vrha i Zlemberških ribnikov (zbirališče n Grajskem trgu ob 4. uri zjutraj), z ostale pa s prvim jutranjim vlakof do Fale in potem dalje peš do Sv Duha. Povratek zvečer. Za člane i izlet ^ obvezen, vabijo pa se tudi vi oni, ki se zanimajo za lepoto in uso do naše severne meje na Kozjaku' Pestrost petkovega trga.
V	sezord gob in špargljev smo. našnji trg je imel teh produktov v R obilju. Posebno mnogo je dospelo n< trg jurčkov. Cene Din 2 do 3 za kup ček. Tudi lisičk kupček po Din 1 i' bilo mnogo. Poleg solate, kolerabe; je briljirala cvetača (karfijola) po Di> 5 komad. Domače črešnje Din 4—7 liter. Prvi domači krompir, že krasni razvit, se je ponujal v lenih kupčki! Po, Din 1. Ribe dalmatinske so imel' običajne cene, a dravske belice so bi le na prodaj po Din 3 komad.
Zakon o samoupravnih cestah • je s posebno zakonsko novelo, ki jo ic kralj te dni podpisal, spremenjen zla* sti /udi v pogledu cestnih odborov, ki ne bodo več voljeni, ampak jih bodo imenovali in razreševali bani po pred logih sreskih načelnikov. Ta novela določa tudi, da je načelnik cestnega odbora praviloma predsednik {župani občine, kjer je sedež sreskega načel-' nika.
Iz Rogaške Slatine.
Sezona v Rogaški Slatini se pra* leno razvija. Koncem maja je bilo v zdravilišču okrog 300 gostov, sama mednarodna publika. Razen naših stov se je dvignilo število posetnikov iz Avstrije in Nemčije. Uspehi zdravljenja so izredno ugodni, zanimanj« za zd:avilišče stalno narašča. V zdravilišču sta bila zadnje dni tudi ban dravske banovine, inž. Sernec in ko* mandant Maribora, general Živko Stanisavljevič.
Olepševalno društvo v Studenci*1 je že lansko leto uredilo na vogalu Kotnikove in Jurčičeve ulice sicer majhen, a prav čeden park. Letos J nasad že izpopolnilo z nasadom JaZn' lepotičnega grmičevja, drevja ,, cvetlicami tako, da napravlja P** nrav čeden utis. Tudi ie postavilo n kaj klopi. V svrho kritja stroškov pridobitve novih sredstev za nadan ^ delo priredi društvo v nedeljo, dn julija pri g. Spureju (Senica) -V» veselico, na kar že sedaj opozarjan
It M a r I b o r vt, dne 6. VI. 1930. '
v r> r w p n ! k Infra
StMO *.
Šolstvo na Poljskem
Reforme Konarskega, a posebno Komisije Edukacijne, o čemer smo govorili v zadnjem članku (Vidi Večernik od 13. V.), so prinesla bogate sadove. Reformirane šole so bile širiteljice prosvete, ki je postala glavno gibalo duhovnega preporoda poljskega naroda. Ta preporod se z razpadom poljske države ni prekinil, ampak se je širil dalje in s tem, da je prodrl v literaturo, se je tako okrepil, da je, če ne državo, rešil vsaj tiarod. Misijo narodne šole in vzgoje naroda je prevzela literatura. Ona je bodrila duha in kazala pot iz robstva v svobodo. Literatura je prenesla dobre Prosvetne tradicije v današnjo Poljsko-S prestankom politične samostojnosti Poljske se započeta prosvetna misel torej ni ustavila, ampak je skozi literaturo in umetnost prešla kot aktivni faktor tudi v današnjo prosvetno politiko Poljske.
