Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja:	•
Za celo leto 12 gld., za pol le'.a ti gld., za-četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (i n s e r a t e) vsprejema upruvnlStvo in ekspedlcija v ,,katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemenlšliUi ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredništva telefon - štev. 7 4.
Ntev. ii!"*.
V Ljubljani, v soboto 5. februvarija 1898.
Letnili XXT I
Izjava kliilut slov. deželnih poslancev štajerskih za spravo.
Klub slovenskih deželnih poslancev štajerskih pozdravil je z veseljem korake, ki imajo namen, dognati spravo med obema n<yodnima strankama na Kranjskem.
Dovoljuje se isti tem potom izraziti, oziraje se na nujne narodne potrebe vseh Slovencev izven Kranjske, ter oziraje se na druženje vseh nemških strank avstrijskih zoper slovanstvo, živo željo, da bi ti koraki imeli popolen vspeh. Obžalovali bi. ako bi se združenje slovenskih strank zavleklo ali celo preprečilo vsled neprevidne taktike od katerekoli strani.
Usojamo si Vam naznaniti ta jednoglasni sklep ter prosimo, da se blagovoli isti naznaniti vsem članom Vašega cenjenega kluba.
Rodoljubnim pozdravom za k 1u b s 1 o venskih deželnih poslancev Dr. Ivan Sernec, predsednik.
Dr. Ivan Dečko, tajnik.
Deželni zbor Kranjski.
VII. seja dne 4. febr.
(Konec.)
Posl. dr. Maj ar on in vsi slov. tovariši so predlagali: Vis. c. kr. vlada se poživlja, da čim preje pri državnem zboru izposluje ustanovitev slovenskega vseučilišča z bogoslovno, pravoslovno in modroslovno fakulteto v Ljubljani.
Posl. Povše poroča o prošnji županstva v Ambrusu za zgradbo ceste v Suhi Krajini v črti: Male LaščeRatje-Višnje-Ambrus ter predlaga, naj
dež. odbor še tekom tega leta po inženerju preišče razmere ter v zvezi z načrti za namoravano cesto Smuka-Hinje-Žvirče stavi v prihodnjem zasedanju primerno predlogo.
Poslanca Grasselli in Perila 11 poročata o zdravstvenih rečeh, oziroma prisilni delavnici. Zbornica poročili vzame na znanje.
V imenu lin. odseka poroča posl. dr. Papež o prošnji ribarakega društva za podporo ter predlaga 50 gld., kar obvelja z dostavkom, da v prihodnje društvo prošnjam prilaga svoje poročilo o delovanju in troških.
Posl. Kalan poroča o prošnji županstva v Loškem Potoku, da bi prihajal okrožni zdravnik iz Ribnice vsak teden enkrat v Loški Potok. V imenu lin. odseka predlaga, naj se dež. odbor pooblasti, da polovico troškov v znesku 720 gld. prevzame dežela, ako ribniški zdravstveni okraj, dotične občine in interesentje prevzemo drugo polovico. Ob jednem predlaga resolucijo, naj dež. odbor proučuje vprašanje, ali bi ne kazalo sedež okr. zdravnika iz Kočevske Reke premestiti v Loški Potok ali drug primeren kraj.
Posl. P a k i ž pri tej priliki toplo priporoča, kakor že opetovano v prejšnjih letih, naj bi se zdravnik gredoč v Loški Potok ustavljal tudi v Sodražici. Tudi ta predlog obvelja.
Posl. Kalan v imenu fin. odseka poroča o prošnji županstva v Selcih za podporo, da se občinska cesta iz Gor. Besnice proti Logu preloži, ter predlaga 900 gl. podpore. — Obvelja.
Posl. dr. Žitnik poroča v imenu fin. odseka o prošnji okrožnega zdravnika Janeza Poscha v Žužemberku za pokojnino. Z ozirom na to, da je dež. zbor dne 18. jan. 1895 sklenil, da se dovo-
ljuje provizornim okrožnim zdravnikom pokojnine 400 gld., ako zdravstveno okrožje prevzame polovico, predlaga fin. odsek, da se dovoli 200 gld. pokojnino iz dež. zaklada. — Obvelja.
O prošnji kr. šol. sveta na Razdrtem za odpust ostalega deželnega brezobrestnega posojila poroča posl. M urni k ter v imenu fin. odseka predlaga, da so odkloni. — Obvelja.
Posl. dr. Žitnik v imenu lin. odseka poroča o prošnji usmiljenih bratov v Kandiji za podporo k zgradbi nove bolnice. V dosedanjem poslopju je prostora za bolnikov, toda vsled vedno večjega pritiska usmiljeni bratje niso moifli odslavljati bolnikov ; tako jo bilo večkrat v bolnici do 38 bolnikov, katerih mnogi so morali ležati na hodnikih. Povprek pa je bilo v bolnici vedno po 30 bolnikov. Vsled tega so bili usmiljeni bratje že lansko leto pričeli graditi novo poslopje, katero bode stalo do 85.000 gld. in so bode letos otvorilo v plemeniti namen povodom petdesetletnice vladanja presvetlega cesarja, čegar srčna želja je, da so praznuje ta redka slavnost z napravami, ki lajšajo človeško bedo in nesrečo. Dasi pomagajo razni dobrotniki, vendar je red usmiljenih bratov moral založiti veliko nad polovico vseh stroškov ter se pri tem zadolžiti. Z ozirom na to, da so z večjo bolnico v središču Dolenjske razbremeni ljubljanska bolnica in ob jednom ustreže nujnim potrebam večjega dela Dolenjske v zdravstvenem oziru, predlaga lin. odsek 8000 gld. podpore za novo zgradbo v štirih letnih obrokih po 2000 gld. — Obvelja.
Županstvu v Tržiču se dovoli za kanal pod ljubeljsko državno cesto 1250 gld. podpore; poročevalec dr. Papež.
LISTEK.
Dijaška stavka.
Nemški dijaki res vzgledno ljubijo svoj narod, ljubijo ga nad vse, žrtvujejo mu vse. Žrtvujejo ljubljenemu narodu, seveda krvavečim srcem, sedaj tudi vednost, kajti pričeli so po vseučiliščih stavko. Nemški burši so tacega dela sicer že vajeni, samo da se sedaj to imenuje boj za pravice naroda, preje pa seje imenovalo drugače, toda malo manj častno.
Mogoče, da je res jedna poglavitnih pravic nemškega naroda, da njegovi sinovi po vseučiliščih kar se da lenuharijo in obiskavajo predavanja samo tedaj, kedar hočejo tuliti in razsajati. Ne bodemo trdili, da to ni dobra vaja za tako brambo nemških pravic, kakor jo sedaj izvajajo nemškega naroda zastopniki v državnem zboru in po deželnih zbornicah, kjer skušajo mesto s pravico, s silo doseči svoje smotre. Tako tudi razni Wolfi kličejo dijakom, kar je svoje dni pravniku zaklical pesnik Gallus Morel: Du willst das Recht studieren ? Ilait! — Studiere lieber die Ge\valt!
Tako učenje je lahko, prijetno, nemško časopisje take dijake hvali in jih imenuje bojevnike za narodne svetinje. Stavkujoči dijaki uživajo torej poleg ugodnostij tudi še slavo.
Samo nova pa ni ideja dijaške stavke, in iznašli te ideje niso nemški avstrijski dijaki. V Ameriki poznajo tako stavko uže dolga desetletja tudi ljudski šolarčki, ki so celo še nekaj naprednejši ter ne razbijajo samo po klopeh, temuč prinašajo sabo revolverje, s katerimi veselo pokajo proti nepriljubljenim učiteljem. Razun tega, da tako pokanje neizmerno povišuje ropot in šum, tudi še brani dotičnega učitelja dolzega časa, ker se mora mož skrbno ogibati krogelj, da ne dobi luknje v kožo, tako gibanje pa je tudi telesu v hasek.
Toda menimo, da bi naši nemški dijaki, ako bi tudi sprijaznili se z idejo streljanja, ne basali svojih revolverjev ostro, ker ne želijo svojim profesorjem hudega. Ti čestitljivi nemški učenjaki so v zadnjem času tako toplo branili in še branijo »pravice« dijakov in njih nemštva, da že tudi zaslužijo malo počitka še predvelikonočnimi počitnicami.
Skušnja uči, da je vsaka stavka brezvspešna, ako so stavkujoči navezani zgolj le na-se, brez podpore, od tod zakladi za slučaj stavke. Nemškim dijakom tacega zaklada ni treba, dovolj jim je moralna podpora, katero dobivajo od onih, ki bi že po svojem poklicu morali miriti razburjene valove in se jim ustavljati, ne pa se jim umikati.
Bauernfeld trdil je o revoluciji leta 184S : Die Sache war verloren In allem Anfang gleich,
In Deutschland durch die Professoren Durch die Studenten in Oesterreich.
Danes pa moramo skoro reči, da za nemške dijake najbrže, žal, stvar ne bode izgubljena, kajti vtikajo se v ta boj za »pravice« naših Nemcev sicer tudi profesorji iz Nemčije, pa tudi naši.
Da so jednotno organizovani, pošiljajo dijaki od vseučilišča do vseučilišča svoje agente. To nas spominja starodavne šege nemških buršev. Kakor mora vsak pravi kipar ali slikar gledati sinje nebo italijansko, naobraževati se in nauduševati ob nesmrtnih umotvorih starih mojstrov, tako napravi tudi vsak pravi burš svojo »Bierreise«, da spoznava v tujih mestih lastnosti raznih vrst piva. V Gradcu srka pristno Reininghausovo, na Dunaju se naslaja s švehatskim, v Plznu naudušuje ga kipeče plzensko, težko monakovsko pa ga v Monakovem napolnuje z globokimi idejami. So nekaterniki, osobito med Slovani, kateri nočejo ali pa ne morejo pojmiti važnosti tacih pivskih potovanj za naobrazbo in razširjenje duševnega obzorja dotičnih potnikov. Sedaj pa imajo ti dijaški agentje za stavko najboljšo priliko, da spojijo tako pivsko potovanje in pa delovanjo in bo-renje za »pravice« teptanega nemškega dijaštva. Tako potovanje je potem prijetno, pa tudi zelo zaslužno. In to je jedna najlepših stranij dijaške stavke.
Društvu za varstvo avstrijskega vinarstva v Retzu se dovoli 50 gld. podpore; poročevalec M u r n i k.
Prošnja Antonije Tomic iz Kostanjevice za podporo vsled povodnji se izroči dež. odboru v rešitev ; istotako prošnja Marije Sapletov za zvišanje pokojnine.
PobI. V iš nikar poroča o prošnji zaveze učiteljskih društev za podporo k ustanovitvi šol. muzeja. Dovoli se za 10 let po 100 gld. in letos posebe še 100 gld. za ustanovitev; skupaj torej 1100 gld.
Vodstvu šole ubogih sestra v Šmihelu pri Novem Mestu se za učiteljice dovoli 500 gld. podpore; por. Višnikar.
Prošnja županstva v Spod. Idriji za podporo k vzdrževanju občinskih potov in mostov se izroči s priporočilom dež. odboru v rešitev.
Posl. Višnikar poroča o predlogu glede meščanskih šol na Kranjskem. V minolem zasedanju je namreč posl. Hribar predlagal premembo dotičnih zakonov tako, da bi za stvarne šol. potrebščine morali skrbeti dotični sol. okraji, dežela pa bi morala plačevati učiteljsko osobje. Trošek za vsako tako šolo bi bil nad 5000 gld. To bi bilo novo velikansko breme za deželo, ker niti uredba ljudskih šol ni dovršena. Zato dež. odbor nasvetuje, naj ostane pri starem, kar zbornica odobri. Posl. Hribar pri tej priliki izrazi upanje, da bode dežela podpirala meščansko šolo, katero ustanovi Ljubljana.
Posl. Jelovšek poroča o preložitvi okr. ceste Loka-Idrija pri Podgori. Dotični načrt zakona je bil vsprejet, okr. cestnemu odboru v Skofji Loki pa je bila dovoljena podpora v znesku 5.500 gld.
Posl. baron W u r z b a c h poroča o vo-litvi članov v deželno pridobninsko in prizivno komisijo. Sklep se glasi:
Volitev štirih udov in štirih namestnikov v pridobninsko deželno komisijo izvršiti je v dveh ločenih volitvah s posebnimi glasovnicami. Pri prvi volitvi voliti jo štiri ude na ta način, da jo na glasovnico zapisati po jednega pridobninskega zavezanca I., II., III. in IV. razreda. Glasovnice, ki ne vstrezajo tej razredbi, so neveljavne. Ravno tako je postopati pri drugi volitvi zastran volitve štirih namestnikov. Volitev se vrši po nastopnem načinu :
a)	dva uda volijo poslanci iz kurije velicega posestva,
dva uda volijo poslanci mest in trgov in iz trgovinske in obrtnijske zbornice,
dva uda volijo poslanci kmetskih občin, in končno
dva uda volijo vsi zbrani poslanci.
b)	za vsakega komisijskega uda voli se po volilnem načinu sub a) jeden namestnik.
Poslanec Lenarčič poroča o prošnji za zgradbo mostu čez Krko pri Dobravi namesto pri Meršečivasi. Ker sta se okr. cestna odbora v Mokronogu in Kostanjevici izjavila, da ničesa ne prispevata k zgradbi tega mostu, zato se naroča dež. odboru, da nadaljuje poizvedbe in obravnave ter o tem v prih. zasedanju poroča.
Na pomoč!
0 priliki veselice v Kostanjevici prirejene v korist pogorelim Oštrčanom.
Vtihnili krasni so glasovi, Umolknil je ubrani spev, Kot na bregovih sled valovi, Pustil nam v srcih je odmev. Že zopet pesem vse nas druži, Že zopet srce naše služi Umetnosti, ljubezni čisti; Bodimo v tem si vedno isti! O naj doni te pesmi glas, Naj gre v poslednji trg in vas, Vzneti naj plamen velikanski, Vzbudi povsod naj čut slovanski! Kedar vihar nesreč preti, Besneče peni se valovje, Kedo nam ta vihar vkroti, Kdo nas privede na bregovje ? Med nami ljut vihar besni, Ker tujec nam, sovražnik kleti Doma več ne pusti živeti; A — boj pravic to ni, To je le boj — strasti!
Za ustanovitev kmetijskih in sadjarskih zadrug se dovoli dež. odboru 2.000 gld. kredita za brezobrestna posojila.
