»ra PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini 2°°- Postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXm. Št. 246 (6830) TRST, »reda, 18. oktobra 1967 :|J začetek razprave o zunanji politiki v senatu Mlad so se! lili le P!; li v d«; iučil H »j tehff' zsa Pv1 lasprotff ie I> ■otno v Mr (&j Zanimivi novi odtenki v stališčih v govoru zunanjega ministra Fanfanija Odločna obsodba grškega režima, zahteva po reviziji atlantskega pakta, nobenega razumevanja za ameriško bombardiranje Vietnama in polno razumevanje za težave arabskih držav - Značilen uvod predsednika vlade Mora /-j siti 17. — V senatu se je danes začela razprava o italijan-2Un„Zu.nanji politiki, o čemer je imel obsežen govor minister za ■no dv> ki j le,_ zadeve Fanfani. Predhodno se je sestal ministrski svet, ^ rji-ntfi; Jt * na Tre^! vora .!^a?nem poročilu poslušal osnovne smernice tega go- , okutnimiy° za notranje odnose v v vo® ,ja v1 vladne koalicije je dejstvo, rrižan* pred pnunrnm 7iinanipcPa mi- 'kvirnumvI°HnZa ,n°?ranje • od?ose Ja ip „vladne koalicije je dejf Križaj niPred govorom zunanjega V 5’ J’ a .Fanfanija predsednik v f' Teo imel za potrebno, da je po- vM . ’ * * mi- vlade katero potovanje glavo* je Preliminarno izjavo, s M sgf;"r“‘re3r issss S®0! 5 PravilVlade’ in je dejal, da ni razredno » svojim potovanjem nič zr smerir8’ kot da je izrazil osnovne ali že f: tike, £e julijanske zunanje poli- ,om. , zadnjem , bl1? s.prejet? ■tfudl, na —edsof sveta 6 zasedanju mimstrskega J govima' septembra 1967 pred nje-Potovanjem. Te osnovne ment*, Je že prej odobril parla-za LMoro je zaključil, da «gre krat l8vna načela, ki so bila več-7 Potrjena*. •fanfani li sia va j' "ven m nedvoumen. Njego-loško -Janja bomo navedli krono-nosti ’ ,ceprav s tem ne sledimo važ-val. vPrašanj, ki jih je obravna- njih ^uy?bu Fanfani govori o zad-o noirfk italijanske vlade in kih, fj’n, P°budah ter novih dogod-razJjohi katerih je prišlo v zadnjem vaja jk*’ Pri čemer podrobno na-2, Qi^no*°ški potek izjav vlade. nja predsednikovega potova n°, fanfani zelo splošno oce-dveh 1 je to potovanje «potrdilo v ki so imeli reflekse v evropskem svetu in v evropski gospodarski skupnosti ter se nanašajo na osnovne pravice svobode. V tej zvezi je Fanfani ponovil izjave, ki jih je izrekel v parlamentu 27. aprila, da je treba napraviti vse napore, da se obnovi v Grčiji ustavni sistem, ki bo temeljil na načelih svobode. Končno je Fanfani še poudaril drugi člen atlantskega pakta, ki se nanaša prav na vprašanje svoboščin, ki naj bodo temelj zavezništva. 5. Med argumenti, ki oživljajo razpravo o atlantskem paktu, je vprašanje odnosov z državami varšavskega pakta, pri čemer Fanfani omenja stališča premostitve blokov. Nato pravi, da se je Italija z vedno bolj pospešenimi napori trudila, da bi dosegla ne samo varnost temveč tudi pomirjenje in da je tudi v okviru atlantskega za- pogajanja ali pa prenehati bombne napade. Končno pa je prav glede tega ključnega vprašanja Fanfani dokaj odločen, ko pravi, da «tisti, ki je ,m"....iiiniiiiimiiiiiimimiiiiiiimilmiiiimii........umi....mi,n........ BRITANSKO - EGIPTOVSKI ODNOSI vezništva zagovarjala koristnost raz- močan, lahko večkrat ponovi isti govorov med vzhodom in zahodom, predlog*. V tej zvezi je navedel vrsto dvo- 7. Glede Srednjega vzhoda Fan-stranskih naporov. Tisti, ki so orno. fani prav tako zagovarja dokaj na-gočili ugotovitev ne samo težavj predna stališča. Predvsem ugotav-temveč tudi konkretnih možnosti Ija, da od vojaške krize ni prišlo evropske konference, ki jo predla-1 do nobenih novih dogodkov, ki bi ga Sovjetska zveza in poleg vpra- j lahko privedb do trajnega miru. sanj varnosti tudi možnost raz-1 Fanfani obžaluje, da je prišlo ju- ,,, Fmftm0 n°ravi0VadiU sl" I K? d° sklicanja generalne skup-1 di o možnostih za napredovanje tarnam pravi, da se ltalijanosa ■ seme OZN, ki je bilo nepravočasno - - ............ - vlada zaveda pomembnosti tega in «ni služilo ničemur*. Nato pa na-vprašanja, ki ga je predložila v daljuje: «Oprezni sveti prijateljev obravnavo atlantskemu svetu. ! in nodrobne proučitve so privedle 6. Glede Vietnama Fanfani nava-1 arabske države bo kartumskih skle-ja razne podrobnosti^ o italijanskih I pov, na osnovi katerih se seda) naporih, da bi prišlo do mirne ; skuša z raznih strani pomagati rešitve. Nato ugotavlja, da je sedaj l k pričakovanim sadovom miru.* da j- I??ogo1Še| Itabja je občutila poslabšanje JpSv £°glan^f- D0 svojih dobrih odnosov z arabskim ifsfifLn *SHa- ko se g-ov°n’ ?? i svetom z zaporo Sueza. Je pa na-najse P0gajanJa Pn^‘i čaljevala svoje napore za pomoč j 5ve“ zel.° °Prezno go- žrtvam spopada, da se omihjo nje-von o bombardiranju m o dveh! 20ve n0siediCe zlasti slede areb-medsebojno nasprotujočih si stali- j ^ g™™' ^ ^ ^ sčih, ali je treba najprej pričeti -- - i*l dr vezni;?,r?rnerih že prej obstoječi za teljstvo’ v vseh ostalih Pa pnja-k°ristnn Z vsemi >n je omogočilo snovnji? 'zmenjavo mnenj glede o-na vprašanj, ki se nanašajo navaf^ani Je zelo obsežno obrav-Ijevanj^ažanjč italijanskega izsevaj Ja v okviru svetovnega razil Najpomembnejšimi poglav-Panfatlj !asanje atlantskega pakta. Pred is ,e .Prioel z orisom razprav 2animi,„ .*•'■ Pr‘ čemer je postavil predsta,?i trditev- da atlantski pakt zi je Iv,ja,P°t k miru. V tej zve-1 P° i*vwra Sforzo, Id je štiri dni Presen:Slsu izjavil, da bo Rusija . fs Pitni L,‘ a svet s svojimi miroljub-rtoia, di atS?u,d.banii. Fanfani torej vi-ič- kilno-tjtski pakt kot element sta- ascott0, r>u 12 ’, Istočasno pa govori o čle-Pakta ’ Kl Predvideva revizijo tega Ledrii o dom, ). ®z logične povezave dejstvo, isilili lo oh5i»^av v tej zvezi Fanfani ze-rešim,: kih, k/110 govoril o zadnjih dogod-so se pripetili v Grčiji in rt, ........... trelj®1« m,mini,,milimi,mu,m, >e- 20 ileC ^ o v "firi ožaj- j ja, C ffUl. Fr ^edsednik Norveške vlade V ^eoSradu ^raVj Hti, ~ «2ebm pouda- reioP'1 vsjo Vpl,Ju®os'ovanski narodi uži-, v 2° ! m* lf,lko, spoštovanje v moji de-žultatj^ hoju j' Jzjavil neposredno po pri-m str,, Sfiflnj, beograjsko letabšče pred- ite' ;.dJ ^ je orveške vlade Per Borten, danes s soprogo in Zsclnika delavci na vabilo pred-3liolj iug°slavrfVe.znega izvršnega sveta i str^n Jisvni J®,1®1*3 Spiljaka na šest-avoJP‘J Per Bortca • ot>islt v Jugoslavijo. :a nli' ^'Jstvo rin 6 izrazi' posebno zado-d0i^d! a mu bo dana priložnost redim |(Jn se s predsednikom Titom, žog Li Predse-.ai?ie’ da bodo razgovori , svete/kom zveznega izvršne--==S^ Jugoslavije Miko Spilja- , , b°JneRa ?eval1 k Politiki medse-,r zdwj b]a jjj azumevanja in sodelova-,jske j ^ke, N.narodl Jugoslavije in Nor-loda G 'Pokesa “^grajskem letabšču so Lvliati: javili iz Norveške po- J ie t fega gv-P/^ednik zveznega izvrš- Spil'ak a ™-. v 11 .n ' ? °sebip-_!k Norveške v Beogradu s0 lil f°k® osbk poslaoištva in druge vl-»ohvmjl ip drža!; 0511 jugoslovanske vlade sreč9 | zadeve ega tajništva za zunanje ela i j hane- ne f Zvezde p°Poldne so se v palači srrlftNrate, :2Vršnega sve‘a pesi“vt k u«radn sveta v novem tiespr* 'i I^bsko . prlčeb uradni jugoslo-Joksi1^ i.t6dsednii,"0rveški razgovori med „!.■>] !.j»WTk0lna Bortenom in Špi-S rfS , 'bih rv, jluuimi sodelavci o ak-V : ,, adnarodnih vprašanjih in S 3osov v,s Področja dvostranskih izvrs °C0i Je Predsednik zvez-bai1^ Phredii ..^ga sveta Mika SpiljaK alsKefiStu. ki J?1* v čast svojemu go- stvU Pre|sedniJUtri dopoldne sPr«' ’neS9irC'?1' repubbko maršal ' s sopredsednik norveške vlade bo 28 pač* ka sp-g jn z ostalimi člani svoje-le h skal 7 s'va poleg Beograda obi-bi se A ba potjgreb, Spbt in Dubrovnik in apO0; v Bolgarijo tudi Niš. iraz^! ^ Kan v Parizu ^eih 5ednik Iz!a • ~ Pakistanski pred- Jbpold- Kan je prišel danes j Sferni i! na uraden obisk v Pariz, i s° ga ga .»2 oseb. Na letališču I Vs' člai?Fe general de Gaulle in °aebnosti V ade ter številne druge lM>lo asl & Jtlosih Ral”'zu se bo Ajub Kan pogo-gospodarskih in kulturnih rued obema državama. Beeley nadaljuje posvetovanja v Kairu Sestanek Husein-Naser - Članek moskovskih «lzvestij» KAIRO, 17. — Britanski posebni odposlanec v Kairu Ha-rold Beeley se je danes pogovarjal 40 minut s tajnikom arabske zveze Hasuno. Časnikarjem ni hotel povedati, o čem sta s Hasuno govorila. Popoldne se je Beeley sestal z egiptovskim ministrom za promet Junesom. V imenu svoje vlade je zahte- val, naj se dovoli štirim angleškim trgovskim ladjam, ki so od 5. junija ostale v Sueškem prekopu, da zapustijo prekop. Kakor poroča agencija Srednji vzhod, je Beeley dolgo govoril o morebitni obnovitvi plovbe po Sueškem prekopu in o odstranitvi razbitin iz prekopa. Ni znana reakcija na egiptovski strani. Nedavno je poluradni list vAl Ahram* pisal, da se prekop ne bo znova odprl in da ladje ga ne bodo mogle zapustiti, dokler se izraelske čete ne umaknejo s Sinajskega polotoka. V Londonu pa je britanski zunanji minister Brown sprejel bivšega generala Foota, ki se je v petek vrnil z obiska v Kairu, kjer se je pogovarjal tudi s predsednikom Naserjem. Poročal je Brownu o svojih vtisih. V zvezi z razgovori med Egiptom in ZDA, ki so se začeli včeraj v New Yorku, piše današnji «A1 A-hram*, da se bodo razgovori verjetno zavlekb en teden in da je z njimi «stopila kriza na Srednjem vzhodu v odločilno fazo*. List pravi, da se med stiki v Združenih narodih govori o imenovanju U Tantovega odposlanca na Srednjem vzhodu, «ker so se člani OZN sedaj prepričali, da Egipt odločno zavrača neposredna pogajanja z Izraelom*. «A1 Ahram* pravi, da so stiki težavni zaradi skupnega izrael-sko-ameriškega nasprotovanja vsaki rešitvi, ki bi poudarila, da se morajo izraelske čete umakniti na položaje, na katerih so bile pred 5. junijem, ker bi to pomenilo zapustitev starega dela Jeruzalema. «Po mnenju ZDA, dodaja list, mora vsak izraelski umik spremljati konec vojnega stanja med Izraelom in arabskimi državami.* Danes je prišel v Kairo jordanski kralj Husein. Sestal se je z Na. serjem in je nato nadaljeval pot v Alžirijo, kjer bo ostal tri dni ter bo nato obiskal ZDA, Francijo, Veliko Britanijo, Zahodno Nemčijo, Španijo in nekatere afriške države. Z Naserjem se je Husein pogovarjal o svojih nedavnih razgovorih v Moskvi. Posvetovala sta se tudi o sedanjih stikih v zvezi s Srednjim vzhodom v New Yorku. Moskovske (dzvestija* pišejo danes, da med Jordanijo in Izraelom ne bo ločenih pogajanj, da bi vsaj deloma rešili krizo na Srednjem vzhodu. To piše dopisnik lista iz Amana, ki pravi, da naslanja svojo trditev na številne razgovore z vidnimi jordanskimi osebnostmi. Prav tako so neutemeljene govorice, da bi bilo mogoče ustanoviti ločeno arabsko državo na jordanskem ozemlju. List poudarja, da so vse govorice plod Imperialističnih spletk, katerih namen je sabotirati razumevanje med Jordanijo in naprednimi arabskimi državami. Seveda je stanje v Jordaniji težavno, bodisi zaradi posledic vojne, kakor tudi zaradi beguncev. Vendar pa vodi sedaj Jordanija politiko enotnosti in koordinirane akcije z vsemi arabskimi državami. List izraža zadovoljstvo, da iahko ugotovi, da je Jordanija po izraelskem napadu «razumela mnogo stvari*. -Dokazi tega so: izpustili so demokrate in komuniste, začela se je splošna de. mokratizacija, izboljšali so se odnosi Jordanije z naprednimi arabskimi državami, kakor sta ZAR in Sirija. To izboljšanje potrjujejo nedavni obiski Huseina v Kairu in konferenca v Kartunu. Na koncu pravi list, da je v Jordaniji imelo velik odmev Huseinovo potovanje v Sovjetsko zvezo. Nato pa Fanfani govori o programu rešitve tega vprašanja, pri čemer pravi, da ni tako pomembno, katera vprašanja je treba postaviti na prvo mesto. On sam pa po stavlja na prvo mesto umik izraelskih čet z zasedenega področja, na drugo pa priznanje Izraela s strani arabskih držav. Končno zaključuje, da nadaljevanje spora škodi vsem in ustvarja nova vprašanja ravnotežju v Sredozemskem morju, ki ne pospešujejo pomirjenja in splošne utrditve miru. 8. Glede pogajanj o neširjenju a-tomske oborožitve pravi Fanfani, da se že več let razpravlja o splošni razorožitvi kot o nadzorovanem instrumentu pomirjenja in miru. To poglavje je izredno obširno, Dri čemer navaja vse italijanske pobude, stališča glede nadzorstva in tudi stališča glede jamstev za države, ki še niso razvile atomske oborožitve. 