Št. 628. V Ljubljani, sobota dne 25. novembra 1911 Leto II. ; Posamezna številka 6 vinarjev t Mraja v*ak dia — brtH ob nedeljah la — ib l zjutraj, ob ponedeljki!] ob M. 4o-NiHihrlM znafca: v Ljubljani v apnv»19tvn lilO, a dostavljanjem na dom K 1*S©; a poitft natalitai K , polletno K 10—, četrtletno K 5—, •Mhi K l'W. Za inocemstvc celoletno K 80*—, i Telefon številke 303. i ^■tasMaaaaHgisga«^^ NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna Številka 6 vinarjev t Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulic! a Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništva. Nefiankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se m vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnica, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti lamko. : Telefon številka 303. s Demagogi. Da so naši klerikalci demagogi, ki volilcem vse obljubljajo, ne storijo pa ničesar, ki so v teoriji demokrati in socijalisti, v praksi pa služabniki kapitalizma in sovražnikov ljudstva sploh, vse to so stare resnice, potrjene z neštetimi dejstvi, ali tako očitno jrti je redkokdaj kdo razkrinkal kot njihov poslanec pr, Benkovič v državnem zboru, ko je vložil predlog, da se sestavi posebni rudniški odsek, ki naj bi se mu izročila socijalno demokratična predloga o omejitvi vporabe žensk in otrok v rudnikih. Predloga bi se imela izročiti že obstoječemu socijalno političnemu odseku, ki je edini poklican reševati take zadeve, ali rudniški baroni temu odseku ne zaupajo preveč in zato je bilo v velikem interesu rudniških baronov, posebno delničarjev »Alpine Montangesellschaft41, ki so poslali v boj za svoja antisocijalna stremljenja slovenskega klerikalca dr. Benkoviče. Ta je, seveda, prav rad stopil v službo bogatih rudniških baronov in stavil predlog, da se izvoli poseben odsek, obstoječ iz 26 članov, od katerih bi bili, seveda dobro zastopani tudi rudniški baroni, ozir. njihovi prijatelji in ta odsek naj bi razpravljal o predlogi glede omejitve vporabe žensk in otrok v rudnikih. V velikem interesu rudniških baronov je, da vporabljajo v svojih rudnikih čem več žensk in otrok, ker jih to manj stane, na to se pa, seveda ne ozirajo, da ženske in otroci niso 2a naporna dela in zato se socijalni demokrati in tudi druge stranke, ki se n'so podale direktno v službo rudniških baronov, borijo za omejitev vporabe žensk in otrok v rudnikih. Dr. Benkovič se je pa dal v službo rudniških baronov, on nima nič proti temu, da bi bogati rudniški baroni še nadalje izkoriščali ženske in otroke, ki žrtvujejo svoje zdravje zato, da ti baroni čem prej in čem več obogatijo. Dr. Krek nastopa proti kapitalizmu in stavlja predlog proti kartelom, njegov somišljenik in klubski tovariš dr. Benkovič pa stavlja predlog, od katerega bi imeli koristi samo kapitalisti; klerikalec dr. Krek nastopa proti kapitalizmu, klerikalec dr, Benkovič stavlja predlog za kapitalizem! Kaj naj poreče človek k vsemu temu, kako' sodbo naj dobi o klerikalcih? Klerikalci kujejo iz Krekovega predloga proti kartelom strankarski kapital, Benkovičev predlog bodo pa gotovo zamolčali. Kričali pa bodo klerikalci še dalje, da so socijalni, da je njihova stranka najbolj demokratična in ljudska na svetu, da se bojujejo vedno samo za koristi ljudstva, s kratka, da je njihova stranka najidealnejša stranka na svetu. Demagogi in sicer demagogi najslabše vrste! Malo demagogije je v vsaki stranki, ali tako demagoška kot je naša klerikalna stranka, je maloka- tera stranka na svetu. Njeni poslanci obljubljajo, kadar so doma, svojim volilcem zlate gradove, laskajo ljudstvu na vse pretege, ko pa pridejo na Dunaj, pozabijo na vse to, ker že na poti delajo načrte, kako bi uravnali svoje postopanje, da bi imeli od svojega mandata *— kakih koristi in da to dosežejo, se zvežejo z vlado, z rudniškimi, ali pa kakimi drugimi finančnimi baroni — sploh z vsakomur, od katerega pričakujejo kakih koristi 1 Iz slovenskih krajev. Iz Vevč. Naše občinske volitve se vrše v torek. Ustanovili smo »S a -mostojno kmečko stranko". Oče župan, Jakob Dimnik, nas je takoj razvpil za liberalce in seveda tudi za brezverce. Ker nas ima tako rad, mu hočemo posvetiti par vrstic. V »Slovencu" se je naš Jokel hvalil, koliko dobrega je storil za delavce na Vevčah. Kako velik prijatelj delavstva je on, se vidi posebno iz tega, ker prodaja hlevski gnoj posestnikom po 5 K, delavcem, ki so ob enem tudi mali posestniki pa po 6 K- Ko je pred leti delavstvo na Vevčah stavkalo, se je župan potegoval za delavstvo le v toliko, da je nagajal takratnemu ravnatelju, s katerim sta bila zelo nav-skriž, ne pa, da bi delavstvu pomagal. Prav dobro vsi delavci vedo, da sedaj, ko uam kaže, držite s tovarno oziroma ravnateljem. Saj vam vendar tovarna pošlje cele vozove oblanja in žaganja. Zakaj pa tega ubogim delavcem ne privoščite? V »Slovencu" z dne 23. t. m. št. 269 pa pišete, da so Znoj, Siherl in Robida krivi, da so posestniki tako ceno prodali zemljišče za vevško železnico. Ta je pa res debela. Povejte nam g. župan, kdo pa je tisti, ki je dobil 10 000 K nagrade za posredovanje? Ali ni tudi Mrcina dobil 5000 K nagrade ? Posestniki so dobili le 5000 K za zemljišče, vi in Mrcina pa 15 000 K, torej trikrat več kot vsi posestniki za zemljo. Posestniki so bili oškodovani za 71.0C9 K Kdo je torej tisti, ki pomaga židovskim kapitalistom? Kdo je podli laž-njivec? Tako je tako, g. oča župan in g. Mrcina 1 Denar bi morali dobiti posestniki, ne pa vi in Mrcina. Posestniki, delavci, volilci! V torek pokažite, da ste možje, dane marate ljudi,, ki vam delajo samo škodo. Mi smo verni slovenski možje, ki bomo delali le za blagor občine. Nismo liberalci