Prošnja županstva v Spod. Idriji, da bi rudniški orar pripomogel k vzdrževanju tamošnje ljudske šole, se s priporočilom odstopi deželni vladi.
Napoved novega osebnega davka-
(Govor posl. Fr. P o v š e t a.)
1. Kedo je dolžan plačevati osebni prihodninski davek?
Vsak državljan, ki ima na leto čistega dohodka nad 600 gld.; pa tudi tuji državljani imajo plačevati ta novi davek od svojih v tej državi dobljenih dohodkov.
2. Oprostitve.
Oproščeni so cesarske hiše členi in vojaški častniki.
3. Podlaga za i z računanje dohodka.
Za prvo napovedbo ima se vzeti v račun čisti dohodek prejšnjih dveh let, pozneje bo treba v to izkazovati dohodke pretečenih treh let.
Napovedati pa je vse vsakovrstno dohodke iz posestva zemljišč in hiš, iz naloženih kapitalov, obligacij, izposojenih na hipoteke, iz službenih prejemkov in pokojnin.
Zelo važno je določilo, da mora oče napovedati ne le dohodke iz svojega premoženja, ampak tudi one iz premoženja svoje soproge, da celo svojih otrok, ako imajo ti slučajno kako premoženje naloženo, n. pr. po starih stariših itd., pa tudi kar otroci zaslužijo, mora oče napovedati. Prav to določilo zelo poostruje novi osebni davek, tako da se mora le obžalovati, da so obveljala ta določila v zakonu. Najjasneje se more to presoditi na sledečem računu.
Oče sam ima n. pr. 500 gld. dohodka, bil bi torej sam za-se oproščen novega davka, pa njegova soproga zasluži na leto n. pr. iz branjarije 300 gld. in sin, ki živi v rodbini, pa 500 gl. kot nameščenec pri trgovini. Oče moral bi torej napovedati 500 -f 300 4- 500 gl., torej — 1300 gl. dohodka, ako sin živi v. očetovi hiši in od njega dobiva hrano in stanovanje.
Dopuščeno pa je, da more rodbinski načelnik, torej oče, za svojo ženo in sina, za vsakega 250 gld. odšteti kot trošek za stanovanje in hrano, tako da od skupne svote 1300 gl. odbije 500 gl. po tem takem znaša njegov dohodek 800 gld.
Po § 159. napovedovati je tudi dobitke srečk iz loterije. Celo darila, če se redno ponavljajo n. pr. darila, katera uslužbenci pri trgovinah, tovarnah ob novem letu dobivajo, portirji v hotelih, natakarji.
Gospodarji, posestniki hiš, morajo tudi vrednost stanovanja svojega postaviti v račun dohodkov, in sicer po ceni, kakeršna bi se dobila, ko bi bilo dotično stanovanje komu drugemu oddano v najem.
4. Odbitki; obratni stroški.
Iz poprej povedanega presoditi je, da so dolžnosti za napovedbo dohodkov dokaj velike. Zato
Življenje našega rodu Je res življenje mučenika, Nikjer, nikdar ni zanj miru, Trpljenje, bol je res velika. A kje naj išče tolažila
V	bridkosti polnih dneh, Kje najde pravega tešila, Ko drugim je v zasmeh ?
O vir mu pesmij ni usahnil,
V	ta vir je vse, kar čuti, vdahnil, To slika je njegovega srca :
Le redek cvet — nebroj solza! In vendar rod vesel prepeva, Da z gore spet v goro odmeva, Saj to njegov je lastni dar, Ki ga ne vzamejo nikdar. Naš rod kot človek je trpin, Saj tukaj ni namen življenja, Pa svet le vir je bolečin, Življenje je le pot trpljenja. Če veseliš se setve mlade, Klasje ti vzbuja zlate nade, Vihar ti vniči nado vse, Klasje pod bičem pade vse. če dete se ljubko smehlja ti,
smatram potrebno, da pa tudi pojasnim, kaj vse so sme odbiti oziroma postaviti v račun stroškov.
Odbiti se smejo od prejemkov vsi stroški, vporabljeni za dosego, zavarovanje in vzdržbo teh prejemkov.
Od prejemkov se v prvi vrsti odbijo za dosego in vzdržbo dohodkov uporabljeni upravni in obratni stroški.
Kot obratni stroški imajo se smatrati izdatki za vzdrževanje gospodarskih poslopij, služečih gospodarstvu kmetijskemu, obrtnemu ali tovarniškemu. Prav tako se smejo odštevati od dohodkov stroški za vzdrževanje potov, mostov, ograj, zidov, vodovodov, vodnih zapornic, napajališč in namakališč, prav tako stroški za vzdrževanje in dopolnitev orodij, strojev potrebnih pri izvrševanju obrta.
Tudi so more vračunati med obratne stroške uporaba strojev — ker n. pr. stroj, ki stane 600 gld., ne bo večno trajal, ampak v 10 letih je popolnoma uporabljen in ni več za rabo, torej sme dotičnik odbiti na leto 10 odst = 60 gl. Seveda no more potem po 10 letih postaviti v obratni račun cel strošek za napravo novega stroja.
Gospodar sme vračunavati tudi strošek za popravljanje stanovanj svojih delavcev.
Vračunavati je med stroške zavarovalnino vsakovrstno proti nezgodam, proti požaru, proti drugim uimam, toči, proti živinskim boleznim ; tudi zavarovalnina za zagotovilo rent za čas starosti, ali za čas bolezni in nezgode se odšteva; vender pa ne sme znašati zavarovalnina za slučaj smrti nad 100 gld. letne premije.
Plačuje pa rodbinski oče razun za-s3 tudi za ženo in otroke tako zavarovalnino, sme staviti v račun strošek do 200 gld. Odšteti je vse vsakovrstne davščine (cesarske, deželne, okrajne, občinske, cerkvene, biro, sploh vse javno naložene davščine.)
Paragraf 162. pa določuje, da ni dopustno vračunati kot stroške, izdatke za zboljšanje ali pomnoženje vrednosti ali glavnice; za poplačanje dolgov. Prav tako ni odbiti dejanskih zgub v kupčiji, ne stroškov za stanovanje, za prehrano svoje rodbine; le kmetovalec ali obrtnik more prehrano za otroke svoje, ki redno in stalno sodelujejo v obrtu ali na kmetiji, zaračunati kot obratni strošek, ker dejansko so ti njegovi pomočniki in ako bi teh ne imel, no bi mogel izvrševati izdelkov, od katerih ima potem itak napovedovati, koliko je za nje izkupil.
Kakor obratni stroški se smejo odbijati tudi obratne izgube. Te se pokažejo n. pr., če se posuše ali pokvarijo pridelki in blago, z izgubo ali pokvaro opravnih predmetov, n. pr. pri gostilničarjih ; z neizterljivostjo terjatev, izvira-jočih iz opravilnega obrata, n. pr. trgovec da komu blaga za 200 gld., ta pa pride na boben in trgovec zgubi celi znesek — tako tudi gostilničar, ki daje kakemu gostu hrane, ta pa jo popiha ali umre, ne da bi bil plačal; seveda mora se vse to verodostojno dokazatitudi obraba ali izguba
(j& šteje nekaj zornih let. Le boj se ti, ljubeča mati, Da mraz ti vzame nežni cvet! če danes slavljen si, češčen, Ne zre te jutri že noben. Imetje vse, in zdravje, čast, Rojeno je, da gre v propast. Resnica teši nas jedina, Da zemlja je le solz dolina. Bila je temna, mrzla noč ... Sladko Počival mož, trudan od dela, Mladenič, deva je vesela, Prešteval ure v kotu ded, Premišljeval je bdeče, speče Nekdanji čas, sedanji svet, In v snu užil je mnogo sreče, In v zibeli je mirno spalo, S krilatci svetimi kramljalo Nedolžno dete v tiho noč. O mir sladak ! . . . A glas strašan Je vzbudil vse, prignal iz koč, Saj noč je svitla kakor dan. In starček stoka, sin ga teši, In žena kliče, dete joče, Žival upije, naj kdo reši
obratnega gradiva, znižba njegove vrednosti po zastarelosti vsled napredkov v tehniki, ali po drugih okolnostih, ki so v zvezi z obratom. N. pr. obrtnik ima stroj, ki je dokaj stal, obrtnija se vsa predrugači, obrtnik ne more več posluževati se starega stroja, ako noče sploh zaostati v obrtniji, n. pr. mlinarji, ki sedaj brez porabe valjev sploh ne morejo več konkurirati, v tem slučaju so opravičeni v obratni trošek postaviti odbitek vrednosti stare oprave itd.
Zelo važno je določilo, da so smejo med obratne troške vštevati troški za vzdrževan j e d o s e d a n j o i m o v i n e. Tu bo treba previdnega postopanja, ker kakor ni opravičeno, da bi n. pr. bogati tovarnar, ki je v dotičnem letu sezidal novo stavbo, s tem razširil svojo tovarno, zaračunal to med obratne troške, prav tako pa tudi davčna oblast ne sme pretiravati in odklanjati odbitke za poprave, ker se namesto podrtega hleva napravi nov hlev, ki je sicer določen za isto število glav, pa jo bolje in obširneje zidan, ali ker se namesto stare, zaduhle tovarne izdela istotolika, pa zdravju in razvoju obrti bolje vga-jajoča delavnica. Prav tako je obdačenec opravičen odšteti trošek za nakupljen stroj novejše iznajdbe.
Posebno pomenljivo pa je, da zakon priznava določilo, po katerem so troški za vzdržbo dosedanjega stanja imovine dopustni in prav to besedilo naj uvažujejo dotične oblasti in komisije pri presojanju odbitkov za prenovljenje po trtni uši uničenih vinogradov. Ako naredba fin. ministerstva sama tolmači določilo tako, da se morajo dopustiti kot odbitki vsi troški za vzdrževanje imovine, kakor sem že navajal slučaj, da se vsled porušenja zida nov hlev in so vsi troški za to restavriranje podrtega hleva dopustni kot odbitki, prav enako utemeljeno je, da sme vinogradar postaviti trošek za obnov-ljenje po filokseri uničenega vinograda med obratne troške, vsaj je tudi to storil le, da ohrani in vzdrži dosedanji stalež svoje imovine in njegovega dela, ki je v tem slučaju ravno uničen vinograd. Po zakonu in dotičnih naredbah so izrecno dopustni odbitki stroškov za vzdrževanje vodovodov, za vzdrževanje ograj, tudi kamenitih, mostov; ako se torej vsled elementarno nezgode, povoden j, podro mostovi, mora jih ekonom zopet napraviti, ako hoče sploh do senožeti priti. Enako mora vinograjski posestnik regenerirati po filokseri uničeni vinograd, ako hoče vzdržati svojo eksistenco. Le ako napravi kdo nov vinograd, n. pr. iz dosedanjega pašnika ali njive, torej da res s tem si napravi nov vir dohodkov, tedaj se pač ne morejo troški za napravo vinograda tolmačiti kot potrebni v vzdrževanje imovine.
Nameščenci v državnih, deželnih in občinskih službah morejo všteti med troške tudi službeno odredbino (takso) ter vse, kar plačujejo davka in prispevkov, n. pr. za pokojninski zaklad. Najemninska in šolska naklada, takozvani najemninski krajcarji, so tudi odšteti. Kot odbitek veljajo skladni prispevki sploh, ne pa darila in druga naklonila, dana za javni namen.
Omenjal sem kratko, da se morajo obresti od dolgov postaviti med odbitke, bodisi od
Pogina, ječe jih pekoče. In vedno bolj se žar razgrinja, Za domom dom v pepel izginja, In predno solnce vzide spet, Uničen trud je mnogih let. »O vse, kar dal si, vse si vzel«, Tako zastoče starček sivi, »Kjer tekli dnevi ljubeznivi, Kjer zibel stala je nekdaj, Kjer vžival sem mladostni raj, Vse kup neznaten, vse pepel . . . O vse, kar dal si, vse si vzel!« A nemo dete nemo gleda, Ne zna, da dom gori, ne v6, Kaj revščina je in kaj beda, Le k njej se stiska na srce. O dete, le v oči ne glej, Na njenih prsih se ogrej, Ta plamen druzega vzneti, Ljubav do tebe ponovi! A mi? — Ljubezni dom zgradimo, Trpečim solze posušimo, Saj dom si ta gradimo sebi, In : Danes meni, jutri tebi!
Iv. Bal oh.
dolgov vknjiženih, bodisi tudi sploh sprejetih na up; seveda morajo ti poslednji verodostojno biti dokazani.
Ne da se tajiti, da bo prav ta rubrika marsikoga rešila od osebnega prihodninskega davka, vsaj je znano, da na zemljiščih avstrijskih kmetijskih posestev sloni dolga za 3000 milijonov goldinarjev, in tudi na hišah, osobito po mestih, jo zabilježena tudi marsikatera visoka svota dolga.
Pri tem je seveda pripomniti, da so marsikateri osobito iz krogov trgovcev no bo posluževal te pravico do odbitkov, ker 110 bo hotel javno povedati, da je n. pr. dolžan in morda šo zelo, ker bi to vtegnilo škodovati njegovemu kreditu. No, vsak naj stori, kakor smatra zase umetniše, reči se pa mora, da zadolženci po tem davčnem zakonu ne bodo siljeni plačevati davščine od imetja, katero jim le deloma pripada, morda katerega večjidel pripada upniku.
Kako trda, kar naravnost krivična, je določba sedajna pri pristojbinah, katere more odrajtovati prejemnik kmetije, na kateri je pogostoma več dolga, kakor je dejansko cenjena dotična posest, in vender mora se plačati pristojbina v polnem obsegu.
Po tem zakonu se ne bode vsaj moralo plačevati od navideznih dohodkov.
Le ena hiba je pri tem, da se je bati, da bo upnik skušal potem zvaliti na dolžnika, kar bo moral od sprejetih obresti odrajtovati prihod-ninski davek.
In tu bodi prilika izreči se: ali mora se vsak kapital, ki je izposojen, navesti oziroma postaviti v napoved dohodkov? Vsekako, kajti ako bi zamolčal, da dobivam obresti od kapitala izposojenega na kaki hiši, zapadem sploh kazni zaradi prikrivanja. Davčne oblasti namreč zamorejo pri pregledovanju napovedb dolžnikov najti, da n. pr.: A je postavil med odbitke 180 gld. za obresti za kapital izposojen od B. Ako davčna oblast preso-juje napovedbo dohodkov od 13. predloženo, pogreša hitro med dohodki teh 180 gld. katore je A postavil med odbitke; torej tu treba vse napovedovati, da se ogne kaznim, o katerih bom pri sklepu nekoliko omenil.
