Zgodnja Kaloliik cerkven list. Danic« izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr za oetert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici .prejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan pritzmk. izide Danica dan poprej.^ Tečaj \X\III. V Ljubljani 17. kimovca 1875. List 39. Koledar za naslednji teden. Kimovec. — September. 19. Nedelja XVIII po binkoštih. Evangelij: ,.Od mertvoudnega". (Mat. 9.) — Praznik velike bratovšine VII žalost Marije Device. — Ss. Januvarij , škof v Be neventu na Laškem, in njegovi tovarši so pod cesarjem Dioklecijanom dosegli mučeniško krono 1. 305. 20. Ponedeljek. Sv. Evstahij, njegova žena Teo-pista in njegova sina Agapit in Teopist, sprič. Glej Danico lansk. 1. List 38. 21. Torek. Sv. Matevžf, apostelj in evangelist, tudi Levi imenovan. Gl. Danico lansk. 1. List 38. 22. Sreda. Sv. Mavricij in njegovi tovarši, vojaki in sprič., so pod cesarjem Maksimijanom prejeli mučeniško krono. 23. Četertek. Sv. Lin, papež in sprič., je pervi za sv. Petrom vladal Kristusovo Cerkev. Sv. Tekla, devica in spričevavka, silno sloveča svetnica v katoliški*Cerkvi, je^bila učenka svetega Pavla aposteljna. Kakor je bil sv. Štefan pervi spričevavec (mučenec, marternik) izmed neštevilne trume mladenčev in možakov, ki so s svojo kervjo Jezusu Kristusu pričevanje dajali; tako je bila sv. Tekla perva izmed ne-številnih devic, ki so svoje oblačila v kervi Jagnjeta Božjega oprale in dosegle dvojno — mučeniško in deviško — krono; perva je namreč bila izmed ženskega spola zavoljo vere v Kristusa obsojena k silovitni smerti. Tekla je bila, kar nje ime pomeni, do konca stanovitna"; v našem jeziku bi se lahko imenovala „Stano-vitnica". Tukaj omenimo le nekoliko tega, kar sveti očetje v svojih spisih od nje pripovedujejo. Po sporočilu sv. Metodija, ki je v 3. stoletji živel, je bila Tekla rojena v Ikoniji, glavnem mestu dežele Likaonije v mali Aziji, in ker je bila hči imenitnih staršev, je bila pri svojih lepih dušnih zmožnostih v vsih vednostih tistega časa in v svetni modrosti skerbno pod-nčevana. Memo telesne lepote in prijetnosti je imela posebno moč v govorjenji. Te svoje izverstne dušne zmožnosti pa je še bolje spolnovala, ko je bila sprejela sveto kersansko vero, v kteri jo je sveti apostelj Pavel podučeval o priliki, ko je bil na svojih apostoljskih potih v Ikonijo prišel okoli 45. leta po Kr. Tisti čas je bila Tekla 18 lčt stara, in nje starši so jo bili že v zakon obljubili ajdovskemu mladenču Tamiru iz imenitne rodovine v tem mestu. Tamir je imel vse take lastnosti, da si je prav lahko pridobil serce mlade deklice; bil je mlad, berhek, bogat in prijaznega obnašanja. Ko je pa Tekla svetega Pavla slišala govoriti od lepote in neprecenljive vrednosti vednega devištva, je v svojem sercu terdno sklenila, da »stane devica in bo Bogu služila. Sveti Gregorij z Nise piše: „Odkar je Tekla nauk svetega Pavla slišala, je sklenila zunanjega človeka mertviti in vse pozemeljske misli in nagnjenja v sebi zadušiti. Odmerla je vsiui strastim svoje mladosti, odmerla svoji lepoti, odmerla vsim počutkom svojega života, odmerla svetu, in svet je bil za njo mertev". To spremembo svoje hčere s > starši kmalo zapazili, in niso mogli zapopasti, da za svojega ženina nič več ne mara. Vedno so v njo tišali, naj se d& z njim poročiti; bilo je pa vse pregovarjanje in žuganje zastonj. „V njenih ušesih (piše sv. Krizostom) so donele besede sv. Pavla: „Devica misli, kar je Gospodovega, da bi bila sveta na telesu in na duhu" (I. Kor. 7, 34.), to je, čista na telesu in na duši. Starši jo po sodniku silijo, da naj spolni svojo obljubo. Sodnik jo straši s hudo kaznijo, če ženinu skerha svojo besedo. Devica mu odgovori: „Sodniki so strašni le samo tem, ki hude reči počenjajo, ne pa takim, ki dobro delajo. Sodnik jo staršem domu pošlje. Sveta devica premišljuje, kako bi se iz tč zadrege rešila, in na tihoma zbeži iz hiše, ter hiti za sv. Pavlom ; nje ženin pa jo na potu vjame in šiloma domu pripelje. Oče še hujše nad njo razsaja, kakor njen žen;n, in jo pri Eodniji toži, da je kristjana. Sodnik jo obsodi v gledišče pred izpušene zverine. Tekla močno želi od njih raztergana biti in svetu se umakniti. Sveti Ambrož piše: „Tekla stoji s pobešenimi očmi v gledišu, da njeno oko ne vidi nobenega možaka, in čaka zveri. Lev skoči pred njo, se ji uleže k nogam, jih liže, in s svojim gerča-njem naznanja, da ne more raniti telesa svete device. Zvčr časti svoj plen (njemu verženo devico) ter sleče svojo zgrabljivo naturo in obleče tisto, ktero so bili ljudje slekli". Ko je bil Bog sveto devico iz levovega žrela otel, jo sodnik obsodi na germado. Devica se pokriža in stopi na germado in v sredi plamena glasno hvali Boga, dokler ne pogasi ognja naglo pridereča ploha in razpodi gledalce. Ce3ar Neron jo želi viditi; sodnik mu jo vklenjeno pošlje v Antiohijo. Trinog jo ukaže dvema voloma za repe privezati, da bi jo, po njegovi misli čaravko ali copernico, raztergala. Vola se ne ganeta, dasiravno ju z razbeljenimi ostni zbadajo. Devica ne terpi nobene škode. Nato je bila keršanska junakinja verženavjamo polno strupenih kač, grom pa vanjo vdari, in jih konči. Devica stopi nepoškodovana iz jame. Pri tolikih čudežih se spreoberne veliko ajdov, med njimi imenitna gospa Trifena, ki je na glas vpila: „Tisti je pravi in resnični Bog, ki ga Tekla moli; njega moramo vsi moliti, ne pa kakega druzega". Neron se boji, da bi ljudstvo ne od- padlo od mahkovavatva, toraj d& Tekli vso