V	današnji Poljski vodi vse prosvetno delo ministrstvo prosvete (Ministerstvo Wyenan religijnych i Ošuriecenia pu-blicznego). Koliko važnosti se polaga na prosveto, nam najboljše dokazuje to, da so Poljaki po sprejemu ustave (17. III. 1921.) med prvimi zakoni izdelali prosvetni zakon. Osnovne šole so v splošnem enake našim (po novem šolskem zakonu). Ravno tako so tudi srednje šole ohranile, kakor naše, tri tipe: gimnazijskega, realno-gimnazijskega in real-' Čnega. Visoke šole, posebno univerze, se nekoliko razlikujejo od naših. Tako je naša filozofska fakulteta razdeljena na Poljskih univerzah na dve: na materna-tično-prirodopisno in humanistično fakulteto (Wydziaf matematyozno-przy-rodniczy i wydzia{ humanistyczny). Našim diplomskim izpitom (po novem zakonu) odgovarjajo t. zv. magisterski izpiti. Zanimivo je povdariti, da morajo slušatelji, ki imajo za glavno skupino slavistiko, polagati izpit, na katerem dokažejo splošno znanje iz vseh panog javnega življenja (državni ustroj, literatura,
glasba itd.) posameznih slovanskih narodov. — Za doktorat iz prava je potreb na posebna znanstvena disertacija; rav no tako medicinska diploma ne uključuje doktorata, ampak mora zdravnik, ki hoče doseči doktorski naslov, napisati posebno disertacijo.
Mimogrede bodi omenjeno, da so Jugoslovani, ki študirajo na poljskih visokih šolah, v plačevanju šolskih in izpit nih taks ravnopravni poljskim državljanom, ravno tako uživajo tudi v dijaških domovih, menzah, na naučnih ekskurzijah, katere subvencionira država, vse ugodnosti kakor Poljaki.
Da bo slika prosvetnega dela na Poljskem bolj popolna, hočemo podati neko liko najnovejših statističnih podatkov o šolah, bibliotekah in časopisih.
Na približno 31 milijonov (30,819.848) prebivalcev pride na Poljskem: 20 visokih šol s 43.249 akademikov, 794 srednjih šol z 206.864 dijaki, 26.592 osnovnih šol s 3,496-934 učenci in 8-978 raznih drugih strokovnih in dopolnilnih šol. V vseh teh šolah se izobrazuje 3,930.816 šolske mladine.
Šolskih bibliotek je 23.690 s 7,241.099 zvezkov. Za šolstvo se izdaja na leto 448,106.711 zlotov (okoli 3 milijarde dinarjev), od čegar daje država 361 milijonov, a samoupravne enote 87 milijo nov.
Poleg šol in šolskih knjižnic nudi prebivalstvu Poljske prosveto tudi 2.353 raznih listov in revij, od katerih jih odpade na poljske 1.866, na židovske 171, na nemške 116, na rusinske 99 itd.
Poljskaa znanost je, kot rezultanta celokupnega prosvetnega dela, dala svetu znanstvenike epohalnega pomena, kakor n. pr. Kopernika, Marijo' Curie Skfodkowsko. Qump?owicza itd- Danes, ko se posveča prosveti' še večja pažnja kakor v preteklosti, bo dala Poljska, o tem smo prepričani, še mnogo velikanov na vseh področjih duhovne.ea življenja.
Dr. F. C.
mesto uečno mladih žen
Problem »večne mladosti« stalno za nima ameriški tisk, ameriške zdravnike in celo ameriško javnost. Če še lahko dobi za dolarje vse drugo, kar si poželiš, zakaj tudi ne umetna lepota in umetna mladost?! Res je v zadnjem času nastalo v Newyorku vse polno »salonov lepote«, tisoči zdravnikov in drugih špe-cijalistov, ki skušajo pomlajevati njujor-Šk.i ženski svet, seveda za lepe dolarje. Radium se vbrizgava pod kožo. izravnavajo se gube, žleze se nadome-tujejo z drugimi, lasem se daje poljubna barva itd. Na tisoče žen hodi dnevno v te ča-rovnjaške delavnice lepote in prihajajo iz njih pomlajene. Seveda se njihova več na mladost pojavlja tudi v plesnih dvoranah, pomlajene ženske pušijo kakor tovarniški dimniki, flirtajo, goje telovadbo^— skratka 50-letne pomlajenke se obnašajo kakor 16-letne žabice. Nastala je Pravcata mladostna epidemija, ki je okužila ves njujorški ženski svet. Ameriški listi trde, da v desetih letih ne bo v Nju~ iorku več nobene stare žene, in matrone z belimi lasmi, ki bi v zapečku dostojanstveno sedele v naslonjaču, bodo le še arheološki pojavi kakor predpotopne zveri.