Odbiti pa se no more, če se je en del glavnice izposojene vrnil, ampak le dotični znesek obrestij, kar pa se je odplačalo na glavnici — ni dopustno odbiti.
Dopustno pa je nadalje med odbitke naštevati: n. pr. kmetskemu ali hišnemu posestniku izplačevanje izgovorjenih užitkov starišem ali onim, od katerih se jo posestvo prevzelo, preživitki sploh, životne rente, ki jih je davčni zavezanec stalno dajati zavezan sorodnikom, n. pr. oče hčeram omoženim, ako jim daje na leto določeno apanažo; prav tako more odštevati se, kar kak gospodar plačuje svojim dosluženim poslom ali uslužbencem pokojnine ali letne miloščine. Vendar mora v to biti dan dokaz, v to je treba zasebno pravnega naslova, kakor pogodbe, službeni dogovori, poravnave; in pa, da je tak izdatek stalen, kakor je to n. pr. pri lastnikih tovarn, katere dosluženim delavcem stalno priskrbovalnino dajati morajo, dokler ta živi.
Prostovoljni prispevki, podpore in druge na-klonitve in dajatve dodeljene na podstavi splošne zakonite dolžnosti prehranjevanja n. pr. svojih starih ubožnih starišev ali sorodnikov, za katere mora po zakonu skrbeti premožni otrok, ne mo rejo postaviti se med odbitke.
V bolje pojasnenje pa treba navesti, da če n. pr. oče daje na leto določeno apanažo n. pr. 1000 gld., se mu to odbije od dohodkov, pa hčer oziroma njegov ded mora pa v svoji dohodninski napovedbi postaviti teh 1000 gld. med svoje dohodke; s kratka z lepa se ne more uiti.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 5. februvarija.
Volilna preosnova v deželnih »borih večinoma nima sreče, vsaj v toliki meri ne, kakor bi pričakoval vsak pravi prijatelj dosedaj v tem oziru brezpravnih državljanov. Predlog na spremembo deželnozborskega volilnega reda se je stavil skoro v vseh deželnih zborih, toda prodrl bo ali je že vsaj deloma pravično le v onih deželnih zastopih, koder imajo večino krščansko-so-cijalno misleči možje. Da bi se izvedla pravična
preosnova v koroškem ali štajerskem deželnem zastopu, na to ne more nihčo misliti, kdor količkaj pozna razmero v teh dveh deželnih hišah. Tudi na kranjski deželni zbor ne smemo staviti nikakih posebnih nad, ker nemški liberalci in absolutni narodnjaki, ki so celo preprečili jednak predlog v mestnem zastopu, no bodo glasovali za jedino pravično in dojanjskim potrebam ustreza-jočo preosnovo. Nekaj posebnega pa jo, da je ravno tako nepravično postopal tudi gališki deželni zbor, ki je kratko malo prešol preko tega predloga na dnevni red. Le predlog glede po-množitve števila mestnih zastopnikov za pet članov se je izročil deželnemu odboru v zopetno svojedobno poročanje. Brezpravni državljani čakali bodo torej še na milost gospodujočih krogov.
V češkem deželnem zboru sta vložila poslanca Herold in Pacak nov predlog glede vre-ditve jezikovnega vprašanja, ki se v marsičem razlikuje znatno od dosedanjih nasvetov v tem oziru, posebno pa od nasvetov, ki jih stavi Oautscheva vlada. V predlogu so izražene naslednje glavne misli: češko kraljestvo je jedna sama nerazdeljiva celota in se smo izvršiti kaka sprememba okrajev le s privoljenjem deželnega zbora; češki in nemški jezik sta po vsej deželi jednako veljavna deželna jezika; vse vloge na deželni zbor: odloki, predlogi in vladna poročila morajo biti sostavljeni v obeh deželnih jezikih, češki in nemški jezik sta pri vseh državnih in deželjiih uradih na Češkem uradna jezika, pri vseh teli uradih nastavljeni uradniki morajo biti vešči obeh deželnih jezikov. Vsi napisi, pečati itd. pri vse h državnih, deželnih in avtomnih uradih morajo biti dvojezični; vse razpravo in rešitve pri državnih in deželnih oblastvih se morajo izvršiti v istem jeziku, v katerem so bilo vložene. Ta zakon se sme spremeniti le z dvotretjinsko večino oil tri četrtine navzočih članov. Predlog se je izročil odseku, ki se peča s predlogom posl. Bucjuoi. — S tem nasvetom se pač morajo zadovoljiti tudi vsi količkaj trezno misleči Nemci, kajti, ako se ta zakon uveljavi, jo zajamčena popolna ravnopravnost vsake m u češkemu prebivalcu. Čuditi se moramo veliki popustljivosti čeških poslancev, ki so šli s tem predlogom gotovo do skrajnosti. Po našem mnenju mora za ta predlog glasovati vsak, komur še ni popolnoma ugasnil čut pravičnosti.
V italijanski zbornici sc vrši to dni razprava o znani vladni predlogi glede znižanja carine na žito od 7'/, na 5 lir. Oglasa se pri vsaki seji večje število govornikov ki na mnogovrstne načine dokazujejo, kako potrebna jc poleg nebroj drugih tudi ta naredba, s katero se bo vsaj nekoliko olajšala neznosna beda italijanskega prebivalstva. Naj obširneje zahteve stavijo seveda socijalistični zastopniki, ki zahtevajo, da se carina sploh odpravi. Za ljudstvo bi to pač ne bilo slabo, toda kaj poreko k temu popolno razdejane finančne razmere, jc drugo vprašanje. Državna blagajna je že sedaj v velikanski zadregi, potem bi bil pa neizogiben popolen polom. Ravno vsled tega socijalisti ne morejo računati na kako podporo od strani ostale zbornice. Bolj zanimiva pa bode razprava glede določitve roka, do katerega naj se zniža carina na žito. Vlada predlaga, naj ostane zakon v veljavi do 1. maja, toda večina ne bode pritrdila temu nasvetu, ker bi bilo s tem revežem res prav malo in samo trenutno poma-gano, potem pa bi zavladala jednaka, ako ne morda še večja beda. Vsled tega je predlagalo že več govornikov, naj se določi veljavnost predle-žečemu zakonu vsaj do 1. julija, to je pol leta. Ta zahteva, ki je pač zela skromna, ima pa mnogo nasprotnikov posebno v vladnih krogih in pri onih ljudeh, ki bo vsi vneti za večje dohodke fiskusa, in je torej malo nade, da bi poslednja zahteva obveljala.
Prvotna napetost mej Madridom in TVashlngtonom se je v poslednjem času vendar le nekoliko omilila in razburjenost v Madridu polegla. Sagastova vlada se je prepričala, da obisk ameriške vojne ladje »Maine« v havanskem pristanišču vendar ni bil tako nevaren, kakor se jo spočetka zatrjevalo. Ko je vlada v Washingtonu pojasnila, da pomeni ta obisk le obnovitev prejšnjih prijateljskih razmer, je isto storila tudi Spanjska vlada glede oklopnice »Viscaga«. Razburjenost v Španji seje pa polegla posebno sedaj, ko se je zvedelo, da jo ameriška ladija že odšla iz havanskega zaliva in je toraj odstranjena vsaka
morebitna nevarnost. Najvarneje pri vsem pa je to, da liberalni krogi zvračajo provzročitev te razburjenosti na konservativno stranko v parlamentu in svetujejo Sagasti, naj čim preje razpusti sedanji parlament. Ta, kakor pravijo, neizogiben korak izvrši Sagasta neki že v drugi polovici tega meseca. Kaj pa da bo s tem dosegel, menda še sam ne uvidi.
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
Ljubljana, dno 3. februv. Pričetkoin današnje redne seje naznani župan, da se je odsek za olepšavo mesta vsled izstopa odbornika Ilavniharja na novo konstituiral in izvolil načelnikom odbornika Šubica, njegovim namestnikom pa odbornika dr. Po žar j a, in da je odposlal ministerskemu predsedniku ter poljedelskemu ministru v občinskem svetu sklenjene zahvale za pospešitev akcije za osuševanje ljubljanskega barja. Pri tej priliki pa je omenil, da se bo vsled tega zakasnila gradba projektovanega cesar Fran Josipovega mostu, ker bo treba izožiti strugo Ljubljanice in vsled tega novih načrtov. Zgradbo bode torej mogoče pričeti še le v dveh ali treh letih.
Pred prehodom na dnevni red sta se oglasila za nujne predloge odbornik dr. Tavčar in odbornik Senekovič.
Odbornik dr. Tavčar omenja zadnjih škandaloznih dogodkov, ki jih vprizarjajo po političnih voditeljih nemškega naroda nahujskani burši na nemških visokih šolah na Dunaju, v Gradcu, Pragi in drugod in s tem onemogočujejo predavanja na teh zavodih. S tem ne škodijo morda vladi, marveč sami sebi in poleg tega še v obilni meri slovanskemu dijaštvu, ki je pri vsem tem popolno nedolžno in ki se je vedno mirno in dostojno vedlo, llavno danes je došla vest, da sta dunajski visoki šoli za nekaj časa zaprti za vse dijaštvo, vsled česar dijaki ne izgube samo čas, marveč tudi ustanove in stariši teh nesrečnih dijakov morajo nositi neljube posledice. Treba je torej slovanskemu dijaštvu nagle pomoči ter storiti pri vladi potrebne korake, ki bodo omogočili našim dijakom nadaljni obisk teh zavodov. V to svrho predlaga nastopno: Mestni zbor obsoja postopanje nemških buršev, ki s svojimi demonstracijami onemogočujejo obisk visokih šol, in izreka vso svojo simpatijo slovanskim dijakom, ki so brez vsake krivde od svoje strani prišli v neznosni položaj, od vlade pa pričakuje, da ne bo ustregla zahtevam nemških buršev ter zaprla vseučilišč. O tem se obvestita ministerski predsednik in naučni minister.
Razprave o tem predlogu se udeleži najpreje podžupan, ki izjavlja, da se popolno pridružuje nasvetu dr. Tavčarja, zdi se mu pa, da to še ni dovolj, kajti ako se temu ne pride radikalno v okom in ako nemški burši uvidijo, da so nekaj vendar le dosegli, ponavljale se bodo take škandalozne demonstracije tudi v bodoče. Treba je torej vladi nasvetovati sredstva, spomni naj se na starodavno željo slovanskega juga, na ustanovitev pravne in filozofične akademije v Ljubljani, koder bode zagotovljena vsestranska varnost slovanskim dijakom. V tem smislu stavi govornik primeren dostavek k zgorajšnjemu predlogu.
Za njim se oglasi odbornik dr. Krisper. Govornik radostno pozdravlja prvi predlog, posebno pa še vsled tega, ker je dr. Tavčar vendar jedenkrat prišel do prepričanja, da treba energično stopiti na prste nemški oholosti. To napolnuje govornika z velikim zadovoljstvom in bo z veseljem glasoval za njegov predlog. Kar se pa tiče ustanovitve akademije v Ljubljani, meni govornik, da s tem ne bo dosežen zaželeni smoter, namreč popolna decentralizacija. Ustanoviti je marveč treba vseučilišče, akoravno morda za sedaj s skromnim pričetkom. Bogoslovno stolico že imamo, tej naj se pridruži še pravna fakulteta in imeli bomo zagrebškemu podobno vseučilišče, ki se bo polagoma lahko spopolnilo se s filozofsko in morda tudi medicinsko fakulteto. Za prvi početek primernih močij in sredstev nam gotovo ne manjka.
Na to pojasnuje svoje nazore še odbornik dr. Požar, ki izraža svojo radost nad idejo, ki se je sicer pozno, a vendar le sprožila in ki mora prodreti tudi v deželnem zastopu. S to mislijo se mora strinjati tudi vlada kakor tudi vodstva dunajskega in graškega vseučilišča, ker uvidijo,
da je le potom decentralizacije mogoče doseči po-polen mir na teh zavodih. Ljubljana je za ves slovanski jug najprimerneji kraj, kjer se bo vseučilišče vkljub manjšemu številu prebivalstva lahko bolje razvilo, kakor pa v katerem koli drugim nemškem mestu. Na tej točki se morajo zjediniti vse stranke na Kranjskem, jedini morate biti obe slovenski, a tudi nemška stranka ji ne sme nasprotovati.
Poročevalec konečno pripominja, da se strinja tudi s predlogom glede vseučilišča in da noče reagovati na očitanja dr. Krisperja, kateri ga ne more ugnati v kozji rog, kakor ga tudi njegov list ni, na kar se oba predloga vsprejmeta soglasno.
Ker je mej tem prejel župan z Dunaja brzojavno prošnjo slovanskih dijakov za naglo pomoč, ker jih nemški burši s silo izganjajo iz vseučilišča in so nihče ne zmeni za-nje, si je izprosil dovoljenja, da sme omenjena sklepa brzo avnim potom prijaviti ministerstvu, kar se je tudi zgodilo še tekom današnje seje.
Odbornik Senekovič poroča o želji deželnega odbora kranjskega, ki želi vpeljati v deželno gledišče električno razsvitljavo, ako se to da izvesti pod ugodnimi pogoji. Iz poročila je razvidno, da je sedaj v gledišču 547 plinovih plamenov, od katerih jih pa gori na dan povprečno le kakih 270 in znašajo povprečni stroški kakih 18 gld. na dan. Sedaj se pa projektuje 921 električnih žarnic, in sicer: 267 žarnic po 16 sveč, 66 po 10. 15 po 5 in 573 po 25 sveč. Za navadno razsvetljavo bi zadostovala nekako jedna tretjina projektovanih žarnic. Štedilo bi se s svečavo mnogo ložje, nego sedaj, ker bi se že s hipnim ugasovanjem in prižiganjem mnogo prihranilo. Nikakor pa se poročevalec ne more strinjati s predlaganim pavšalnim določevanjem cene, ker bi bila v tem slučaju kontrola nemogoča. Poročevalec torej predlaga, naj se zaračunava uporaba elektrike s pomočjo elektroštevca ter določi
cena 32/10 za kilovat, ako uporaba ne presega 600 kilovatov, nad to svoto pa 3 kr. za kilovat. Predlogi v tem smislu se odobre in magistratu naroči, da jih prijavi deželnemu odboru.