9. Končno se poročilo nanaša na razvoj evropskega združevanja, pri čemer ponavlja italijansko stališče o vključitvi Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost in o splošnih vprašanjih atlantskega zavezništva. Verske skupnosti v Jugoslaviji ZAGREB, 17. — Položaj verskih skupnosti v jugoslovanski družbi in gibanja v katoliški cerkvi po zadnjem vatikanskem koncilu sta glavni temi dvodnevnega posvetovanja družbenih in političnih delavcev, ki se je danes pričelo v Zagrebu. Na posvetovanju, na katerem bodo proučili tudi nekatera vprašanja idejnega dela, ki so vezana na delovanje verskih skupnosti zunaj cerkve, so navzoči poleg zastopnikov občinskih in okrajnih komitejev zveze komunistov Hrvaške, znanstvenih in političnih delavcev Hrvaške tudi zastopniki družbenih organizacij iz Bosne in Hercegovine, Slovenije in Srbije. Posvetovanje sta skupno organizirala fakulteta političnih ved v Zagrebu in skupina za proučevanje verskih vprašanj, ki jo je formiral izvršni komite CK ZK Hrvaške. Nikeziceva posvetovanja v Londonu LONDON, 17. — Razgovori o Bližnjem vzhodu in vojni v Vietnamu sta bili glavni temi današnjega dveurnega pogovora med državnim tajnikom za zunanje zadeve Jugoslavije Markom Nikežičem in britanskim zunanjim ministrom Georgom Brovmom v Londonu. Pogovor med ministroma in njunimi sodelavci je potekal v delovnem ozračju in se bo nadaljeval jutri. Danes sta obe strani obrazložili stališča svojih vlad o omenjenih vprašanjih, kakor sta jih obe delegaciji obrazložili v nedavni debati na zasedanju glavne skupščine OZN. Glede na obojestransko izraženo željo, da se važna mednarodna vprašanja rešujejo na mednarodni osnovi, se predvideva, da se bodo v istem duhu nadaljevali razgovori jutri, ko so poleg vprašanj s področja dvostranskih odnosov na dnevnem redu tudi nekatera evropska in druga mednarodna vprašanja. Po današnjih raz. govorih je minister Brown priredil kosilo v čast svojemu gostu. Pred začetkom današnjih razgovorov je državni tajnik Marko Nikezič v spremstvu veleposlanika Jugoslavije v Londonu Sarajčiča obiskal vodjo opozicije in konservativne stranke Edwarda Heatha, s katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Nikeziča je sprejel danes popoldne v svoji rezidenci v Downing bila, kot se je zvedelo iz krogov jugoslovanske delegacije, kriza na Bližnjem vzhodu in britansko-jugo-slcvanski odnosi. V daljšem razgovoru sta Wilson in Nikezič s svoji, mi sodelavci izmenjala misli o naporih za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in o zavzemanju obeh vlad za rešitev tega vprašanja, kakor tu- jugoslovansko-britanskih odnosov. Nocoj je jugoslovanski veleposlanik v Londonu Ivo Sarajčdč priredil v veleposlaništvu v čast državnemu tajniku Nikeziču sprejem, na katerem so bili britanski zunanji minister George Brown, številni člani britanskega parlamenta, britanske vlade, člani diplomatskega zbora in druge osebnosti. LONDON, 17. — Predsednik britanske vlade Wilson je izjavil nocoj, da Velika Britanija ((nima namena sprejeti negativnega odgovora na svojo zahtevo za sprejem v evropsko skupnost.* V DOKAJ RAZGRETEM OZRAČJU Poslanska zbornica je zavrnila stališča MSI in PLI glede dežel Danes bo govoril minister za notranje zadeve o aretacijah policijskih funkcionarjev na Sardiniji . Manifestacija za ubitega «Che» Guevaro RIM, 17. — Poslanska zbornica je na tajnem glasovanju zavrnila resoluciji misovcev in liberalcev glede členov predloga volilnega zakona o deželah. Za MSI in PLI je bilo oddanih 46 glasov. Zbornica je nato pričela razpravljati o prvih členih zakonskega predloga. Minister za notranje zadeve Ta-viani je v tej zvezi imel obširen govor, v katerem je obrazložil stališče vlade, pri čemer se ni omejil samo na volilni zakon, temveč je obravnaval celotno vprašanje dežel. Minister Taviani je dejal, da je treba dežele obravnavati s političnega vidika in ne kot neke avtarkične organizme, ki so zunaj splošnega državnega okvira. Zelo obširno je govoril o inštitutu prefekta, ki naj bi ostal in ki naj bi dobil v deželnem okviru nove naloge, pa čeprav bo izgubil nekatere tradicionalne aspekte. V tej zvezi je tudi govoril o možnosti tako imenovanih «rdečih področij*, do katerih naj bi prišlo, če bi bile ustanovljene dežele z navadnim statutom, in pri čemer je zavrnil obtožbe, da gre za nevarnost vsedržavne enotnosti, češ da dežele nimajo posebnih pristojnosti. Razprava o deželah se je nato dokaj segrela in je prišlo med debato o drugem členu do ostrega prerekanja, ker so liberalci in mi-sovci nadaljevali obstrukcijo in so zahtevali vrsto glasovanj iz čisto formalnih razlogov. Prišlo je tako daleč, da je neofašistični poslanec Roberti navajal ustanovno listino OZN kot argument za svoje razloge. V poslanski zbornici so danes obravnavali tudi številne interpelacije v zvezi z aretacijo policijskih funkcionarjev v pokrajini Sassari na osnovi zapornih povelj, ki jih je izdalo tamkajšnje sodišče. Danes so v razpravo posegli misovski, liberalni in komunistični poslanci, jutri pa bo odgovoril notranji minister. Desnica zagovarja policiste in to s formalnimi razlogi, češ da bi bilo bolje vse skupaj urediti v okviru upravnega postopka. Komunisti pa pravijo, da gre za prvi primer, ko se celotno vprašanje obravnava s širšega vidika. V Rimu je bila na pobudo združenja «Italija-Kuba» proslava smr ti «Che» Guevare, na kateri so govorili poslanec Luzzato (PSIUP) iilillltiliiiiliiiiiiintiiliiilliilitllliM„,,,„,ll)llllllll)lll)l(ll|||t||||||t|||)||||||||||||||||||||||||||1|||||||||t|||||||||||||||||||mJ|||||)||||||||||1|)|||t|t|||||||||||||||||||||||)||)||||| POSVETOVANJA 0 SREDNJEM VZHODU Kuznjecov in Goidberg pri U Tantu Izrael vztraja pri nepopustljivosti Po včerajšnji seji izraelske vlade so dali navodila predstavniku v OZN, naj se drži dosedanjega stališča NEVV YORK, 17. — Glavni taj- je v stalnem miru, ki naj se do-nik OZN U Tant je sprejel danes 1 seže z neposrednimi pogajanji med pomočnika sovjetskega zunanjega ; Izraelom in. arabskimi državami.* ministra Kuznjecova in ameriške- , Na seji vlade so proučili tudi mozga stalnega predstavnika Gold- nost imenovanja U Tantovega o-kerga- , sebnega predstavnika za Srednji Kuznjecov je po tričetrtumem , vzhod. Sklenili so, da se v tem razgovoru izjavil časnikarjem: «Go- primeru ne bodo oddaljili od du- vorili smo o važnih zadevah.* Goidberg se je pogovarjal z U Tantom približno eno uro in je pozneje izjavil časmkarjem: ((Govorili smo o številnih vprašanjih skupnega interesa in seveda tudi o Srednjem vzhodu.* Skupno mnenje opazovalcev je, da so govorili predvsem o Srednjem vzhodu. Nedvomno je bilo tudi govora o možnosti odhoda posebnega predstavnika OZN na Srednji vzhod. Predvideva se tudi sestanek med Kuznjecovom in Goldbergotn, ki pa ni bil še določen. Kuznjecov se je sestal danes tudi z drugimi osebnostmi, med katerimi tudi z egiptovskim zunanjim ministrom. V Jeruzalemu pa so po izredni seji izraelske vlade, na kateri je poročal zunanji minister Eban o sklepih glavne skupščine OZN in o stikih v New Yorku, sporočili, da ostane izraelsko stališče nespremenjeno, in sicer: ohranitev sedanjega stanja, dokler se ne bo iskala sporazumna rešitev z neposrednimi pogajanji. Sporočilo, ki so ga objavili po seji vlade, pravi, da arabske države vztrajajo pri nepriznavanju Izraela in nočejo začeti pogajanj. ('Spričo tega stališča, pravi izjava, bo Izrael še dalje krepil svoje položaje upoštevajoč bistvene potrebe ločenega stališča. Navodila v tem smislu so poslali izraelski delegaciji v OZN. Streetu predsednik vlade Wilson. i sv°je varnosti in svojega razvoja. Osnovni vprašanji razgovorov sta I Rešitev problemov tega področja Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezič je na obisku v Londonu. Na sliki Nikezič in Miša 1‘avieevič z ženama ob odhodu z beograjskega letališča Brandt zaključil obisk v Parizu PARIZ, 17. — Zunanja ministra Francije in Zahodne Nemčije de Murville in Brandt sta se ponovno sestala davi ob 10. uri. Pri sinočnjem prvem pogovoru sta govorila med drugim tudi o britanski zahtevi za sprejem v skupno tržišče, o odnosih med vzhodom in zahodom in o neširjenju jedrskega orožja. Današnji sestanek je trajal do poldne. V poučenih krogih izjavljajo, da so tudi danes govorili o britanski zahtevi za sprejem v skupno tržišče, o odnosih med vzhodom in zahodom in o Berlinu, o neširjenju jedrskega orožja, evratomu, o NATO in Srednjem vzhodu. Brandt je popoldne odpotoval z letalom iz Pariza v Frankfurt, časnikarjem je med drugim izjavil, da sta z de Murvillom govorila o mednarodnih zadevah in «o politiki pomirjenja, ki jo vodi zahodnonemška vlada v svojih odnosih z vzhodom*. Pripomnil je: »Menimo, da ta politika ni propadla, in jo bomo brez prevelikih iluzij vztrajno nadaljevali. S svojim francoskim kolegom sem govoril tudi o neširjenju jedrskega orožja, o NATO in o Srednjem vzhodu. Kar se tiče tega vprašanja so bili predlogi vlade za nas zelo dragoceni.* Neki časnikar je vprašal, ali je bila njegova naloga pri francoski vladi glede sprejema Velike Britanije v skupno tržišče težavna. Brandt je odgovoril: «Moja naloga ni bila težavna, toda so vprašanja, ki jih je treba rešiti. Menimo, da je treba ta vprašanja mirno proučiti in jih prihodnji teden obravnavati v Luksemburgu.* Ob prihodu na letališče v Frankfurt je Brandt izjavil: »Med svojim bivanjem v Parizu sem zopet obrazložil nemško stališče o izjavah ki jih je podal na Poljskem general de Gaulle.* Brandt je iz Frankfurta odpotoval v zahodni Berlin, da se sestane s kanclerjem Kiesm gerjem in z drugimi člani vlade. sta bili v nevarnosti na razburkanem morju, sta klicali na pomoč. Z ene od teh so odpeljali s helikopterjem eno žensko in nekaj b-trok. Tudi v notranjosti celinske Evrope ni stanje boljše. V Franciji je ponekod pihal veter s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Ob obali Zah. Nemčije so opozorili na nevarnost velikih valov. Na Holandskem so močni valovi poškodovali nov nasip ob Zuydersee. Slabo vreme je bilo tudi v Belgiji. V Zahodni Nemčiji je zaradi slabega vremena zgubilo življenje sedem oseb. Tudi v mnogih krajih Vzhodne Nemčije so viharji podrli mnogo dreves. Nad 150 vasi in manjših mest je ostalo brez električne energije. Izredno silna nevihta je zajela tudi Dansko. Močni valovi ogrožajo nasipe. Številne kleti so poplavljene. Cestni in železniški promet je deloma onemogočen in številna področja so brez električne energije. Izbruhnilo je tudi nekaj požarov. Manjša švedska ladja z 42 pota niki je nasedla na sipini blizu pristanišča Kopenhagen. Neka zahodnonemška ladja z 200 potniki pa ni mogla zapluti v dansko pristanišče Roedby zaradi razburkanega morja. poslanec Boldrini (KPI) in senator Bonacina (PSU). Predsedujoči pisatelj Zavattini je orisal lik padlega borca, po proslavi pa je sprevod demonstrantov hodil po osrednjih ulicah in so jim policisti preprečili, da bi prišli do ameriškega veleposlaništva. Kancler Klaus v Bolgariji DUNAJ, 17. Avstrijski kancler Klaus je v spremstvu zunanjega ministra Tončiča in drugih funkcio. narjev ter ministrov odpotoval danes popoldne na štiridnevni uraden obisk v Bolgarijo. Jutri zjutraj bo imela dunajska delegacija prvi sestanek z bolgarsko delegacijo in si bo nato ogledala jeklarno Kremi-kovioki blizu Sofije. V četrtek bodo avstrijski delegati odšli z letalom v Burgas ob črnem morju ter si ogledali razne centre tega področja in nekatera kmetijska podjetja. V petek se bo delegacija vrnila v Sofijo, kjer bo imel Klaus tiskovno konferenco, zunanja ministra obeh držav pa bosta podpisala sporazum o pravni pomoči med obema državama. Popoldne bo Klaus predaval na sedežu bolgarske akademije znanosti. 