Zauod za proučevanje čloueka
Tako nameravajo nazvati zavod v Brnu. ki ga bodo zgradili s stroški 15 mili-n°v Čeških kron do leta 1933 v to svrho, da zbero v njem ves zgodovinsko važni £aterijal z nad 100 moravskih in šleskih diluvijalnih naselj in pečin, ki bo torej ,rBel nalogo, da se bavi s poreklom človeka in postankom človeške kulture. Do graditve zavoda pa bo v Brnu stalno vorjena razstava »Anthropos«, ki jo bo redil znani češkoslovaški profesor dok-°r Absolon. Na razstavi bo med drugim mamut v naravni velikosti, ki ga je dal z elati Bat’a za »Razstavo sodobne Kul-* e« lansko leto v Brnu. Dalje ogromna »anorama, ki bo predstavljala razburljiv nomeni iz življenja jamskega človeka dobe 150.000 let pred Kristusom. Skupna praljudi vodi ogorčen boj z ogrom-
nim medvedom- Vse v naravni velikosti Zelo zanimiva je verna reprodukcija di--karskih del diluvijalnega človeka, ki so jih našli v jami pri Santanderu. Reprodukcija je izvršena po fotografskih posnetkih dr. Absolona. Večinoma so to slike živali iz dobe 30.000 let pred Kristusom, ki so se ohranile na ta način, da je bila jama zasuta in odkopana šele po mnogih desettisoč letih. Zanimiv je oddelek, ki kaže poreklo človeka s zoološkega vidika. Vidimo tam gorilo, neoan-dertalskega človeka in Praksitelovega Diskobola kot zglede, kakor se je človek razvijal. Rekonstrukcija poprsja in celih figur praljudi in opice dokazuje, da človek ni nastal od opice, ampak da 'rije zelo sorodna vrsta. Vidimo rekon strukcijo tega, kako se je človek učil ravno hoditi, kako se mu je razvijalo li ce. katere živali in kako dolgo so vla dale svetu, kedaj je človek zapustil jame in napravil prvo orožje iz kamna itd. V tem oziru je to največja zbirka na svetu. Tako bo dr. Absolon oživel s svojo o-gromno razstavo odnosno z zavodom za proučevanje človeka več kot 150.000-letno zgodovino človeka in njegove kulture.
Beneral, ki briše kozarce
Neki star in gluh general, ki je navadno obedoval v oficirski kantini, je imel navado, da je svoj kozarec vedno obrisal s servijeto. Parkrat se mu je namreč pripetilo, da kozarci niso bili popolnoma čisti. Ko je bil nekoč povabljen k nekemu bankirju in so bili kozarci postavljeni na mizo, je vzel po svoji stari navadi servijeto v roke in obrisal kozarec. Gostitelj je to opazil in je menil, da je naj-brže sluga kaj prezrl. Zato mu je pomignil in naročil, da naj postavi pred generala nov kozarec. General pa je tudi tega obrisal. Ves razjar>2n je nato gostitelj, misleč da tudi drugi kozarec ni bil v redu, postavil pred generala osebno zopet nov kozarec. To se je potem ponovilo štiri- do petkrat. Končno pa se je general zadrl: »Za vraga, ali naj pobrišem vse vaše kozarce?«
Šport
Glavna skupščina JZSS.
Za 15. t. m. ob 9. dopoldne sklicuje mo redno glavno skupščino v be dvorani hotela Union v Ljubljani Dnevni red obsega 17 točk ter je vsled tega dolžnost vseh včlanjenih klubov, da se odzovejo povabilu ter prisostvujejo skupščini. V kolikor b ne bilo ob določeni uri zadostno dele gatov, se bo vršila pol ure kasneje skupščina brez ozira na število pri šotnih delegatov. Glasovalno pravico imajo samo tisti delegati, ki imajo pismeno pooblastilo svojega kluba posvetovalno pa vsi delegati klubov Za^ delegate je zaprošena polovična vožnja. Skupščini morejo prisostvova^ ti kot poslušalci vsi, ki se zanimajo za delo JZSS.