Pri prehodu na dnevni red poroča odbornik P 1 a n t a n o prošnji hišne posestnice M. Czerne za priznanje odškodnine v približnem znesku 4000 gld., ker ima baje vsled magistratne naredbe veliko škodo. Poročevalec naglaša, da je magistrat ustregel le njeni prvotni želji ter ji dovolil, da sme porušeno poslopje tako popraviti, kakor je bilo pred potresom. Prošnja se vsled tega odkloni.
Isti odbornik poroča dalje o prizivu posestnice Karoline Treo proti odloku magistrata, s katerim se je odredilo na prošnjo soseda Leopolda Tratnika, da mora napraviti žleb pri svoji hiši. Ker je nedostatke, vsled katerih je stavil Tratnik to zahtevo, zakrivil on sam s tem, da je zazidal del prostora posestnice Treo, se prizivu ugodi in da Tratniku na prosto voljo, da sam napravi potrebni žleb.
Istotako poroča odbornik Plantan o prizivu ml. Karola Tavčarja proti odloku, s katerim se mu je pogojno dovolilo, napraviti železno ograjo s kamenitim podstavkom. Prizivu se ne ugodi, ob jednem pa sklene, opozoriti mestnega pravnega konzulenta dr. Mundo, ki je sostavil ta priziv, naj v bodoče ne vsprejme več takih zastopstev, ki so naperjeni proti mestni občini, ker to ovira vspešno zastopanje v korist mestne občine.
Poročilo pravnega konzulenta v zadevi brezplačnega odstopa sveta za projektovane ulice ob Trpotčevem posestvu na Resljevi cesti so vzame na znanje in se magistratu naroči, da preiskuje, je-li že čas za napravo projektovane cestne zveze mej Resljevo cesto in Pristavskimi ulicami. — Poročevalec odb. dr. Stare.
Odbornik G o g o 1 a poroča o pritožbi Ane Lenčkove proti odloku mestnega magistrata, ki ji je naložil poleg takse 4 gld. še 9 gld. globe, ker ni naznanila psa. Priziv se odkloni.
Za popravo Sv. Martina ceste, namreč za napravo dveh jarkov, nasip ceste, napravo petih po-nikovalnih jam, desetih požiralnikov in hodnikov se konečno vendar dovoli kredit v najvišjem znesku 1150 gld. Poročevalec odb. S vete k.
Mestna tiskarska dela se oddajo za triletno dobo dosedanjemu podjetniku A. Kleinu. Odzval
se je dotičnemu povabilu poleg tega le še Rud. Milic. Poroč. odb. dr. Požar.
O spremembi § 7. navodila o oskrbovanju loterijskega posojila in z njim združenega amor-tizačnega zaklada, ki je določal, da je nalagati denar do preklica v kranjski hranilnici, poroča odbornik Plantan. Sklene se, da sme v bodoče o tem ukrepati župan v sporazumu s finančnim odsekom.
Daljša, deloma precej živahna razprava seje vnela o prizivu posestnika Iv. Godca v Židovskih ulicah, ki je na lastno pest iz dveh stanovanj s petimi sobami, katerih pa ni mogel oddati v najem, naredil štiri stanovanja s temnimi kuhinjami ter proti načrtu napravil v podzemlju pekarno. Ker mu magistrat ni mogel dati potrebnega dovoljenja za prebivanje, je vložil priziv, v katerem kaže na ogromne stroške in o katerem je sedaj poročal odb. Plantan. Iz cele razprave je razvidno, da je bil posestnik opetovano opozorjen, naj ne izvrši tega, in se je tudi stavbeni podjetnik dolgo časa, toda brezvspešno branil tej zahtevi. Pritožbo so zagovarjali odborniki T r č e k , dr. K r i s p e r in dr. Požar, ki so kazali na njegove zelo neugodne gmotne razmere in pojas-novali, da mu je s tem zaprt jedini vir dohodkov. Prvi govornik je tudi omenjal, da se stavb, urad v nekaterih slučajih tudi ni tako strogo ravnal po stavb, določilih. Proti so pa govorili poročevalec, dr. S t a r e , Š u b i c in P a v 1 i n , ki so nagla-sali, da se mora v vsakem slučaju postopati tako, kakor velevajo stavb, določila, da je mestni zbor tudi le stavb, oblast, ki se mora strogo ravnati po predpisih, in da treba ozirati se poleg gospodarjev tudi na stanovnike. Pri glasovanju je bil sprejet predlog poročevalcev, da se toraj prizivu ne ugodi, odklonjen pa nasvet dr. Krisperja, naj se mu vsaj za jedno leto da potrebna koncesija.
O prizivu 24 posestnikov v Vodmatu proti plačevanju pasje takse za leto 1897 poroča odb. Z a b u k o v o c in predlaga, da se odkloni, ker nihče ni trdil in dokazal, tla potrebuje psa za varstvo na samoti ležeče hiše. Predlogu se pritrdi.
Preko prošnjo »Eislauf-Vereina«, naj se podaljša najemna doba do 1. 1910, se preide na dnevni red, ker še sedanja doba traja do 1. 1900. — Poroč. odbornik dr. Požar.
O uredbi »Zvezde« poroča odb. Dimnik in zahteva za nasip, posejanje trave, napravo nizke ograje itd. 512 gold. 06 kr. kredita, čemur se pritrdi.
Odb. Škrjanc vpraša župana, kdo bo povrnil eventuelno škodo, ako podvzetnik Turk ne bo napolnil mestne ledenice z ledom, ker je popolnoma prenehal z dovažanjem in so mestni delavci pri tem potratili tri dni s samim čakanjem.
Župan odgovarja, da je podjetnik res vozil mestni led, a ne v mestno, marveč v zasebne ledenice ; le par voz je pripeljal na določeno mesto. Škodo bode najbrže morala nositi mestna občina, ker ni v tem oziru nikake pogodbe. Škoda bo tem večja, ako v Ljubljani ne bo dobiti več ledu.
Ko je še odb. M a 1 y interpeloval župana radi naprave obločnice na mesarskem mostu, na katero odgovori župan v jutrišnji seji, se je seja prekinila in se nadaljuje jutri popoludne ob 5. uri.
V sinočni seji je odgovoril župan na interpelacijo odbornika Malega, da obločnica radi tega še ni na svojem mestu, ker se je dosedanji monter ponesrečil, in se bo torej delo nadaljevalo še le, ko se najde druga moč.
Na to se je nadaljevala razprava o nerešenih točkah ter sta se odklonili prošnji J. Gnesdove za znižanje vodarine in Fr. Kovača za vpeljavo vode, vsprejel se je pa na predlog odbornika Šubica nasvet, da se podaljšajo vodovodne cevi do kolodvora dolenjskih železnic za proračunjeni znesek 3420 gld., ako prispeva jedno tretjino k tem stroškom državna železnica. Ugodi se tudi prošnji Fr. Foderlove za podaljšanje vodovodnih cevij do njene hiše ob cesti v mestni log in društva »Dirkališče slovenskih biciklistov« za položitev vodovodnih cevij na dirkališče.
Mestna elektrarna se zavaruje pri »Concor-diji« za dobo desetih let, začasnim paznikom pri akumulatorskej pretikalnici so pa imenuje dosedanji uslužbenec Klopčič.
Konečno se sprejme še predlog odb. Škrjanc a, naj se proti odborniku Turku radi znane
afere o dovažanji ledu v mestno ledenico nastopi sodnijsko pot. na kar je sledila tajna seja.
Cerkveni letopis.
Simon Vačavnik
(Zgodovinska črtica. — Jož. Lavtižar.)
Komu ni znana božja pot pri sv. Joštu nad Kranjem! Tukaj je 24 let (1741—1765) deloval mož-duhovnik, ki zasluži, da ga opišem nekoliko obširneje ter rešim njegov spomin pozabljivosti. Odlikoval se je po posebni gorečnosti in ni se bal nobene težave, da je le dosegel svoj namen. Da se je božja pot pri sv. Joštu v 18. stoletju tako nenavadno povzdignila — to je njegova zasluga.
Simon Vačavnik (Watschaunig) je bil rojen 1. 1691. Njegov rojstni kraj mi ni znan. Kot mlad duhovnik pride v Kranjsko Goro k baronu Hallersteinu za duhovnega pomočnika (1718). Od 1726 do 1734 je kapelanoval na Sori. S Sore ga pošljejo v Šmartin pred Kranjem, kjer deluje do maja 1738, sedaj postane župnik Preddvorom, toda že čez tri leta popusti lepo faro in se naseli pri sv. Joštu z imenom d i r e c t o r. Ta naslov ni bil brez pomena, kajti vsako leto se je bralo tukaj okrog 2000 ali še več sv. maš, obhajanih pa je bilo mnogokrat več kakor 50.000 oseb jedno leto. Cerkev je potrebovala toraj vodnika, ki je vzdrževal red in imel skrbno oko za vse potrebe. Že iz svojih poprejšnjih služeb je zahajal večkrat na goro ; gotovo ga je vleklo tje njegovo pobožno srce. Sedaj pa, ko si je postavil na tem kraju svoj Btalni dom, nima nobene želje več, ne po boljših dohodkih in ne po častneji službi. Njegovo največje veselje je v tem, da streže množici romarjev, ki iščejo tolažbe in pomoči v svojih dušnih potrebah.
Takrat se jo shajalo nenavadno veliko božje-potnikov pri sv. Joštu. Toda Vačavnik še ni zadovoljen s tem ! Zato sklene postaviti tukaj s v. stopnice v spomin tistih stopnic, po katerih je šel naš Odrešenik v Pilatovi sodni hiši. Na ta način upa pridobiti še več ljudstva. Kakor že mar-sikak duhovnik pred njim, tako pokaže tudi on, koliko premore vnema za sv. reč. Nobena pot mu ni predolga in nobena ovira tako velika, da bi je ne upal zmagati.
31. januarija 1746 se napoti v Rim k sv. očetu Benediktu XIV. Tako daljno potovanje in ob času, ko ni bilo še nobene železnice, je gotovo kaj posebnega. Marsikaj hudega je skusil na poti in najhuje to, da se je povrnil čez dva me seca (1. aprila 1746) v domovino nazaj brez privoljenja za sv. stopnice. Toda mož božji ne iz gubi upanja. Kar se mu ni izpolnilo sedaj, dosegel bode morebiti pozneje. Zato prime 15. fe-bruarija 1750 zopet za romarsko palico in hiti drugič v sv. mesto. Zaupljivo poklekne vrhovnemu cerkvenemu poglavarju k nogam, razloži mu še jedenkrat svojo ponižno prošnjo, pripoveduje o vernem ljudstvu, kako rado zahaja k sv Joštu na božjo pot itd. Benedikt ga posluša, iz-prašuje o naših krajih in prebivalcih, blagoslavlja njega in slovenski rod ter slednjič potrdi prošnjo.
Kdo bi mogel občutiti, s kakim veseljem se vračuje 59 letni Vačavnik na Kranjsko nazaj! »Trkajte in se vam bode odprlo !« — to besedo Gospodovo vidi vresničeno nad seboj. Vse težave so prestane in pozabljene. Z odpustki, s svetinjami svetnikov in s privilegijem za sv. stopnice pride apostolski romar 17. aprila 1750 na goro ljubega sv. Jošta. Ljudstvo ga obsiplje in poljubuje roko, duhovni tovariši ga izprašujejo po dogodkih na potovanju, vsi skupaj pa hvalijo Boga za srečno vrnitev.
Ko je bilo vse izdelano in vrejeno, blagoslovil je 30. aprila 1752 ljubljanski škol Ernest Amadeus grof Attems sv.- stopnice v navzočnosti neštetega ljudstva in v spremstvu 28 duhovnikov To je bil gotovo najlepši dan pri sv. Joštu in tudi najlepši dan v življenju Vačavnikovem. Sedaj bo demo toliko ložje razumeli staro listino, v kateri beremo sledečo opazko :
„Ea duhoven s imenom Simon Watschaunig, kteri je biu poun ajfra sa boshjo zhast, je te sv. Bhtenge s pervole njem Rimskiga Papesha per sv. Joshtu gorpostau. Dvakrat je s velikem trudam v Rim shou, da je pervolenje dobiu in tudi koshize Svetnikou, katere se v shtengah snajdejo
Zaslužni mož je bil poleg druzih vrlin nenavadno skromen in ponižen. Pisma, katere je pošiljal 30 let mlajšemu šmartinskemu župniku Fran-chenfeldt-u, sc končujejo s priporočilom : Verbleibe mich demuthig empfehlend Dero unvvtlrdiger
Diener S. W. — Slednjič pokliče Gospod svojega zvestega hlapca k plačilu v boljši svet. Umrl je kot sacerdos jubilatus 74 let star 20. julija 1765. Pokopali so ga pri sv. Joštu pod obokom sv. stopnic, kjer ima v steni vzidano ploščo z napisom : HIC LATET 1NGESTVS SIMON DI-RECTOR IN VRNA. (Tukaj počiva zakrit v rakvi Simon vodja.) Kadar prideš k sv. Joštu, prosim, obišči grob tega slavnega pa žalibog pozabljenega duhovnika.
Tedenski koledar.
Nedelja, 6. febr.: 1. predpepelnična, Tit šk., evang.: O delavcih v vinogradu. Mat. 20. Ponedeljek, 7. febr.: Romuald. Torek,
8.	febr.: Janez Mat. sp.. Molitev N. Gosp. Sreda,
9.	febr.: Ciril Aleks., Polona d. m. Četrte k,
10.	febr.: Školastika d. Petek, 11. febr.: 7 ustanov. Služ. M. D. Sobota, 12. febr.: Evlalija d.
Lunin spremin: Ščip 6. febr. ob 7. uri 22 min. zvečer. — Solnce izide 10. febr. ob 7. uri 15 min., zaide pa ob 5. uri 14 min.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 5. februvarija.