21. oktobra se bo delegacija vrnila na Dunaj. HAAG, 17. — Holandska komunistična stranka je sklenila, da ne bo poslala svoje delegacije ne proslave 50. obletnice oktobrske revolucije, ki bodo od 3. do 8. novembra v Moskvi. To so sklenili soglasno. Zadevna izjava pojasnjuje, da so to sklenili zaradi tega, ker «je bilo ob 23. kongresu sovjetske komunistične stranke ugotovljeno, da je centralni komite KP SZ tolmačil navzočnost neke delegacije kot priznanje politike sovjetske partije*. Romunija - SZ Moskva, 17. — Glavni tajnik ro-muske komunistične stranke Ceau-cesco je objavil dolg članek v moskovski »Pravdi*, v katerem poudarja potrebo večjega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Romunijo ob neodvisni politiki romunske partije. «Različnost gospodarskih, socialnih in narodnih razmer in različnost, ki se ugotavlja v fazah razvoja socialističnih držav, narekuje, da vsaka komunistična stranka zagotovi uveljavljanje načel marksizma leninizma v skladu s stvarnostjo vsake države,* piše Ceau-cesco. Zatem pravi Ceaucesco, da Je razvoj Romunije in Sovjetske zveze ustvaril pogoje za «širše sodelovanje na vseh sektorjih in za okrepitev prijateljskih odnosov*. Zatem se Ceaucesco zavzema za enotno fronto komunističnih držav proti ameriškemu imperializmu v Vietnamu in zagovarja ohranitev prijateljskih odnosov med Romunijo in Kitajsko. ..........................................................................................................lil,Hlinili DELO ODBOROV OZN Izjava o ukinitvi diskriminacije proti ženskam Pomanjkanje stanovanj na svetu Slabo vreme v Evropi LONDON, 17. — Preteklo noč je divjala nad vso Anglijo silna nevihta, ki je povzročila veliko škodo. V več krajih ob obali je veter dosegel hitrost skoraj 150 ki lometrov na uro ter je podrl mnogo dreves in telefonskih drogov. Mnogo hiš je bilo poškodovanih in poplavljene so bile obsežne površine. Ponekod so morali prebivalci zapustiti domove zaradi povodnji. Na obalnih področjih so morali rešilni čolni rešiti številne posadke manjših ribiških ladij. Močna nevihta je divjala tudi ob holandski obali. Odkritih je biloinile svoj sklep, mnogo hiš in nevihta je povzroči- V Ženevi so izvedenci odbora la precejšnjo škodo. Dve ladji, ki I OZN za stanovanja v svojem poro- NEW YORK, 17. — Socialni odbor Združenih narodov je včeraj soglasno odobril načrt izjave o ukinitvi diskriminacije proti ženskam. Načrt mora odobriti še glavna skupščina. Predsednica socialnega odbora, Jugoslovanka Mara Radič je izjavila, da odobritev tega načrta pomeni «eno najvažnejših odločitev v zgodovini Združenih narodov*. Izjava bo imela izvršilno vrednost le v tolikšni meri, kolikor bodo njena načela vnesli v zakonodajo posameznih držav. Izjava poudarja, da je diskriminacija proti ženskam neskladna s človeškim dostojanstvom ter z blaginjo družbe in družine. Ženska mora imeti pravico kupovati in upravljati dobrine, pred. vsem v zakonu, svobodno izbirati moža in biti udeležena pri odločitvah, ki se tičejo vzgoje otrok, kakor tudi imeti možnost ločitve zakona. Izjava priznava ženski pravico, da lahko potuje In zapusti državo, v kateri biva, brez dovoljenja moža, kakor tudi volilno pravico in pravico do javnih služb Gospodarski odbor OZN je vče raj sklenil, naj bo mednarodni razgovor OZN o razvoju 29. novembra v Atenah, kakor je bilo predviden ' Prejšnji teden so Sovjetska zveza in druge socialistične države izjavile, da se ne bodo udeležile razgovora, če bo v Atenah. Po včerajšnjem sklepu so te države umak Čilu ugotovili, da bo v desetletju 1962-1972 zapustilo v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki podeželje In odšlo v velika mesta okoli 200 milijonov ljudi. Glavni tajnik OZN je predlagal odboru, naj prouči vrsto ukrepov v državah v razvoju, da vidi, ali ne bi bilo umestno začeti informacijsko kampanjo v okviru ((mednarodnega leta stanova-nja»», da se pospeši zidanje stanovanjskih hiš za najpotrebnejše družine. Odbor bo zaključil svoje delo 25 oktobra Sindikalna posvetovanja v Ljubljani LJUBLJANA, 17. — V republiškem svetu sindikata Slovenije so se pričeli danes razgovori med delegacijama sindikata storitvenih dejavnosti Jugoslavije in sindikata gostinskih in turističnih delavcev Italije. Delegaciji, ki ju vodita tajnika obeh sindikatov Domenico Bianchieri in Brana Krinič, bosta razpravljali o razvoju trgovine v obeh državah in o nalogah v sindikatu Na današnjem sestanku so se zastopniki italijanskih sindikatov zanimali za razvoj trgovine v Jugoslaviji v pogojih reforme in nalogah sindikata, medtem ko so se zastopniki jugoslovanskih sindikatov zanimali za razvoj trgovine v Italiji in za položaj zaposlenih v trgovinskih podjetjih. Razgovori bodo trajali tri dni. Vreme včeraj: najvišja temperatura 21.5, najnižja 17.6, ob 19. uri 19.6 stopinje, vlaga 88 odst., zračni tlak 1015.3 stanoviten, nebo 8 desetink po. oblačeno, morje mirno, temperatura morja 21 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 1». oktobra Luka .. Sonce vzide ob 6.24 in zatone 0&j 17.16. Dolžina dneva 10.52. Luna vir de ob 17.17 in zatone ob 6jl5. jutri, ČETRTEK, 19. oktobra Etbin S SPREJETA NA SESTANKIH DOLINSKE SEKCIJE K Pl Resolucija KP! v zvezi z gradnjo tovarne «CrandiMotori pri Bol juncu Dokazati, da res ni mogoče graditi objekta pri Orehu - Spoštovati interese lastnikov zemljišč in občine - Onemogočiti gradbene špekulacjje na škodo etničnega značaja občine - Vprašanje svetovalca Cuffara tržaškemu županu Dolinska sekcija KPI je imela te dni dva sestanka članov, katerih so se udeležili tudi župan Dušan Lovriha, pokrajinski tajnik federacije Paolo Šema in člana pokrajinskega odbora Antonio Cuf-faro ter Franc Gombač. Razpravljali so o vprašanju razširitve področja industrijskega pristanišča in napovedane gradnje tovarne »Grandi Motori» pri Boljuncu. Po diskusiji, katere so se udeležili številni člani, so soglasno odobrili resolucijo, ki jo je predlagalo pokrajinsko tajništvo KPI. V resoluciji je predvsem poudarjena zahteva, da so spričo zaostritve gospodarske krize in zavlačevanja lanskih obljub, nujno potrebni krepki ukrepi za rešitev krize. Nato komunisti poudarjajo, da mora biti podjetje IRI-Fiat zgrajeno v Trstu in da mora imeti vse, kar je s tem povezano, javni značaj, saj se bo omenjena tovarna gradila tudi z državnim prispevkom. Glede lokacije pogojev za zgraditev tovarne in njenega delovanja, pa tržaška federacija KP in dolinski komunisti poudarjajo: 1. Izvedeti je treba takoj in brez sence dvoma, če zares ni moč in zakaj ni moč zgraditi tovarne «Grandi Motori« pri Orehu, in to na tak način, da bodo lahko vse prizadete krajevne ustanove povedale svoje mnenje o vseh plateh vprašanja. 2. Ce ne bi bila mogoča druga lokacija in bi morah zgraditi omenjeno tovarno pri Boljuncu, mora biti občina uradno obveščena kot partner in to v vseh fazah glede izbire lokacije, obsežnosti površine in vsakega nadaljnjega sklepa. 3. Cena za zemljišča in nepremičnine mora biti poštena in ne vsiljena pod pritiskom razlaščevanj. Pri vseh pogajanjih bi morah biti izločeni sebični posredniki. Najboljši način za zaščito interesov prizadetih kmetov in lastnikov pa bi morala biti konzorcialna in demokratična oblika s sodelovanjem kmečkih organizacij in občine, da se ne bi ponovila sumničenja, zavlačevanja in škoda, kakor med pogajanji z družbo SIOT. 4. Občina mora dobiti odškodnino za vso škodo na svojem imetju’ ki mora biti obnovljeno, toda ne na račun krajevne ustanove. 5. Enaki pogoji morajo veljati za morebitno razširitev področja industrijskega pristanišča v milj-ski občini, toda pogajanja morajo biti posebej. 6. Zemljišč, ki bodo vključena v območje ustanove za industrijsko pristanišče, se ne bo smelo upo- rabljati za gradbene špekulacije, kot v preteklosti, niti za gradnjo stanovanj, in to predvsem, da sa ne bi spremenil etnični značaj dolinske občine, kakor kakršnega koli drugega slovenskega področja. Cimprej je treba sestaviti medobčinski regulacijski načrt s sodelovanjem vseh krajevnih ustanov, da se za bodoče preprečijo poskusi raznarodovanja in divjih gradenj. 7. Že zdaj je treba poskrbeti, in to na račun ustanove za industrijsko pristanišče, IRI-Fiat in dežele, da bo med področjem industrijskega pristanišča in naseljem urejen zelen pas z drevjem, da se ne bo preprečil turistični razvoj področja. 8. Tako pri gradnji kakor pri o-bratovanju tovarne »Grandi Motori« in drugih podjetij je treba za gotoviti zaposlitev krajevne delov ne sile, in to brez politične, sindi kalne ali nacionalne diskriminacije 9. V upravnem odboru za novo industrijsko pristanišče morajo biti vključeni predstavniki dolinske in miljske občine. Nato pa je treba poskrbeti za nov državni zakon o ustanovi za industrijsko pristanišče. Tržaška federacija KPI in dolinski komunisti pripominjajo, da je to najmanj, kar se lahko zahteva, da se lahko zajamči industrijski razvoj, ki ga Trst tako nujno potrebuje. Vodja komunistične svetovalske skupine ing. Cuffaro pa je poslal tržaškemu županu pismeno vprašanje glede gradnje tovarne «Grandi Motori« v Boljuncu. Ing. Cuffaro najprej sprašuje župana, kako opravičuje svoje trditve o napovedi gradnje omenjene tovarne, predvsem če pomislimo, da je bilo od prve napovedi zgubljeno že eno leto. Razen tega pa ing. Cuffaro poudarja, da bi morah o tem problemu najprej javno razpravljati v občinskem svetu in s sodelovanjem vseh prizadetih krajevnih ustanov, zlasti glede ene ali druge izbire, upoštevajoč ne samo interese podjetja, ampak tudi vse socialne, tehnične in gospodarske plati vprašanja. Pokrajinski odbornik Rudolf (SS) odstopil Tržaški pokrajinski odbornik ?fl kmetijstvo Saša Rudolf je v skladu s sklepi sveta Slovenske skupnosti odstopil z mesta pokrajinskega odbornika. Odbornik Rudolf je MiiiiiiiiiiumauiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiimiifiiiimiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiimiiifiiiMiiiii SEJA DEŽELNEGA 0RB0RA Sprejet zakonski osnutek o obračunu za leto 1966 Odbor je začel tudi proučevati proračun za prihodnje leto Na predlog odbornika za finance Tripanija je deželni odbor včeraj sestavil besedilo zakonskega osnutka za odobritev obračuna za finančno leto 1966. Sedaj bodo osnutek poslali pristojni deželni komisiji, ki ga bo proučila in nato predložila deželnemu svetu 7 dokončno odobritev. Obračun za finančno leto 1966 je deželni odbor odobril maja meseca ter ga poslal odposlanstvu računskega dvora za ugotovitev njegove pravilnosti. Računski dvor je na seji 14. julija letos izjavil, da je obračun v redu ter ga je poslal deželnemu odboru s kopijo sklepa. Izvirnik m poročilo obračunskega dvora o obračuna pa so poslali predsedniku deželnega sveta. Deželni odbor Je včeraj tudi začel proučevati proračun za finančno leto 1968, ki ga je pripravil odbornik Tripani. Tako bo lahko deželni svet razpravljal hkrati o obračunu za leto 1966 in o proračunu za leto 1968. Skupna razprava o obračunu in proračunu bo korak naprej v primeru s sedanjo prakso, saj bodo imeli sve tovalci pred seboj celotno sliko deželnih posegov v preteklosti in v bodočnosti. bodo razpravljali na prihodnjih se. Stankih železniški strokovnjaki, ki bodo tudi sestavili podrobnejši tehnični načrt za izvedbo potrebnih del, pozneje pa se bo moral o tem izreči še upravni svet podjetja. 