prostost. Sveta devica se veroe v svojo domovino, in si naredi v samotnem kraji blizo Selevcije šotorček, v ktere m je do svojega 90. leta spokorno živela. Kristjani so jo pogostoma obiskovali, in se ji v molitev priporočali. Tekla je bila v mestu Selevciji pokopana. Na njenem grobu je bila lepa cerkev sozidana, kjer se je godilo mnogo čudežev, ki so veliko ljudstva tudi iz daljnih krajev privabljali. Bazilij, škof v Selevciji, piše v 5. stoletji: „Med svetniki je spričevavka Tekla posebno znamenitna; ona je vedno pripravljena vsim čudovitno pomoč skazovati; to pomoč dosegajo tujci in domači, možje in žene, gospodje in služabniki, stari in mladi, bogati revni, predpostavljeni in podložni, vrad-niki in vojaki." Morebiti je bila ta splošnja pomoč svete Teki" vzrok , da kat »iiska cerkev med molitvami za umirajoče tudi njo omenja z besedami: „In kakor si, o Gospod, preblaženo Teklo, devico in spričevavko svojo, rešil treh grozovitih muk: tako resi dušo tega svojega služabnika (te svoje služabnice), in stori, da se s teboj veseli nebeških dobrot. Amen. V sercu sv. Tekle je ogenj svete ljubezni do Jezusa, njenega ženina, s toliko močjo gorel, da je tudi zunanji ogenj zgubil svojo moč. O Bog! pošlji tudi v naše merzie serca iskrico svoje ljubezni, da ti bomo tudi v svojem terpljenji zvesto služili. Amen. 24. Petek. Sv. Marija Devica Pomočnica za rešenje jetnikov iz turške sužnjosti. 25. .Saliola. Blažena Marija, devica, imenovana de Sokos, za pomoč rešenim jetnikom iz turške sužnjosti. Aii Je kaSotiiiko vasniitvo potrebno, ha)? (Konec.) Se nektere ugovore moramo na muho vzeti. ,,Moram imeti liberalake „oglasnike" zarad naznanil; moje opravila tirjajo". Tako se sliši ugovarjati. — Ali ni pa to pogosto sama domišljija in privajena stara šega? Poznam vet lega kupca z mnogim opravilom. Ta pravi: „Kajši .-o znebim kacega dobička, kakor tak sramoten list pri hiši imeti. Pa postavimo, da ti moraš res imeti aluzbitic naznanila, tedaj si pa po vesti zavezan zraven imeti tudi katoliški list; ak > si res tak «>bertnik, ti dohodki to dopušajo. In če že moraš „oglasmk" imeti in citati, verzi pa v proč nesramne spise, ne da bi jih prebiral ali jih celo družini ali drugim dajal. In ali se ne more nekaj obertnikov zediniti in skupno imeti nazna-liiini oglasnik? Vsak pa naj ima kakšen katolišk list." Drug ugovor se glasi: ,,Meni ne škoduje liberalski list, jaz sem zadosti prebrisan". — Ako bi zamogel kainen govoriti, bi morebiti tudi rekel: naj pade še toliko kapl|ic name, mene ne bodo zvotlile. Po tem takem bi ne bil resničen pregovor, da veliko kapljic kamen zvotli. Ali pa bi utegnil kdo reči: smem serkati •trupa, kolikor hočem, meni ne škoduje. Ali pa dimnikar: če tuui vse dimnike prelazim v pražnji obleki, moja obleka ostane čedna. Zopet drugi: „Samo ultramontanske liste brati, stori človeka enostranskega". No, če si tako prebrisan, spremeoi se v petelina na strehi; boš mar zato dosegel veči slavo? Ta ugovor ima pa tudi močno kratke noge in je le zagrinjalo lahkomiselnosti, malomarnosti; ne pa znamnje katoliške serčnosti. Denar, katerega katoličani za slabe liberalske liste razdajajo, je dvakrat krivični denar; pervič se ta denar odtegne dobremu kato- liškemu časništvu, in drugič se s tem podpira spridenost in razujzdanost. Naj bolj zaguljene ušesa za katoliške časnike ima naj veči del gostilničarjev, kerčmarjev, kavanarjev. Liberalni gostilničar ne le da nikakor noče brez kužljivih Časnikov biti, temveč še k temu ga ni pripraviti, da bi zraven celega kupa škodljivih in morivmh listov tudi le enega poštenega katoliškega si naročil. (V več gostilnic v Ljubljani in po druzih slovenskih mestih zahajajo duhovni in drugi značajni katoličani: pa pri kolikih najdete poštene liste? Mora se reči, da mnoge gostilnice so v tej zadevi kar naravnost nesramne: zaslužek imajo rade od katoličanov, tega pa ne, da bi tudi le z enim katoliškim listom hotle postreči svojim čitateljem!) Tako toži pisatelj že omenjene brošure, da je skoz več let bil v mnozih gostilnicah po mestih in po deželi, in celo pri kerčmarjih, ki so se ponašali za poštene katoličane, je nahajal dosti liberalnih umazanih listov, pa prav pored-koma katolišk list. Se vč, da liberalni gosti, ki navadno imajo med vsimi stvarmi na zemlji naj manj liberalnega duha, se nad katoliškim listom jezijo, — eden tacih — razkačen od peklenske tog<>te — je katoliški Časnik po-padel, vanj pljunil, ga z nogami potaptal in take nesramne brusil, da se ne morejo zapisati. Toda gostilnik moškega značaja lahko ve, da ne bode zanj zguba, ampak dobiček, ako take jezne žlčze ne bode več v njegovo gostilno. Kdor si s takimi liberalnimi časniki kruha služi, dela ravno tako, kakor tisti, ki nalaš takim strup prodaja, ki ve, da se bodo z njim umorili. Nemški pisatelj je te misli, da ni nič druzega kakor zanikarna figoserčnost, ako se gostilnik d& kakemu popotniku na njegovo zabavljanje ostrašiti, da nima v gostilni katoliških'listov. Tacih nepoštenjakov, domaČih ali tujih, se je toliko manj bati, ker ni redkokrat, da so v službi frajmavrarjev. Koliko je sovražnikom resnice na tem ležeče, da da bi pošteni listi njih satanskih mrež ne tergali, priča n. pr. list „Katholik", ki je poprej izhajal v Konigs-Lutte, zdaj pa v Nikolaju (na gornjem Šleskem). Le-t& pripoveduje svojim katoliškim vernikom, da je nasprotna stranka ponujala vredniku 100,000 tolarjev (tri vozote tolarskih denarjev), skušaje ga, da bi začel drugač pisati ter ne več zoper nemške