(Za vzajemno delo!) Položaj glede domače sprave se je v zadnjih dneh ublažil in mi to dejstvo se zadovoljstvom zabeležimo. Spravna pogajanja — ki so skoro mesec dni mirovala, kar so razni narodno-destruktivni elementi porabili za fri-volno hujskanje zoper spravljivi element — so zopet v teku in odvisno je le od dobre volje vseh vdeležencev, da sc doženejo do zaželjenega ugodnega uspeha. S posebnim zadovoljstvom konsta-tujemo, da katoliško-nar. stranka zastavlja vse svoje moči v povspešenje spravne akcije. V torek zvečer se ji je predložilo pismeno sporočilo kluba narodne stranke in že v četrtek sredo je bil praznik — je določil protispo-
— v
ročilo, katero se je vročilo v petek načelniku narodne stranke, ki ima sedaj zopet besedo. Upamo, da se že prve dni prihodnjega tedna — najpozneje pa v sredo ali četrtek — prično zopet .posvetovanja spravnega odbora. Že danes pa moramo povdarjati absolutno potrebo, da se spravna pogajanja ugodno končajo, še preden pride v a cl resnem odseku do meritornega sklepanja. Potrebno je v interesu celokupnega slovenstva, da adresa deželnega zbora kranjskega postane markantna spomenica slovenskega naroda o svojem položaju, o svojih željah in potrebah.
Potrebno, nujno potrebno je danes, da slovenski narod po jedinem javnopravnem organu, ki mu je v ta namen na razpolago, po kranjskem slovenskem deželnem zboru stopi pred ljubljenega in modrega vladarja, ki z jednako ljubeznijo ljubi vse svoje narode, ter mu nariše v kratkih potezah neizmerno žalosten položaj slovenskega ljudstva v nekaterih deželah avstrijske krone, proseč ga za odpomoč v zmislu pravice in obstoječih državnih zakonov. To bi bilo krasno pričetno delo zjedinjenih slovenskih strank in da je to delo umestno in potrebno, za to nam pričajo obupni klici, ki prihajajo iz vseh slovenskih pokrajin. Te obupne klice naj poslušajo in uva-žujejo oni, ki sodelujejo pri spravnem delu, in vse naj navdaja iskrena želja: Naprej, za vzajemno delo!
(Za skupno delo.) »Sloven. Narod« poskuša vsa sredstva, cla bf spravo preprečil ali vsaj kar moč obtežil. Tako včerajšnji »Narod« zopet objavlja nov Slančev nesmiselni članek proti spravi, glede akcije o spravi pa hoče odvrniti pozornost slovenskega občinstva od stvari ter udriha po neljubih mu katoliško-narodnih poslancih. Tako v istem listu zahteva, da naj poslanec dr. Papež, Povše in Kalan odgovarjajo na njegove domneve, cla naši zaupniki niso stavili nobenih pogodbenih ponudb. Ker se spravna akcija nadaljuje, in ker ima sedaj nasprotna stranka tudi pismene ponudbe naše stranke pred seboj, kakor je imela poprej ustmene, zato se v te osebnosti ne spuščamo, marveč le konstatujemo, da je bil ob koncu spravne seje, dne 5. jan. vsprejet sledeči formalni predlog: »Današnje koncesije naj vzame narodna stranka v pretres in v prihodnji seji naj gospodje odposlanci povedo svoje želje.« Stvar je popolno jasna, torej ni treba, da bi o nji nadalje govorili, ter prema-lenkostna, da bi ž njo kakorkoli pozornost odstra-
njali od velevažne spravno akcije, o kateri se mora kmalu izreči končna, upajmo, za ves slovenski narod rešilna beseda.
(lteduta izginila 1) Zadnjo dni meseca januvarija je padlo znamenito, Ljubljančanom dobro znano poslopje, reduta. Z njo smo izgubili zadnjo hišo nekdanjih jezuitskih stavb krog cerkev svetega Jakoba. Očetje jezuiti so imeli ob cerkvi sv. Jakoba tri poslopja : Kolegij, gimnazij in semina-rij ali vzgajališče. Predno so se naselili v Ljubljani, jim je bil odmenjen frančiškanski samostan, tedaj skoro prazen. Nadvojvoda Ferdinand pa je izpre-videl, da ne bi bil ondi pripraven prostor za rodovnike, ki se posebno pečajo z vzgojo. Tik tedanjega franč. samostana je bilo mestno ozidjo in mestna vrata. Zato je dal jezuitom cerkev in ubož-nieo pri sv. Jakobu, ubožnico pa je premestil v franč. samostan. Frančiškanom je nadvojvodinja Marija sezidala novo bivališče. Cerkev so imeli torej frančiškani in oskrbniki ubožnice skupno. To se je zgodilo leta 1596. Prvi jezuiti so prišli v Ljubljano 21. januvarja 1597, namreč dva patra in en brat. Ostali so kot gostje pri škofu za teden dnij, ker še ni bilo popravljeno njih stanovanje pri sv. Jakobu. Potem so se lotili dela. Da bi dobili prostor za novo cerkev in za kolegij, so pokupili 30 hiš, jih podrli in sezidali veliko novo cerkev in kolegij na desni strani vhoda v cerkev. Kostanjeviški samostan jim je daroval hišo za se-tninarij. Očetje kupijo še šest hiš, kjer je sedaj Virantov vrt, jih prezidajo in zvežejo staro hišo s hodiščem z novo skupino (1. 1634). Kolegij jo torej stal na desnici cerkve, kjer je sedaj trg, zadaj je bil vrt in potem staro semenišče v kotu, kjer se dandanašnji križajo Rožne in Zvezdarske ulice. Na levici so začeli zidati nov gimnazij in ga dovršili z darovi deželnih stanov 1. 1658, kar svedoči kronogram
AeDcs noVae gIMnasII (-1658) Aere orDlnVM CarnloLIae ( 1058) To je torej ono znamenito poslopje, kjer so več kakor sto let zajemali naši predniki zaklade učenosti. Tu so se izobrazovali Valvasor, Thalberg, Vodnik, Kopitar. Vega in drugi. Včasih je pohajalo ta gimnazij do 600 dijakov. Vse jezuitske stavbe so pogorele 1. 1744, eno leto potem, ko je bil jezuitski red zatrt. Nastal jo požar v Krako-vem in se razširil tudi na to stran Ljubljanice. Kolegija niso več pozidali, ampak ostanke porušili, gimnazij so pa popravili, in je rabil kot tak do 1. 1788. Tu je bila tudi normalka in anatomijska dvorana. Del to hiše pa so porabili od 1. 1786 tudi za veselice in prav ta del se imenuje reduta. Posebni red je urejal te veselice. Vsakdo se je smel udeleževati veselic, le služabniki v livrejah ne. Prepovedano je pa bilo tudi prihajati z ostrogami ali z orožjem izvzemši vojake. Vstopnina k veselicam je znašala 40 kr., pozneje nekoliko več. Pri vsaki veselici je bilo prisotnih krog 300 udeležencev. Da je to poslopje služilo tudi pozneje šc koncertom, veselicam in sejam deželnega zbora, je vsakomu še v spominu. V kratkem času se pa dvigne iz tal nova šola in župnišče. Novo poslopje bo torej vsaj približno ustrezalo onemu namenu, kakor prvotno.	V. S.
(Jerannva dijaška miza.) Za mesec janu-varij je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 215 gld. 42 kr., drugi stroški za stanovanje, za hrano po stanovanjih in za šolske potrebe znašajo 75 gld 50 kr., skupaj 290 gld. 92 kr. — Darovi za to dobo znašajo 195 gld. 50 kr. — Z ozirom na ta račun in na vedno rastoče potrebe priporočam tudi v prihodnje uboge dijake blagim dobrotnikom v dobrohotno podporo. V Ljubljani, 3. februvarija 1898.
A. Kalan. (Predavanje.) V četrtek je predaval vodja Povše v Katoliškem domu o novem davku. — Govor je bil izvrsten. Trajal je poldrugo uro, a bil je toli zanimiv, da je zbrano občinstvo ves čas z največjo pazljivostjo poslušalo. Govor objavimo po glavni vsebini. — Danes smo natisnili prvi del.
|Dnc 13. februvarija) bode, kakor vse kaže, v »Katoliškem domu« zopet prav živahno. Ta večer se na »Zvezini« predpustni veselici otvori z dramatično predstavo oder »Katoliškega doma.« »Zveza« se trudi, da bode ta otvoritev kolikor mogoče sijajna.
(Od sv. Križa pri Litiji.) Kakor smo že poročali, je pri nas lani toča napravila po nekaterih
vaseh dosti škode, a dotični ljudje Se niso dobili nobene denarne pomoči od države. Kdo je vzrok temu, ali okrajno glavarstvo ali deželna vlada? V ime prizadetega ljudstva dvigamo krepko svoj glas, na| se v državnem zboru dovoljena svota kmalu izplača, ker ljudje potrebujejo denarja za vinograde, ki so bili od toče prizadeti. — Lepi dnevi januvarija so ljudi privabili iz zaduhlib sob v vinograde, kjer pridno »režejo«. Nekdo je že celo dal kopati, a drugi dan je padel sneg. Preveč priden pa seveda ne sme človek biti.
(Javnega predavanja) prihodnji četrtek v »Kat. domu« nebo, ker se v dvorani postavlja gledališki oder.
(Shod na Bleda) sv. Blaža dan obnesel se je prav sijajno. — Zjutraj je sicer naletaval sneg ; ali proti osmi uri se je razvedrilo. Nekoliko pred deseto uro je postalo vse živo na Blejskem jezeru, katero je čez in čez pokrito z ne posebno debelo, pa vender dovolj močno ledeno skorjo, da je držala velike množice ljudstva, hitečega h cerkvi na otoku, kjer se je brala sveta maša in delil blagoslov s v. Blaža. Po končani pobožnosti na otoku se prične shod v prostorni dvorani pri Petranu, ki je bila natlačeno polna čvrstih gorenjskih mož. Ne rečemo preveč, če pravimo, da jih je bilo čez štiri sto večinoma Blejcev; pa tudi Gorjanov in Bohinjcev smo videli mnogo med njimi. Najpred nastopi predsednik katoliškega slovenskega društva za radovljiški okraj gosp. Janez Vurnik, ki pozdravi navzoče in predstavi vladnega zastopnika okrajnega glavarja g. viteza Kalteneggerja. Spominja se v izbranih besedah pomenljivih dogodkov, ki posebno letos zanimajo nas kot katolike in avstrijske državljane. Obhajamo namreč šest-desetletnico papeževega mašništva in dvajsetletnico njegovega papeštva — ob enem pa tudi petdesetletnico, odkar vlada presvetli cesar Fran Jožef avstrijske narode. Poživlja navzoče, da obema zakličejo trikrat »Živio« in »Slava!« kar se tudi z navdušenjem zgodi. — Potem poročajo po vrsti poslanci gg. Pogačnik. A ž man in dr. Krek o državnem in deželnem zboru in o zadnjih političnih dogodkih, v kolikor se tičejo v obče slovenskega naroda, in to še posebej na Kranjskem in Gorenjskem. — Prvi govornik g. Pogačnik, je posebno živo naslikal znane dogodke v dunajskem parlamentu in je navedel, da je glavni vzrok nezaslišanemu ravnanju in nasprotovanju nemških poslancev ta, ker se boje za svojo nadvlado in ker nočejo pravični biti Slovanom. Vodi jih načelo, da Avstrije treba ni, če ni nemška; ko nasproti Slovani in nemška katoliška stranka terjajo, da naj bo Avstrija vsem narodom pravična! In ker stvani tako stoje, da na Dunaju nočejo biti pravični Slovanom, zato sklene govornik z opominjem, da naj se Slovani obrnejo proč od Dunaja, in težišče prelože v deželne zbore! Lep govor je bil vsprejet z živahno pohvalo. Deželni poslanec g. A ž man je poročal o razpravah v deželnem zboru in kako je on vmes posegal posebno v korist svojih volilcev. Pokazal je, kako si je ves čas prizadeval spolniti pri svoji izvolitvi dano besedo; delovati namreč vse skozi po geslu: Vse za vero, dom, cesarja ! — Tudi njegov govor je bil s pohvalo sprejet.
O tretjem govorniku g. dr. Kreku je pa že tako znano, da povsod, kamor pride, s svojo navdušenostjo poslušalce za se pridobi in za sabo potegne. V poljudnem, prepričevalnem svojem govoru je pokazal navzočim, da sta najhujša naša sovražnika kapitalizem in soeijalni demokratje. Koliko škodujejo denarni mogotci in židie kmetom, obrtnikom in delavcem, se spozna iz tega, ker imajo večino denarja v svojih rokah in s tem podražujejo kredit in narekujejo ceno pridelkom in živini. Prva in nujna koraka, izmuzati se počasi iz pesti velikega kapitala, sta naprava deželnih zavarovalnic in kmetiških ter obrt nijskih zadrug. Obe postavi ste bili že sproženi v državnem zboru, ali nagajivost nemških nasprotnikov, med katerimi je bil tudi baron Žvegelj, je preprečila vsako koristno delovanje. Burno odobravanje in ploskanje je sledilo tem besedam, ki so prišle iz srca in segle tudi v srce! Potem nastopi odbornik blejske občine g. K e žar in bere naslednje resolucije, ki so bile enoglasno sprejete: Naši državni in deželni poslanci naj se potegujejo za to: 1. da se spremeni lovska in gojzdna postava v korist kmetijstva in pašništva. 2. da se napravi deželna zavarovalnica. 3. da se
polajšajo davki nižim stanovom in se ž njimi obremene bogatini. Poslednjemu enak predlog, stavil je tudi g. Dragotin Repe. Gospod Matija Mrak stavi potem sledečo resolucijo: Shod katoliškega slovenskega društva pri Petranu na Bledu poživlja slovenske poslance v deželnem zboru v Ljubljani, da naj v imenu vseh Slovencev v adresi na cesarja obsodijo kar naj ostreje znano obstrukcijo nemških kričačev! Da je bila resolucija enoglasno sprejeta, ni treba še posebej omenjati. Konečno še blejski kapelan gosp. Evgen L a m p e stavi resolucijo, ki naj se ne zapiše samo na papir, ampak katero naj si pričujoči možje zapišejo v srce: da naj bodo tud stanovitni v sklepih, katere danes odobravajo, in naj so stanovitno in skupaj drže, ob času skušnjave recimo ob raznih volitvah! Shod se je mirno izvršil in gotovo ne ostane brez dobrih vspehov.
(Potres) smo čutili danes pet minut pred tretjo uro popoludne v Ljubljani. Precej močan sunek je trajal kaki dve sekundi. Smer mu je bila od jugovzhoda proti severozapadu.