5 Danes ob 12. uri bo pred ladjedelnico Navalgiuliano javno zborovanje KPI, na katerem bo Claudio Tonel govoril o temi: «KPI in delavski problemi«. V četrtek ob 12. uri pa bo prof. Šema govoril pred podjetjem SALDA v Ul. Economo o krajevnem gospodarskem položaju. Skupščina PSI-PSDI za Sv. Jakob-Čarbolo Danes zvečer ob 20. uri bo na sedežu v Ul. Mazzini 32 skupščina sekcije združenih PSI-PSDI za Sv. Jakob-Čarbolo, na kateri bo sotaj-nik Oberdan Pierandrei govoril o temi: »Pobude za povzdig tržaškega gospodarstva«. odstopil, ker sta stranki leve sredine s predvideno razširitvijo EPIT kršili sporazume sklenjene preteklega januarja, ki predvidevajo, da mora kakršna koli razširitev biti v skladu z medobčinskim regulacijskim načrtom in ker niso sklicali komisije, ki bi morala o teh vprašanjih razpravljati. Kakor smo zvedeli, je v svoji odstopnici poudaril tudi, da bodo z razširitvijo EPIT zelo skrčene kmetijske obdelovalne površine v Boljuncu in v Dolini kar škoduje razvoju kmetijstva v naši pokrajini. Jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina je včeraj dopoldne obiskal sedež Slovenske kulturno gospodarske zveze, kjer se je zadržal v prijateljskem razgovoru s elani predsedstva. Ob tej priložnosti je obiskal tudi sedeže: Narodne in študijske knjižnice, Kmečke zveze ter uredništvo lista «Gospodarstvo» in Slovensko prosvetno zvezo. — Inž. Marjan Tepina je včeraj opravil tudi vljudnostni obisk na sedežu Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli in se je zadržal v razgovoru s člani sveta Slovenske skupnosti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SEJA DEŽELNEGA SVETA KPI in PSIUP predlagata drugačne izbire pri razdelitvi proračunskih prebitkov Šiškovič in Bosari (KPI) ter Bettoli (PSIUP) močno kritizirali politiko odbora, medtem ko je De Biasio (KD) hvalil zadevni zakonski osnutek Na včerajšnji seji deželnega sveta se je po odgovorih odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev nadaljevala razprava o za- zakonskem osnutku skoro noben svetovalec večine. Zakonski osnutek je popolnoma v skladu z gospodarsko in socialno politiko odbo- konskem osnutku o izrednih pri- ra. Odbor je pravzaprav vedno ostal spevkih za pospeševanje gospodar- zvest začetni liniji, to je politiki skega razvoja in višjega šolstva' v deželi. Gre za 10 milijard lir pre- bitka iz obračunov za leti 1964 in 1965, ki ga namerava odbor uporabiti v omenjene namene. V razpravo so včeraj posegli v glavnem komunisti, ki so odločno kritizirali politiko izdatkov in podpor leve sredine ter nakazali drugačne rešitve raznih vprašanj, povezanih s temi izdatki. Prvi je spregovoril v razpravi komunist Bosari, ki je dejal, da kritizirajo način uporabe omenjenih prebitkov celo nekateri demokristjani in socialisti. Gre namreč za prilagoditev politiki, ki je tako pri srcu ministru Colombu. Odbor nakazuje velike vsote za dejavnosti, ki bi lahko bile tudi koristne, toda vgčipg denana gre vsekakor tistim krogom, ki ga ne potrebujejo. Kakšna je politika deželnega odbora v tem pogledu, se vidi tudi iz tega, da se na vse načine poteguje za to, da bi privabil sem milanske gospodarstvenike. Po drugi strani pa se tu zapirajo tovarne, kot na primer «Eridania», v San Vito al Tagliamento. Pri tem podjetju je zanimivo, da so ga premestili v Šesto San Giovanni zaradi koncentracije. Tudi bi radi razni industrijci začeli kakšno pobudo le na podlagi nizkih plač in doslej so bili učinki prispevkov iz javnih sredstev nezadovoljivi. Z denarjem, ki ga namerava razdeliti dežela, ne daje novih pobud, marveč omogoča le, da se določenim krogom bolj splačajo investicije, do katerih bi vseeno prišlo. Na ta način se ne morejo rešiti gospodarska in socialna vprašanja naše dežele v celoti. Bosari je tudi kritiziral dejstvo, da govori zakonski osnutek pre več na splošno o izdatkih in daje pravzaprav odboru pooblastilo, da porabi denar izključno po svoji uvidevnosti Svetovalec Bettoli (PSIUP) je ironično dejal, da odbor zelo brezskrbno in nenačrtno troši denar. Nihče se ne vpraša, kaj bodo s tem denarjem dosegli. Zatem je omenil važno vprašanje prevozov delavcev na delo, ki Je zelo pereče zlasti v Pordenonu, kamor hodijo na delo delavci tudi iz daljnih krajev. Dežela je namenila poldrugo milijardo za industrijo, nič pa za prevoze. Zatem je omenil, da je odbor namerni veliko vsoto za trgovinske centre, toda ta denar bi bil pravilno potrošen, le če bi delovali ti centri na zadružni podlagi. Bettoli je tudi rekel, da je v deželi cel kup nerešnih socialnih vprašanj, da pa niso namenili od vsote, ki je sedaj na razpolago, v socialne namene niti ene lire. Zelo ostro je kritiziral politiko deželnega odbora, oziroma leve sredina komunist šiškovič. Najprej je pripomnil, da se mu zdi čudno, da ne spregovori v razpravi o tem treh resolucijah, ki so jih predložili demokristjani in misovci. ki jo ie vodil, ko v njem še ni bilo socialistov. Izbire odbora pa je dosledno vedno pobijala komunistična. svetovalska skupina. KPI je dala mnogo važnih predlogov, toda večina jim je vedno nasprotovala. Odbor je tudi vedno podpiral določeno industrijo in določene banke in njegove izbire bi lahko podprli z mirnim srcem tudi liberalci, medtem ko so vedno v nasprotju z interesi delavcev. Odbor je namenil prispevke za turizem, namesto da bi raje podprl kmetijstvo. Ce pa je sprejel kak ukrep v prid kmetijstvu, je šlo to vedno v korist veleposestnikom. Toda tudi glede turizma se podpirajo interesi manjšine in se ne misli na turizem kot na množično razvedrilo in oddih. Kar se tiče trgovinskih centrov, ostaja dvom, da bodo v Trstu dali milijarde tistim, ki jih ne potrebujejo. Tako bodo ti centri v rokah nekaj operaterjev in ne bodo pod nadzorstvom prebivalstva. šiškovič je izrekel dvome tudi glede prispevkov univerzam. Predvsem je dejal, da se ne ve, kako nameravajo porabiti denar, ki je na razpolago. S tem denarjem ni moč zadovoljiti nikogar, kajti govori se o potrebi ustanovitve fakultete za jezike in tehnološkega zavoda, medtem ko so v resnici zahtevali v Vidmu ustanovitev popolne univerze. Denar pa ne bi zadostoval niti za eno samo fakulteto. To pomeni, da se imajo za norca Tržačani in Furlani. Sploh pa bo Trst dobil od teh milijard zelo malo in je bil pri delitvi denarja vedno zapostavljen. šiškovič je v svojem govoru tudi dejal, da bi bilo mnogo bolj koristno. če bi del teh 10 milijard porabili za razna dela za utrditev zemljišč in reguliranje rek. Pri tem je omenil tudi Nadiške doline, kjer se prebivalstvo izseljuje in se je v 30 letih skrčilo na polovico. Za te kraje bi morali poskrbeti s primernimi manjšimi industrijskimi in obrtniškimi podjetji, da bi se ljudje lahko zaposlili doma in da ne bi tako množično zapuščali zemljo, šiškovič je še dejal, zakaj niso ob Morovem obisku zahtevali, da bi vlada dala deželi na razpolago sredstva na podlagi člena 50 deželnega statuta. Končno je še dejal, da je bil Morov obisk velika brezplačna reklama za podjetje Zanussi. Zadnji je spregovoril demokrist jan De Biasio, ki je zagovarjal zakonski osnutek in način razdelitve sredstev, češ da ima tudi socialni značaj. Kar se tiče trgovinskih centrov, je rekel, da bodo služili predvsem zbiranju kmetijskih pridelkov in njih predelavi, kar da bo v korist kmetom. Zato bi morali tudi kmetje soodločati pri vodenju teh centrov. Razprava o zakonskem osnutku se bo nadaljevala danes. Prav tako bodo razpravljali o V soboto povorka proti vojni v Vietnamu ■iiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiimiuiiinimiiiiuimiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Stavka delavcev lesne stroke Pokrajinski tajništvi FILCA-CISL, FILLEA-CGIL in FeNEAL-UIL sporočajo, da se danes ob 10. uri začne stavka lesne stroke za zahtevo po obnovitvi delovne pogodbe. Stavka velja za industrijski in obrtni- ški sektor. Ob 11. uri pa se bodo stavkajoči delavci zbrali na enotni skupščini v Ul. Pondares št. 8. Minister Scalfaro o dvojnem tiru na progi Trst-Benetke je kr Minister za promet Scallaro potrdil pokrajinskemu tajniku ščanskodemokratske stranke Colo-niju, da se uprava državnih železnic resno ukvarja z mislijo, da bi vnesla ponovno vzpostavitev dvotirne proge na odseku Cervignanc -Quarto D’Altino na progi Trst-Benetke, v drugo fazo svojega desetletnega razvojnega načrta, ki jo je začela realizirati v doglednem času. Državnim železnicam je bil namreč pred kratkim dovoljen predujem v višini 40 milijard lir, s temi sredstvi pa bodo opravili vrsto del, ki IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Traktor do smrti podrl žensko ki je v družbi spravljala seno Sodišče pogojno obsodilo vozača traktorja zaradi neprevidnosti, ker vozila na strmem terenu ni dovolj zavaroval Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama priredi v soboto 21. t.m. ob. svetovnem dnevu borbe proti napadu ZDA na Vietnam, manifestacijo s povorko od Trga Garibaldi do Trga sv. Antona. Zbirališče bo na Trgu Garibaldi ob 17.30. Sodeloval bo Trio Canzonie-re Veneto Alberta d’Amica. Občinska svetovalca Jelka Gerbec (KPI) in dr. Bruno Pincherle (PSIUP) sta predložila občinskemu svetu resolucijo, ki se glasi: »Občinski svet Trsta, mesta, ki bolj kot katero koli drugo pozna grozote vojne, izraža svojo solidarnost s svetovpirp dnevom proti vojni v Vietnamu, za katerega je dal pobudo odbor .za mobilizacijo ameriških študentov za 21. okt.« Zelo lep koncert orkestra «Akademije sv. Cecilije» Pod vodstvom svojega stalnega dirigenta Fernanda Previtalija je včeraj v gledališču «.Verdh nastopil Stalni orkester državne akademije sv. Cecilije. Orkester je pokazal v najvišji meri vse vrline, ki jih je mogoče od takega ansambla zahtevati. Na sporedu so bili Spontini (uvertura k Vestalki), Beethoven (V. simfonija), Ghedini (Arhitekture), Ravel (Ma mere l’Oye) in Verdi (Sicilijanske večernice). Vse je bilo odigrano tako, da je težko dati prednost tej ali oni skladbi. Navdušenje občinstva je bilo na koncu tolikšno, da so gostje še dodali (silno redka stvar na takih koncertih!) preludij k tretjemu dejanju Traviate, kjer je še enkrat prišla do polnega izraza virtuoznost violinistov. Imeniten koncert pa bi zaslužil tudi boljši obisk. Podelitev bonov za nakup šolskih knjig Miljska občina je sklenila, da bo dijakom srednjih šol podelila 106 bonov za nakup knjig, in to v skupni vsoti 1.023.000 lir. Od sobote je na oglasni deski na županstvu na vpogled prednostna lestvica za dodelitev štipendij in prispevkov za vožnje študentov, ki obiskujejo višje srednje šole in strokovne šole izven občine. Na zadnji seji občinskega odbora so med drugim poverili inž. Brunu Muku iz Trsta izdelavo načrta za dopolnitev občinskega vodovoda, kar bo skupaj znašalo 70 milijonov lir stroškov. Z obnovitvijo in izpo- bo- polnitvijo občinskega vodovoda do odpravili izgube vode in zagotovili zadostno dobavo vode tudi v poletnih mesecih. Ameriški gostje pri županu Spacciniju Včeraj je inž. Spaccini sprejel na županstvu župana ameriškega mesta Bangor Williama Hustona, demokratskega poslanca v ameriškem parlamentu in člana parlamentarne komisije za vzgojo Williama Ha-thawaya in šolskega skrbnika mesta Bangor Wendella Eeatona ter profesorja Antonia Marussija, predsednika mednarodne šole v Trstu. Ameriške goste je spremljal konzul ZDA v Trstu John C. Fuess. Ameriška delegacija se bo udeležila v Trstu ceremonije o pobratenju med šolstvom mesta Bangor in tržaško mednarodno šolo. Ob tej priložnosti je župan podaril Willia-mu Hustopu -pečat. tržaške občine iz 13. stoletja, gost pa je podaril inž. Spacciniju zlat ključ svojega mesta. iiiiiiitriiiiuiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin ODGOVORI OBČINSKIH ODBORNIKOV SVETOVALCEM Premalo mestnih redarjev za nadzorstvo v okolici Kako preprečiti onesnaževanje mestne okolice z odpadki? - Urejevanje stranskih cest v Barkovljah Pred dobrim letom se je pripetila v bližini državne ceste št. 58 na odseku med Opčinami in Fernetiči smrtna nesreča na delu pri kateri je izgubila življenje tedaj 56-letna Marija Pegan por. Škabar iz Repna 25. Do nesreče je prišlo na kraju imenovanemu «Na jami«, nekaj desetin metrov proč od državne ceste, blizu trase naftovoda Trst-Ingolstadt. Nesreča se je pripetila okoli 4. ure popoldne. V dolinico pod kraj ograde so prišli Roman Purič, njegov oče Ludvik, Marija Lazar, Irma Škabar in Danica Frandolič. Spremljala Jih je tudi pokojna Pe-ganova. Šesterica poljskih delavcev Je nameravala pograbiti seno v dolinici ter ga naložiti na prikolico traktorja. Traktor Je pripeljal na rob ograde Roman Purič iz Repna št. 13, jih predvideva druga faza deset-letnega razvojnega načrta. O vklju- Peganove. šofer je parkiral vozilo čitvi tega dela v drugo fazo načrta 1 na poševno ležečem zemljišču, ki star 33 let, ki je bil zet pokojne Peganove. šofer je parkiral vozilo je bilo poraslo s travo. Menil je, da je z gotovostjo zavrl težko vozilo s tem, da je vključil prvo zmanjšano prestavo. Zal to ni bilo dovolj učinkovito, da bi preprečil nesrečo. Roman Purič je zapustil vozilo ter se priključil grabljičem in grabljicam pri delu. Nenadoma se je težko vozilo (na prikolico so že naložili polovico tovora) premaknilo ter zdrvelo nazvdol. Ena izmed žensk je sicer glasno opozorila Peganovo na pretečo nevarnost, toda bilo je že prepozno. Traktor je podrl na tla nesrečno žensko ter jo povozil do smrti. Roman Purič je takoj naročil nekemu avtomobilistu naj takoj obvesti o nesreči karabinjerje na Op. činah. 