liberalce, frajmavrarje itd. List pristavlja: ,,Ne hvalimo se — Bog nam je priča — hotli smo pa pokazati, kako neverjetne zneske naši nasprotniki žertvujejo za dosego svojih namenov itd." Miarka je ime plemenitega vrednika, ki pa je že več let v ječi, ker ni hotel jenjati po katoliško pisati. Kako delajo pa veči del liberalni vredniki in le prevečkrat tudi bukvarji? Ponudi takemu veternjaku ne tri vozove, ampak košek tolarjev, vidil bos, kako lahko ga spelješ, kamor ti je drago. Poznam tacega založnika, prav L. Worl, ki v čisto katoliškem kraji liberalen oglasnik" na svitlo daje. Vprašan, zakaj da verske občutke vsih teh ljudi tako zasramuje, ki so siljeni njegov list imeti, je merzlo odgovoril: „Jest ga tistim na voljo vravnati dam, ki me naj bolje plačajo. Ako bode začel drugi veter pihati, se bode tudi moj list spremenil. Ko je po bitvi pri Sadovi veter neutegoma čisto drugač potegnil, je založnik nekega jugonemškega lista, ki je do takrat pisal za Avstrijo, pa zdaj rekel: „Odkar pišem za Prusijo, je ravno tako, kakor bi zlatč deževalo v hišo". To so poštenoviči, kaj ne? Tako za denar služi taki človek, komur kdo hoče: Sultanu, Bizmarku, ali vsim 300 zelencem. V tako neznačajnost pelje brezver-stvo in neverstvo. Srintiei s pretiaiimnovci. Novolaški minister Ruggero Bonghi, kakor „Uuita" piše, je Viktor Emanvelu obetal, da bode v Rimu vsta-novil „predzgodovinsko muzejo" ter bode učencem pred oči stavil „naj starši ostanke 1 tako sostavljene, da bode spolnjena versta od „izvirnega človeka, ki je zginil in kakoršnega sedaj nikjer ve6 ni". In muzeja ima biti sostavljena po časoslovnem redu, ki se deli v tri znane dobe, namreč , kamnito, brončeno in železno". To Bonghifevo pčhanje razlaga „Unit&" v Torinu svojim čitateljem in pravi, da v Rimski kolegiji (Collegio Komano) hočejo sostaviti dokaz, da sv. pismo laž uči! To je, da ni res, da je Bog človeka vstvaril šesti dan po stvarjenji sveta, in ne, da je bil Adam pervi od Boga atvarjeni človek. Hoče se, da pred Adamom so živeli že drugi ljudje, in imenujejo jih „predzgodovince", in Bonghi hoče od teh ostankov nabirati. Učeni so naše dni izkopali iz zemlje orožja in orodja iz kremena, iz kosti, iz r6g, brez sledi kake kovine, in rekli so: To je obdelan kamen; tedaj je bij človek, ki je delal, bil )e v svoji otročnosti. In evo ti „kamnite dobe". Grebe v novo in najde izdelanega brona; človek tedaj je napredoval, rastel, prišel na bolje; eto ti „dobe brončene". Koplje se le še, in izkoplje se železa izdelanega, ki se rabi v miru in v vojski. Tedaj imamo tretjo dobo, „dobo železno". O vsem tem so modrovali, da od ene do druge dobe so morali minuti tisuči in tisuči let, in da torej je moral človek živeti že davno pred Adamom, da je torej bibliška povest zgolj basen. In ostanki, ki minister sklepe dela, da jih bode nosil v „Collegio romano", so dokazi tistih kamnov, tistih bronov in železij. Smel bi se še pristaviti prav „ostri kamen", o kterem ko orodij se bere pri Mozesu. Ta kamen, enočasen z bronom in železom, utegne pa dokazovati, da tri famozne dobe se ne morejo med seboj ločiti in da so čenčarije novošeg-nih učenjakov. Nemec Pallman po pravici pripominja: „Doba kam-nena, doba brončena in železna so izrazi, ki nimajo druge cene, in niso za drugo rabo, razun za zložnost muzejskim vodnikom starinskih reči; utegnejo staviti na ogled starine po njih tvarini, kakor bi hotli posnemati slabega knjižničarja, ki sklada bukve v predale po zvezku, ali formatu (folio, kvart, osmerek); za časoslovje (kronologijo) pa s tem zaznamovanjem ni nič pridobljenega" Umevate li to gg. Bongovci? L. 1873 je Kajetan Alimondi v Genovi dal na svitlo obravnavo, če je sli ne predzgodovinski Človek? Pojasnil je pa to reč tako občutno, da vsak lahko z roko dotipa, da predhistoričnega človeka ni nikjer razun v domišliji nevernih paleontologov. Primčrno je omeniti, kar se je zgodilo Janezu Scheuchzer-ju, ki je bil poklican, da naj razsodi o nekem okostji (škeletu), najdenem v nekaki gošči ali gruči pri vasi Aningen-u. Scheuchzer ga je preiskal in razglasil za človeka, kije konec storil v Noetovem vesoljnem potopu. Učeni so temu pritegnili, in imenovali so skelet „Andrias Scheuch-zeri". Drugi pa so Se na novo študirali to okostje, in dognali so, da ta „fosilski človek" ni mogel biti ne utopljenec in ne priča vesoljnega potopa, temuč, da je živel in umeri veliko časa pred Adamom. Spremenili so mu torej imč in iz „Andrias-a Scheuchzeri" je postal „Prae-adamita", predadamovec! Prišli so še drugi učeni, in so zopet študirali, in na v se zadnje so našli resnico. In veste, kaj so našli? Našli so, da taisti ubogi „predadamič" v resnici ni bil ne več ne manj kakor nekak salamander velikan, nekega plemena velik močerad! In po sku&njah učenega Petra Camper-a iz Leide je to čisto gotovo. Kdo ve, koliko močeradov bode Bonghi v svoji predzgodovinski muzeji v Rimu skazoval za ljudi? — Komur resnica ne diši, se peča z učenjaškim ,,švindelnom". Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. Mislim, da bo bralcem ,,Zg. Danice" vstreženo, ako nekoliko popišem kratko potovanje našega metrolita prevzv. gosp. kneza nadškofa Andreja po Gorenjskem. V torek dopoldne so se odpeljali z berzovlakom proti Kranju. Na Kranjski postaji so jih pričakovali mil. knez in škof Jernej Vidmar; z njimi so bili prišli v. č. gospod dekan Mežnarec. g. župan Šavnik in in več druzih gospodov. Nadškof so biii spremljani potem v škofovo palačo, kjer so jih mil. gosp. škof Jernej prav prijazno pogostili. Obiskali so nadškof cerkev, preč. g. dekana in več prijatlov. Popoldne po štirih so se odpeljali po navadni stari cesti »koz Naklo, Pod-brezje, Posavec v Mošne, in sicer v grajščino g. Malija, svojega sorodnika. Prišli so nadškofu naproti do Dobrave v. č. g. dekan Keše s čast. duhovšino mošniške fare, ter so se peljali vai skupaj do mošniške cerkve med strelom možnarjev in zvonenjem. Pridši v cerkev so mil. knez in nadškof zbranemu ljudstvu podelili sv. blagoslov, potem so g. župnika Sa-jovica s svojim prijaznim obiskovanjem polastili. Prenočevali so v g. Malijevi grajščini v Podvinu, kjer so bili od svojih sorodoviucev spoštljivo in prijazno po domače pogostovani. Gospa Malijeva je skerbna mati, dobra gospodinja, in pobožna kristjana, spodbudljiv zglrd katoliškim materam. Drugi dan, v praznik Marijnega rojstva, so se nadškof ob 8 uri zjutraj odpeljali na Brezje k čudežni podobi Marije Pomočnice, kjer se je bilo zbralo okoli deset tisuč romarjev. Častni slavoloki tu in tam so naznanjali prihod prevzvišenega metropolita Ilirskega. Nad cerkvenimi vrati je bila časoslovnica od gosp. župnika Sajovica: Introlens aVe ArChlpraesVL — EXCeLLenTIssIMe AnDrea! Brali so knez nadškof sv. mašo na altarju Marije Pomočnice in potem pobožno tamkej molili med sv. mašo svojega tajnika Mons. J. Globočnika. Nato so stopili zunaj cerkve na lečo ter so od tam blagoslov podelili vsemu ljudstvu, ki je bilo zunaj okoli cerkve in po bližnjih vertovih zbrano. G. župnik Sajovic je nato pridigal in med drugim opomnil lepi zgled prevzvišenega romarja nadškofa, kteri so s svojim prihodom in s svojo ginljivo pobožnostjo pred podobo Marije Pomočnice naj lepši nauk zaupanja do ljube Matere Božje dali vsemu vernemu ljudstvu. Vernivši se v grajščino Mali je vo so nadškof se sprehajali po lepi okolici te grajsčine, zlasti po bližnjem senčnatem logu. Pričujocnost prevzvišenega gosta je naznanjal zeleni in cvetlični slavolok nad dvornimi vrati z napisom: »Pozdravljen bodi Viši Pastir!" itd. Pri kosilu, kterega so se vdeležili tudi g. dekan Keše in gg. Bononi, Sajovic in Novak, so se glasile razne napitnice, na zdravje sv. Očete, cesarja, nadškofa, novega ljubljanskega škofa itd. Po kosilu so se odpeljali nadškof in vse njih spremstvo v Radolico, ki je njih rojstni kraj. Tu je bilo vse na nogah, mesto ozaljšano, zvonjenje, grom možnarjev je naznanjalo, kako z veseljem in s častjo Radolica sprejema svojega prevzvišenega rojaka, ki je nekdaj tu kakor fantič igral, ko mla-deneč s svojim modrim in bogoljutaim obnašanjem na- znanjal svoj imeoitoi prihodoji poklic. Cerkev je bila v naj prazničniši obleki, in zares je lepa — čedno popravljena in z mnogoterim bliščem tako ozaljšana, da se ji sedaj na Gorenjskem nobena cerkev ne more vštric staviti. Dolgo so nadškof molili v cerkvi in solze so jim lile po licu — gotovo so se spominjali srečnih svojih mladih let. Potem ko so vse oltarje ogledali in ljudstvu sv. blagoslov podelili, so se podali na pokopa-pisče, kjer pod lepim kamnitnim spominkom počivajo njih ranji oče, mati in brat. Nadaljevaje pot po rojstnem kraju so obiskali svojo domačo očetovsko hišo, ki so jo v zadnjih letih v siro-masnico spremenili, v kateri bode zmerom kakih deset ubozih ljudi stanovališče imelo. Zapustivši Radolico so se vernili v Podvin in so tam zopet prenočili. Zjutraj 9. t. m. so šli k Materi Božji na Jezero. Pričakalo jih je na okraju jezera več duhovnov, med njimi preč. gosp. dekan, pozdravljajo jih s petjem lepo v branega „kvarteta". Sošli so se bili namreč gg. duhovni pevci: Škerl in Golob iz Teržča, Špendal iz Kranja, More z Bleda in Šarabon iz Gorij. V posebnem čolniču so ti gospodje po jezeru spremljevali čoln, v kterem so sedeli prevzv. nadškof, in sprelepe pesmi peli, med tem pa se je razlegalo zvonenje sklenjeno s germenjem možnarjev po bližnjih gričih in dolinah. Č sto soglasno petje imenovanih gospodov je po tem spremljalo sv. mašo prevzv. kneza nadškofa v cerkvi na Jezeru. Vernivši se z otoka so se nadškof počasi vozili od Petranke tje pod blejsko cerkev vedno poleg okraja, da so mogli dobro ogledati hi&e in vse, kar je zdaj novega in česar nekdaj ni bilo, ter so tudi ondi vidili, kako silno se svet utegne spremeniti v štir-desetih letih. Kar je bilo takrat mladega, je zdaj staro, kar je takrat bilo starega to je že davno pod zemljo; vse se spreminja, samo Božja vsegamogočna in milostna previdnost in dobrota, ki vse vlada, je vedno taista, na ktero tedaj se človek sme zanesti, če tudi se vse drugo spremeni ali pa pogine. Med tem pa prijazni gg. pevci vedno prepevajo in svoje resnično spoštovanje do višega pastirja na znanje dajejo. H koncu tega povodnega potovanja gosp. LJmek, blejski župnik, povabi gosp. nadškofa k kosilu. Prav dobre volje so bili zbrani gosti, napitnice so se glasilile, ki so jih gg. pevci s krasnim petjem spremljevali. Prevzv. nadškof so se priljudno zahvalili gostoljubnim gg. župniku, dekanu in pevcem ter jih v povernitev njih prijaznosti k sebi v Gorico povabili. Sprelepi ta dan bo gotovo prevzviienemu nadškofu kakor blejske okolice prebivalcem v živem spominu ostal. Zapustivši Bled so se nadškof vernili in se ob 4 popoldne odpeljali v Ljubljano. Iz lošenj, 8. kim. Kaj pravite k tem le besedam: „Brezje je kakor loterija, tavient jih stavi, pa komaj eden dobi" V To je bilo govorjenje, ktero sem slišal stoječ pred hišo, v kteri so imeli možje bokal vina na misi. Zoper to in enako govorjenje rečem besede