(Iz Kostanjevice.) Vem, da Vam ne manjka v sedanjem času poročil o veselicah, toda upam, da ne odrečete prostora kratkemu poročilu o naši veselici z dne 2. t. m. z ozirom na njen dober namen. Pred dobrim mesecem je pogorelo na Oštrcu osem gospodarjev, in kaj pametna je bila misel, da se napravi veselica v korist tem ubogim ljudem. Vršila se je v obširni šolski sobani, ki je bila natlačeno polna domačega in tujega občinstva. Po dr. Ipavčevi »Slovanski pesmi« je bil razmeram primeren proslov. Za tem so bili v programu trije mešani zbori A. Nedvedov: »Na goro«, Foersterjev: »Domovini«, Vilharjev: »Lunici« in jeden možki zbor Hudovernikov: »Naša zvezda«. Dirigentu g. učitelju Potrebinu moramo le čestitati, da je iz primeroma malega zbora veliko naredil. Inteligenca je sicer petja navajena, toda da so ji pesmi ugajale, se vidi iz tega, ker so morali štiri zbore ponavljati. Med pesmi« je bil uvrščen duo za citre spremljan od goslij, ki pa radi vročine ni dospel do prave visočine. Za tem je sledila igra, v kateri jo pokazala svojo zmožnost režiserka g. učiteljica Olga Gašperin. Ne bom navajal posameznih oseb, samo g. Rabuzo moram pohvaliti z ozirom na izvirno komiko. V dile-tantskih predstavah se los navadno vse hvali, toda to je resnica, da ima ta gospod velik talent in doseže vselej velik vspeh, ker igra popolno naravno. Njegov oderuh bi povsodi ugajal. Po igri je bila loterija, ki je prinesla precej dobička. Bodi na tem mestu izrečena vsem dobrotnikom zahvala v imenu pogorelcev.
(Naslovna knjiga za stolno mesto Ljubljano), katero je založil in izdal tukajšnji knjigotržec O. F i s c h e r, izšla bode prvič koncem prihodnjega tedna v nemškem jeziku. Obsezala bode popis Ljubljane, poštne in brzojavne določbe, seznam imejiteljev telefona, imenik ulic, cest in trgov, imenik hišnih posestnikov, obrtnikov in trgovcev, seznam privatnih in učnih zavodov, imenik vseh v Ljubljani se nahajajočih društev, korporacij itd., in konečno imenik stanovnikov ljubljanskih.
(Oddaja poštn>h pošiljatev.) S 1. svečanom 1898 nastopile so za občinstvo gledč oddaje pošt-njih pošiljatev sledeče spremembe: 1.) Na vseh onih poštnih uradih, kjer so za r a z 1 i č n e po-šiljatve (priporočena pisma, denarna pisma, poštne nakaznice itd.) posebni oddelki, imajo stranke poslužujoče se poštno prejemne knjige v le-tej za vsak oddelek poseben predel določiti, ali si pa za vsak oddelek posebno prejemno knjigo nabaviti. 2.) če se oddaja na pošto več tovornih pošiljatev (maksimalno število je 3 zjedno samo spremnico, zadostuje jedna sama spremnica le tedaj, če so pošiljatve j e d n a k o vrste, nikakor pa ne za pošiljatve različnih vrst n. pr. ob jednem za vrednostne pošiljatve (z vrednostjo nad 20 gl.) i n za navadne pošiljatve (z vrednostjo do vštetih 20 gl. ali pa brez vrednosti); z jedno samo spremnico se morejo tedaj le do 3 vrednostne pošiljatve ali pa do 3 navadne pošiljatve odpošiljati. 3.) Od gori označenega dne naprej mora se tudi pošiljatvam do 50 gr. teže pridejati poštno spremnico, kakoršna jo od poštne uprave predpisana. 4.) Ker so tovorne pošiljatve v bodoče ne bodo več kakor doslej spremljale z 1 i-stiči z utisnjenim imenom oddajne pošte, marveč le z lističi, na k o j i h bo na-
značena dotična zadnja železniška proga, mora biti kraj, kamor je pošiljatev namenjena, kolikor mogoče n a t a n č n o napisan; radi tega imajo tudi poslujoči uradniki nalog zahtevati od strank, da se le te ravnajo v tem oziru strogo po tem predpisu. 5.) Pri določanji teže pri pošiljatvah brez vrednosti upoštevali so bodo od 1. svečana t. 1 naprej le celi ali pol-kilogrami, dočim se bodo teže manje nego pol kilograma zaračunavale, za pol kilograma. Pri vrednostnih pošiljatvah se bo teža kakor doslej določala po kilogramih in gramih; prebitki pod 1 gramom se ne bodo upoštevali.
(Osemdesetletnico) jo dne 30. januvarija slavil preč. g. stolni prošt in protonotar Ig. Orožen v Mariboru, na duši in telesu še čil in zdrav. Želimo velezaslužnemu gospodu še mnoga leta.
(Premeščen) je sodni pristav g. A. Kokol iz Šoštanja v Maribor; na njegovo mesto pride g. dr. H. Neuberger.
(Okr. zastopa na Yranskem) načelnikom je izvoljen gosp V. Drča, veleposestnik na Go-milskem.
(V Vitanju) je Steinamerjevo fužino, v kateri je do 30 kovačev delalo kose, uzel v najem jud dr. Miinger. Odpustil jo domače delavce ter pripeljal svoje. Doslej v Vitanju ni bilo Židov.
(Koroške učiteljice) so izročile dežel, zboru prošnjo, naj se ustanove nadaljevalne gospodarske šole za dekleta in napravi c. kr. žensko učiteljišče v Celovcu.
(Iz Celovške škofije.) Misij on je bil od 16. do 24. jan. na Dholici pod vodstvom oo. Doljak in Vrhovec S. J. Pridige so bile dobro obiskane. — Razpisani sta župniji Karnski grad in Mali Št. Vid. — Župnijo Bistrica ob Žili bode začasno oskrboval provizor v Gorah. — Mil. g. prošt L. V a v -ti žar se dne 16. t. m. vmesti na proštijo Do-brlavas.
(V Celovcu) se je dne 29. t. m. vstrelil 22-letni poročnik W. pl. Griinenvvald 17. pešpolka, pravijo da zbog obilih dolgov. Truplo so prepeljali v Gradec
(Iz Trsta in okolice.) Odkar so izstopili slov. poslanci iz deželne zbornice tržaške, ni posebnega zabeležiti iz političnega življenja tržaškega, vse se je nekam »zabasalo«, da ne more prav dalje. Ali so pa morda zares slovenski poslanci in Slovenci sploh oni faktor, ki prav za prav »dela politiko« v Trstu? Kaj bi res bilo, ako bi ne bilo tu Slovencev? Saj bi morali Garibaldinci in židje od dolgega časa poginiti, zlasti v tem času sive megle! ? Potem pa še pravijo progresovci, da bi tržaški Slovenci že še kaj dosegli, ako bi ne imeli sedanjih zastopnikov v deželnem in mestnem zboru. Kakih jim neki žele? Morda take, ki bi trobili v njih rog? No, potem bi bilo hitro zabave konec! Tako pa je še vedno kak »hetz«, posebno tedaj, kadar se gre za »glasovitega« viteza Nabergoja, tedaj je h krati na nogah ves aparat tržaške »mularije v elegantnih cipolah« in ves aparat lahonske tajne »policije« in v Trstu je vsaj kaj govoriti. — Ti Lahi so res kratkovidni ljudje! Ako bi oni hoteli Slovence uničiti, bi morali vse drugače postojiati ž njimi, kajti Slovenec, kakor vsak drug ima že po naravi v sebi isti čut nasprotovanja in afrontaže, ki baš tega noče, kar hoče njegov nasprotnik. Slovencem je le treba nekej malega dovoliti, dati in priznati, pa so takoj mirni in zadovoljni in še tu in tam se izvali iz zadovoljnežev kak renegat ali izdajalec . . . Toda Italijani niso diplomatje! Toliko več diplomacije bi bilo priporočati pa Slovencem. Nekaj glasov je čuti, da bi slovenski poslanci tržaške zbornice storili prav, ako bi tirali dvojno abstinenco, deželnozborniško in mestnozborniško abstinenco, to pa že zaradi dostojanstva. Sicer ako bi se uresničil predlog Žida Veneziana — in židje v Trstu so sploh »genijalni« ljudje — bi ne bilo treba tirati slovenskim poslancem nikake abstinence, a tudi ne izvajati svoje poslanske d o 1 ž n o s t i, to pa radi tega ne, ker bi slov. zastopnikov sploh ne bilo — po Venezianovem volilnem redu. Ta volilni red bi namreč omogočil, da bi okoličani ne imeli nobenega zastopnika, . Lahi pa vse, k >jti po tem redu bi splošno, brez razredov, smeli voliti vsi oni, a le o n i, ki so uživali elementarno šolsko naobrazbo, vsi drugi pa bi bili izključeni od volilne pravice. Ali ni to zares genijalno? Sedaj bi prav prišlo ono zabra-njenje okoličanov do šolske izobrazbe, za katero
»i je pridobil tržaški magistrat pod žezlom Mojzesov in Aronov nevenljivih zaslug. Ali je pa že morda stalo v načrtu tržaških milijonarjev, da se z oviranjem ljudske naobrazbe po okolici omogoči ta korak z volilno sleparijo ? Mogoče je vse pod solncem. Ali kakor rečeno, Slovenci morajo postati hujši diplomatje, njihovo politično obzorje se mora tembolj razširiti, čimbolj ga hočejo krčiti tržaški Mojzesi in Aroni. Sredstev jim ne zmanjka! Tudi v socijalnem oziru je Trst sedaj precej na suhem. Celo v tem predpustnem času ni vse tako, kakor bi bilo pričakovati v bogatem Trstu. Ali se je svet celo naveličal razposajen biti? Sicer se prirejajo kake maškarade, po gledališčih je nekoliko vrenja, a prav nič posebnega, vse obrabljeno, naveličano, samo to je novo skoro vsaki dan, da se kak življenja trudni poda prostovoljno ne vem če v — Abrahamovo naročje. Naši Slovenci se pa gibljejo kolikor morejo, toliko, da pojavljajo svoje življenjske sile in svoj narodni obstanek in ker tudi oni vedo, da je sedaj — pred-pust. Sedaj jim preslavni magistrat vedno gleda na prste celo v prirejanju veselic in bi včasih rad, da bi Slovenci poleg slovenskih prilepljali tudi italijanske vabilne plakate ali pa nobenih ali pa da celo opuste svoje veselice!
(Iz Trsta.) Okolica tržaška snuje svojo velevažno zavarovalnico goveje živine in prireja svoje kmetijske shode. Na jednem teh shodov, v Proseku, je minulo nedeljo na predlog poslanca viteza Na-bergoja sklenilo več kmetovalcev, da zaprosi po svoji kmetijski družbi v Trstu visoko poljedelsko ministerstvo, da bi se ono oziralo na težnje tržaških okoličanov glede na brezobrestna posojila onim kmetovalcem, katerim je uničila vinograde trtna uš. Taka resolucija se je sklenila na podlagi interpelacije poslanca Kompareta v isterskem deželnem zboru, katero je vrli zastopnik storil na vlado z ozirom na tužne razmere isterskega vinogradnika, na razmere, ki so pa prav podobne z onimi tržaškega okoličana. Ta interpelacija se glasi namreč tako, da bi slavna vlada z ozirom na to, da tržaška in isterska deželna oblast noče prav nič storiti od svoje strani za ubogega slovenskega kmeta, to pa iz samega političnega sovraštva ne, — da bi slavna vlada z ozirom na to strankarsko postopanje omenjenih oblastij ukrenila samostojno nekaj v pomoč nesrečnim vinogradnikom Trsta in Istre. Iz tega koraka se iz-pozna, da tržaški okoličan noče propasti, kakor mu žele njegovi zakleti sovragi, marveč, da se hoče postaviti na svoje noge in to ob krepki rami svojih ljubljenih zastopnikov. In kar ginljivo je videti, kako gredo ti med svoje ljudstvo in jih poučujejo in jim pomagajo na domu samem, ker jim ni dano že v zbornici tržaški, samo da izvršujejo svojo sveto narodno dolžnost. In da jo izvršujejo, v to je dokaz omenjena po vitezu Na-bergoju nasvetovana in jednoglasno sprejeta resolucija na kmetijskem shodu minule nedelje na Proseku.
(»Nadebudna« mladež.) Iz Celovca dne 2. le-bruvarija: Trije dijaki so zadnjič v pravcatem nemškonacijonalnem naudušenju pobijali okna knezoškofijskega duhovnega semenišča. Storili so to, kakor so sami izjavili, prav »iz prepričanja«. Policaji so mlade vročekrvneže posadili črez noč na hladno in naznanili stvar vodstvu, ki ima nadalje ukreniti. — Dogodek sam na sebi ne dosti znaten, je jako značilen za duh, katerega je prevzeta tukajšnja šolska mladež, in kateri se goji od višje strani 1 Po demonstracijah koncem meseca novembra so baš dijaki igrali glavno vlogo, kaj čuda, da i sedaj še nočejo odložiti kamenja. Dobrega sadu od take vzgoje pač ne moremo pričakovati!
(Občinske volitve v Roviuju). Pri zadnjih obč. volitvah v Rovinju je sramotno propala vladajoča stranka, kateri na čelu je znani dr. Bartoli, bolje Bartolič, ki je na čuden način prišel v državni zbor.
(Hrvatski tamburaši v Angliji.) Iz Londona se poroča, da so člani tamburaškega zbora »Sloge« neki dan udarjali pred prestolonaslednikom princem Valeskim in njegovo obiteljo. Princ je izrazil svoje posebno zadovoljstvo.
