IZ TONETOVE TORBE
Kolodvorska mast bi Bahnhofstrasse
Kako ste kaj preživeli vse te debele praznike, ljubi moji? Mogoče bofje kot prejšr\ja leta ? Letos so vam praznike prvič voščili tudi iz vsemogočih političnih strank. Izvršni svet vam je baje okranrfjal, resda z denarjem krajevnih skupnosti, in posredno z vami. center Grosuplja, kar šteje za velik delovni uspeh. Demos vam je pripravil nadvse uspešen plebiscit itd. Kaj bi našteval, en sam velik uspeh na vseh področjih. Upam, da ste v teh trenutkih, tako pomembnih za našo sveto in bogato prihodnost, tudi vi tako ponosni, kot sem jaz. Včasih ponoči vstanem, razmišlj&m. in si ne morem kaj. Debele solze sreče se mi trkljajo po licih. Potem zopet srečno in mimo zaspim. Saj vem, da nad demosom bedi Demos.
Ne razumem svojega prijatelja literata, ki je ob plebiscitu v celem Grosupljem naštel samo šest zastav in sedaj vsem, ki ga hočejo poslušat, trobi na ušesa, kako da smo neponosrii. nezreli. V Švici, pravi, za vsako malenkost visijo zastave. Mi pa da smo nekulturni, nevzgojeni, hič ne zastopimo, želimo pa kar svojo državo. Ne razume novih časov in demokracije. ki prihaja. Je zastava sploh bistvena? Pa še zvezdo ima na sredi. Je Demos še ni uspel brcniti dol čeprav si krepko prizadeva. Tako bi si spet pridobil novo točko v svojem novem boju.
Prav tako ne zastopi novih časov tudi drugi prijatelj. J« drgne hlače v občinskem parlamentu in segrepolitika. Pravi, daje naš vrli župan poslancem govoril o prihajajočem plebis-citu in pri tem pozabil. daje župan nas vseh. V vsakem stavku daje skorajda omenil zasluge Demosa. Je, kako pa, zakaj bi se pa sprenevedal tako kot tisti. ki sedaj hodijo k maši. Včeraj so bile cerkve prazne, danes so polne. Letos sta morali biti polnočnici kar dve, da sta sprejeli vse »nove« vemike. Jaz osebno nisem tako črnogled, vidim, da smo Slovenci tudi zviti. toje pa eden od pogojev, da preživimo. Postajamo boljši odSrbov.
Če prav vidim - zadnjič smo namreč imeli deveto politično debato v gostilni - ljudje mishjo, da bo naša nova krščanska demokracija preveč dobro poskrbela za našo pribodnost (beri svojo prihodnost). Verouk bodo spravili v šole, liberalce, ki so - že po njihovih predvojnih izkušnjah - hudičevi nasledniki boljševizma, bodo žgali v peklu, obenem pa se povezali s kmečko, oziroma (judsko stranko. Neokonser\ratizem je na pohodu. Hvala Bogu, »in vendarle se premika«. Gremo v Evropo, kajneda?
No, in za to tudi gre. Moramo se pripravit za pot. Tudi v naši občini, da ne bomo vedno med nerazvitimi. Za to imamo vse šanse, pravi moj prijatelj Fonzi, ki ima vedno nove in nove konkretne ideje, ne pa tako, pravi, kot nova oblast, ki razen načrtov in obljub ni še ničesar naredila, na oblasti pa bo kmalu eno leto. Fonzi meni, da bi morali Kolodvorsko ulico takoj po evropsko preimenovati v Bahnhofstrasse. Ker je blizu železniške postaje, ima vse možnosti. da se ta ulica spremeni v bodočo mestno promenadno ulico. Fonzi misli tudi za naprej. Na taki ulici, pravi. mora biti tudi pravi mestni kupleraj. Za to bi bil najbolj primeren hotel, ki ga bo potrebo-val bodoči Grosuplje-city. Občina rabi denar in tako bi bilo najbolje, da svojo zgodbo, ki je na ulici tudi najbolj impo-zantna, odda v najem za kupleraj. Tako bi dobili v mestu hotel, kupleraj, denar, oživili bi gospodarsko dejavnost, zapo-slili ženske, predsednik izvršnega sveta pa bi avtomatsko zmanjšal število zaposlenih na občini. Šest muh na en mah.
Ja, ni kaj reči, Fonzi ima ideje. Pravi, da razmišlja še naprej, da bo občini v veliko pomoč in da ima še veliko konstruktiv-nih predlogov za razvoj vseh področij. od gospodarstva do kulture. Problem da je v tem, da novi politiki in gospodarstve-niki nič več ne hodijo v gostilno, tako kot je bilo to v starih časih. Včasih je bil parlament tam in tam se je delala politika. politiki pa so bili v neposrednem stiku z občani. Tudi to kani Fonzi spremeniti.
Bog mu požegnaj, važno je. da nam bo bolje pa če za to poskrbi magari Fonzi namesto Demosa. Meni je vseeno, važen je okrogel trebuh. Kaj pa pravite vi?
Važno je, da prihajajo novi čas in nov red. Samo psov, ki grizejo, se pazite. Tako kot v tistem vicu, ki si je sprehajalec na plankah ob hotelu hotel ogledati plakat. Na pločniku ob pla-katu pa je renčal velik pes. Mož vpraša hotelirja. ki je stal ob vratih: »A vaš pes grize«. Ta tnu odvrne: »Ne.« Mož zato odločno stopi na pločnik, pes pa ga ugrizne. Jezen nedere rnož hotelirja: »Pa ste dejali, da ne grize.« Hotelir se. nasmeje in odvrne: «Moj ne, moj je doma.«
Jutri bo zopet nov dan, Grosuplje pa še vedno stoji. Jejte, živite, ljubite se in sovraiite. Pojdite v life (bife), pravi Marko Crnkovič. Fonzi pa pristavlja: »Tam se dela politika«. Na zdravje!
vaš TONE TORBAR