sv. Bernarda: „Spomni se, o preusmiljena devica Marija! ie nikdar ni bilo slišati, da bi kdo zapušen bil, kdorkoli je pod tvojo obrambo pribežal, tebe pomoči prosil in sa tvoji prošnji pri Bogu priporočal". To velja po vsem svetu, ve'ja po vsih božjih potih, veljd torej tudi na Brezjah. Kdor resničnosti tega v svojih revah ne najde, je tega sam vzrok in nihče drugi ne. Koliko jih je namreč, da prosijo, tudi na božje pota hodijo; toda serce je polno grehov in hudobij, ali če tega ni, pa vendar prošnje niso zadosti zaupljive in goreče, — imajo li ti pravico do Marijne obljube, ako se resnično poboljšati nočejo? In zopet, koliko jih je, da v terpljenji Boga služijo, kterega bi pa v sreči zapustili in z grehi žalili, — ali takim ni bolje zdaj terpeti, po smerti pa doseči zveličanje? Brezje torej ni „loterija"; pač pa je na Brezjah sveti kraj, kterega si je Marija v novejšem času izvolila, da ondi uslišuje prošnje z revami in nadlogami obiskovanih. Na Brezjah je čudodelna podoba „Marije Pomagaj", od ktere mora slehern romar besede sv. Bernarda poterditi: „še nikdar ni bilo slišati, da bi kdo zapušen bil, kdorkoli je pod tvojo obrambo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji pri Bogu priporočal". To poterjujejo romarji iz vse Kranjske, iz Štajerskega, Koroškega, Goriškega, Hervaškega, Ter- žaškega, iz Istri je, kterih je slehern ponedeljek silo veliko, pa tudi med tednom vedno dovolj, ter se lahko reče: Brezje (če je dozdaj ondi tudi le majhna cerkvica, če tudi ob nedeljah in praznikih, razun praznikov Matere Božje, ni očitne službe Božje) je zdaj naj bolj obiskovana Božja pot na Slovenskem. Veliki Šmaren popoldne je prišlo prav,veliko romarjev, med kterimi jih je bilo blizo 16 iz Smarce, homške fare pri Kamniku, kteri so bili seboj pripeljali llletno deklico Katro Jerebovo. Bolehati ja ta začela pred tremi leti: bila je slepa najprej 14 mescev samo na enem očesu, potem pa 20 tednov na obeh, da popolnoma nič ni vidila. Bila je zarad tega v ljubljanski bolnišnici, v kteri pa zdravja ni dobila — ampak ga je dobila še le na priprošnjo Matere Božje, h kteri je bila mati pribežala. Tej bolezni pa se je bila pridružila še druga in še huji. Kerč in božjast sta jo lomila tako, da se je lansko leto o pustu vlegla, da celih 20 tednov ni postelje zapustila in da so jo morali v pogostnih hudih napadih vedno deržati. Po preteku 20 tednov ji je toliko odleglo, da je zamogla iz postelje, pa samo, da se je po vseh štirih naprej plazila, ker sta ji kerč in božjast noge popolnoma spridla. Bili so ž njo pri gg. zdravnikih Vavpetiču v Kamniku, Ruprechtu v Prevojah in Pircu v Teržiču in izdali so starši za bolno več ko 100 gld., ali vse nič ni pomagalo. Sploh znani, umni in po vaej deželi mnogocenjeni gosp. Pire je naravnost rekel: „Jest nisem Bog, jest se nič več ne zmenim — to so bile te zadnje zdravila — deklica ne bo ozdravela". V takošnih okoliščinah starši gotovo od ljudi niso več imeli pomoči pričakovati. Na to se je letos po Veliki noči materi sanjalo, da je bila na Brezjah z bolno hčerko. Ko je bila v cerkvi, jo pride nekdo klicat, naj hitro gre, ker se romarji že odpeljejo, na kar mati zdihuje in reče: Poglej Marija, jest moram iti in dekle še ne hodi, Marija, zdaj pa še ne - in deklica vstane in mati se zbudi. Ker je v sanjah glasno zdihovala, jo mož vpraša, kaj da je bilo, in ko mu sanje pripoveduje, je bilo tudi sklenjeno pomoči iskati pri »Mariji Pomagaj" na Brezjah. Od tega časa je deklica pogostoma prašala, kdaj da na Brezje pojdejo. Odločen je bil veliki Šmaren, o kterega delopustu je bolnica z naj večim zaupanjem rekla: „Še nocoj ne hodim, jutri bom pa že"! Zbralo se je bilo na omenjeni praznik po duhovnem opravilu blizo 16 romarjev, med kterimi je bila tudi teta boloega dekleta. Mati sama prinese bolno hčerko na svojem naročju. Pri vozu skusi še trikrat, kako da je z nogami, ter jo vzdigne — pa ona ne more stati ne hoditi, tudi bergel j ni mogla rabiti — ampak le po vseh štirih se je zamogla plaziti. Tako je šlo proti Brezjam, kamor so prišli popoldne ob petih. Tukaj vzamejo dekle z voza in ga nesejo v cerkev, kjer ga položijo na tla v kapeli sv. Antona nasproti kapele »Marije Pomagaj". Ko zvečer ljudje nekoliko iz cerkve odidejo, se plazi deklica po vseh štirih k milostnemu oltarju. Ko hoče za oltarjem eno podobico poljubiti, jo strese in jo v herbtu zaboli, da izklikne: „0 jej!" tako da bližnji mislijo, da jo je zopet božjast napadla, kar se je zgodilo skorej slehern dan — ali ona plazi zopet po vseh štirih dalje, da pride v sredo pred oltarjem, kjer se zamore na enkrat na kolena vzdigniti, tako da gre v drugič in tretjič na kolenih okoli oltarja. To je bilo ob 10. uri zvečer. Ko pride zdaj neka žena in ji reče, da jo, če hoče, iz cerkve nese, odgovori: „bom sama šla" in — deklica vstane, je v trenutku po polnoma zdrava, kar je tudi zdaj še, ter ima zdrave noge in je tudi božjast in kerč od tistega časa nista več napadla. To je ozdravljenje, ktero je le čeznatorno mogoče. To spričujejo starši, Anton in Meta Jereb, spri-čuje vsa vas Šmarca, spričujejo vsi, kteri dekle poznajo. Tudi gospod zdravnik kamniški, kteri je poklical ozdravljeno k sebi in jo je izpraševal, mora to spričati. Ko pridejo romarji v ponedeljek, to je 16. avgusta, s pre-čudno ozdravljenim dekletom domu, je ve? skupaj hitelo in vsi so bili od veselja in ginjenja tako premagani, da se niso jokale samo ženske, ampak tudi mladenči in možje in vsi poterjujejo s hvaležnim sercem