ali pa brezverci. V torek torej v boj proti županu in njegovim slepim privržencem. Iz Hotedršice. »Slovenec- je prinesel vest, da so občinske vofitve v Hrušici razveljavljene zaradi nepo-stavnosti, ki so jih povzročili liberalci in na ta način tudi zmagali, tako, da sta le z liberalnim usmiljenjem in z liberalnimi glasovi bila izvoljena dva klerikalčka. Pa seveda Gregorjev Pe- pe ni bil s tem zadovoljen in tekel v Ljubljano k tudi nam dobro znanemu advokatu, ki mu je napravil pritožbo. Klerikalni deželni odbor se je prav podvizal in rešil pritožbo kratkim potom — gre se za klerikalno občinsko politiko, odtod ta naglica. Zato bodo pa v onih občinah, kjer so vložili proti volitvam rekurz liberalci proti klerikalnim sleparjem lahko čakali pol večnosti predno bo njihova pritožba rešena. Iz usmiljenja smo molčali in nismo hoteli praviti svetu, kakšne brihtne glavce so naši klerikalci, ki so sicer povsod enaki, a vendar so hotenski še posebno kunštni, to se jim mora pripoznati. Vedeli so namreč naprej, da pri volitvah propadejo kot so dolgi in široki, zato so rekli: sleparimo in poslužujmo se nepoštenosti in ko propademo bomo imeli vsaj vzroke, katere navedemo v pritožbi za razveljavljenje volitev. In tako se je zgodilo: Klerikalni odborniki z županom so razpisali volitve, ki morajo po postavi biti razpisane vsaj 14 dni, v Hotedršici so pa bile razpisane samo 10 dni. Ker so se jim hlačice tresle za vsak glas so si pomagali tudi s sleparijami. Nacetovega Janeza na dan volitev ni bilo doma, zato pa hajdi, napravili so pooblastilo in njegov podpis na njem ponaredili in s tako ponarejenim pooblastilom tudi volili. Poznamo one tičke, ki so to pooblastilo pisali, ga podpisali in tudi vemo za tistega, ki je s takim pooblastilom volil. Kakor hitro bodete pri prihodnjih volitvah stegnili le jeziček, padli bodete v roke pravice, da vas bo za vaše sleparije potipal državni pravdnik. Po postavi se morajo glasovnice razdeliti takoj ko so volitve razpisane, pri nas je bilo seveda to drugače. Občinski sluga, k^ mora biti pokoren hlapec očeta župana, jih je dobil šele v nedeljo — dobrih 24 ur predno so se imele vršiti volitve, tako da mu jih ni bilo mogoče razdeliti samemu ampak pomagati mu je morala še celo njegova žena in hči. Ker je bil vsak glas ve-licega pomena, zato so vzeli klerikalci na pomoč še svetnike. Spravili so v imenik svetega Janeza in sveto Barbaro. Liberalci so imeli pred tema dvema toliko spoštovanja, da so jima pustili udeležiti se političnega življenja in sta korakala z glasovnico v roki na dan volitev k županu in vrgla tudi ona dva v plehat lonec svoje glasove. No pa recite sedaj, pa. so liberalci brezbožni, ' da so brezverci kot nam pridiguje naš gospod župnik in piše »Slovenec" In »Domoljub*? Take in enake stvari so uganjali naši klerikalci, zavedajoč se, da delajo za sveto cerkev, da branijo čast božjo in da odganjajo hudobnega duha, ki se plazi okrog županskega stolčka v podobi naprednih občinskih volilcev in naprednih odbornikov. Klerikalci, svoje lastne sleparije ste navedli, da ste s pomočjo svojih lastnih nepostavnosti dosegli razveljavljenje prvih volitev. Pa le potolaženi bodite vsi mežnarjil V prihodnjem odboru bodo sedeli tisti možje, katere bomo izvolili na- predni volilci in če se nam bo zdelo, bomo pomedli še s Habjanovim in Kmetovim očetom, -tako da bodete klerikalci obsedeli na skalci in rekli: da, liberalci naredijo z nami kakor sami hočejo, to so pa res h - - - - i. Iz Jesenic. V »Jutru" z dne 23. t. m. piše neki dopisnik iz Jesenic, da drži narodno-napredna stranka roke križem in da nič ne dela za občinske volitve. Kdor ve, kaj je bila narodno-napredna stranka nekdaj na Jesenicah se bo seveda čudil, da ni v tej stranki nobenega zanimanja za občinske volitve. Kdor pa pozna pravi sedanji položaj, se ne bo čudil, da je narodno-napredna stranka kot taka na Jesenicah tako pasivna. Ko so se pričele predpriprave za občinske volitve na Jesenicah so se sestali zaupniki na-rodno-napredne stranke, da bi sklepali kakšno stališče zavzame stranka pri občinskih volitvah. Prej je bil baje vodja stranke g. Alojzij Schrey, posestnik in nadpoštar na Jesenicah. Vsled tega se je napravil'sestanek tudi v njegovi gostilni. Povabljenci so se udeležili, izvzemši g. Schreya, vsi, ta pa je izjavil, da se vsled bolezni ne more aktivno udeležiti, pač pa je zadovoljen z vsem, kar se sklene in odredi. Sestanek je minul in pot je bila začrtana. Par dni po tem sestanku se je pa zvedelo, da gospod Schrey snuje svojo strujo, ki naj bi delala r.a to, da naprednjaki, kakor se je izrazil, gredo skupaj s fajmo-štrom. Razbil je* enotnost v stranki in privedel tako daleč, da prej napredni gostilničar ni hotel dati prostora za shod napredne stranke, akoravno je pri prvem sestanku ponudil svoje prostore za shod. Ta gospod, ki poživlja naroduo-napredno stranko na delo naj gre vprašat g. Schreya zakaj se nič ne dela in naj mu pove, da je kriva njegova dobičkaželjnost, da je prišlo tako daleč, zakaj, če bi bil g. Humer prevzel Schreyevo gostilno za drago najemnino bi bil g. Schrey še vedno tak, kot je bil svoje čase, ko je dejal ob priliki sklepanja kompromisa s klerikalci: »Kjer je far zraven, tam muhe ni“. Njegova zasluga je, da smo danes razdrapani in da ljudje, ki so bili najzvestejši pristaši napredne stranke kandidirajo danes na klerikalnem programu. Sedaj, ko je vse zavoženo pa trguje in joka, naj se začne z delom, a on radi bolezni ne more ničesar več — polomiti. Prav pa je, da so klerikalci pokazali tudi tukaj običajno nehvaležnost napram pospeševatelju njihovega dela in g. Schreya niso kandidirali, dasi ima ogromno