2e nekaj minut pozneje je prispel tja tudi občinski zdravnik, k* pa je žal utegnil le ugotoviti, da je Peganova že izdihnila zaradi prebitja lobanje ter hudih notra- prišla tudi policijski zdravnik dr. Nicolini in namestnik javnega tožilca dr. Brenči. Po zaključeni preiskavi so policijske oblasti prijavile Romana Pu-riča sodišču zaradi nenamernega umora. Včerajšnja obravnava je potekla hitro, ker so sodniki zaslišali le nekaj prič: Danico Frandolič in Irmo Škabar ter karabinjerskega podčastnika, ki je vodil preiskavo. V teku tega leta je umrl Romanov oče, ki je bil tudi priča nesreče. Včeraj so sodniki menili, da Je Roman Purič ravnal neprevidno ter da je zato nenamerno povzgročil smrt svoje tašče Zato so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski iist na 5 mesecev in 10 dni zapora. Kazen je razmeroma nizka, ker so sodniki upoštevali splošne olajševalne okoliščine in dejstvo, da je obtoženec poravnal materialno škodo. Odvzeli pa so mu vozniško njih poškodb. Na kraj nesreče sta I dovoljenje za 6 mesecev. Odbornik za mestno policijo prof. Romano je odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca Pahorja, ki ga je opozoril, kako nekateri ljudje puščajo ob glavnih cestah izven mesta najrazličnejše odpadke in je zahteval strogo nadzorstvo mestnih redarjev. Odbornik pravi, da je nemogoče rešiti to vprašanje samo z nadzorstvom redarjev, ki ne utegnejo nadzorovati vseh krajev in koncev okolice. Tudi odkritje kršiteljev po raznih pismih in naslovih, ki jih najdejo med odpadki, ne da vedno zadovoljivih rezultatov, ker se mnogokrat dogaja, da se najdena imena nanašajo na osebe, ki nimajo s tem nobenega opravka. Zagotovil pa je, da bodo mestni redarji še naprej strogo nadzorovali okolico. Odbornik za zdravstvo dr. Bla-sina pa je v zadnjih dneh odgovoril na vrsto vprašanj svetovalcev. Tako je glede na predlog liberalcev Gasparinija in Traunerja o kratkem tednu lekarnarjev pojasnil, da se je občinska uprava izrekla proti kratkemu tednu samo v poletnih mesecih, ker tedaj določene izmene niso omogočile novih sprememb. Po počitnicah pa je občinska uprava dala svoj pristanek za nov razpored izmen lekarn, ki omogoča neke vrste polkratkega tedna, in kar naj bi se izvajalo, kot to predlaga deželno odbomi-štvo za zdravstvo in higieno, poskusno za tri mesece. Komunističnemu svetovalcu Su-pancichu je v zvezi z raznimi pritožbami prebivalcev v Ulici Flavia glede škodljivih hlapov, ki jih pušča neka industrija vezanih plošč, izjavil, da je občinski oddelek za higieno posredoval pri podjetju ter dosegel, da bodo namestili nove naprave, ki naj bi to preprečevale. Svetovalec Marij Grbeo (KPI) pa je naslovil na dr. Blasino vprašanje, v katerem je zahteval, nadzorstvo občine, da ne bodo razne menze dajale prašičerejcem svojih živilskih ostankov, ki lahko povzročajo širjenje prašičje kuge. Odbornik mu je zagotovil, da so vsi živilski ostanki iz menz izročeni pometačem ali pa jih menze same uničijo. Morebitna namestitev naprav za sterilizacijo teh ostankov ni v pristojnosti občinske uprave Odbornik za javna dela Mocchi ipa je odgovoril komunistični svetovalki Grbčevi glede ureditve nekaterih stranskih cest v Barkovljah. Mocchi pravi, da bodo popravili Ulico Panzera na odseku med železnico in hišno številko 214 na Fur. lanski cesti v okviru prihodnjih del o vzdrževanju mestnih ulic, glede Ulice Lavareto pa je dejal, as je ta zasebna, del Ulice Monco-lano v dolžini 120 metrov, ki je last občine bo občina uredila čim-preje. Glede Ulice Bonafata, ki je prav tako skoraj vsa zasebna, bo občina popravila samo zadnji del, ki meri 55 metrov in ki je njena last; del Ulice Boveto, med hišnimi številkami 19 in 42, čeprav je za sebna, bo občinska uprava popravila, ker je že mnogo let odprta Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA JUBILEJNE SEZONE 1967-68 Ivo Bmčič • V (Drama v treh dejanjih) Slovensko gledališče SG začne svojo sezono 1967-68 v S» boto, 21. t.m. ob 21. uri s slovens*' dramo Iva Brnčiča «Med štirimi st nami«. Režiser Branko Gombač. K' zervacija in prodaja vstopnic pri D* gajni Kulturnega doma. j Verdi „ . .»amer: Pri blagajni gledališča Verdi 'sveja nadaljuje sprejemanje prošenj » je , ' bonmaje za novo operno sezono 1» 1968, ki se bo začela 9. nov. z »e oUh i Režija: BRANKO GOMBAČ Kostumograf: Alenka Bartlova Scenograf: arch. Sveta Jovanovič PREMIERA V soboto, 21. oktobra ob 21. uri (premierski abonma) PONOVITVE V nedeljo, 22. okt. ob 16. uri (nedeljski pop. abonma) v sredo, 25. okt. ob 21. uri (I. ponovitev . abonma) v četrtek, 26. okt. ob 20. uri (dijaški abonma) v nedeljo, 29. okt. ob 16. uri (okoliški abonma) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. Tisti, ki so kupili vstopnice za koncert godbe mestne milice iz Ljubljane, lahko vstopnice izkoristijo za predstavo Slovenskega gledališča, ali pa jim bo na voljo pri blagajni Kulturnega doma povrnjen de- nar. Cenjeno občinstvo prosimo razumevanje. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Kvl Krožek KASTA pripravlja tečaj o plačah in socialnem zavarovanju, ki ga bo vodil dr. Drago Gantar in se bo vršil novembra in decembra. Vpisovanje od 23. oktobra dalje od 18. do 19. ure v Tržaški knjigami. Komisija za doraščajočo mladino pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Prijavijo^se lahko otroci od Vpisovanje otrok vsak dan v LgjH SKGZ, v pijuiuujo --"J uradnih urah na sedežu Sr Ul. Geppa 9. Razna obvestila Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da bo začela redna telovadba za otroke v četrtek, 19. t.m. ob 15.30 Ljudska prosveta Prosvetno društvo Barkovlje obvešča, da je vpisovanje v baletno Solu za javni prehod. Poleg tega odbor nik zagotavlja, da je bila Furlanska cesta, od hišne številke 219 do 260, delno že urejena, zgornji del pa da je zasebna lastnina. Kljub temu bo občina poskrbela najprej za kanalizacijo, nato pa jo bodo popravili; nič pa ne more občina napraviti za del ceste med hišno številko 157 in 169 na Furlanski cesti, ki je zasebna. v sredo in petek od 16. do 18. ure na sedežu društva. Vsa pojasnila dobijo Interesenti ob vpisu. * * * Od ponedeljka 16. oktobra so prostori Slovenskega kluba odprti od 18. ure dalje. Nova odloka o uresničenju deželnega statuta Na seji ki je bila včeraj, je ministrski svet odobril na predlog predsednika Mora osnutka dveli nadaljnjih odlokov, ki vsebujeta predpise o uresničenju posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine. S prvim odlokom se določa, da preidejo na deželo državne nepremičnine na deželnem ozemlju. Drugi osnutek dopolnjuje odlok predsednika republike štev. 735 od 9. septembra 1964. s katerim se je ustanovilo pordenonsko okrožje. S tem odlokom se premestijo v Por-denon nadaljnji obrobm državni organi in uradi. Osnutka bodo sedaj poslali v podpis predsedniku republike, nato pa Jih bodo objavili v Uradnem listu. S Združenje Italija . SZ sporoča, da je predavanje prof. Paola Seme, ki bi moralo biti danes na sedežu v Ul. Torrebianca, prenešeno na sredo, 25. okt. ob 20. uri. Spominske svečanosti za Ernestom Guevaro V petek, 20. t.m. bo v veliki dvo-rani Ljudskega doma v Ul. Madon-nina 19 svečana komemoracija revolucionarnega borca Ernesta «Che» Guevare, ki je padel kot borec za svobodo v Boliviji. Komemorativni govor bo imel senator KPI Vidali, predsedoval pa bo tajnik FIGC Da. rio Supancich. Mladi miljski komunisti so na svoji skupščini sklenili, da bodo poimenovali svoj krožek po Ernestu »Che« Guevari. V svojem sporočilu za tisk izražajo prepričanje, da Guevarova smrt ne bo zaustavila osvobodilnega boja narodov, ki Jih tlačijo fašistične vladavine in ameriški imperializem, temveč da bo Latinska Amerika v njegovem imenu še pojačala boj proti imperializmu. Spomin padlega revolucionarja Ernesta «Che» Guevare bodo jutri ob 19. uri počastili tudi na sedežu PSIUP na Largo Barriera Vecchla (Trg Stare mitnice). Govoril bo član vodstva tržaške federacije Fausto Monfalcon. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI POROKE Dne 17. oktobra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 81-letn.i Marcello To-sitti, 714etna Albina Skuk vd. Borri 85-letna Vittoria Cuppo vd. Urban, 77- letna Maria Iacovaz vd. Smdicl 78- 1 etni Giovanni De Rossi, 57-letni Michelangelo Guacci, 62-letni Zeffi-rino Basso, 2-letni Carmine Turtu-riello, 74-letna Maria Žepar vd. Fer-luga, 70-letna Rosa Selibara vd. De Carli, 81-letna Maria Mikus por. Ca 1, 78-letna Alba Perpich vd. Gligo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Oen-tauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SantlAn-na, Erta dl S. Anna 10. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.36) Biasoletto, Ul. Roma 10: Davanzo Ul. Bernini 4; Benussi, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). Delovanje policije V okviru posebnega delovanja za preprečevanje vsakovrstnih prekrškov zakona, so agenti letečega od. delka policije v zadnjih 24 urah patruljirali po ulicah v središču mesta in naprtili štiri globe šoferjem ki so prekršili cestni zakonik. Gledališča P 1300, «v-ca - • • iiltnT dijevim «Falstaffom». Abonenti » vili v lansko sezono bodo lahko v me), v« _■ možnosti obnovili svoje abonmaje* Uj®J 21. t.m. Po tem dnevu bodo nj^T® l®1 lanski prostori na razpolago nov set j prosilcem. Vse Informacije daje Ber-Ia l gajna gledališča Verdi (tel. 23-9« 'nemški Teatro Stabile JJičt Igralska skupina tržaškega T*?®! da Stabile je že nekaj dni na vaja« nes vit Turinu, kjer pripravlja predst^ocita j Goldonijeve komedije »Lažnivec*, ga^ katero bo začelo dramsko sezt»* n ' Katero do zaueiu uiamaAv - . T,, 1967-68. Režija je v rokah GianffJ »«> ca De Bosia, ki že mnogo let vo«nekega turinski »Teatro Stabile«. Predsta'Vega k se bo v veliki meri opirala na °rjwžnika ki jo je De Bosio pripravil v T^bomo , v sezoni 1963-64. V glavni vlogi .(L,, Ida bo nastopil Giulio Bosetti, V°r , v njega pa še Carlo Bagno, Giulio pi, Paola Bacoi, Elisabetta Bon«Kega Leda Palma in drugi. Sprir stal ta; V petek, 20. t.m. bo Piccolo^TM^bapred iz Milana predstavil v . francosko pevko «Barbaro», ki «0 ( ' Trstu začela svojo turnejo po It*! * ® in prvič izvajala svoj recital. Abot .viti jjs tl na sezono Teatro Stabile imajo padov odstotni popust. Rezervacija in Pr°jhodnon ja vstopnic v Galeriji Protti št. 2. rio jjs 36-372. slpritur. 