Mariborski zimskošportni podsavez
Verificirani so: Drofenik Hubert za SPD Maribor in Burndorfer Valter za SK. Rapid ter se črta za TK. Triglav. Zore Zdravko se črta za SPD Celje, ker še ni odjavljen za SK. Ilirijo. — Dne 15. junija ob 9. uri se bo vršila v beli dvorani hotela Union v Ljubi jan IX. redna glavna skupščina JZSS Dnevni red obsega 17 točk, med drugim je tudi več predlogov našega pod-saveza. Vsi člani imajo pravico, poslati na skupščino dva ali več delegatov, od katerih ima eden glasovalno pravico. Imeti morajo pismeno pooblastilo. Vsak klub ima po en glas, za vsakih 20 verificiranih članov pa še en glas. Vsi naši člani so prejeli se znain verificiranega članstva ter označbo, koliko glasov imajo .— Vsa ko leto enkrat zborujejo skupno zimski športniki, da se razgovorijo o izvršenem delu, o načrtih za bodoče ter se sestanejo in spoznavajo. Dolžnost nas vseh je, da si dan glavne skupščine JZSS rezerviramo za to zborovanje in da pride vsakdo, ki mu je raz voj zimskih športov pri srcu. Apeli ramo na vse člane našega podsaveza, da pošljejo čim več delegatov na to glavno skupščino ter se zavzamejo za naš in vseobči interes. V svojih odborih se poraz^-orite ter razmišljajte o tem, kar naj bi še lahko predlagali savezu v našo dobrobit, a enako imate tudi nalogo, da kritizirate ono, kar se vam zdi, da ni bilo prav. Ako kateremu našemu članu ni mogoče poslati delegatov, naj pošlje vsaj pooblastilo na. drugega člana, da nam bode mogoče čim vztrajneje zastonati in zahtevati naše pravice. — MZSP.
Ljubljanski hazenski podsavez razpuščen.
Jugoslovenski hazenski savez je izdal danes naslednje službeno obvestilo: Zaradi opetovanih in grobih pre-kršitev discipline in zaradi skrajne neposlušnosti ter neizvrševanja sklepov upravnega odbora, je sklenil JHS v Zagrebu, da na temelju § 33 razpušča jubljanski hazenski podsavez. Vse agende bo naprej vodil g. Savo Sancin. ki je imenovan z gg. Sclmeller-jem, Kereszturijem in Boslom za komisarja. Opozarjajo se vsi klubi, da se imajo brezpogojno pokoravati vsem odredbam navedenega komisarijata. Predsednik: dr. Veljko Prelog.
Iz LNP.
Na včerajšnji seji LNP-ja je bila gralcu Kurzmannu (S. K. Rapid) črtana kazenska doba preko dveh mesecev. tako da ima igralec pravico akojšnjega igranja. — Pozivajo se dubi LNP, da v 5. dneh. računajoč od 6. junija, nošljejo LNP podatke: 1. ali ima klub lastno igrišče, 2. število klu-)ovega članstva. 3. točen naslov klu-^a, 4. koliko in kake sekcije ima klub, 5. ali ima klub lastni plavalni bazen, odnosno prostor. Te podatke JNS nujno potrebuje in zato opozarja klube -NP na posledice § 52 k. p. JNS. če ne bodo vposlali do določenega roka zahtevanih podatkov.
Male športne vesti.
O binkoštnih praznikih bo proslavil S. K. Svoboda, Ljubljana, lOletnico svojega obstoja ter bo priredil dva nog. turnirja. Sodelovali bodo S. K. Grafika. S. K Svoboda in S. K. Pri-,
morje iz Ljubljane, S. K. Olimp iz Ce* lja,_ S. K. Amater iz Trbovelj, S. K. Hajduk iz Sarajeva in Sportklub Red Star iz Knittelfelda.
Mihelčič in Premrl, odlična reprezentanta ZNP, sta zagrešila poraz na Dunaju in se morata zato zagovarjati pred kaz. odborom ZNP. Obenem je podsavezni kapetan ZNP demisijo-niral.