zaslugo, da je razrušil enotnost v napredni stranki. Vemo, da te vrstice ne bodo dirnile g. Schreya, zakaj on »Jutra* sploh ne bere in je nekoč nekemu gospodu naročil, naj mu pove, kadar bo „Jutro“ o njem kaj pisalo, ker se za tak list sploh ne briga. O vsem tem se je, kakor smo izvedeli, že obširno pisalo pod naslovom »Glasovi iz Jesenic" v »Slov. Narodu", ki pa ni priobčil nobene kritike o osebah, ki so razdrle akcijo napredne stranke in to je ravno tista rak-rana, ki vedno smrdi po starem liberalno-frakarskem sistemu, ki je privedel napredno stranko na Kranjskem na to stališče, na katerem se nahaja danes Toliko danes, naj se oglase še drugi in pojasnili jim bodemo iz srca radi, kako stališče bodemo zavzeli ne glede na odredbe kake stranke, oziroma na povelja takih, ki so pomagali direktno ali indirektno vsled osebnega prijateljstva do g. Schreya upropastiti narodno napredno stranko na Jesenicah. Iz Bohinjskega kota. Pred kratkem so se vršile občinske volitve v Srednji vasi, ki velja za najbolj klerikalno vas na vsej Gorenjski, kajti tu pašuje znani konsumar Berlic. A tudi v tej vasi se je pojavila pri teh volitvah samostojna kmetska stranka, ki je sicer podlegla, a je vendar dosegla lepo število glasov. Da je zmagala sedaj še klerikalna stranka, se ne čudimo, ako vpoštevamo dejstvo, da je stranka imela skoro 200 pooblastil. Ne vprašajte pa, kako so se ta pooblastila dobila. Ljudska govorica pripoveduje, da so se pooblastila v pretežni večini kar po domače izpolnila, da dotičniki, ki so »oddali" pooblastila, niso dobili glasovnic, niti izkaznic, temveč to je ostalo kar lepo v Šrednjivasi, tam se je tudi izdelalo pooblastilo — seveda pravilno podpisano s potrebnimi pričami itd. Iu »čiste" volitve so se zvršile, »zavest" našega dobrega ljudstva je sijajno zmagala in dne 19. t. m. smo dobili župana v Gsebi pre; modrega moža, ki bo pokoren Berlicu in Bogu. Slavno c. kr. okraj, glavarstvo — na čelu mu ponižni sluga radovljiškega dekana c. kr. okraj, glavar — mirno gleda take volitve. Zakaj? Ne vprašajte? ( Volilec. DNEVNE VESTL Glasovanje o draginjsklh predlogih v državnem zboru je nudilo lep pogled na jugoslovanske poslance.— Ravnihar je glasoval vedno z mlado-čehi, Rybar je nastopal za vse predloge, ki so v korist prebivalstva, napredni Dalmatinci so glasovali ravno tako, Šusteršičevi Dalmatinci so glasovali po Šusteršičevi komandi, Spin-, čič, Laginja in Mandič so jo pobrisali iz |zbornice. Najzanimivejše je bilo gledati Gregorina, ki je pri poimenskih glasovanjih vedno čakal, da so glasovali njegovi predniki, a ko je zapisnikar zaklical njegovo ime, ni ga bilo več v zbornici, a kmalu se je zopet prikazal in izpraševal Rybara, kaj pride sedaj na vrsto, nato jo je pa zopet pobral. To njegovo odmikanje so opazili slovenski klerikalci in se prav prisrčno smejali Koroščevim opazkam o Gregorinu. Šušteršlčeve karte. V svojem govoru v proračunski debati je Šušteršič grozeče zaklical: »V svoje karte si ne pustimo gledati". Mi smo o tem t Šušteršičfevern govoru govorili obšir-’ neje, kar nam je zamerila celo »Edi- LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. Tri tem se je zaletela v starega doža, ki se je bil vzravnal in jo prestregel v svoje naročje. — Oh, oče moji je zaklicala, umreti hočem, a ne tako sramotno, da bi umrla z njim . . . Rešite mel Branite me! Vzdramite se, doževska visokosti ... Na pomoči . . . XXXIV. Foskarljevo zmagoslavje. Sprevod doža Foskarija, za hip ustavljen po mrtvaškem sprevodu Dandolovem, je nadaljeval svojo pot proti lidskemu nabrežju. Cim bliže je bil cilj njegov, tembolj je čutil Foskari, da se mu dviga v srcu mrkla tesnoba. \ Okrog doževske palače in na trgu Sv. Marka so mnogo kričali njemu na čast, bodisi, da je Gvido Džennaro nastavil tam večje število svojih ljudi, bodisi, da so se radovedneži, ne pa tisti, ki so vedeli, kaj se pripravlja, sešli večinoma na tem kraju. Toda gledajoča množica je zmerom pripravljena kričati bogatemu sprevodu, kjer se laskajo očem bogati kostumi, kjer done fanfare in se sveti orožje vojakov. Ljudstvo je torej kričalo z navdušenjem: »Živel Foskari!" ne da bi pravzaprav vedelo, zakaj — edino zato, ker je moralo z nečim izraziti živahno razburjenje, ki mu ga je povzročala ta bogata paša oči. Toda vzlic zvonovom, ki so zvonili po vseh cerkvah, vzlic fanfaram heraltov, vzlic zamolklemu šumu, dvigajočemu se izmed tisoč-glave množice, je čutil dož, kako se polagoma zgrinja okrog njega molčanje, polno grožnje ... In to je trajalo do trenctka, ko sta se srečala obadva sprevoda. Od tistega kraja dalje so se začeli oglašati novi kriki. Ali, čeprav se je še glasilo »Foskari! Foskari 1" vendar so prevladovali kriki, ki so veljali Altieriju: — »Živel general! Živel rešitelj republike 1“ V nekaterih stranskih uličicah so se že spopadali pristaši Foskarija in Altierija ... že je tekla kri . . . Takrat kakor dandanašnji se je ljudstvo rado pobijalo za izbiro gospodarja. Altieri je stopal poleg Foskarija, ki ni obrnil oči od njega. Izprva se je hotel generalni kapitan postaviti tri korake za dožem, »iz spoštovanja", kakor je dejal. Toda dož je brezpogojno hotel počastiti generalnega kapitana; moral je hoditi ob njegovi strani. Ko so postajali kriki »Živel Altieri" močnejši, je menil dož: — Altieri, zelo burno vas pozdravljajo danes . . . — Visokost, je odgovoril Altieri, ljudstvo se včasih moti... Ko so se bližali nabrežju, se je Foskari ozrl in videl Gvida Džennara, ki je vstrajal zvesto v svoji služabniški vlogi in je še vedno nosil njegov plašč. Sicer pa se je zdelo v tem trenotku, da vse pozablja cere-monijalno etiketo. Vrste so bile pretrgane. V sprevodu