'je t fPismo knjižei Nazionale 14.00 17.45 21,30 «11 z-.ivavo« Omar Shaciff. Rod s t c ■ g ^ Zivago« Omar Shaciff, Rod Julie Chrisfin. -*" Excelsior 15.30 «Un uomo per tVnt«es le stagioni« Technicolor. "L/e® pi Hiller, Led McKern, Robert Sri za Orson Welles, Susannah York. ‘'teh tr< žija Fred Zinnemann. r^)Varjat; Fenice 16.00 »Colpo su colpo« 1 nicolor. Frank Sinatra, Peter k gham, Deren Nesbitt, Nadia G<1 ®ut)U 1 Režija Sidney Y. Furie. «?Pring Eden 14.00 «11 piri grande colpo bi Se secolo« Technicolor. Kriminalka-čepra .Tea,n Gabin. Robert Stack. Jean Gabin, Robert Stack, falzjfjj ret Lee' - not»je pri; Grattacielo 16.00 »Le dolci Cassel, Frank Wolf. Pr?p.0 ^ v*berri"k mladini pod 14. letom. ------. . izkaznice. a d Ritz (Unca San Francesco Štev j(skega 16.00 «L’avventuriero» Technicvj|isa, u Anthony Quinn, Rosanna Scri-ljn «« DicVsirrl Trihncon Rita ** j no, Richard Johnson, Rita ‘•'Ij.r Young-_rf.. a' Alabarda 16.30 «11 lago worth. Režija Terence Young- ve labarda 16.30 «11 lago di sati^^erar Tcchnicolor-scope. John Karison. Film strahu. ijapadi Filodrammatico 16.30 «Femmin* -Med ^ prezzo fisso« Sexy film. P^^ter J]a Prepovedano mladini pod 18tc r- a tom. Moderno 16.00 «Da Berlino 1’a1 spor,. ‘pi^Nšfc se« Technicolor. Roger Harim, ^kateri gareth Lee. .S^dnj Cristallo 16.30 «Assicurasi veri »rinita Technicolor-scope. i(|btla n Capitol 16.00 «La Bibbia« Tech" jpj v lor. Film De Laurentis. a Parks. Peter OToole. Ava c- J* P ner. Zadnji dan. aKr S Garibaldi 16.30 «La donna dl paP “Pubj G. Lollobrigida, Sean Conneri ^.Se Aurora 16 30 «Da uomo a uom0» ^hia j. losalni technicolor. Titanus. mozn' Van Cleef' amAatke Impero 16.30 «Un uomo una fc. . e Velik uspeh Dear z A. Aim**_f Jev J. L. Trintignant. Technicolor ' ' drž; povedano mladini pod 14. let Ul Astoria 16.30 «11 piacere e 1’aISFe®(>i T,rhnirfilnp T,np Cnnrl, ClP , 1, a, , ne Spaak. Prepovedano mladih* 18. letom. Zadnji dan. Astra 16.30 «11 nostro agente F^^Va] Technicolor. Prepovedano ml^Prejo pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 »Caprlce, 13prSvet n nere che scotta« Technicolor- llstavr ris Day, Richard Harris. ..adtujL eale 16.15 «1 crlminadi della sia« Technicolor. Toni Russel, r h m ,pa - Ideale 16.15 «1 criminali della co Nero. Abbazia 16.00 «Delitto in gina« Crnobeli poln suspensa Dan Duerjea, H. Maršali. jKho SPDT vabi na zaključni Je*Lfhočj Izlet v planine 22 t.m., ko bori"|/ga y biskall Blegaš, ves odet v toP'\, ‘Žačpn. senske barve. Med potjo se bori / . ut stavili v znani bolnišnici Franj*' pj. Na povratku pa bomo —*“ “r ■ n' pokusili znamenite žlikrofe v , -- »e Vpisovanje na Prosvetni Vtl v*ji. y v veseli OJ Ul. Geppa 9. linu - cU^'r) tie Prosvetno društvo (Slavko * (flzja . • rlau nrlPAdi rlri#» 9Q nlftnhr3 perle« priredi dne 29. oktobra -ne ln prijatelje društva enonn. v‘u Uiijatcijc uiuju« kV Izlet v Skocljanske Jame, v V'« pT 'AISI Ajdovščino In Novo Gorico. VJ» r°une Jasnila In vpisovanje vsak veCrUEerjg^ 20.30 do 21.30 na sedežu dru> stadion «Prvl maj«. Darovi in prispevki Ob Metnici smrti Justa ^certl ^Miet — iher ri ruje Zora Košuta 1500 lir za no matico ln 1500 lir za Dija^0 pJo, tleo. KINO PROSEK -KONTOV El S* N z skih predvaja danes, 18. t. m., ob 19.30 film: AMORE IN 4 DIMENSIONI (Ljubezen v 4 dimenzijah) Igrajo: v MIOHELE MERCIER, SYLVA KOSCINA in PHILIPE LERO** Prepovedano mladini pod 18. letoid* hii to na tntii ,*n TjUX predvaja danes, 18. t. m. ob 18. uri pustolovski Paramount tlV^ TRIANGOLO DEL DEUTTO lika ; »Ustij >ni Sk 55 »a d *dožr te Ni. Via ?°V v «aš ,Vt «r, (TRIKOTNIK ZLOČINA) Igrata: EMANUELE RIVA in HARDY KRUGER Eerje *rahu ,'Prin »kisi b ra sbra ZAHODNONEMSKI PROBLEMI Springerjev monopol pod udarci javnega mnenja «Zaletavost» visokošolca so dogodki zanikali - Zgovorni podatki o vplivu založniškega koncerna na javno mnenje - Stališče «Skupine 47» -68 V » lovensM rimi str bač. K* pri W» Dan?^’ ~ Zadeva, o kateri /erdi ,sVfi/ra^amo govoriti, ni povsem nj za »j a' Problem se vleče že dolgo, >no vSriptik ie pre^ nedavnim prišlo do ’ h rJvili ^°S°dkov, ki so zadevo spra-rmd5 V0SPredje- za kaj gre? nmajetL 0 -Je pred časom neki levičar- > n^ihi»vpiTfti 1nier-ieni berlinski visokošolec nov* vrgel gesic 3reds^o|a jSn0košolcu ‘ega nihče več ne iivec», 'pa.- ” zadeva zadobiva vse dru- > sezotf ’ resno vsebino Gi1eatnfvrStiekedpajlSp?nger? To ni le ime piredst#eea oveka’ Pač pa ime prana 0#>ž4a 7C®rna’ ime največjega za-v TurJ5K)m. “ Zahodne Nemčije. Pozneje vlogi navedli nekaj konkretnih po- k?uo«*neW, ° obsegu dejavnosti tega B^S &ka? kPalja zahodnonem- stalPting-er v zadnjih časih polo TMtJbanrrl'? intelektualcev, predvsem ^vdlto^fc: 1111 krogov Zahodne Nem- ki W. J ' PAbon<*vih ikteh’ ko so bralci Springerje- 'rsSts-S.aisSSS.s: St. 2. t(no ,antemškega tiska* bolj kritič-PPrinp^ 1)0 njegovih listih, je triif> ■ naPravil usodno napako: l«i^njegovi časopisi so objavili J L;:-0 ut»ra» 80-letnega nemškega »giirwlitV- a Zweiga proti družbeni »H d°LiveliiHW v izhodni Nemčiji, kjer 1 Stel* so iju .nemški književnik živi. Ko _ rfintJo ■e’ Posebno v določenih za-P W da Sre za s,,re8a Štev. 'iškega ug?dek Je zelo prizadel nem-:ChniCSEa. ki n'lzevn’ka Guentherja Gras-SclH*in Dniik 6 znan kot zelo dinamičen llta delavFv,1Cn° močno angažiran javni PU satK^terarn-k0 avtor vrste zelo znanih r‘a VpreCn‘h del. Guenther Grass je hu. i*'apadei mburške televizije ostro nrnin* Jšled Urednike in tudi založnika. Pl* iper■'ISj?m je Grass rekel: »Smeti liZl 1P Kil J_ __ ------il a spop.' le bil, da bi se ustvaril 0dc^^etnši?ed Arnoldom Zvveigomin demokratično republiko, v ar»teri0n,. ,bodni : V. živi po svoji lastni svo-vert^krjpjj blri-.. Ta laž je bila raz-Klli*bila hPia’ ,vendar je žalitev, ki je T«!iu-Vp'satelii,adeta velikemu nemškemu Gjttem J '.ostala. Ponovno je bilo s - Jeno poznanje, da so listi koncerna v zvezni . v zahodnem Berlinu lomon Jltria f^.^Posobni, da na popolno-mus. ciQ2np socni način širijo tenden-* itk rje. color-:- držav; lV3 Sprtn dl pa8i%^JeVega fi^tkem vesti.. minili širijo Upajmo, da bodo v hgZt&SSiASSSS. leto1", no mogla rušiti demokratič-Zvezni republiki vladin* ^Zaključku svojega intervjuja nte FUfK)Zvaim^ški televiziji je Grass j ml^dprejo ^državljane, da naj se jZiju :a *naraščajočemu terorizira-Ice, 18nfSvet n„b?.ga mnenja*, in povabil color- bstavnnrnskega tiska, parlament in ,, fial^ružben„s°dišče, da naj zaščitijo ssel, f^m škpm"d-tev pred SPringer‘ Pa j6 0Dnod 'lv'm vplivom, bralce prim* idislijo | ril- naj pomislijo in pre-■"<> “ len»i,' ''katere liste bodo odslej ’ roke*. ensa “' jemali I- Spor ^5Protr,a. ned Springerjem in na-Prelm,nn-^egoveSa monopola se dt raz. v oster napad. To je jbomo Urntjivo. Zaradi ilustracije 1 Je54|hl°či tn^Vedli nekaj podatkov o b0Z,f«a tigi, ® ,nancga kralja nemške- Uv*’ j. jZačetku4"’ kar smo obljubili že v ve časopise odpade .n,'d*NodstPrir’gerje Ru Se t ^burgu in zahodnem Ber-_ etifPb nedeboifdvigne nad 70 odst. za^,.z>deio „Jab> ko mnogi časopisi ne enod^ai^ih 'm/ delež naklade Springer-v ViP^najS[ °v povzpne na 90 odst. >. Vs> ||b0dne ' .Jonov državljanov Za-^^o^tevo rpPPe 'em|je v roke Sprin-i dr Pustih ,eyy° to je cenen j^cionair,1 prinaša «sen- Springerjev kon- KoSuteJbjonov za ^^“Pridg -r-- luicg vesa nun ljaSk0 eijoi tud! svojo turistično agen-,V02b<; gramofonskih plošč, —zna5aap,lr;',a njePov letni pro-sših m a °koli eno milijardo nem-r / [dPlijara ■■ 10 se pravi okoli 160 C ^ v naši valuti. *SpieE ,Urski ilustrirani tednik **1: 4y Je pred nedavnim zapi-bko J^Prmgerjevih listih ni ve-Pdstliiv.j »a za bberalnost in po-- st' v njih vlada določeno enajst založniških ga tudi, da «spodkopava domovino*, da' «zastruplja vodo v studencu*, da «hoče kompromitirati Zahodno Nemčijo v očeh televizijskih gledalcev Vzhodne Nemčije*, kar je že na robu veleizdaje... Dva lista iz Frankfurta in Muenchna, ki sta zelo blizu socialnim demokratom, sta objavila Grassov odgovor na te obtožbe. Grass je v svojem odgovoru spomnil na to, da objavljanje vesti kake skrajno sumljive agencije — ustreza metodam, ki so se izpopolnile nekoč, v znanem Goebbelsovem propagandnem aparatu. Kar zadeva njegove trditve o «fašističnih metodah in teroriziranju javnega mnenja* pa je Grass obljubil, da bo prinesel konkreten dokazni material. Seveda se bo ta zadeva končala pred sodiščem, kajti Grassa so prijavili sodišču neki Springerjevi časnikarji. Toda za Grassa trdijo, da bi znal prinesti na sodišče zelo eksplozivna odkritja. «Kot pisatelj romanov zmorem veliko in lahko zdržim proces, ki bi trajal leta — je s tem v zvezi pripomnil Grass. — Toda čez tri ali štiri leta, ko bo izrečena razsodba, se bo javno mnenje vprašalo: ’Kaj je res nekoč obstajalo nekaj takšnega, kar je bil Springerjev koncern? Kaj je zares nekoč obstajal neki Springerjev tisk?’* Toda najhujšo obtožbo — seveda ne proti Grassu — je v zadnjih dneh objavila «Skupina 47», v kateri so včlanjeni najbolj ugledni in najbolj znani zahodnonemški sodobni književniki. Na svojem jubilejnem zasedanju ob 20-letnici ustanovitve je 77 zahodnonemških pisateljev članov te skupine, podpisalo resolucijo, s katero se proglaša popoln bojkot vsega Sprin-gerjeva tiska. V tej resoluciji med drugim be- «Springerjev koncern nadzira 32,7 odst. vseh nemških listov. Zaradi tega je objektivno informiranje javnosti v nevarnosti. Pisatelji, člani 'Skupine 47’, smatrajo, da ta koncentracija omejuje in krši svobodo mnenja in s tem ogroža osnovno parlamentarno demokracijo v Nemčiji. Zaradi tega smo sklenili: 1. Da ne bomo sodelovali v nobenem listu ali časopisu Springer-jevega koncerna. 2. Od naših založnikov pričakujemo, da ne bodo objavljali nikakršnih objav o naših knjigah v nobenem listu ali časopisu Sprin-gerjevega koncerna. 3. Prosimo vse književnike, publiciste, kritike in znanstvenike, kolege iz PEN kluba ter vse člane nemških akademij, da ponovno proučijo, ali ima še smisla, nadaljevati s sodelovanjem s Springerje-vim koncernom.* PRED 25-LETNICO STALINGRAJSKE BITKE Na Mamajevem kurganu so postavili spomenik Večerne sence (Foto M. Magajna) ■m......ml.............................................................................................11................................... PETDESET LET RAZVOJA PODJETJA ZANUSS1 Od obrtniške delavnice do mogočne industrije V šestih neodvisnih obratih dela 10.000 ljudi - Dnevna proizvodnja 9500 kosov končnih izdelkov - Mednarodna koprodukcija Tudi na Norveškem se \e dni ubadajo : zadevo monarhije |t%T‘lie vesti*. itSontrolira rt,,;:’- ^ dnevnikov, tednikov . 8 skupno naklado 16 mi-'zvodov Poleg tega ima ERO^ letof1 Sumn- - boet^o bni.e pasprot: razumnikom, IH StllHpntr»m lri gg upa- r fiin" ro denT študentom, ki „ _r_ ,razPihm trirati; v niih se žolčno tlalsnpiir anl-'komunizem in nacio-j^abzem...* vršjin SVe^anih zborovanjih, ki se Pa driV -l°v' berlinski centrali ali ^IpžtiiJD sedežih tega velikega %>rin.,„ke8a podjetja so neredko tišje ilev' gosti predvsem naj-»osti. p avne in politične oseb-^Pritjgp 0 Grassovem napadu na tPov ya pe je enega teh spreje-hppsk„ ,1rži1 tudi neki minister V ZašeiU, S jringerja vzel s® žr»5-1 ^bščinah se je na Gras-Eerjp..' pel plaz ni padov iz Sprin-Sfamn'" 'st()v Obtožili so ga «ne-Spfjn_e klevete*, ker je metode tašistr r-evih naložb primerjal s enimi metodami Obtožili so Ob prisotnosti predsednika vlade Mora je podjetje Zanussi iz Pordenona proslavilo v nedeljo 50. obletnico svojega obstoja. Pred 50 leti je Antonio Zanussi, oče sedanjih lastnikov, postavil v Pordenonu obrtniško delavnico, v kateri je začel izdelovati štedilnike na drva, danes pa je podjetje Zanussi eno največjih v Evropi, ki proizvaja najrazličnejše gospodinjske stroje, televizorje in druge električne in elektronske naprave. V sedanjem naglem tehničnem razvoju se vzporedno z gospodarskim razvojem zlasti v razvitih deželah, neverjetno hitro razvija tudi potrošnja gospodinjskih strojev. Sedanja potrošna družba u-stvarja iz dneva v dan nove vzorce, vedno bolj izpopolnjene naprave in proizvode, v katerih prednjači elektronika. Zato je tržišče za te proizvode še vedno neizčrpno in se bo toliko bolj večalo, kolikor bodo razvite države pomagale nerazvitim do njihovega gospodarskega napredka. Tehnični napredek proizvodnje pa je omogočil, da velike tovarne lahko vržejo na tržišče svoje proizvode po znatno nižjih cenah kot pred desetimi ali celo petimi leti. Popolna ali delna avtomatizacija vseh proizvajalnih oddelkov, osredotočenje ne samo proizvodnje, marveč tudi orodnih strojev in elektronskih naprav v enem samem podjetju, zaposlitev velikega števila tehnikov in načrtovalcev, ki imajo nalogo, da iz dneva v dan ustvarjajo nove, vedno bolj izpopolnjene stroje, je omogočila v nekaterih primerih neverjetno hitro rast podjetij, ki so bila še pred desetimi leti na povprečno nizki proizvajalni ravni. Eno od teh podjetij, ki se je zlasti v zadnjem desetletju vključilo v najsodobnejši proizvajalni in prodajni postopek, je brez dvoma podjetje Zanussi v Pordenonu. Kaj so v tem podjetju naredili predvsem v zadnjih 20 letih, ko so šele začeli proizvajati na industrijski ravni, je nazorno pri kazal v svojem govoru na sveča nosti v ogromni lopi odpremnega oddelka pooblaščeni upravitelj in dustrijske družbe «A Zanussi* inž. Line Zanussi Od obrtniškega obdobja odnosno od prvih začetkov industrijske proizvodnje v prejšnjih desetletjih, je podjetje Zanussi po vojni začelo vrtoglavo rasti: Leta 1947 je meh. 250 uslužben cev, ki so proizvedli letno 20.000 kosov končnih proizvodov. Napra ve podjetja so obsegale 10.000 kv. m pokritega prostora; leta 1957 je bilo v podjetju Za nussi zaposlenih že 1200 uslužbencev, proizvodnja pa je poskočila Kompleks Zanussi v Pordenonu na 250.000 kosov končnih proizvodov na leto. Naprave so tedaj obsegale 35.000 kv.m