Zagrebški klubi so sklenili, da svoie igralce ne pustijo v Montevideo k svetovnemu prvenstvenemu tekmovanju. Sedaj je zopet vprašanje, ali se bo Jugoslavija sploh udeležila te prireditve.
Jug. zimsko-sportni savez je odlikoval gen. tajnika JZSS g. Josa Gorca m državnega smučarskega prvaka g. Joška Janša z najvišjim odlikovanjem, zlatim znakom za zasluge na smučarskem polju.
I. S. S. K. Maribor, upravni odbor.
Drevi ob 20.30 odborova seja v hotelu »Orel«. Tajnik.
I.	S. S. K. Maribor, lahkoatletska sekc.
Obvezen sestanek vsega članstva v soboto dne 7. t. m. ob 19. uri po treningu na igrišču. Ob vsakem vremenu! Načelnik.
Stanovanjska kriza na Poljskem
Radi gospodarskih težkoč, vsled ve<3-nega podraževanja kapitala in visokih obresti na občinska posojila se je gradbena delavnost na Poljskem po vojni zelo slabo razvijala. Skoro po vsej državi se je pojavila nova socijalna beda
—	stanovanjska kriza, ki je bila sicer zelo občutna tudi po drugih državah. Na tisoče rodbin, ne samo v velikih mestih, temveč tudi v manjših, v pravem pomenu besede je bilo brez krova. Tako so nastale cele skupine brezstanovalcev, za katere so morale občine napraviti pro-vizorne barake. Od privatnikov je le malokdo gradil, podpora vlade za gradbeno delavnost pa je bila silno omejena, ker je morala vlada predvsem skrbeti, da se zgrade razni objekti (mostovi, postaje, proge itd.), ki so bili v vojni uničeni. Kako počasi se je na Poljskem razvijala gradbena delavnost, je najbolj razvidno iz statistike, po kateri je bilo na Poljskem od 1. 1921 do 1929 zgrajenih samo 40.000 novih stanovanj. Po ljudskem štetju iz 1. 1921 je bilo tedaj v poljskih mestih 1,340.000 stanovanj. Ako pa računamo, da je mogoče v eni hiši stanovati približno 100 let, potem pridemo do zaključka, da je od 1. 1921—1929 postalo do 107.000 stanovanj nesposobnih za pre bivanje. Vlada sama je prišla sedaj do prepričanja, da tako ne more iti naprej. Zato je izdelala nov gradbeni načrt, ki se naslanja na čisto drugačna načela. Na podlagi tega načrta bo otvorjena na Polj skem velika kreditna akcija za gradnje. Dapa se ta akcija finančno zasigura, je vlada razpisala posebno premijsko gradbeno posojilo. Široki sloji poljske javnosti so sprejeli novo vladno akcijo zelo povoljno in sesmatra kot prvi realni korak na poti k energičnemu pobijanju povojne stanovanjske krize.
l/pliu godbe na tek
Neki norveški trgovec z živili zatrjuj«, da je ugotovil, da Mendelssohnova godba zatira tek na šunko. Baje je to preizkusil na številnih ljudeh. Bilo bi torej zelo umestno, ako bi se na tem polju vršili poizkusi, kajti prišli bi morda koncem vseh koncev do zanimivih zaključkov. Kdor bi rad jedel ostrige in nima denarja za to, ta naj samo posluša Bachovo fugo; (dor hrepeni po kozličku z zelenim gra-iom, naj posluša par taktov Wagnerja
—	in pošel mu bo tek takoj. Kako krasna pridobitev za lastnike restavracij: dober gramofon z dobrimi ploščami... in potrebne so le polovične porcije za cele!
Oba imata prav
Zdravnik (pri 90Ietni starki): Ali pijete kavo?
Starka: Da!
Zdravnik: Kava je strup, ki počasi učinkuje.