samem je več oficirjev, ki so nestrpno čakali boja, izpodbujalo tolpe, pozdravljajoče Altierija. Toda švicarski halepartirji so se krepko upirali čimdalje hujšim porivom množice. Zbrali so se bili okrog skupine, ,ki je imela Foskarija in Altierija za svoje središče, in so od časa do časa povesili svoje haleparte proti razgrajačem, ki so se vselej z velikim krikom umaknili nazaj. Gvido Džennaro je bil stopil ob doževo stran. — No, je dejal dož bridkostno, ali mi jamčite še vedno, da se vrnem kot zmagalec v svojo palačo? — Da, visokost, jamčim s svojo glavo, ako si ohranite do konca to čudovito hladnokrvnost. — Ž glavo? — S svojo glavo! je smelo ponovil Džennaro, meneč sam pri sebi: — Niti tolarja ne bi dal za Foskarijevo krono, niti beliča za njegovo glavo. redu. Foskari je povzel: — Kaj je z Altierijevima kompanijama? — Vkrcani sta, na admiralski ladiji. To je vse v najlepšem — Toda če se poizkusita izkrcati? — Nemogoče! Admiralska ladija je najmanj sedemsto sežnjev daleč od nabrežja, in ako se predrzne ganiti, jo potope na dno. — Ali mi jamčite? — S svojo glavo! je dejal Džennaro tretjič. V tem trenotku je prispel sprevod na nabrežje. Tam je hrumela gostejša množica, vsa razbrzdana in razdivjana. Donebesen krik sovraštva in kletev je pozdravil Foskarija. Dož se je smrtnobled ozrl po luki, hoteč se ogotoviti, ali je admiralska ladija dobro nadzorovana. Krik gneva, ogorčenja in obupa je bruhnil iz njegovih ust Zagledal je bil ladijo priklenjeno k nabrežju; širok most iz deska jo je spajal z njim. Na krovu ladije je bilo vse črno ljudi; spredaj sta stali Altierijevi kompaniji in vihteli orožje. —- Visokost, je izpregpvoril Altieri z glasom, drhtečim od ironije in zmagoslavja, hoteli smo vam prihraniti trud vožnje do admiralske ladije, kajti bolj se spodobi, da pride ladija k vam . . . — Izdaja! Izdajal je zarjul Foskari in izdrl z besno gesto svoje bodalo. Dočim pa so stopali Foskari, Altieri, vsa beneška duhovščina, visoko patricijstvo, svet desetorice in državni dostojanstveniki proti nabrežjem, so se vršila na tihem čudna gibanja. Kjer je šel sprevod mimo kake važne točke, na vsakem mostu, na slehernem križempotju, je to točko takoj zasedla četa ljudi. S’eherna izmed teh čet, ki so tako zasedale mesto in ki se je zdelo, da imajo namen, odrezati dožu vsak povratek v do-ževsko palačo, je obstojala iz ljudi, ki jih niso poznali v Benetkah in ki so nosili povrhu obleke, ki je puščala vse kretnje proste, oklep iz nestrojene kože. (Dalje.) nost*. Rekli smo tudi da radovedno čakamo prvega aduta, ki ga zažene Šušteršič. Sedaj se približuje odločilni trenotek. Vlada bi imela rada v proračunskem odseku že ta teden rešen proračunski provizorij. Vlada zahteva Šestmesečni provizorij, a med člani odseka ne vlada posebno razpoloženje, da bi vladi istega dovolili, ker Sttirghku ne zaupa niti ena stranka posebno veliko. Ako ima StUrgkh šestmesečni provizorij, potem je na suhem, potem ne potrebuje več parlamenta. Pojavili sta se dve struji, ena je odločno proti provizoriju, druga hoče dovoliti le trimesečni provizorij, samo Poljaki slede slepo vladnim zahtevam Tudi za poobla-stive za najem posojila vladajo precej različna mnenja. Del nemškega ,National verbanda" (dr. Steinwender) zahteva restrikcijo posojil. Mladočehi zahtevajo zvišanje investiranih posojil sko-ro za 85 miljonov kron. To mnenje zlasti zastopa posl. Maštalka, ki je predlagal, da naj se 50 miljonov tega posojila porabi za vagone, 35 pa za telefon. Predsednik proračunskega odseka Korytowski je izjavil, da hoče še ta teden rešiti proračunski provizorij in najem posojil. — Zato je tudi sedaj čas, da Šušteršič vrže prvo karto In reče svoj odločni: Veto I Po njegovih besedah pričakujemo to! Dr. Eger na Dunaju Te dni se je mudil Dr. Eger na Dunaju; konfe-riral je v parlamentu z raznimi Nemci in sicer med drugimi s predsednikom »Nationalverbanda* Dr. Grossom, Wa-stianom, grofom Barbo in še nekaterimi nemškimi poslanci. Kakor se zatrjuje namerava nemški »Nationalver-band* podvzeti akcijo proti imenovanju dr. Tominška, zato so poklicali na Dunaju Egera da jih informira o Tominšku. V nemških krogih se slika Tominška na podlagi njegova govora o Gaju, ki ga je „Grazer Tagblatt* tako nesramno falsificiral, kakor strastnega mladina in celo kot srbskega iredentarja. Nemci vlože interpelacijo v državnem zboru o tem imenovanju, a že sedaj obdelujejo naučnega ministra Hussareka. Radovedni smo, ako ie Eger potrdil te lažnjive vesti o Tominšku članom nemškega .Nationalverbanda* ; videli bomo, ako jih je tudi on nalagal kakor ,Grazer Tagblatt*. Za laži o Tominšku bo sedaj odgovoren Eger, ki gotovo dobro ve, da je Tominšek že nekaj let sem klerikalec in da nima prav nobene zveze s »srbskimi iredentarji". Klerikalna frlvolnost Kako fri-volno igro so igrali klerikalci s svojim ugovorom proti ljubljanskim občinskim volitvam, dokazuje najbolje sledeče: Skoro teden dni je bila razpisana razprava, a klerikalci niso javili svojega zastopnika. V sredo se je vršila razprava, a v torek je dobil dunajski advokat dr. Pavel Valjavec od klerikalcev ves akt, da naj jih zastopa pred upravnim sodiščem Naravno, da dr. Valjavec ni mogel preštudirati akta, ker ni imel pri roki niti volilnega reda. Humbug, ki so ga klerikalci uganjali s svojim rekurzom je nadvse frivolen. Novi občinski svet, naj si dobro zapomni te možakarije in drži naj se načela — zob za zob. Važni dokumenti izza ljubljanskih občinskih volitev. .Slovenec* je napisal grozno romantične storje o napadih na uršulinke povodom ljubljanskih občinskih volitev; pripovedoval je, da so uršulinke demonstrantje spravili iz voz, da so jih opljuvali