besede sv. Bernarda: „Spomni se, o preusmiljena Devica Marija! še nikdar ni bilo slišati, da bi kdo zapuščen bil, kdorkoli je pod tvojo obrambo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji prošnji pri Bogu priporočal." Mošnje 14. septembra 1875. Janez Novak. Iz Rake na Dolenjskem. Pred kratkim je bil brati v Danici nasvet nekega goriškega domorodca, naj bi društvo sv. Mohora izdalo ss. evangelij za slovensko ljudstvo. Ta nasvet je jako izversten, vreden, da ga slavni odbor družbe sv. Mohora vzame v resen prevda-rek in prej ko mogoče tudi izpelje; kajti društvo sv. Mohora obstaja po ogromni večini iz priprostega, pobožnega slovenskega ljudstva, kteremu bi gotovo vstre-ženo bilo z nasvetovano knjigo, in sej bi se tudi ne imela pogrešati v nobeni keršanski hiši. In ravno po tej poti bi se zanesla ta knjiga v tisoče hiš po mili domovini naši. — Pa tudi duhovnom bi zelč vstreženo bilo s nj6; čeravno imamo čisto novo od preč. g. prof. Za-mejica, ki pa je obilno predebela za kake izhode po podružnicah. Pač pa naj bi se za podlago vzela tej knjigi. Enako potrebna knjiga za prosto slovensko ljudstvo so „Zgodbe stare in nove zaveze" s podobami. Ne spominjam se knjige, da bi jo naše pobožno ljudstvo raji bralo, kakor to, kjer se nahaja. Ali koliko iztisov jih je med ljudatvom? Silo malo. Zato naj bi društvo sv. Mohora skerbelo, da bi se ta tolikanj zanimiva in podučna knjiga za slovensko priprosto ljudstvo v mnozih tisočih iztisih spravila med narod! Ob enem bi jo dobila še šolska mladina tudi tam, kjer ni predpisana, po dva- in trirazrednih ljudskih šolah, v roke, in tako pre-skerbel bi se ji učni pomoček, gg. katehetom pa bi se polajšalo podučevanje. Vsak katehet mora nekaj — sosebno, kar se bolj strinja s tvarino, ki jo uči — iz „zgodbe stare in nove zaveze" praviti otrokom, tudi na eno-, dva- in triraz-redni ljudski šoli, Če hoče, da bo njegovo kateheziranje veselilo in zanimivalo otroke ter jim koristilo. Še veče veselje se pa napravi otrokom, če se jim dad6 bukve, v kterih zamore j o to( kar jim je g. katehet v šoli pravil, tudi doma brati iu se naučiti tudi na pamet, to se ve, d& bolj odraščeni. Ali kaj pomaga? Če je g. katehet svojo knjigo enemu ali druzemu na dom posodil, večina je vender v roke ne dobi. — Glede na vse to tedaj in na zanimivost in podučljivost knjige same za naše slovensko ljudstvo, derznem se slavni odbor družbe sv. Mohora opozoriti na to knjigo, da bi blagovolil pri prihodnjem razpisovanji daril tudi na to knjigo ozir jemati, in porok sem, da si bode društvo s to knjigo novih tisočev udov pridobilo. Kdor je mojega mnenja, naj vzdigne roko! Pristave k. Kar tiče podobe, naj opomnimo precej tukaj, da bi morale vse skozi biti tako spodobne, da bodo otrokom in vsakemu človeku v spodbudo, ne pa v spotiko. Pravična nejevolja mora prešiniti vsacega poštenega vernika, ko tolikrat mora viditi, da celo mnoge bibliške podobe (e. gr. prim. parent etc. etc.) so tako nespodobno naslikane, da se mora vsako le nekoliko čedno oko od njih odvračati. Ravno slikarji so tolilikrat v satanovi službi in neznansko veliko pohujšanja delajo s svojim slikarstvom, kadar le umetnost hočejo skazo-vati, morijo pa sramožljivost. Vr. V Ercegovini in Bosni teče slovanska kri, da mora vsacega domoljuba serce boleti, toliko bolj, ker pri Slovanom malo prijazni veliki politiki seje bati. da si utegnejo uporniki svoj stan le še shujšati. Iz Bulgar-skega imamo poročilo, da Bulgari, mirno kmetovalsko ljudstvo, ki niso vojašk narod, kakor so Cernogorci in Serbi, bodo blezo malo voljni za vstajo. Vender ako sosed pride in podžiga, se utegne tudi merzla kri ras-greti. Tudi v prizadevanji za tako imenovano „narodno cerkev" (samostojno in na greškega patrijarha v Carigradu nenavezano razkolniško cerkev) so se ljudski vodniki hudo opekli. Vsi bulgarski časniki glasno tožijo, da „8inod»" narodne razkolske cerkve nič ne stori ▼ blagor Bulgarije. Celo razkolniški vladiki nočejo hoditi v posvet na sinode (njih cerkvene zbore), še manj pa posvetnjaki; nihče ne posluša eksarha (perve duhovske oblastne osebe bulgarskih razkolnikov) s sinodo vred. Ako se n. pr. kaki vladikovini (gerško-razkolniski škofiji) ne poterdi vladika, ki ga je ljudstvo izvolilo, precej žugajo z odpadom k grekom. Tudi se je v resnici ie zgodilo, da od ene viadikovine je veliko vasi prestopilo pod enega greških vladikov v Bosni. Sol nimajo; kjer pa so, njih sveščenik ne hodi v šolo, posvetni učitelji učijo vero, ki je pa velikrat sami nimajo. Sedaj tudi še hoče carigraški (razkolski) patrijarh bulgarskega eksarha izriniti iz Carigrada ven v kako bulgarsko mesto na deželi. Kaže, da bulgarski narodni cerkvi bode vse skozi spodletelo. Tako se godi ubogemu narodu, ki je odpadel od prave katoliške Cerkve, ktera le sama je edina, kar je med drugimi znamnje prave cerkve. Upajmo, da ▼ tolikih zmešnjavah bo Bog ta terpeči narod poslednjič razsvetlil ter se bode povernil v naročje sv. rimskokatoliške Cerkve in to bo zvezda tudi njegove telesne svobode. O ss. Ciril in Metod, za nas Boga prosita! Iz Jeruzalema, 14. avgusta. (Nektrre kratke novice.) Kolera je že blizo nas, v Nablus-u. Karantena, zapertje v Jafi ne pusti nič živeža dovažati. Judje se zopet selijo v Evropo zarad dragine po teh krajih. Pred 16 dnevi je na poti od Ramle proti Jeruzalemu umeri katolišk romar is Strassburga za vnetjem možgan od solnca. Judje so prinesli naznanilo v samostan oo. frančiškanov, in precej so poslali ljudi ponj in dobili so