(Iz laškega Vidma.) »Naši M o h o r j a n i.« Družba sv. Mohorja v Celovcu je zares mogočna družba. Noben bi tega ne verjel, kako velik utis dela se svojimi 70.000 udi na Lahe najnovejšega kroja. Kar strme in premišljujejo, kaj utegne priti *
iz tega, ako bo šlo tako naprej. Teh 70.000 udov z šestkrat toliko knjig, katero dobivajo ti udje za en sam goldinar na leto, so zdi Gari-baldincem, kakor cela tihotapna armada, ki hoče preplaviti Furlanijo in jo — kar čez noč posloveniti. Lasje so se jim jeli jožiti pred možnostjo, da bi se beneški Slovenci h krati utegnili zbuditi pod lupino italijanstva, katero jim je poveznila na glavo — »zgodovina«, in se zavedati, da so prav za prav Slovenci in ne Italijani. To bi bilo res strašno, ako bi Slovenci utegnili i z -praskati raz ta starodavni »pergament« furlansko ravan, »slove«, katere jo napisal nanjo tujec, in obnoviti svoja stara, slovenska slova! In kaj vse bi vtegnilo šo slediti temu ? Nevarnost je emi-nentna, kajti — Bovec ni daleč od Vidma in Bovec je že čisto slovenski, izvzemši kakega nemškega uradnika ondi, kateremu lepše zveni beseda — »Flitsch«. Potem bi se lepo spojila slovenska Švica z slovensko Benečijo in Panislava bi bila bogateja za jedno — svilnato krilo ! To toraj treba preprečiti dokler je še čas, dokler ni prepozno : hidri panslavizma treba zopet odsekati to naj-skrajnejo glavo, ki je zopet pognala iz stare rane. ln na vdareo po tej glavi panslavistiške hidre so jeli prav zelo misliti merodajni krogi v Italiji — morda celo na komando iz Berolina, in meč so že brusi. Za v prvo toraj hoče italijanska vlada, tako vsaj so že govori na glas v našem mestu, obrniti svojo posebno pozornost na naše kraje, kjer živi slovenski rod. Nastaniti hoče več radikalno italijanskih učiteljev na tukajšnih ljudskih šolah, kateri morajo strogo paziti na to, da se vzbudi (?) v ljudstvu pravo italijansko rodoljubje in da pozabi (!) na to, da se pretaka po njegovih žilah še precejšen tok slovenske krvi. bole hoče še pomnožiti, po vrhu pa razdeliti med ljudstvo več tisoč poučno-zabavnih in — čujte in strmite! — več sto molitvenih knjig! Da, molitvenih knjig! V tem tiči mirakelj, tako si mislijo skrbni gospodje Garibaldin. spomenika, mirakelj, s katerim se začara vernemu slovenskemu ljudstvu. Ta recept so posneli po načinu družbe sv. Mohorja, ki baje »preplavlja« Benečijo s svojimi knjigami, in da se jim posreči, o tem so uverjeni v dno srca. Častitaj si družba sv. Mohorja! Vrlega posnemalca si našla, ki ti hoče delati — konkurenco! Ali — ali! Stvar ima vendar vse neki drugi pomen. Med beneške Slovence se je zanetil nek žar, katerega najbrže ne ugasi več nobena sila — žar prebujajoče se narodne zavesti, in ta žar je mogočen! Sicer so šo ne zna mnogo, kje gori, in le prav mrklo plapolje tu in tam kak plamenček, ki pa zadostuje, da peče v vest one, ki žele, da ostani »pergament« popisan kakor je. Pojav te pekoče vesti se že čita v javnih listih Gorenje Italije, kjer se govori o krivicah, kakoršne hočejo prizadevati Slovani italijanskemu narodu na njegovih lastnih tleh s tem, da širijo ondi panslavizem. Ta poročila v resnih, ne humorističnih — listih se prav vrlo čitajo predpustom, posebno ako čitatelj misli na nebrojne »dobrote«, katere izkazujejo Italijani s svojim iredentizmom med slovenskim ljudstvom na njegovih lastnih — avstrijskih tleh. Vendar ondi ne misli iredentizem na molitvene knjige, marveč na to, kako bi še zatiral v slovenskem narodu živ verski čut in bi ga potom demoraliza-cije in brezverstva pripravil na izdajstvo svojega rodu. Velik razloček je seveda med ljudstvom, živečim že za varnim plotom Italije, ali pa še zunaj tega plota, v kraju še nerešene Italije. Za prve je treba, da se jim oživi čut pešajočega italijanskega rodoljubja in se zatre panslavizem, za druge pa, da se zaduši čut slovenskega rodoljubja in se oživi iredentizem. Nevarnost je torej velika za Benečijo in italijanskim »Mohorjanom« bode naloga, odvrniti to nevarnost, ako — že ni prepozno.
(75.000 kron) je glavni dobitek princ Ev-genove spominske loterije. Opomnimo,
da je žrebanje že dne 11. februvarija.
*
Društva.
(Slovensko katoliško delavsko pevsko društvo »Zvon«) imelo bode 13. fe-bruvarja t. 1. ob 10. uri dopoludne v društvenih prostorih prod Škotijo št. 14 svoj redni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo revizorjev. 4. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 5 Raznoterosti. Člani se tem potom najuljudneje vabijo.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za P o k r č e i n o k o 1 i c o) priredi v nedeljo dno 6. svečana ob 31/, uri popoludne v gostilni priMežnarju v Lečji gori občni zbor v sledečim vsporedom: 1. Nagovor načelnika. 2. Slavnostni govor. 3. Govor o šoli. 4. Volitev stalnega odbora. 5. Vpisovanje udov in nabiranje letnih doneskov. 0. Razni govori in nasveti. 7. Prosta zabava in petje šentjurskih pevcev. Slovenci in Slovenke, pridite v obilnem številu.
Začasni odbor.
(Okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji) imela je meseca prosinca 1S98 prometa kron: 116.78804. Hranilnih ulog uložilo je 178 strank kron 30.335 00, vzdignilo pa 160 strank kron HI. 159 86, toraj več uložilo kron 11.175'80. Izplačala jo 16 zadružnikom kron 7870 posojila. Stanje hranilnih vlog koncem prosinca 1898 znaša kron 717.795-27, katere se bodo tudi
(Sejmi po Slovenskem od 7. — 12. febr.) Na Kranjskem: 7. v Gorenjem Logatcu, Novem Mestu ; 8. v Metliki ; 9. v Boštanju, v Grahovem, Zagorju in Mengšu; 12. v Motniku. — Na Slovenskem Štajerskem: 6. v Gornjem Gradu; 8. v Ponikvi; 9. v Pilštanju; 10. v Št. Juriju ob južni železnici. — Na Primorskem: 12. v Sežani.
za naprej davka.
obrestovalo s 4°/0 brez odbitka rentnega
Telefonična in brzojavna poročila.
lJija^ke demonstracije.
Dunaj, £>. februvarija. Danes so se ministri sešli v posvet. Vlada je sklenila, glede dijaških izgredov najstrožje postopati. Ona smatra to rogoviljenje kot napad na avtoriteto vlade. Sklenjeno je pri vladi, da se ne dovoli dijakom nositi trakov, dokler ne prenehajo vse demonstracije.
Dunaj, o. febr. Slovanski dijaki so sklenili, da se popolno pasivno drže.
Dunaj, 5. febr. Na vseučilišču je bilo danes precej mirno. Razdeljevali so se listi, ki pojasnjujejo, kaj imajo Nemci pričakovati od vlade. — Daues je vzbudil protest dalmatinskega dež. zbora veliko navdušenje mej slovanskimi dijaki. — Rektor je ukazal tudi vseučiliščno aulo zapreti, ker je bilo ondi mnogo prepirov mej češkimi in nemškimi dijaki. Dva hrvatska dijaka so policaji are-tovali. Tovariši so šli k rektorju in proti temu ugovarjali.
Gradeo, 5. februvarija. Rektor vseučilišča je odredil, da se začasno ustavijo predavanja, in naznanil, da se bode proti provzročiteljem nemirov postopalo v smislu akademičniii disciplinarnih zakonov. — Tudi na tehnični visoki šoli so predavanja začasno ustavljena.
Gradec, 5. febr. Zelo resni so dogodki ki se kažejo v dvobojih dijakov in častnikov.
Vlada je zato določila, da predavanja prenehajo do 10. t. m. Ako se ne posreči do tedaj napraviti miru, da se zopet lahko prično predavanja, sklenila je vlada, da zapre vseučilišče.
Inomost, 5. februvarija. (Dež. zbor.) Posl. Wackernell s tovariši je interpeloval vlado, kaj namerava z ozirom na dijaško stavko ukreniti, da bodo mogli profesorji inomostskega vseučilišča spolniti svojo dolžnost in se mirnemu in svojih dolžnostij se zavedajočemu dijaštvu zagotovi varnost in pravica.
Inomost, 5. .februvarija. Pri včerajšnjih nemirih so nemško-nacijonalni dijaki napadli katoliške dijake ter dva ranili.
Praga, 5. februvarija. Rektorat nemškega vseučilišča je ustavil predavanja do 18. februvarija. Predavanja na nemški tehniki sicer še niso ustavljena, vender pa se danes radi preslabega obiska niso vršila.
Zader, 5. februvarija. Dalmatinski deželni zbor je soglasno vsprejel predlog, v katerem najodločneje obsoja izgrede nemških dijakov, zahteva akademično svobodo za slovanske dijake ter povdarja, da so ob tem vprašanju vsi Slovani jedini. Po tem vspre-jetein predlogu se je seja zaključila.
Celoveo, 5. febr. V deželnem zboru je bila danes obsežna šolska debata. Slovensko stališče je zastopal poslanec Gra-fenauer. Odurno sta nas napadala posl.
Glion in Artur Lemisch. Govorila sta tudi knezoškof in Palla, ki je povzdigoval novo šolo nad vse. Nemci so nato debato šiloma zaključili.
PulJ, 5. februvarija. Deželni zbor je po daljši, zelo burni debati odkazal predlog, naj se čestita papežu k njegovi šestdesetletnici, politično-ekonomičnemu odseku. Ponavljali so se ves čas običajni škandali na galeriji.
Levov, 5. februv. Pri državnozborski dopolnilni volitvi je dobil p. Stojalovski -415, njegov protikandidat Jachowicz pa 20 glasov.
Krakov, 5. februvarija. „Czas" izjavlja na podlagi zanesljivih informacij, da je poročilo dunajske Židinje „N. Fr. Pr." o pogovoru grofa Badenija z nekim prijateljem pariškega dopisnika londonske „Times" popolno izmišljeno in torej na celi črti neresnično. Grof Badeni o avstrijskih političnih razmerah ni z nikomur govoril in so mu tudi dejstva, ki se navajajo, popolno neznana.	v
Brno, 5. februvarija. Mej sejo deželnega zbora se je zbralo 500 do 600 delavcev, ki so priredili burno demonstracijo. Culi so se živio-klici na socijalno demokracijo in splošno volilno pravico. Policija je nemirneže raz-gnala.
Kolonija. 5. februvarija. Kolinski list poroča, da zahteva Rusija od Srbije svoto dolga 300.000 rabljev, da s tem pokaže svojo nevoljo zaradi zadnjih dogodkov v
VABILO
Višina nad morjem 306 2 m.
Cas opazovanja
Stanje barometra v mm.
9 zvečer
7 zjutraj 2. popol.
TT31
713 8 718-8
Tempera-j
tura i Vetrovi po Celziju i
Nebo
00
brezv. | ~oblA<-no
0-0 03
|p. m. svzh.I sr. jvzh.
sneg
201
Srednja včerajšnja temperatura 1 6°. za 0 3° pod no^-malom.
Gosp. lekarnarju Piccoli-ju
v Ljubljani.
Podpisani usoja si Vašemu blagorodju uljudno naznaniti, da rabi poslano tinkturo za želodec (Tinctura Rhei composita G. Piccoli) z izvrstnim uspehom proti želodčnemu in kataru v črevesih, isto-tako tudi proti jetrnim in žolčnim izlivanjem.
Bolnišnica usmiljenih bratov.
Gradec, dne 2. februvarija 1897.
232 100-91
Provincijal brat Emanuel Leltner.
nadzdravnik.
VABILO
na
na
BEDNI OBČNI ZBOR
..Hranilnice ii psi« v Viuavi,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bo vršil
dne 20. t. m. (pustno nedeljo) ob 4. uri pop.
v posojilnični pisarni v Vipavi.
Dnevni red:
Poročilo načelstva. Poročilo računskega pregledov alea. Potrjenje računa za leto 1897. Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. . Slučajni nasveti.
(J4 1_1	Načelstvo.
i'airli »o:
4. februvarija. Marija Bitenc, delavčeva hči, 1 leto, Cesta na loko 10, božjast.
V otroški bolnišnici: 2. februvarija. Aleksander Umek, črevljarjev sin, 1 leto, ietika.
V bolnišnici: 30 januvarija. Alojzija Kiihler, tovarniškega uradnika žena, 65 let, hemiplegia destra. - Nikodemus Koechler, nadlampist, 53 let, hemiplegia destra. — Jožefa Sitar, Čevljarja žena, 33 let, srčna hiba.
31. januvarija. Ana Pristave, pomožnega uradnika hči,
9 mesecev, ietika.
1. februvarija. Marija Strus, dninarica, 60 let, pljučnica
in ostarelost.___
Meteorologično poročilo.
* *
a S > a e
•S J S
Razpis.
Podpisano županstvo razpisuje porazumno s slavnim c. kr. okrajnim glavarstvom v Cmomlji
ki bode opravljal tudi posel okrajne bolnišnice.
Letna plača znaša 580 gld., ki so bržkone še v tem letu poviša na 650 gld.
S spričevali opremljene prošnje vlagati je do I. marca t. I. pri tem županstvu.
Županstvo mestne občine Črnomelj,
dne 2. svečana 1898.	95 3-1
Kanarčki.
Fini pristni harški žlahtni žvrgolivci.
837 10-9 (Eclite liarzer Kanurleiiroilvligel.)
razpošiljam s povzetjem po 4, 5. 6 in 8 gld. jednega, v osmih dneh po-skušnje ga tudi zamenjam; samiee istega rodu po 1 gld., s čopico po 1 gld. 50 kr. Jamčim za vrednost in živi dohod. Pri vprašanjih prosim pismeno znamko priložiti.
Srečko Tomažič,
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 33.
85 i
> s
>cfl =
T3 rn
a
®
M »
S, 2
t» M
1> -
13 »
O ^ * a
c« n
o
9Q
vi — -v 3-0 «
»3
»o O ki O
o.
a
03
C- T3
d M K ^
a
oa
« «
a o <u a
cn a oi
a a a) »s S M
.o » - ®
i- 1 -o J«!
S S*"1
18 O-2 'JI •B 1:3 S "rt
S.2 §=s|
»a« °
-i* "T, -T5
O) -t —
ce
■Mil 51
»Kmetijske hranilnice in posojilnice
v Starem trgu pri Ložu
registrovane zadrugo z neomejeno zavezo1' ki se bode vršil v nedeljo, dne 20. februarija 1898
ob 3. uri popoludne v prostorih »kons. društva v Starem trgu«.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računa *a upravno leto 1897.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilnej vdeležbi vabi p. i. ude
93 i-i	načelstvo.
a >
M
n
p—j
o +»
«8 M
'S cn g H5
B , > a —
« >s; bD --3
■ S _ O .5. .
iH « ^ T3 C « —
O a "g "a -m £ ^ eS " Soo 03
sS = JS tJ—- °
£ m So rr ro ^ o

, 0 co .