in bogzna kaj še. Pri razpravi pred upravnim sodiščem sta se pa prečitali dve uradni relaciji deželne vlade, ki stavita takratno »Slovenčevo* laganje na laž. Deželnovladni komisar Mathias je izpovedal, da je videl, kako sta pred orožniškim kordonom držala voz dva moška, hitel je tja in se uveril, da so orožniki po ukazu sami ustavili voz, ker ga niso smeli pasirati, konj pa se je bal in začel plašiti, nakar ga je zagrabil on sam s še nekim izvoščkom, odpeljal ga iz gnječe in nune ekspor-tiral na volišče. Policijski kancelist Fink izpove konformno in izjavlja, da o kakem groženju in oviranju volilne pravice ni bilo govora. Voz so ustavili žandarji sami, nakar se je konj začel plašiti. Bili so slišati sami žvižgi in pfuj-klici, o groženju s pestmi ali palicami pa ni videl niti slišal ničesar 1 To so uradne izpovedi, ki stavijo »Slovenca" očitno na laž. »Slovenec* je takrat napadal demonstrante, da so zadržali voz, a sedaj izpovedo vladni uradniki, da so žandarji sami to storili. Mogoče je edino le to, da so bili »Slovenčevi* poročevalci v nadi na zmago takrat tako ginjeni, da niso več razlikovali množice ljudi od žan-darmerije, ker sicer bi ne mogli poročati takih neresnic. Razsodba upravnega sodišča je klerikalce vseeno malo potrla, četudi so dobro vedeli, da bo njihov rekurz zavrnjen. Ali tolažijo se in včerajšnji »Slovenec* piše: »Mi pa smo lahko s tem zadovoljni, da se je pred upravnim sodiščem uradno pribilo, da so uganjali liberalci pred ženskim volilnim lokalom proti redovnicam taka nasilstva kakor se niso še nikdar v celi Avstriji.* Kdaj je upravno sodišče to pribilo, s katerimi besedami? Naj »Slovenec* priobči besedilo razsodbe, da bomo videli, kako in s kakimi besedami je upravno sodišče pribilo liberalna »nasilja*, ki so bila — po »Slovencu* — taka, kot jih ni bilo še nikdar v celi Avstriji. Neukusni so pa res pri »Slovencu*. Kolikokrat smo že čitaji ravno v tem listu kritike o surovem tonu v slovenski žurnalistiki in ravno v »Slovencu" čitamo navadno najgrše izraze, ki se jih resen list ne bi smel posluževati. Imenovati nasprotni list »gnojnico*, je zelo lahko, ali takega izraza ne bomo slišali iz ust količkaj dostojnega človeka, še manj pa' najde taka beseda prostora v dostojnem listu. Je pač še skrajni čas, da se v tem oziru spremeni tudi »Slovenec*. Sicer je nam to popolnoma vseeno, ker nas ne pripravi do tega, da bi ga v tem oziru posnemali. Lavter in nočne posode. Ljubljana se še spominja dejstva, ko so zlobne roke postavile v Ljubljani nekam na prav neprimerno mesto nočne posode. Lavter in vsa policija je odredila velikansko preiskavo, po vsi Ljubljani so preiskavah po hišah, ako kje ne manjka kake nočne posode, a Lau-ter je imel svoj navaden uspeh — našel ni ničesar. In čujte zakaj: zato, ker je »Jutro* o celi zadevi priobčilo notico, ter omenilo preiskavo! Zato so si vsi Ljubljančani hitro nabavili nočne posode in Lauterjevi organi niso v celi Ljubljani našli stranke brez nočne posode 1 Tako je »Jutro* opravilo Lauterja ob zaželjen uspeh glede nočnih posod! Pa se čudijo ljudje,da ima Lauter na »Jutro* tako pikol Policija v Ljubljani in drugod. Iz Dunaja nam piše prijatelj lista: Prav čuditi in smejati sem se moral, ko sem čital v »Narodu* in »Slovencu* Lauterjev zagovor. Smejati sem se moral abderitskim nazorom, ki jih ima šef ljubljanske policije o repor-terstvu. Drugod gre policija žurnalistiki povsod na roko, da pridejo poli’ cijske vesti v javnost, na Dunaju izhaja korespondenca, ki ji da policija na razpolago vse vesti, v Pragi dobiva časnikarska reporterska borza za vse praške liste vse policijske vesti, po manjših mestih pa povsod stavlja policija reporterjem svoje vesti v uporabo, samo v Ljubljani se hoče naslajati policija sama ob svojih vesteh in uspehih. Čudim se res Lauterju, ki je služil pri dunajski policiji, kako more imeti take nazore o dolžnostih dnevne žurnalistike. — K temu pripominjamo: Sedaj se sestane naš občinski svet in treba bo poskrbeti, da se obračuna z Lauterjem, ki iz narodnega sovraštva povsod prezira slovensko javnost. Za časa županske krize in Laschanovega gospodarstva je »Narod* sam izjavljal, da bo z novim občinskim svetom odklenkalo Lauterju in njegovi komandi. Upamo, da bo »Narod* zavzel sedaj ono stališče, kakor takrat, ko so voditelji narodno-napredne stranke izjavt-Ijali, da je bila največja napaka bivšega župana Hribarja, ko je angažiral Lauterja. Ta je pa verjetna! Včerajšnji »Slovenec* trdi že to, ker sta se srečala včeraj pred vratmi g. Jančigaja gg. Plut in Stefe, da je šel g. Plut k g, Jančigaju — po informacije proti policiji, t. j. proti g. Jančigaju! Ako ^Slovenec* že mora lagati, naj vsaj — laže pametno, da se mu ne bodo krave smejale. Interpelacija o smrti nadvojvode Otona. Nemški poslanec Malik, junak pasjega biča ne more živeti brez senzacij. Nekje v Avstriji je državno pravdništvo zaplenilo neko knjigo o Egiptu, ki v enem odstavku omenja smrt nadvojvode Otona. Brž se je našel poslanec Malik, ki je glasom ste-nografičnega zapisnika državne zbornice v 28 seji XXI. sezije dne 10. novembra stavil sledečo interpelacijo: Interpelacija poslanca Malika in tovarišev na gospoda justičnega ministra glede konfiskacije knjige »Kairo — knjige o Egiptu radi opazke o nadvojvodi Otonu. — V knjigi »Kairo — knjige o Egiptu je državno pravdništvo radi neke opazke na strani 94. glede nadvojvode Otona konfisciralo. Konfiscirano mesto slove : »Grozne so posledice in boiezni, ki jih povzroča v Egiptu ali tropičnih krajih nalezena sifilis. Na ti bolezni umirajo — ako se more govoriti o smrti — ljudje, ki jih je spoštovalo vse človeštvo. Avstrijski nadvojvoda Oto je umrl pred leti kot žrtev te bolezni! In kakor on, poplača marsikdo veselje ene ure, napako plemena s smrtjo.