Starka: Da. zelo počasi, gospod doktor, jaz jo pijem že 80 leti
Mlchel Zčvaco
£uktecua LBacg ia
Zgedovlnakl rmimmm
112
Oči abata Angela so se razširile. Strašno skrčenje srca mu je pričalo o silnem razburjenju, ki se ga je polastilo... Nikak dvom ni bil mogoč. Te skrinje so vsebovale neizmerne zaklade, ki jih ni mogel doceniti, toda ki so gotovo prekašali njegove najpretiranejše sanje.
Bodisi od radosti, bodisi od srčne tesnobe, je abat Angelo krčevito vztrepetal; par kamenčkov se je oddrobilo, ženska se je vzravnala, spoznal jo je; bila je Lukrecija Borgia!... Abat se je naglo odmaknil, kakor da bi mu pretila nevarnost, da ga zagleda...
Nato je skomizgnil nad strahom, ki ga je bil pregnal ter se je vrnil k svoji opazovalnici. Lukrecija pa je bila že ugasnila svojo bakljo, in tema je bila v votlini.
Abat je ostal še pet minut na tistem kraju, ves poražen od mogočne radosti, ki ga je navdala; zamižal je, da bi vsaj v duhu še enkrat videl zaklad; vprašal se je, ali se mu ni sanjalo, ali morda ne blazni. Nenadoma pa je abat Angelo vztrepetal.
Prišel je bil umorit papeža — in glej, že se je bila rodila v njegovi duši misel drugega umora!... Se tisti hip je bil njegov sklep storjen. Umoriti hoče papeža. Umoriti hoče Luk reci jo Borgia. In nato se polastiti zaklada!...
Z mrzlično naglico je pričel mašiti luknjo, ki jo je bil izgrebel;- zagradil jo je s kamenjem ter si v glavi skrbno zabeležil kraj, kjer se je nahajala, zapomnil si riekaj vodilnih točk, da se ne bi zmotil, in narisal s pišalnikom par znamenj na košček pergamenta, ki naj bi drugikrat pomagala njegovemu spominu; nato je odšel.
Ko je stal pred velikimi vrati gradu, je bil popolnoma miren in njegovo lice ni izražalo drugega čuvstva kakor nestrpnost, da se pokloni svojemu vzvišenemu gospodarju Aleksandru Borgia in njegovi presvetli hčeri, do katere je imel tajno naročilo in pismo od njegove Svetlosti vojvode Valen-tinoiškega...
LXIV.
Bralka misli.
V	ribiški koči, ld jo je naznačil Giacomo, je bil Spadacappa spoznal starko, ki jo je bil videl na krovu »Stelle«, in v tej starki je spoznal Ragastens čudno zaščitnico Rosite, male fornarine.
Ko sta Raeastens in Spadacapna stopila v bedno kočo, se Maga niti ni stresnila, das! je že s prvim pogledom spoznala Raeastensa. Toda ta nesrečna ženska, ki je dolgo časa živela od svoje ljubezni, je živela zdaj od svojega sovraštva, ki se
je bilo s podvojeno močjo osredotočilo okrog glave Aleksandra VI. edinega.
A to sovraštvo, ki ga je gojila do starega Borgia in s katerim se je pasla v molčeči zagrizenosti, jo je bilo polagoma navdalo z nekakim fatalizmom. Rosa Vanozzo je iskreno verovala, da živi na vsem svetu samo še njeno sovraštvo, in je živela le namenu, da umori Rodriga.
Zato je lahko umevno, da jo je cela množica dogodkov, ki bi bili morali izzvati njeno zanimanje in začudenje, puščala popolnoma ravnodušno. In prav zato tudi ni pokazala niti najmanjšega za. čudenja, ko je videla Ragastensa stopiti v kočo, kamor se je bila zatekla ona sama.
Ribič, ki je bil spremil viteza in njegovega oprodo v svojo kočo, je pomeril Ragastensa z očmi.
»Hm,« je dejal nato. »Če prihajate po Giaco-movem naročilu, potem vam je gotovo do tega, da vas nihče ne vidi na otoku ?«
»Tako je, da...,« je odgovoril Ragastens, ki med tem ni nehal gledati Rose Vanozzo, kakor da bi hotel zbuditi njeno pozornost.