merliča. Dobili smo dva nova zvonova, enega za cerkev Zveličarjevo, drusega za cerkev Božjega groba, oba is Francoskega. Vožnja z Jaffe do tod je stala 30 napo-leonov (kacih 245 gl.). Znani gosp. Alfons Ratisbon na gori Kristusovega vnebohoda zida duhovsko semenise. (Prelepa miBel; Bog daj srečo!) Vstav sv. Petra ima 5 duhovnov za učenike in čez 40 mladenčev gojencev. Opomin za sedemdesetletnico prečastitemu gospodu Andreju Pečarju, Častnemu kanoniku, zlatokriiniku s krono' za zasluge, konzist. svetniku, dosluženemu dekanu, župniku na Kerki. (Govorjeno ▼ krogu njegovih prijatlov. Zložil Svitoslav.) Svitla zvezda izza gore Tiho 'zide, kviško vstaja, Iskre lije v vse prostore, Z blago lučjo vse napaja, Teme morajo bežati, Prežen6 jih žarki zlati. — Zvezda vsak je mašnik blagi, Ki z zakladi učenosti Zapusti tčk šolski dragi, Delat gre med narod prosti, Z zgledom greje vse v ljubezni, Zdravi dušne vse bolezni. On ko jasna zvezda sije V proste koče in palače, Kužnost čisti, pege mije, Vrači pik peklenske kače, Vernikom nebo odpira, Sam zasluge si nabira. — In tak 6 iz Kranjske gore Miad gre mašnik med ovčice, Tam do mraka vse od zore Se poti mu v trudu lice, Bodi v r&vni al stermini — Pridno dela v domovini. Vemo čedo vemo pas*, Vse z modrost)«) obravnava, Na ovčice bolj ko na-se Zreti — njemu pot je prava, Britke rane obezuje, Kar je bolno, zaceluje. Ljubi ga odlični, ubogi, (ia spoštuje vsa dežela, čislajo prijatli mnogi, Verna množca je vesela; Se od Cerkve, od deržave Je dosegel vence slave. Šli so dnevi, tekle leta, Bliža doba se večera, — Sedemkrat desčtka šteta Tehten nam spomin odpčra, — V Nogradu devetkrat peta Tudi je preteklo leto. In zat6, o Prečastiti! Danes smo prijatli zbrani, Ta spomin čemo slaviti, Sporočit' vošila vdani: Sprejmi venec spomenice, V njem le Tvoje so cvetice. Leta Tvoje Bog pomladi, Čverstega Te nam ohrani! To bi verni Tvoji radi, To prijatli tukaj zbrsni, Kteri vsako in na] večo Ti želč za vselej srečo. Živi, živi dolge leta, V Božjo čast in za Slovence, Tvoja je naloga sveta, Množi zasluženj si vence; In ko žetva tu dorase, Vživaj tam jo večne čase! Verno vdani prijatlu Razgled po »vetu. BlilO vasi Prate v Avellinski škofiji proti vzhodu od Neapolja stoji cerkev, zidana še v poganskih Časih; ko je bila posvetila luč kerščanske vere tudi v te kraje, so verniki ajdovsko svetišče spremenili v sedanjo cerkev posvetivsi jo najsvetejšemu Zveličarju. Na oboku, nad korom te Božje hiše, se vidi že od nekdaj slika Zveličarja na mokro. Po načinu slikanja soditi je gotovo ena najstarejših keršanskih malarij; toda omet ee že ruši žugaje sliki pogin. Ta podoba tedaj odmajnika 1874 vsied čudeža, ki se na njej godi, budi pobožno začudovanje v sercih ljudi ter obrača naše pozornost omikancev. Omenjena slika namreč, ki navadno nima nič posebnega na sebi, se mnogokrat sama prenovi in na novo oživi, kot bi bila ravnokar namalana, in ta živost barv ostane eno do štirih ur, dokler se zopet ne poverne v staro žalostno stanje. Ta znamenita prikazen se je ponavljala ob dveh delavnikih in ob vseh praznikih vedno do tretje nedelje v juliju, t. j. do praznika presv. Odrešenika; potem vnovič na sv. Matevža dan (21. sept.) in na sv. Lukeža dan (18. okt.); toda nikoli ne ob enaki uri ali kje pod vplivom enacega zraka. Čudoviti dogodek se je naglo daleč okrog razglasil in in mnogo ljudi od blizo in od daleč je prihajalo tje, nekteri, da vidijo „čudežu, drugi zopet, da določijo gor-koto, vlažnost, zgoščene vodene sopare, odbijanje žarkov, češ, sej vse to ni nič posebnega, vse je natorno. Zopet drugi so jim oporekali dokazovaje, da se je prikazen opazovala tudi pri merzlem, popolnoma suhem zraku, po noči, in v raznih dobah po dnevi, tudi ko je bilo malo ljudstva v cerkvi, drugekrati nasproti ko je bila cerkev natlačena, ni bilo nič viditi. Tamošnji župnik D. Paskal Grillo je tedaj vidil, da bode naj bolje vso to reč naznaniti Škofu. Vradnemu izvestju je pridjal različne spričevala in mnogo tisoč podpisov samovidcev iz vseh stanov in raznih dežel, ki so bili vsi pripravljeni resnico te prikazni, če bi bilo treba, tudi s prisego po-terditi. Škof Msgr. Gallo pošlje 19. julija 1874 vse to sv. Očetu v Rim proseč jih poduka v tej reči. Pij IX so odgovorili škofu 7. avg. hvaleči ga, kako je previden> da ie vse tako natanko sporočil v Rim, priporočajo mu, naj vsled svoje škofovske moči (auctoritas ordinaria), kakor je določil sv. tridentinski zbor, prične postavno preiskavo, ter ničesar ne opusti, kar bi pospeševalo dušni blagor vernikov. Vsled tega zapovč škof, naj se po vseh cerkvah te škofije obhaja slovesna tridnevnica, da se v tej zadevi izprosi potrebno razsvetljenje od zgoraj ; potem gre sam na čudežno meBto, popiše sam prav natanko izreke prič, poterdi mnoge spreobernitve, ki so se zgodile vsled teh dogodkov in zaslišavši mnenje 6 profesorjev fizike in kemije, izmed kterih je 5 z lastnimi očmi opazovalo Čudovito podobo, in svete bogoslovcev, izrečene 6. nov. slovesno, da je za terdno prepričan, da je sploh znano prenovljenje in oživljenje podobe presv. Odrešenika v cerkvi Marij nega oznanjenja (tako se imenuje ono svetišče z družim imenom, zarad neke on-dotne votline, ki je skrivnostnemu oznanjenju posvečena) skozi in skozi čeznatorno. In Gospod Bog bode gotovo v svoji neskončni milosti ta cerkveni izrčk na novo slovesno poterdil, in potem gotovo ne bode nikogar, ki bi ne pripoznal čeznatornosti te prikazni. 