* Podpisani vprašajo1: Ali smatra justični minister to .zaplembo kot upravičeno. — Slede podpisi. — Poslanec Malik ima pač časa, da se zanima za take stvari! Sneg. V nedeljo je v Ratečah na Gorenjskem cel dan snežilo. Padlo je nad 10 cm snega. Nastopivše južno vreme je sneg zopet pobralo. Sedaj nepretrgoma dežuje. Presihajoči svet pod vasjo, zvan Ledine, je napolnjen z vodo in zgleda kakor jezero, po če-gar gradini se vozi več trop divjih rac Znamenje mile zime. Neki žel. poštni sprevodnik iz Sp. Šiške vjel je včeraj v Novem mestu rujavega hrošča ter ga še živega poslal v naše uredništvo. Pač redka prikazen v tem poznem času. Napad. Ko se je posestnikov sin Jakob Kimovec it Spodnje Slivne vračal te dni skozi Slivno proti domu, ga je na cesti nenadoma napadel posestnikov sin Franc Biaggi iz Strmca in ga vrgel čez cestno ograjo. Hotel ga je tudi pretepsti, toda Kimovec mu je srečno ušel. Na begu je ustrelil na napadalca, ne da bi ga zadel. Ogenj. Dne 19. t. m. je nenadoma pričelo goreti v Metliki gospodarsko poslopje kolarja Franca Kifnerja. Pogorela so vsa gospodarska orodja, žito, krma za živino in več lesa v skupni vrednosti 1640 K. Na lice mesta je takoj prihitelo gasilno društvo iz Metlike, ki je ogenj omejilo. Kifner je bil zavarovan za 1200 K. Ogenj so najbrže podnetili otroci, ki so kadili cigarete. Poskušen samomor. V četrtek ponoči je skočil okolu polnoči bivši uslužbenec električne cestne železnice Matija Cerar iz mosta električne cestne železnice v Ljubljanico. Ko sta to opazila narednika 17. pešpolka Ivan Škrem in Josip Kristan, sta mu priskočila na pomoč in ga potegnila iz vode. Kot vzrok poskušenega samomora je navedel Cerar — odpustitev iz službe. Silen vihar je razgrajal v četrtek okolu poldne po Gorenji Dolini v ta-kozvani kranjski Sibiriji. — V Ratečah, Podkorenu in v Kranjski gori je vihar razkril več hlevov, podrl stogo-ve (kozolce) in razruval in zlomil več drevja. Močno so poškodovane tudi strehe na nekaterih hišah. Vsled piša so se poslopja zelo tresla. Veter je prihajal od juga. Tatvina. Pretečeno soboto zvečer je neznan tat ukradel hlapcu Ivanu Vengustu v Stožicah iz hleva suknjo, hlače, belo srajco, par manšet, tri o-vratnike in rdečo ovratnico. Divji mož. V četrtek okolu 10. ure ponoči je bil v Komenskega ulici aretiran neki delavec iz Ježice, ki se je v pijanosti hotel iznebiti svoje obleke. Nezgode. Štiriletnega posestnikovega sina Damijana Roglja iz Mrzlega polja v litijskem okraju je konj sunil s kopitom v obraz in ga nevarno ranil. — V Ravnem, okraj Logatec, se je te dni igral 5 letni posestnikov sin Ivan Hiti s slamoreznico. Stroj ga je zgrabil za levo roko in ga nevarno ranil. — 19 letni delavec Matej Merkužič iz Zaklanca pri Logatcu je bil pri streljanju z možnar-jem težko ranjen na obrazu. Aretacija radi tatvine. Dne 18. t. m. je prinesel že večkrat predkazno-vani delavec Jakob Kopač iz Medvod k neki posestnici iz Stožic dva še dobro ohranjena konjska komata in jih prodal za dve kroni. Kopač je orožniku izjavil, da je oba komata ukradel iz neke barake v Podborštu. Toda njegova trditev se je pozneje izkazala kot neresnična. Kopač je bil, ker ima na vesti še par drugih tatvin, aretiran in izročen sodičču. Efektna loterija v prid c. kr. družbe srebrnega križa v pomoč od služenim vojakom. V korist družbe srebrnega križa se priredi efektna loterija, srečke se prodajajo po 1 K. Glavni dobitek v vrednosti 100 tisoč kron se izplača na željo v gotovini. Poleg glavnoga dobitka je fnadaljnih dobitkov v skupni vrednosti 160.000 kron. Žrebanje bo dne 2. decembra 1911. Družba srebrnega križa, ki ima za Kranjsko lastno podružnico, ima namen podpirati odslužene vojake. Posreduje za rezerviste službe, mesta, delo. Revnim rezervistom daje tudi podpore. Kranjska podružnica je s svojim delovanjem že pričela. Čisti dobiček te efektne loterije se porabi zlasti v oporo podružnicam. Spričo velike socijalne koristi družbe srebrenega križa, ki je odličnega pomena tudi za naše odslužene vojake in delodajalce, je nakup teh srečk, ki obetajo lepe dobitke, prav toplo priporočati. Srečke se dobivajo po trafikah in bankah. O. BERNATOVIC Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. Politični kurzi v »Sloveniji*. Akadem. društvo »Slovenija* na Dunaju prirejuje za svoje člane politične ki^rze, ki jih vodi dunajski urednik »Slov.Naroda*g.dr. Albert Kramer. »Ideal*. Popoldanski spored je raznoteren in velezanimiv; omeniti je velekomično sliko »Little Janez odpelje Rozalijo." Na večernem sporedu je zajamčeno najboljši film te sezije, ki prekaša vse dosedanje. »Dr. Gar el Hama orijentalec*, senzacijonalni skok detektiva z mostu na vozeči se vlak. V torek iz serije Aste Nielsen »Goreča nagnjenja*. Književnost in umetnost. 25 letnica slovenske igralke Slovensko gledališče bi imelo danes lahko dovolj domačih igralcev in igralk, ako bi mu bili vsi tako zvesti, kakor gospa Avgusta Danilova. Večina pa se je domači Taliji izneverila, ker je odšla s trebuhom za kruhom v tuji svet Ubožna domovina ni imela zanje dovolj dobrega plačila in jih je morala pustiti v tujino, kjer so našli boljše gaže in več razumevanja. Tako smo izgubili n. pr. Avg. Nigri-novo, Fr. Bučarja, Ign. Borštnika, Z. Borštnikovo, Fr. Navala, Jul. Betetta, Irmo Polakovo, Fr. Vrhunčevo, Jos. Nollija, V. Kočevarjevo i. dr., ki so deloma docela izgubljeni za našo kulturo ali pa so se in se bodo vrnili šele v visoki starosti zopet k nam . • • Drugi pa so si našli manje naporne in bolje plačane posle ter so slovenski Taliji kmalu obrnili hrbet ali pa so se pomožili ter so danes le še kritična publika. Naše ubožne razmere nam ubijajo in kratijo umetnost sploh, slovensko Talijo pa še posebej. Ako bi imeli dovolj denarja, bi imeli tudi vedno dovolj igralskega domačega naraščaja. Gospa Avg. Danilova pa je pri vsej slovenski umetniški bedi vztrajala od 1. 