»Torej,« je dejal ribič, »tukaj boste varni. Nihče vas ne bo hodil motit. Pokažem vam vašo sobo, ki je skrita dovolj, da vas ne najdejo niti takrat, če bi vas iskali... Prosim vas samo, povejte potem Giacomu, da sem vam postregel po vaši volji.«
»To se zgodi kmalu, vrli prijatelj!« je rekel Ragastens^ »Kajti, ko sem se odpravljal na pot, da bi šel semkaj, je tudi Giacomo zapuščal Rim, da se odpelje proti Capreri.«
Ob teh besedah je Rosa Vanozzo dvignila glavo.
»Giacomo pride semkaj?« je vprašala.
»Da. gospa...«
»Dobro!«
In zopet se je pogreznila v svojo prejšnjo nepremičnost.
»Ali me ne poznate več?« je dejal Ragastens ter pristopil k njej.
»Poznam vas.«
Glas, s katerim je rekla to besedo, je bil manj trpek, nego njen glas po navadi. Celo nekaj nežnega je bilo v njem: Ragastens je bil tisti, ki je otel Rosito!... Nekaj hipov ga je motrila s svojim rhr-klim pogledom; nato je dodala:
»Tudi vi trpite ...«
Ragastens se je stresel.
»Po čem vidite to, gospa?«
»Videla sem takoj prvi hip... že tam doli v votlini nad Anijem ... Zanimali ste me, mladi mož... In takrat sem vam želela, da bi bili srečni... Vidim pa, da se moja želia ni uresničila.«
Ragastens je stal pred njo in molčal. Bil je globoko ganjen.
»Takrat sem trpel.« je dejal tiho, »toda ne tistega trpljenja kakor danes.«
»Da,« je odgovorila starka počasi. »Takrat ste ljubili, a z mislijo, da vam ljubezen ne bo povrnjena; danes veste, da ste ljubljeni, toda ona, ki jo obožujete in ki vam je dala svojo zvestobo, vam je vzeta... Ne vem, katero izmed obeh trpljenj je hujše.«
»Kako veste vse to, gospa?« je vzkliknil Ra-gasteris osuplo.
»Vi sami ste mi povedali.«
»Jaz!...«
»Vi! Ako ne s svojimi besedami, pa vsaj s svojim vedenjem, s svojim početjem in gibanjem. Vi ljubite hčer grofa Alma, tisto, ki jo imenujejo Beatrice. V votlini nad Anijem sem vas videla nesrečnega! Skušali ste prikriti svojo bolest pod navidezno brezskrbnostjo in veselostjo ... Kakor, da bi bilo mogoče skriti ljubezen, otrok moj! Vaša veselost je bila mrzlica... in jaz sem videla, da ljubite!... Še boljše sem to spoznala kasneje, ko sem videla, s kakšno obupno zavistjo ste gledali zarjo sreče, ki je vstajala nad vašim prijateljem Rafaelom... Saj vam pravim, da sem se zanimala za vas, sinko moj...
Po skrbi, s katero ste poizvedovali o Cezarjevih marših in o bližanju njegove armade, sem spoznala, da se zanimate za Monteforte,.. Po Giacomu, ki mi je vsak dan pošiljal odposlanca — kajti tudi jaz sem se imela vzrok zanimati za Cezarjevo početje — sem izvedela, kakšno je bilo vaše ravnanje v Montefortu ... Vi edini ste preprečili Cezarjev napor... In vi ste storili to vse potem, ko vam je bil Cezar ponudil poleg sebe sijajno življenje. Za moje oči je vaša skrivnost zelo jasna ... Ljubili ste mlado grofico.«
Medlo oko stare Mage se je bilo oživelo. Svetilo se je od gorke simpatije, kakršna je bila redek pojav pri tej ubogi nesrečnici. Raeastens je nem od začudenja poslušal izvajanja Rose Vanozzo.