21. novembra, v god Marijinega darovanja, je potem daroval župnik v prej omenjeni cerkvi slovesno zahvalno mašo za vse, karkoli je mil. škof v zadevi Kristusove podobe storil. Konec pridige, ki jo je sam župnik govoril, opominja in vnema ljudstvo, naj prosi Boga Zveličarja znamenja, ki bi poterdilo razsodbo višega pastirja ter osramotilo hudobneže. In glej! kolika je dobrota Gospodova! Komaj spregovori župnik te-le besede: ,,Naj svetejši Zveličar; zaupljivo te prosimo, pošlji nam znamenje; mi ga sicer nismo vredni, toda tvoja Mati ga je vredna, ktere god darovanja v terapeljnu danes Cerkev obhaja, zarad nje te prosimo itd." Tu se prikaže — bila je ravno 11. ura dopoldne — naenkrat podoba presv. Zveličarja tako jasno, tako živo, kot bi jo bil doslej zakrival zastor; in sedaj so kipele molitve nakviško in solze zahvalnice so rosile lica navzočnih; prikazen pa je sijala v svoji bliščobi 2 uri iznad oboka, potem pa se je zopet porazgubila. Poslej se je to čudo ponavljalo 30. novembra, v god sv. Andreja, in osmi dan po sv. treh Kraljih, 13. jan. 1875. — Prata, 16. jfcn. 1875. Paskal Grillo, župnik. Vidil in porok resničnosti podpisa in dogodka: kanonik Nun-ciante Viskonti, škofov kancelar. (Volksblatt.) Nemško. Kaj pravi protestanŠk profesor o pruski cerkveni politiki? Deržavnopravni učenik Geffke na StrasburŠkem vseučililišču, sloveč mož, je nedavno na svitlo dal precej obširno delo ,,Deržava in cerkev". V tem delu se med drugim precej rezno peča s prusko kulturno borbo in jo v več ozirih pobija z vso določnostjo. Geffke z določnostjo graja razmero, v ktero je pruska vlada Btopila do tako imenovanih , starokatoli-čanov". Pravi n. pr., da to je notranje nasprotje, ko vlada priveržence vatikanskih določil ima za katoličane. „Starokatoličanstvo" je odterganje, ločenje od katoliške Cerkve, akoravno se (ti krivoverci) nočejo za ločene spoznati. Majnikove zopercerkvene postave Geffke graja po njih namenu in po njih pravniški obliki; vlada utegne s svojim kaznovanjem in globljenjem še veliko dalje segati, toda zmagala zato ne bo. Geffke pristavlja, da tudi naj zmčrniši vladi ne morejo več nasledovati, in da ona čedalje bolj prihaja pod pete prekucuhov in čisto nezanesljivih birokratovskih življev. Pravi dalje veliko resnico, da liberalizem sam tepti vse svoje načela, samo da bi stregel svojemu sovraštvu zoper cerkev ; da ta liberalizem pospešuje duhovno razdjanje, ker razrešuje (zbrisuje) vsaktero versko zavednost. Vsi za-popadki o pravici in svobodi se utapljajo v zbegajočem ropotanji liberalnih marnovanj. Pisatelj se iz tacega po-čenjanja boji vse skozi naj škodljivših nasledkov za družbinstvo. V Poznanski škofiji, se piše ,.Vatld.", so bili pruski „kulturkrošnjači" svojo borbo s tim pričeli, da so odstavili vse gimnazijske veroznanske učeniki, razun enega. Zakaj so jih odstavili? Zato, ker pošteni duhovni niso hotli škofu storjene prisege prelomiti. Tedaj mora vsak svojo vest umoriti in svojo dušo pogubiti, ako hoče ,, kul-turoborstvu" služiti! Cela reč učiliš je sedaj brez verskega poduka. V Ostrovu, poljski Lisi, Gnjeznu se je pričel judovski verouk; po druzih gimnazijah učijo vero posvetnjaki, ki nimajo cerkvenega poslanja ter dopušenja k temu. Duhovsko semenišče v Poznanji, v kterem je bilo do sto bogoslovcev, so zaperli. Kardinalu nadškofu so poslednji dve leti vse izrubiii, kar se je le dalo, plačo mu zaperli in on sam je že dvč leti v ječi. Enaka je zadela njegova generalvikarija v Poznanji in Gnjeznu, Janiševskega in že umerlega Vojciehovskega. Vsak po šest mescev sta bila v ječi. Poslednji je bil v ječi zdravje zgubil in je kmali potem umeri, ko je prišel iz ječe. Posvečeni škof Janiševski je iz svoje škofije pregnan, ker je enkrat birmoval, posvečeni škof dr. Cibi-hovski pa zato, ker je veliki četertek svete olja posvetil brez privoljenja „oberprezidentovega". Oba čaka ječa po 9 mescev. Ako Človek bere v življenji svetnikov, kakosne grozovitosti so počenjali rimski cesarji in njih trinogi, bi si utegnil misliti: sreča, da so se časi spremenili, ljudje so se olikali in take preganjanja se nikoli več ne bodo povernile. O prazno upanje! Keršeni ljudje ker-šene neusmiljeno čertijo, terpinčijo, preganjajo! Lepa je to olika 19. stoletja! Pa poglejmo še dalje v škofijo naših poljskih bratov, kaj počenja z njimi „kulturo-bahaštvo". Naslednik gnjeznjanskega generalvikarija gosp. kanonik Koritkovski je bil 9 mescev z»pert, ko je poprej že okušal kruh pregnanstva. Prelat Kozmijan je že ▼ drugič v ječi; ravno tako kanonik Kurovski. Razun teh je bilo v ječi — marsikteri že v drugič — 87 duhovnov, med temi 29 dekanov. Naj veči del teh je bilo aa več ali manj časa pregnanih tudi iz njih okrajine, in nekteri še zdaj ne smejo domu. Njih več si je v ječah nakopalo hudo bolezen; dekan Danielski n. pr. je dobil tako hudo terganje, da so ga morali vsega čez in čez t bato zavitega iz ječe nesti. Razun tega skor vsaka številka „vradnega lista" poleg tatov prinese katoliške duhovne, ki so bili malo poprej s silo iz njih stanovanj izrinjeni in čez mejo odpravljeni, ter jih naznanuje kakor begune, ki jih s tiral-skimi pismi zasledujejo. tedanji čas je 32 srenj brez dušnega pastirja. Merliče pokopujejo natihoma brez duhovna in zaznam-nujejo grobe s kamni, da jih bode pozneje kak duhoven blagoslovil. Do 400 fajm«»štrov že je bilo od „ver valterjev" z globo guljenih; pri marsikterem so zarubili zadnjo mizo, stol, suknjo, zajca za sezuvanje čevljev (naj jim dobro tekne!) itd. Globe znašajo pri marsikte rem veliko čez 1