1886 do danes ter se ni izneverila naši Taliji niti v naj-obupnejši dobi. V starem pogorelem gledališču je začela nastopati, nadaljevala je v stari čitalnici (1887.—1892) ter vedno napredovala v novem deželnem gledališču (1892,—1911.) doslej. Igrala je vse dramatske stroke in sodelovala celo kot operetna igralka. Burka in tragedija, klasična in moderna drama je imela v Avgusti Danilovi vselej prav dobro zastopnico. Poskusila se je z uspehom tudi kot učiteljica igralskega naraščaja, kot režiserka- in kot voditeljica predstav v mladem tržaškem slovenskem gledališču (1908—1910.) Dala je našemu gledališču tudi svojo nadarjeno hčer Vero, ki se razvija izredno naglo, ter je bila s svojim soprogom Danilom ves čas močan steber naše drame. Zato pa dne 8. decembra t. 1. proslavi svojo 25 letnico igralskega delovanja v lahki zavesti, da je storila za našo Talijo vse, kar je znala in mogla storiti. Za svoj jubilej si je sama izbrala Viktor Sardouovo dramo »Fedoro*, v kateri bo igrala veliko paradno vlogo. Na to predstavo opozarjamo že danes. Italijansko-turška vojna. Splošni položaj za Italijo ni ugoden. Velike sile zašle-dujejo z velikim zanimanjem in skrbjo njene priprave za vojno akcijo v Egejskem morju, ki začne že te dni, ker je za to vse pripravljeno in je italijanska vlada celo obvestila o tem že druge velike sile, v prvi vrsti Rusijo, ki je pri tem razun Turčije najbolj zainteresirana. Ruska vlada je na tozadevno noto italijanske vlade že odgovorila in je prav resno svetovala Italiji, naj se omeji samo na najnujnejše in naj vojnega pozorišča nikar preveč ne razširi. Najbrže bo Italija tudi poslušala nasvet ruske vlade in bo omejila operacije svojega brodovja mo ni jab Draga redkvica. (Češko napisal St.) { Krasnega pomladanskega dne sem šel z ženo na izprehod. Nedaleč od našega stanovanja sva zagledala plakat z napisom: Tu se dajo v najem vrtne parcele. Vstopila sva skozi vrata, na katerih je bil pribit plakat. Obsežen vrt se je razprostiral pred nama. Na tu-cate jablan in hrušk — kakor mi je a žena pojasnjevala. Kajti sadja še >ilo. In brez sadja ne razločim niti ane od hruške. Po sredi med drevjem se je vila široka pot. Na nji je stal mož, ki je bil zatopljen v neko zemljedelsko delo. Ni naju pozdravil. Midva zanj sploh nisva eksistirala. Prav nič se ni brigal za tuja vsiljenca. Iz tega sem sklepal, da je to oni mož, ki bi rad dal v najem vrtne parcele. Nagovorila sva ga. Pokazal nama je oni del vrta, katerega bi bil pripravljen prepustiti nama za eno leto proti najemnini sto kron. Velik da je ravno sto štirjaških metrov. In epa lesena hišica je bila tudi tam, ki e bila namenjena samo nama. In miza e tudi spadala zraven in tri vrtni stoli . . . Uro pozneje je bila sklenjena pogodba med menoj in vrtnar-narjem. Postal sem posestnik vrta, zemljedelec, agrarec Par dni na to sem oblekel zeleno vrtnarsko obleko in obul škornje Kupil sem ob prijaznem sodelovanju svoje boljše polovice vrtnarsko orodje — tako, ki je najbolj nemožno in najbolj odveč — in sem ga osebno, deloma v roki deloma na rami, odnesel na svoje posestvo. Našemu gospodarju sem plačal sto kron kar v naprej. Oskrbel sem si neštevilno metrov grobega platna, ki sem z njim prevlekel notranjost lesene hišice. Moja žena pa si je preskrbela celo vrsto loncev polnih bršljinovo-zelene barve, s katero je dala lesenim delom našega vrtnega premoženja, pa tudi lastnemu nosu, rokam in obleki izgled mladega listja. V potu nele obraza, temveč celega telesa sem jel urejati s peskom posute stezice v našem vrtu. Potem sva kupila seme solate, kapusa, buč, redkvice, petršilja in fižola Sadila sva, delala umetne grede, jaz pa sem vlačil vsak dan po trideset škafov vode iz oddaljenega vodnjaka. Vrtnarja je bila sama hvala, ko me je videl tako pridno delati. Izkušal me je pregovoriti, da bi podpisal pogodbo tudi še za prihodnje leto. Toda notranji glas je klical: »Počakajl* In tudi moja žena je svetovala nekaj enakega. Tri dni po setvi so se pokazali prvi zeleni lističi, na katere sem bil zelo ponosen. Dokler jih ni moja žena iztrebila, češ, da je plevel. Če je šel dež, sem bil vesel. Prej sem se zaradi vsake kapljice jezil in sem mislil, da je dež samo zato, da človeku pokvari izlet. Zdaj sem spoznal, kako važen je dež. Dež je rast! Dež je solata! Dež je kapus, fižolj in peteršilj ! Čel6 s posebnim veseljem sem delal v vrtu ob dežju; moja Žena pa takrat ni šla iz hiše. Nekega takega dne se je tudi zgodilo, da sem opazil na nekaterih gredah grdo plevelno rastlino; skrbno sem ji iztrebil. Vzel sem jo seboj domu v dokaz svoje delavnosti. Moja žena je padla v omedlevico. »Ti si, ti si . . .* je zastokala, ko je prišla spet k sebi, »ti si izruval vse naše krasne buče!* To je bil žalni dan prve vrste. Ravno buče jeva oba tako rada. Ampak, kako je mogoče na taki neumni rastlini spoznati, da bo iz nje pozneje buča? Kapus je Šel kvišku, da je bilo veselje. Mlada solata je bila krasna vkljub temu, da ni bila večja, nego naprstnik šolarice. Največje veselje pa nama je delala redkvica. Kako se je ta dobro obnašala 1 Škoro kakor plevel. Namreč kakor pravi plevel, ne kakor buče . . . Poleg svežega zelenja naših gredic je kazal stari, steptani travnik grozno, dasi sem ga, vzdihujč in sopihaje, večkrat s srpom požel. Tu sva ga kratkomalo kar celega prekopala in posejala s svežim travnim semenom. Po štirnajstih dneh so pokukale iz sive zemlje prve fine zelene bodice. Bilo je prekrasno . . . Naš gospodar je imel tudi kure-tino. Koklja je vodila piščeta po celem vrtu. Mene so menda kokoši prav posebno rade imele. Enkrat, ko sem se udobno zleknjel zibal v mreži, obešeni med dvema izmed šesterih mojih dreves, je kokodakala okoli mene ta vesela družbica cele ure. Ko je prišla moja žena, je že od daleč vpila: »Spodi kokoši! Vso salato bodo požrle!