.2 o I
>n Jf t- -e .
od. <S <f w o • - o >
os ® -i .9 .
.-S. > 00 1— B ® • O -M
> ^ o-o
tt, kd —,
® —
ns s s -'i
® M	O-
Pre5. dnhovžčini ▼ljudno priporočam
svojo delavnico
za
slikarijo na steklu,
zlasti za izdel.TBnje
cerkvenih oken
z fltnetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu,
Annenstrasse 36.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
IVAN KREGAR
izdelovatelj cerkvenega orodja in posode
v Ljubljani. Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča
priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najna-tančnejšo izdelovanje
% monštranc, ciborijev, ke-' lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, krizev na. m 14
iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po n i z k i ceni.
♦ ♦
M ♦1
na jako lepem prostora, se pod prav ugodnimi pogoji
prostovoljno prod A. • Več se izve pri posestnici Mariji Ravnik v Kranju št. 6.	73 3-»
Naznanilo.
Opiraje se na priporočilo v .Sofijskem L;stuu II. štev. t. 1. ponudimo letošnje	663 13
izvrstno vino,
vsem prefast. (fg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih centh:
1.	Masno vino.....hktl.odgld 25 do 28
2.	Navadno aamizno vino,
tudi zaiamfene pristnosti B „ „ 22 „ 24
3.	Vino nižje vrste in poluvino „ „ . 15 „ 18
Večjim odjemalcem bodisi mašmh ali drugih vin ceue po dogovoru.
Z*drinr» pestreje tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini
Najmaniša kvantiteta pod 1, 2, 3 je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojina do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
NOVO ustanovljena in novourejena (lomiH-tl stavbinska in umetalna steklarija
tvrdke	503 21
Avg. Agnola v Ljubljani
Bimajska cesta 9, poleg ,Figovca'
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala, steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela
in popravila po najnižji ceni.
Slavnemu p. n. občinstvu in prečast. duhovSčini uljudno naznanjam, da izvršujem
ključavničarski obrt
ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, osobito pa za napravo
štedilnih ognjišč, ograj itd.
po kolikor le mogoče najnižjih eennli.
Ako kdo cenjenih naročnikov ne more priti osebno k meni, blagovoli mi poslati dopisnico in pridem takoj sam k njemu.
Z najodličnejšim spoštovanjem
Janez Smole,
(61) 10— 4	Ifučavničar.
Opekarska oesta št. 11 v Ljubljani.

Liniment. Oapsici compos.
231 7 iz lekarne Blohter-Jove v Pragi
priznano Izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—16
Richter-jev liniment s,sidrom'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristne.
Riohter jeva lekarna
pri zlatem levu v Prag;!.
Cen« »avoju 2S vteblns 51
I) gramov.
■	sla^ "
v polnih zrnih. _
KathrelnerisvE tovarne za sladno kavo
Dunaj-Monako vo
Silasicia&i oKp rH10	i o i
V svojo i a-vin o »vorki naj zahtevajo in jemljejo kupovalni Je tak? izvirne zavoje.
K\vizdove patentovane oklepaliic obveze
19 15-2
>€3€3€3-a-€3-E3- E3-f
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredeibo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se ko-
Omad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni v Ljubljani.
na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, Deutschegasse 8 459 10-4 9G 10-1
Razpis.
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrož. zdravnikov na Kranjskem:
1.	v Bohinjski Bistrici z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravstvenega okrožja;
2.	v Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.;
3.	v Litiji z letno plačo 600 gld.;
4.	v Velikih Lašičah z letno plačo 700 gld.;
5.	v Vipavi z letno plačo 700 gld.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
«lo SO. februvarija 1898
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dno 24. januvarija 1898.
Razne želez, ograje, vrata, omrežja za pokopališča id.
H********.:«
Otvoritev gostilne!
---
^ Podpisani uljudno naznanjam, da sem v Ljubljani	U^
$ v Streliških ulicah št. 8 §
^ odprl gostilno in pivnico dolenj-W skih vin. — Točil bodem priljubljeno w vino i/, novomeške okolice (Trška gora) iz vinogradov g. Avg. Drelse-ja pa lino Koslerjovo marčno pivo.
Za obilno obiskovanje so priporoča
v, 76 3-3 Avgust Pavček.
Otvoritev gostilne.
'Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim fč. gostem in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila
na Turjaški trg št. 1
v novo hišo .Katoliške družbe'.
Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štalarska in lstrljanska vina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo.
Vsakčas post reževa z okusnimi, gorknui in mrzlimi jedili.
Na ra/polago imava tudi snažno uravnane sdbe.iza prenočevanje.
V mnogoštevilen obiBk se priporočava
78i 24_12 Andrej in Ana Zalar.
mi m iw® iviiBi«
Kni/dov
rcstitueijski fluid
c. kr. privilegovana umivalna voda za konje.
Cena steklenici gld. 140 av. vel.i.
Kwizdova maža za kopita
koja preprečuje krhkost in iomlienje kopit. LončeK a 400 gr. gld. 1'25.
Rtvizdov korneuburški
živinski redilni prašek
veterin, dljet. sredstvo za konje, govedo ln ovčad.
Cena škatljici 70 kr., pol škatlj. 85 kr.
JV Jy * ""'i*«/ \
Kwizdovktt (lep) za kopita,
umetni kopitni rog. Paličica 80 kr.
Kvvlzdov kresolln.
izvrstno razkuževalno sredstvo. Steklenica 50 kr.
iz gumija.
Patentovane oklepalne obveze izdelujejo se v sivi, črni, rjavi in beli barvi v štirih velikostih, za levi in desni nogi. Za obveze, merjene od a do b v obsežju 20—22 cm je primerna velikost št. 1 22-24 „ „	„ št. 2
24—27 „ „ „	„ št. 3
27—30 „ „ ,.	„ št. 4
Patentovana oklepalna obveza velja v sivi barvi št, 1 gld. 2 50 , - št. 2 gld. 2 70, — št. 3
gld. 2-90. — št. 4 gld. 3-30. Cena obvezam v rjavi, črni ali beli barvi je za vsako številko pri komadu za 20 kr. višja, nego ona za sive obveze.
113 8-
<	
H	
o	
1	
B	
(0	O
p	t>r
D*	H O
P	P'
	P H«
a<t	H«
P	n pr
*J	c i
	a
	p
	i
O	
a	
a	
»	
	
a	
Ilustrovani cenik Kwizdovili obvarovalnih predmetov iz gumija za konje
na željo zastonj in franko.
Razpošilja vsak divn glavna zaloga
Okrožna lekarna v Korneuburgu.

Alojzij Večaj
izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice	15 6
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najtinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalomi ima tudi kabljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Podobarski i pozlatarski atelje
Andrej M
v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32—34
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje
oltai-jev
iz lesa v poljubnem slogu,
kipov
in
svetniških sob
iz^ gipsa , kamna , lesenih itd.
Oltarne skupine
iz različnega materijala.
Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju
v Ljubljani.
Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučih, župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo, katero dela svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani.
Delavnica kleparskih, ključarskih,_jj
ANTON BELEC
g*. Vid	J^vkfeljfta.©
izdeluje ter ima v zalogi
nima sietilia ali stalnice
dve po	793 12
Iz boslturjn 12, 15,18, 20 gld., Iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., Iz tompaka 40, 50 glcl.,
obhajilne svctilnice
iz kosltarja po 2 gld., Iz medenine po 5, 8, 10 gld.
pušice z zvončki
za pobiranje miloščine, iz kosltarja po l'o0 gld., iz medenine & gld.
Ntedilna železna ognjl&tfa
vsa železna ln tudi razna za vzidutl.
ssr Barva ne zvonikov g» napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov, »d
HE11BABIV\ -jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup.
Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pčt, daje slast do Jedi. pospešuje prebavljanje in redtl-noat, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, razstopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooib pospešujejo narejenje kostlj.	725 20-7
239 3 Osrednje skladišče:
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkcit"
VII. 1, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah.
Cena steklenici je 1 gld 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (Polsteklenie ni.)
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - železni sirup. Kot
znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime .,Horbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Silili
Podpisanu ima v zalogi najraznovrstnejle trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte >td
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsn popravila. — Izdeluje roGuo in pošteno po najnižji cent bandera lii vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvazujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da hode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšiui spoštovanjani se priporoča 81 52-5
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani. Gledališke ulioe 4.
Stev. 34.
Razglas.
89 2-1
V gozdni drevesnici v Gradišči pri Ljubljani se bode oddalo letošnjo pomlad okoli 3 milijone sadik dvoletnega črnega bora
po 1 gld. 50 kr.. 280 000 sadik belega bora po 1 gld. 70 kr., 450 000 triletnih smrekovih sadik po 1 gld. 90 kr., in 150 000 dvoletnih macesnovih sadik po 2 gld. 50 kr. za vsacih tisoč drevesec,
pri čemur so všteti že troški za izkopavanje in zavijanje drevesec v mah in slamo, eventuvalno tudi v zaboje in za prevažanje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani.
Zglasila prejema do konca meseca svečana t I. c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani.
Zglasilom jo priložiti istočasno dotični novčni znesek.
C. kr. gozdno liadziirništvo za Kranjsko.
V Ljubljani, dne 23. januvarija 1898.
Srečke za princ Evnenov spomenik.! fcrebanj©
_1	J_1_i v petek!
883 13
O lav iti dobitek
Srečke a	kr. priporoča J. C. Mayer, menjalnica v Ljubljani.
fir
H H
M
H
Hi
A
U
M H
H
H
M
A i A
1 Si®

Kdor gospodov lastnikov konj spomladi potrebuje lepo, angleško
konjsko opravo s komatom"«
ali krasno, ogersko
konjsko juker-opravo,
naj se kar obrne na podpisanega in si tako naroči
Ravnotam je bogata zaloga izgotovljenih prodajalniških in drugih konjskih oprav. Popolna Jahalna oprava za civiliste in vojake, sedia, uzde. brzde itd, kakor tudi vsi v to široko spadajoči predmeti.
Velika zaloga bičev, ločnih bičev, Jahalnih palic in jahalnih bičev, tudi s srebrnimi okovi.
Kdor bi potreboval za potovanje močnih, lepih kovčegov ali torbic, naj si že sedaj naroči in se taki na zahtevo tudi pri meni izdcljujejo.
Za gospode tovarnarje in posestnike mlinov priporočam močna Jermena za stroje iz najboljšega ljubljanskega in inozemskega usnja, katero imam vedno v zalogi.
P. n. občinstvo opozarjam, da sem v desetih letih v prvih dunajskih in budimpeštanskih tovarnah in delavnicah pridobil si toliko »rakse, da zamorem takoj z vsakim tekmovati, tako da ni nikomur potrebno finih stvarij si naro-čevati za drag denar od drugod, ker se take stvari dobe pri meni ceneje ter bolj elegantno in bolje izdelane, ker je pri meni vse ročno delo.
Vse poprave sedel, Jermenov, torbic in galanterije Iz usnja se izvrše naglo in ceno. — Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Pričakujoč prav obilnih naročil in nalogov, bilježim velespoštovanjem
Fran Primožič, jermenar,
Sv Petra cesta št 34, Ljubljana.
A
fi
A ®
A
¥ li
33 15-7
»+00+4
ctfrednaznanilo.
Usojava si slav. občinstvu uljudno naznanjati, da bodeva otvorila z dnem 15 svečana t. 1.
S£sr na Dunajski cesti št. 5 (Frohlich-o?a hiša) ^fi
veliko zalogo dvokoles (biciklov).
Imela bodeva v zalogi le kolesa najboljšega sistema ter se
bodeva potrudila svoje p. n. naročnike v vsakem oziru najbolje
postreči.
Tudi bodeva vsprojemala vsa v to stroko spadajoča popravila,
katera se bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. Za obilna naročila se priporočata
92 3-1
z odličnim spoštovanjem
cfio/iinec S cMajccn. >+00*
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. I (v Knezovi hiši) obrestuje hranilne vloge po
68 <>—2
4'2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, kojega zadruga sama za vložnike plačuje, na kar se občinstvo opozarja.
Uradne ure vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
K>C oooooooooo oo o<&
Primerna priložnostna darila! gj
Friderik Hoffmann, O

urar.
318 26—20
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
mr žepnih ur ^m
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi.
Poprave sc dobro in solidno izvrSnjejo.
B > u n a | s k a borza.

line 4. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.	50	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....102	„	45	„
Avstrijska zlata renta 4°/0......122	„	35	,
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	102	„	95	„
Ogerska zlata renta 4"/„.......121	„	40	„
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	„	45	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	926	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............362	„	50	„
London vista...........120	„	05	„
Nemški drž. bankovci za 100m. nem. drž.velj.	58	„	75	„
20 mark............11	„	75	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	53	„
Italijanski bankovci........45	„	30	„
C. kr. cekini......................5 „	67	„
Dne 4. februvarija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	162 gld. —	kr.
5°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . .	161	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....Ifc9	„	-	„
4"/0 zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron	99	„	85	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke 5*/, ....	130	„	50	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	—	„
Posojilo goriškega mesta......112	„	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	„	30	„
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/0	98	„	70	„
Prijoritetne obveznice državne železnice. .	224	„	75	„
južne železnice 3°/„	184 „	40	„
„ „ južne železnice 5°/0 .	127	„	75	„
dolenjskih železnic4°/,	99 „	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165 „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld........79
St. Genois srečke, 40 gld.......79
Waldsteinove srečke, 20 gld......57
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	161
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3450
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	423
Akcije južne železnice, 200 gW. sr. . . .	81
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	111
Montanska družba avstr. plan.....147
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	177
Papirnih rubljev 100........127
kr.
75
EO
75 50
25 12
1. januvarijem
ii

MERCUR
XXXVI. leto.
1898 se je pričelo novo celoletno naročevanje !
\ vfontiiMiu oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterijskih srečk, —	_ -
M HIM BIU jzkaz vsei1 izžrebanih državnih in zasebnih obligacij.
Brezplačni privržek žStfSSJST*'-
ki obsega za-
srečk.
Naročuje se najprimernejše s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri administraciji . Mercur", Dunaj, I„ Wollzelle 10.
2 gld. 60
celoletna naročnina.