»Gospa,« je dejal naoosled. »čemu bi vam prikrival to resnico, ki ste jo čitali v mojem srcu kakor v odprti knjigi!... Da, res je, ljubim grofico Beatrice... in ker ste uganili moje trpljenje — prav pravite, da trpim, ker je ona izginila.«
»In prišli ste jo semkaj iskat?«
»Ne vem, kako da me navdajate s takim brezmejnim zaupanjem... Da, gospa, prišel sem na Caprero z upanjem, da jo najdem... A to upanje mi pripravlja morda samo razočaranje, ki ga ne preživim...«
»Ali se bojite, da je Lukrecija umorila njo, ki jo ljubite?«
»Ah, da,« je dejal Ragastens in vzdrhtel, »bojim se .. . Morebiti prihajam prepozno'.. .«•
»V tem pogledu se lahko pomirite.*
»Kaj hočete reči? Ali vam je nemara kaj znanega? Ah, gospa, če je tako, govorite, rotim vas...«
Gospodično sostanovalko
souporabo kopalnice, na željo s celo tudi dijakinjo sprejmem takoj ali pozneje, soba je velika in čista in s oskrbo. Naslov v upravi lista. 1645
Jako dober Jabolčnik
proda poceni Karol Trs: svobode 3.
Pugel,
Maribor,
1562
Sprejmem pridnega delavca
na stanovanje. Koroška cesta
74.
Inseriralte
v
„Ve2erniku“
»Restavracija Emeršič"
Aleksandrova cesta 18 bo otvorlla v soboto 7. junija ob 19. uri
restavracijski vrt
s koncertom
Svlrala bo godba Schdnherr. Z dobro kuhinjo in izborno pijačo je preskrbljeno. Vljudno vabi
ANTON EMERŠIČ, RESTAVRATER „
Koncert se bo vršil le ob lepem vremenu »si	o
Za gospode
najvaija Izbira vsah modnih potrabiiln pr'
Jurčičeva 9
»pedjalna trgovina »a molko modo!
Plttand patenl.ualato A Din 30'-
»e dobijo v gostilni
Pšunder, Radvanje
Na binkoštno nedeljo, ob lepem vremenu
vrtni koncert
Godba „Llra“
Za dober vinček in sveže pivo, kakor tudi za točno postrežbo skrbi gostilničarka. im
*zds»<« Konzorcij »Jutra* y Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In
Dobro vino
iz lastnih vinogradov, liter po 12 in 14 Din priporoča vinotoč Vezjak. Splavarska ul. 6.	1638
Birmska darila
najceneje pri J. Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. Ogled neobvezen, neugajajo-če se zamenja ali vrne denar.
1509
Naprsnlco
(brošo) v obliki kneževske krone, sem včeraj dne 4. tm. med 18. in 19. uro na poti od Študijske knjižnice do Tomšičevega drevoreda zgubila. Ker je za me zelo dragocen spomin, naprošam poštenega najditelja, da isto odda v Tomšičevem drevoredu št. 123a. 1637
Vrh Habakuka
vinotoč otvorjen.	1649
Za kolportažo
Slovenskega Naroda sprejme mlade osebe Hinko Sax, Maribor. 1623
Iščem stanovanje,
sobo in kuhinjo za tri osebe s 1. ju* lijem ali avgustom v mestu, Studencih ali Pobrežju. Plačam takoj za 1 leto v naprej 3000—4000 Din. Ponudbe na upravo »Večemika« pod »A. S. 1886«.	1653
Vabilo na veselico,
katero priredi pevsko društvo »Planinca« v gostilni Tomše v Pekrah. Kegljači pozor! Kegljanje na dobitke. Prvi dobitek majhna svinja, drugi dobitek gos in tretji raca. Začetek ob 15. uri. Vstopnina prostovoljna. Za obilen obisk vabi odbor-1655
<8
V SOBOTO ZVEČER OB POL 8. URI
OTVORITEV
KAVARNIŠKE RESTAVRACIJE
NA TERASAH HOTELA „OREL“ S KONCERTOM
Dohod potom dvigala. Na razpolago inozemski časopisi. Igralna soba. Izvrstna vina v steklenicah, in odprta, lastnega pridelka ter druga. Zgoraj je sveži zrak, ni prahu in ne ropota. — Cenjenim gostom se najtopleje priporoča ZEMLJIC
uradni t	BRO	ZOVIC	v	Mariboru.	Tiska	Mariborska	tiskarna	d.	d,	predstavnik	STANKO	DETELA
v Mariboru«