* — Bilo je že prepozno. Piščanci so že radikalno pozobali vse glavice solate. Iz ljubezni do mene ... In zdaj na kratko: kapus so požrle gosenice. Prav do korenin; te so pa oglodale poljske miši. Petršilj se sploh ni prijel. Fižol se je posušil po kratki vaji v plezanju po prekljah. Buče sem — kakor plevel — uničil lastnoročno sam, mlado travo pa je posmodila vročina. Edina najina tolažba so bile redkvice. Kako so krasno rasle! — In pa seveda jablane in hruške. Z drevja je padlo mnogo nezrelega in slabega sadu. Iz tega sem sklepal da bo dobra letina. Kmalu bo sadje zrelo! — Ko pa je prišla doba obiranja, sem prišel nekega jutra na vrt in videl, da so bile vse hruške in jabolka —■ še niti ne popolnoma zrela — ukradena. To je bil hud udarec! Toda prebolela sva ga. Kaj nisva imela teh krasnih redkvic? To je bilo zadnje upanje. Najino edino in vse! Najina jesen! Najina žetev! Zdelo se je, da je že pravi čas. Začela sva jih zbirati. Bilo jih je dobro štet.h — trideset. Nič manj. Celih trideset! Z zelenjavo — dva snopiča. Nesla sva jih domu in kazala s ponosom hišniku in sosedom, ki so naju zelo zavidali. Pri večerji naj bi bile te redkvice zadnja jed, takorekoč krona in vihunec pojedine. Imenitne telečje pečenke sva se komaj dotaknila, sir sva potisnila malomarno na stran. Segla sva po redkvici. Prvi dve sta bili leseni in neužitni Drugi dve tudi. In ostalih šestindvajset —■ tudi. To je bila najina žetev 1 Za to sem plačal sto kron najemnine in imel petdeset kron postranskih izdatkov! Za to sem znosil po leti tri tisoče škafov vodel To je pri eni redkvici tri krone in sto škafov vodel Pa še lesene so bile povrh. Oh, zdaj spoznam celo bedo poljedelskega stanu! Zdaj vem, zakaj morejo kmetje tarnati* Tudi jaz tarnam z njimi 1 Našemu gospodarju sem naznanu drugi dan z rekomandiranim pismofflt da vrta za prihodnje leto ne vzameto več v najem. v Egejskem morju samo na nekatere najvažnejše točke, gotovo pa najprej napade najvažnejše pristanišče na azijski obali Egejskega morja, Smirno, kateri bo sledil Solun, najvažnejše turško pristanišče na evropski obali Egejskega morja. Turčija pripravlja za obrambo v glavnem tri točke: zgoraj imenovani mesti Smirno in Solun in dardanelsko ožino. Turške priprave na teh treh točkah so vsestranske, posebno so pa te tri točke zavarovane z minami, ki naj bi italijanskemu brodovju onemogočile približati se tem točkam Iz Tarenta, kjer se zbira italijansko bro-dovje, določeno za akcijo v Egejskem morju, se pa poroča, da imajo Italijani nekake aparate, s pomočjo katerih se lahko uničijo podmorske mine na povsem zanesljiv način. Ako je to resnica, potem Turkom ne bodo mnogo pomagale podmorske mine okolu Smirne, Soluna in Dardanel, ali vprašanje je, ako je ta vest resnična, ker do sedaj se še ni slišalo o aparatih, ki bi mogli na zanesljiv način uničevati podmorske mine. Po/očila o nameravani akciji italijanskega brodovja v Egejskem morju K. Škode cenjuje tafcej in najkulutm^. Uživa naJboljU kodat pneief Dovoljuj* k jfetefi dobKka lefett« podpor« T tmmim k) obfaokerietee nanan«. ipre(em» eavatovaaja človeifcegt Siv* ijen> p« naJruiMvratne}4& kemMite-cijak pod tak* agadnini pogeji ko ■okenc tfmge uverevetoJe« —■ vzajemno zavarovalna banka v Pragi w:t "-at tteserve in fondi K 64,000.000. Izplačan« odškodnine in kapitalije K 109,£&6.860*5t. P« velikosti drugi vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovanske - narisa sprav«. —1 " i V*« poJaanlU daje:-- Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12» *"*" 1""" 'i Piaara* «o v lastni banCai MB. ________ krojač, Sv. Petra cesta št. 6. se priporoča, slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. P 584 V*a Ctetf deMCek m nudeljMe n«M» var,cera; desedaj h gi Jt Haptotefo K %4MrT\&- IIBIllllBIHBBBgBBBHliaBIBBUIBBBBBBilBlI mi Mlini——Ilil—IIB—J—IMJ—irrr Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica ŠL 8. a-,-.Txsr==.-r-' regfefeuvajoa zadruga z omejenim jamstven ■■■ is^&~jss^ss==== pdporoCs ***> ««^(0 nafnovejšib tiskovin za Sole. krajne Šolske svete, županstva te drage »rade. — Tiskarna sprejema vsa v fc *aofc» fe 'ttocMfata padajoča dela tw jft tevefeje točno, oknsno in po tobdnib cenah. — Tiskanje Selških knjig ki časopise* Z-sMBtnLO T*a.lo&nl A t vo. 2iTajrxxodle=rixe3Š0 čilem XJ.togris.a3eu. po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado .Neri]“ od dr. Drallca v steklenicah po 2 in 4 K. — Lasne podlage in mrežice vse vrste. —/ Lasulje, brade, šminke i. t. d. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo št. 1 (zraven čevljar, mostu) izdelovalnica za vsa lasna dela. Božične in novoletne ter sploh vse vrste razglednice, reklamne koledarje in tiskovine dobite najceneje pri L. Pevaleku v Ljubljani Židovska ulica št. 4. ® * BftnBanBMB^BUBffinRRSRgeKgisa&aBRSBBBam!«** t',£;zr Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. f E? Stritarjev« ulica štev. J3, (lastna hiša) Za žrebanje dne 1. decembra 1911 priporočamo promese drž. srečk iz 1. 1864. Glav. dob. K 300.000Cele K 36‘— pol K 18-50. ■ = Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in G6rici. ========: Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4-VI «