pokritega prostora; leta 1967, se pravi letos, je v tem podjetju zaposlenih 10.000 u-službencev, ki izdelajo letno 2 milijona kosov končnih proizvodov. Pokrid dei delavnic in drugih naprav pa obsega 400.000 kv.m površine. Ti podatki nam pričajo ne samo luiiiMmiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiimmiiitiiiniiiiiiiiiiiii Naraščanje proizvodnje v Sovjetski zvezi MOSKVA, 17. — Navajajoč podatke, ki jih je objavilo generalno vodstvo statističnega urada, agencija Tass sporoča, da je bil sovjetski gospodarski načrt za pr vih devet mesecev letošnjega leta v celoti prekoračen. V primerjavi z ustreznim obdobjem lanskega leta se je industrijska proizvodnja povečala za 10,5 odst. V raznih panogah je proizvodnja v prvih devetih mesecih zabeležila sledeča povečanja: električne energije so v prvih devetih mesecih letošnjega leta proizvedli za 34 milijard kWh več kot lani, nafte so načrpali 17 milijonov ton, cementa so proizvedli za 3,5 milijona ton več, tekstilnega blaga za 311 milijonov kv.m, obutve pa za 31 milijonov parov več kot v prvih devetih mesecih lanskega leta. o naglem porastu števila zaposlenih in vzporedno s tem tudi proizvodnje, marveč tudi o naglem tehničnem napredku in hitrem proizvajalnem tempu, saj je bilo še leta 1957 razmerje uslužbenec — proizvodnja povprečno okrog 1:20, letos pa je to razmerje poskočilo na 1:200, se pravi, da se je proizvodnja r,a enega uslužbenca za desetkrat povečala. V 50 letih življenja je podjetje Zanussi prodalo na trgu 8 milijonov kosov svojih proizvodov; 40 odstotkov celotne sedanje proizvodnje gre v izvoz na vse kraje in konce sveta, letos bo podjetje izdalo za plače uslužbencev 7.5 milijarde lir, kar znaša 750.000 lir povprečno na uslužbenca od najvišjega funkcionarja do poslednjega delavca. Da si bomo lažje ustvarili sliko tega industrijskega velikana, ki je v zadnjih letih posredno ali neposredno omogočil tudi velik porast prebivalstva v Pordenonu, ter njegovo modernizacijo, naj navedemo še, da ima družba Zanussi dejansko 6 neodvisnih industrijskih obratov, v katerih dela, kot smo že omenili, 10.000 uslužbencev, ki proizvajajo dnevno 9500 kosov končnih proizvodov; da Zanussi izvaža svoje proizvode v 102 državi; da ima mnogo pogodb o koprodukciji v tujini; da pripelje in odpelje letno v obrate Zanussi in iz njih 25.000 tovornjakov s prikolico ter 5000 železniških vagonov. s. š. Hiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na račun vašega dela bo cel kup kritik. Nekdo vam bo dal zelo primeren nasvet, da ne boste rinili z glavo skozi zid. BIK (od 21.4. do 20.5.) Povežite se spet s svojimi nekdanjimi sodelavci. Prišlo bo do razčiščenja glede nekega spora. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nepričakovano boste prišli do nekega dobička ali finančnega uspeha. Ne nasedajte tujim govoricam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Uresničiti bo treba neke načrte, kar pa ne bo tako lahko. Več poguma, da ne boste nekje občepeli LEV (od 23.7 do 22.8.) Dobre vesti glede vaših pobud. Ne računajte z gmotnimi rezultati. Podpora s strani ljubljene osebe DEVICA (od 23.8. do 22.9.1 Bodi te do skrajnosti pozorni, da vam neki posel ne ubeži. Vsi vaši dobri navdihi bodo ostali brez rezultata. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) sklepanju večjih poslov bodite nekoliko previdni. Sosedi si bodo brusili jezike na vaš račun. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Olajšave v poslovnem delovanju šibkejši rezultati. Svojih težav ne obešajte na veliki zvon. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Popravite, kar ste zagrešili, in vse bo prav. Tudi če kaj ni tako, kot bi želeli, naj vas to ne spravi slabo voljo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vsestransko dobro vzdušje in mir poslovnem krogu. Tudi kar zadeva srčne zadeve, ste lahko mirni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če niste prepričani v svoje sodelavce, prevzemite vse delo nase. Ne ozirajte se na mnenja nevoščljivcev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izboljša nje v poslovnih zadevah. Neki sorodnik se bo znašal nad vami in vašo hladnostjo. Javno mnenje se postavlja na si je izbral za ženo dekle stran princa, ki iz meščanske družbe Monarhije delajo sive lase tudi tistim, ki jih zagovarjajo. Na Angleškem na primer se zadnje dni ubadajo s princeso Margareto, ki jo je njen mož Tony Armstrong Jones slikal tako, da kaže preveč golih ramen. Z druge strani se na Angleškem jezijo tudi na moža same kraljice, ki da preveč potuje in da se na svojih potovanjih spogleduje tudi z drugimi ženskami. Pri nas v Italiji, smo imeli pred nedavnim manjši škandalček, ko se je ena izmed struj med monarhisti postavila proti nekaterim članom družine bivšega kralja, ker aa je njihovo vedenje neprimerno za kraljevsko 'hišo. fce hočemo ‘ha: daljevati z navajanjem takšnih »nevšečnosti*, moramo navesti tudi demonstracije, ki so jih iranski in drugi študenti priredili iranskemu kralju med njegovim obiskom v Zahodni Nemčiji in drugod, ko jc bil ta na nekem svojem službenem potovanju. Sedaj je na dnevnem redu monarhistična «kriza* na Norveškem. Norveški tisk je pred dnevi objavil vest, da se princ Herald namerava oženiti s hčerko nekega bogatega trgovca. Dan pozneje je prišla uradna vest, ki je na poved demantirala, češ da se bo princ Herald oženil z neko švedsko princeso. Toda... Prof. Trygve Buli je pred nedavnim predaval v združenju konservativnih študentov. O norveški monarhiji je rekel: »Najbolje bi bilo, če bi mogli ohraniti monarhijo, kakršno imamo že od leta 1905. Če pa nam to ne uspe, bi ne bila napak niti republika, tretja možnost pa je monarhija, ki bi ne bila v tolikšni veljavi. Ta možnost se obeta v primeru, če se princ Harold oženi z dekletom iz meščanske družine. Pri vsem tem pa bi bilo najhujše — vso zadevo odlašati*. Takšno je mnenje prof. Try-gveja Bulla. Norvežani se sicer ne ukvarjajo veliko s problemi monarhije, s problemi svoje kraljevske družine, vendar pa se začenjajo zanimati za problem princa Heralda, ki je star zp 30 let, ni pa še poročen. Norvežani se sprašujejo, kaj čaka. Pri tem pa je njegova zveza s hčerko že omenjenega trgovca znana vsem, saj se vleče že več let. Toda za takšno poroko bi moral princ Herald prositi pristanek parlamenta. Parlament pa je doslej pokazal, da ni preveč navdušen za Heraldov načrt. V zadnjem času pa se je norveški tisk opredelil za princa in opravil svoje tudi v javnem mnenju, tako da se na stran princa Heralda in njegove poroke z meščanskim dekletom postavlja vedno več norveških ljudi. Seveda s tem ni rečeno, da ni Norvežanov, ki so drugačnega mnenja. Kakor vidimo, je tu problem, za nekatere celo velik problem, ker da ne gre samo za njegovo politično, pač pa tudi povsem človeško plat. Za princa bi bilo najbolje, če bi mu dovolili, da se odloči, kakor sam hoče, ah da mu odvzamejo krono. Proglasitev Norveške za republiko bi dejansko zadovoljila obe plati. Toda prav sedanje razmere v deželi ne govorijo preveč za republiko. Na vladi so namreč liberalci, ki se zavzemajo za monarhijo. Če bi se princ hotel zares oženiti s trgovčevo hčerko, bi se torej moral odpovedati prestolu. V tem primeru pa bi mu vendarle mnogi očitali, da je »izdal deželo*. Rekli smo, da se norveški človek v povprečju ne zanima veliko za monarhijo, toda monarhija je na Norveškem vendarle nekoliko pomembnejša kot v ostalih dveh skandinavskih deželah, ki sta še vedno ostali pri monar hiji. Ko so Norvežani 1905 dobili kralja, so tega dobili iz Danske, od katere so dobili tudi neodvisnost. Ko so Nemci v drugi svetovni vojni napadli Norveško, se je kralj s svojimi vojaki umaknil proti severu in zapustil deželo šele v trenutku, ko že ni bilo več drugega izhoda. Kljub vsemu temu pa norveški kralj ne sedi na preveč tračem prestolu. Zato princ Herald sme upravičeno reči, da «mu ni veliko do krone*. Pred nedavnim je v zvezi s tem rekel: Ko se vozim po Oslu, upravljam vozilo sam. Lahko se ustavim, kjer hočem, pomenim se s komer koli hočem. Državljani pa se mi lahko približajo, kadar jim ,je _vo- lja.» iirlnn'\i mi Princ Harold v tem ni preti raval. To je že tradicionalna slika nordijskih kronanih glav. In vendar je tudi takšna kraljevska družina, ki je zares demokratih na, prišla v težave... V začetku omenjeni prof. Try-gve Buli je za norveško kraljev sko družino in monarhijo naspion našel rešitev. Profesor pravi: »Naj nekdo v parlamentu predloži, da se Norveška proglasi za republiko. Če ta predlog ne naleti na odobravanje, je stvar jasna. Če pa je treba princu Haroi-du prepustiti svobodne roke, dajmo mu svobodo, pa čeprav bi tem dobili nekakšno polovično republiko. Sicer pa imata ooa sistema — kraljevina in republika — svoje slabe plati.* S tem soglašajo vsi, toda najhujše je, da je treba zadevo princa in njegovega meščanskega dekleta rešiti. Poroka že 30 letnega princa se ne more več odlašati. Morda bo k temu precej pripomogel norveški tisk, ki se je odločno postavil na njegovo stran in ki močno vpliva na javno mnenje. Preteklo nedeljo so v Volgogradu, nekdanjem Stalingradu, odkrili monumentalen spomenik junakom, ki so pred skoraj 25 leti dali svoja življenja v bitki, ki je prešla zgodovino kot stalingrajska bitka. Spomenik obstaja iz več grup kipov in je zamišljen kot nekakšna celota, ki se zaključuje na vrhu Mamajevega kurgana, to je grička, s katerega vrha se širi razgled na vse mesto in na Volgo. Na vrhu tega grička je več desetin metrov visoka simbolična ženska figura z mečem v roki, ki nosi ime «Mati-domovina». Spomenik je delo sovjetskega kiparja Jevgenija Vučetiča. Med odraslimi ljudmi, med srednjo generacijo in še posebej starejšimi ljudmi menda ni nikogar, ki bi v onih dneh pred 25 leti ne bil gledal z določeno zaskrbljenostjo proti Vzhodu, proti ruski fronti, kjer se je tedaj vodila ena izmed odločilnih bitk v drugi svetovni vojni. Ne smemo misliti, da je bila to kratkotrajna bitka, kot na primer bitka pri Kursku, ko je trajala dober teden dni, ali bitka na zahodnem bojišču ob izkrcanju za veznikov po 6. juniju 1944. Stalin grajska bitka je trajala polnih 200 dni. Začela se je sredi poletja 1942 in končala prve dni februar ja 1943, ko je nemški vojskovodja general von Paulus pristal na pre dajo. Te podatke navajamo pred vsem za mlajšo generacijo, toda tudi za tiste, ki so morda že pc zabili na strahote druge svetovne vojne. Za bitko pri Stalingradu nekateri trdijo, da je bila odločilna bitka druge svetovne vojne, tem je morda tudi nekaj pretiravanja, kajti drugi trdijo, da je bila »bitka jekla* pri Kursku še važnejša, ker je nacistična vojska v tem srečanju 7.000 tankov in oklepnih avtomobilov zadobila svoj dokončni udarec, od katerega se ni več opomogla. Toda med odločilne bitke bi mogli šteti tudi kako drugo pomembno bitko, ne primer tudi veliko bitko pri izkr canju zahodnih zaveznikov, kajti ni res, da je le ena bitka odločilna, ker so odločilne vse, pa če prav so manjšega obsega, ker se njihov vpliv, njihov delež m upoštevati v celoti. Vrnimo se k stalingrajski bitki. Na prostoru kakih 100.000 kv. Kin zahodno od Volge in severo-zahod-no ter južno od Stalingrada ter v samem Stalingradu so se burili na eni strani Nemci, na drugi strani rdečearmejci z vsemi raz-- J položi ji vinil "silami!'; Všekakdr je to bila največja bitka, saj računajo, da je na obeh straneh sodelovalo v njej okoli dva milijona ljudi. Nacistična Nemčija je v tej bitki izgubila več sto tisoč svojih vojakov. Nad 100 tisoč Nemcev je tu padlo, 330.000 še živih Nemcev pa se je nato predalo. Von Paulus, ki ga je Hitler tik pred predajo povišal v maršala, se je dolgo upiral na področju med Volgo in Donom in tudi ko je bilo vsakomur jasno, da nima več izhoda, ni hotel popustiti, pa čeprav je bil za predajo že ves njegov štab« Prav zaradi tega je ta bitka imela tudi izredno veliko človeških žrtev, na ze omenjenem Mamajevem kurganu, to je gričku, ki je zaradi svojega strateškega položaja šel večkrat iz rok v roke, je ob koncu bitke ostalo na vsakem kvadratnem metru več sto kilogramov jekla, železa, nabojev, bomb in drugega streliva. Zgodovinarji trdijo, da ni nobeno bojišče v vsej zgodovini oilo tako krvavo, kot je bilo prav bojišče na tem griču. Na nedeljski proslavi je sodelo- valo veliko bivših borcev iz ta bitke. Med njimi je bil tudi nekdanji podčastnik Pavlov, ki je s skupino svojih vojakov 58 dni držal v rokah neko hišo v mestu, bolje povedano njene ruševine, in s tem preprečeval Nemcem, da bi prodrli do Volge. Ta hiša nosi danes ime »Dom Pavlova* v čast junaškemu podčastniku. Ta primer smo navedli kot enega izmed številnih podobnih primerov, ki so omogočili Rdeči armadi, da je zmagala v tem odločilnem spopadu. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Šopek slovenskih - 12.00 Kitarist Pizzigoni -12.10 Liki iz naše preteklosti: Franc Svetličič - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba iz filmov in revij - 17.00 «Musici del Friuli* - 17.20 Odvetnik za vsakogar - 17.30 Orkestra Acquaviva in Gold 18.00 Korali Orlanda di Lassa - 18.15 Umetnost in prireditve -18.30 Slavni solisti v Trstu - 19.10 Zdravniška posvetovalnica - 19.20 Raz-kuštrane pesmi - 20.01) Šport - 20.35 Simfonični koncert - v odmoru: Za vašo knjižno polico - 21.50 Nekaj jazza - 22.00 Solisti lahke glasbe - 22.45 Sentimentalne pesmi. Trst 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Istrski motivi - 13.40 Tretje dejanje Busonijeve opere «La spo-sa sorteggiata*. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila - 7.15 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 11.45 Glasbeni zmenek - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.50 Male skladbe velikih mojstrov - 14.45 Prodajalna plošč - 15.30 Trije pevski zbori - 16.30 Otroški kotiček - 16.45 Operne skladbe - 17.15 Glasbeni spored - 17.40 Narodne pesmi -18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ritmi - 22.10 Orkester - 22.35 Beethoven in Schubert. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.07 II. program IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Guttoso v Torbandena Galerija Torbandena pričenja tretje leto svoje dejavnosti v povečanih prostorih z razstavo risb in olj enega izmed najpomembnejših in tudi najdoslednejših ustvarjalcev sodobne italijanske umetnosti. Je to Renato Guttuso, po rodu s Sicilije in najmočnejši po-bornik povojne nove stvarnosti. Vsebinsko je ostal zvest tej struji vse do danes, čeprav je v svojem slikarskem razvoju uspel nje iztrpinčeni svet življenja vsakdanjih ljudi izražati vedno bolj osebno v poenostavljanju risbe in osredotočenju iste na najpreprostejši izraz dogajanja. Ta značilnost izstopa posebno vidno v vrsti risb, ki tu po obsegu dosežejo dvometrsko risbo sedeče ženske. Vendar se Guttuso v mnogih risbah žena ne laska njihovi lepoti, saj so njegovi modeii večkrat kmečka dekleta, ki brez upov merijo nočne ulice velemest. Srečamo jih v dveh velikih oljih «Prebujenje» iz starejše dobe, in v «Ležeči goli ženi» iz novejšega časa, kjer hladno surovost sivega okolja poudarja z žolčno zeleno obdelavo, medtem ko to v prvem podaja z razrvano razgibanostjo, ki je tako značilna za večino Guttu-sovih del. Vsekakor je to slikar grobega življenja in ljudi, ki svojo preobčutljivost prekriva s kruto barvo in črtnostjo oblik. Naravno je, da Guttuso, ki je lani v Moskvi prejel visoko priznanje, tudi tu prikazuje lastno povezanost z delavskim gibanjem v olju rudarjev sicilskih žveplam in v risbah mož z razoranimi offfcizi, ki napeto čt-tajo široko razgrnjen dnevnik, dočim nasprotstvo med trudom za golo življenje in blodno razsipnostjo skuša Guttuso ponazoriti z istočasnim prikazom velike slike vrtinca žensk, nekakega harema, poslednjega egipčanskega kralja, katerega fotografije telesne obilnosti je vlepil mednje. Če je v tem delu ženska predmet naslade, pa je v drugi risbi žrtev sadističnih morilcev. Guttuso je predvsem slikar usod malih ljudi. So pa tu tudi dela čisto slikarsko izvirnih zasnov. Menimo s lem veliko olje s kozorogovo lobanjo, v kateri se arhaična krasota o-gromnih rogov nenavadno domiselno veže s filigransko drobnost-jo jedrc razpolovljenih orehov. Pa še obsežno platno s kričečo rdečino in zelenjem velikih paprik, šibkejši odmevi tega zvene iz risbe bodičastih kostanjev. Nedvomno je razstava zanimiva za vsakega ljubitelja umetnosti, zlasti ker najde tu še par za Gut-tusa ne tako običajnih slik, kot sta to pokrajina iz Fiuggia in impresija za tihožitje. MILKO BAMBIČ iMnus OKTOBRA 1967 Zvočni trak - 10.20 in 11.00 Dve uri glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Sestanek s Claudiom Villo - 14.40 in 15.10 Italijanske pesmi - 16.00 Spored za mladino - 16.30 Komorna glasba - 17.20 Roman - 17.45 Kulturne novosti - 18.15 Glasba za mladino - 20.20 E. Anton: »Una penna senza inchiostro - 21.25 Piemontske pesmi - 21.40 Simfonični koncert. 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba po željah -11.40 Pesmi desetletja - 13.00 Vaš prijatelj Walter - 14.04 Juke box -15.00 Izbrani motivi - 15.15 Ansambel «1 mušici* - 16.38 Popoldanski spored - 18.35 Enotni razred - 20.00 Večerni recital - 20.30 Zbori in orkestri - 21.00 Znanstvena oddaja -21.10 Glasbena vzgoja v Italiji. III. program 10.00 Operna glasba - 10.50 Wil-liamsova simfonija o morju - 12.20 Viottijeve violinske skladbe - 13.10 Simfonični koncert - 14.30 Baritonist Mazzonis - 15.30 Skladbe sodobnih skladateljev - 17.10 Cleram-baultova suita - 17.20 Nemščina -17.45 Dvorakov koncert, opus 53 -18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Zagrebški mednarodni festival sodobne glasbe - 19.15 Koncert -20.20 Weber, tri sonate - 21.40 Sodobni jazz - 22.30 Literarna oddaja. Slovenija 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pisan svet pravljic 9.10 Popevke in plesni zvoki - 9.45 J. Povše-M. Vodopivec: Kvartet - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Narodnozabavna glasba - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Bartok: Dve sliki - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Operetni napevi - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Melodije - 14.35 Naši poslušalci čestitajo - 15.45 M. Wasilewski: Dobri ljudje 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Mladina sebi in vam - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu -18.40 Naš razgovor - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Verdi: »Don Carlos*, komentirana oddaja 22.10 Mednarodni festival jazza - 23.05 R, M. Rilke: Pesmi. Ital. televizija 15.00 Kolesarske dirke - 17.30 Dnevnik - 17.45 Spored za mladino - 18.45 Razprava o lovu v Italiji 19.45 Športni dnevnik in ital. kro nike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Spomini naše dobe: Doba Hruščova - 22.00 Športna sreda - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Film: »La marcia su Roma* - 22.50 Gospodarska rubrika. Jug. televizija 17.00 m 20.45 Poročila - 17.05 Glodalček Miško - 17.25 Popotovanje po Aziji - 17.55 Obzornik ■ 18.15 Ne črno, ne belo - 19.00 Ben kroki - 19.15 Kulturna reportaža • 19.30 S festivala lov m ribolov -19.55 in 21.00 Glasgow: nogomet Celtic-Racing . 21.55 Umetno srce - 22.45 Jazz lestival v Ljubljani • 23.15 Predolimpijska tekmovanja v Mehiki. , — 4 — 18. tfctobraU / OBČNEGA ZBORA KONZORCIJA Dosežen je bil glavni cilj ustanove: nadzorovano poimenovanje briških vin Koristno delo konzorcija pri tehnični in gospodarski pomoči članom V novem odboru je tudi več slovenskih vinogradnikov iz Števerjana in Krmina V nedeljo 15. t.m. je bil v prostorih «Circolo di lettura« v Gorici, Ul. Morelli 37 reden občni zbor članov konzorcija za zaščito imena tipičnih briških vin. Prisotni so bili tudi predstavniki raznih kmetijskih uradov in ustanov. Uvodno poročilo je podal predsednik konzorcija grof Attems, ki Je po pozdravu vseh prisotnih prikazal znatne uspehe, ki so jih dosegli v konzorciju v preteklem letu, tako kar se tiče enološke pomoči vinogradnikom, kot glede pomoči pri prodaji in organizaciji. Zborovanje je imelo še posebno važnost, ker pomeni začetek pravega delovanja konzorcija, ker je bil končno dosežen njegov glavni namen, se pravi nadzorovano poimenovanje briških vin. To dejstvo je osnovne važnosti, saj so tako naša vina med tistimi redkimi v Italiji, ki so dosegla takšno priznanje. Vendar pa ni dovolj, je poudaril govornik, proizvajati dobra vina, ampak jih je treba tudi predstaviti na domačih in tujih trgih s primemo propagando; to je sedaj drugi cilj konzorcija. V zadnjih letih je konzorcij pomagal nekaterim članom, ki so se udeležili vinskih razstav ter dosegli na njih lepe uspehe. V prihodnje se bo nadaljevalo v tej smeri še v večjem obsegu. Grof Attems je nato omenil eno-teko v Gradiški, kjer so razstavljeni v posebni sobi vzorci briških vin, ter proučil vprašanje konzor-cijskega zaščitnega znaka. Zborovalci so odobrili zadeven pravilnik za razdeljevanje zaščitnega znaka, ki bo v najkrajšem času na razpolago članom. Kar se tiče programa za leto 1968 bodo nadaljevali z že začetimi pobudami, izpopolnili enološko službo in propagando. Po možnosti bodo nudili članom ekonomsko pomoč z informacijami o položaju na tržiščih, s sodelovanjem z vinogradniki, da bi omogočili prodajo pridelka po primernih cenah. Skušali bodo tudi z začetkom agrarne pomoči, ki je zelo važna za izboljšanje in povečanje proizvodnje Predsednik je sporočil, da je začel delovati tudi konzorcij za p> soška vina ter priporočal sodelovanje z njim za napredek goriške vinske proizvodnje. Pri debati se je oglasilo več govornikov, med njimi prof. Marsano, ki je pohvalil koristno delovanje konzorcija. Zborovalci so potem soglasno o-dobrili obračun za 1965-66 in proračun za 1967. Sledile so volitve novega odbora v katerega so bili izvoljeni: Grof Douglas Attems iz Ločnika; Mario Ballaben iz Farre; Aloj Bu-žinel iz Krmina; dr. Michele For-mentini iz števerjana; Aleš Kom-janc in Hermenegild Podberšič iz števerjana; Giorgio Stavro Santa-rosa iz Spesse; Anton Sturm iz Kaprive in Giovanni Visintin iz Krmina. Na prvi odborovi seji bodo izvolili ožji odbor. Pred zaključkom se je predsednik zahvalil vsem, ki so finančno pomagali konzorciju; med temi so: kmetijsko odbomištvo pri deželni upravi, trgovinska zbornica, občini Gorica in števerjan ter hranilnica v Gorici. NA ZBOROVANJU PSU SO RAZPRAVLJALI O goriških problemih v deželnem načrtovanju Najvažnejše med njimi je treba vključiti med osnovne točke deželne programacije V soboto je bil na sedežu goriške sekcije PSU občni zbor njenih članov, na katerem so razpravljali o temi «Gorica in deželno načrtovanje«. Podpredsednika deželnega odbora Giacomettija, ki se je opravičil, je zastopal njegov tehnični sodelavec Sergio Tosolini. Po uvodnih besedah podpredsednika deželnega sveta odv. Devetaga je podal poročilo tajnik sekcije Dellago, ki je poudaril vlogo socialistov pri do sedaj doseženih u-spehih v upravi levega centra. Omenil je delo posebne sekcijske komisije, ki je prispevala k izdelavi posebnega dokumenta PSU o načrtovanju v naši pokrajini. Na osnovi teh podatkov in načrta •IIIIIUMUtlllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIlillllll Gorica VERDI. 17.00: «Segretissimo», Gor-don Scott in Magda Konopka. I-talijanski film CORSO. 16.30: «Bella di gjomo«, Catherine Deneuve in Jean Sorel, francoski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERNISSIMO. 16.45-22: «Andre-mo in cittkv), Geraldine Chaplin in Nino Castelnuovo. Italijanski film. CENTRALE. 17.30: «La primula rosa«, J. Marais in D. Chaplin. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.30—21.30: «Mare cal-do», Clark Gable in B. Lancaster. Ameriški film. se je potem razvila debata, v ka-mestna ] tero je poseglo več prisotnih, ki so I obravnavali probleme Solvay, to- .............. IZDELAVA NAČRTA ZA DEŽELNI GOSPODARSKI RAZVOJ Vedno jasnejši obrisi stvarnih možnosti gospodarskega napredka Gorice Župan Martina se je zelo zavzel za nekatere industrijske panoge, ki naj bi se razvile v Gorici, ter za izgradnjo avtomobilske ceste Tržič AZZURRO. 17.30-22: «Lo scandalo«, A. Aimeč in Fh. Leroy. EXCELSIOR. 16—22: «Un cadavere per Rocky», L. De Funes. PRINCIPE. 17.30-22: «Bella di gior-no», C. Deneuve in J. Sorel. Barv. ni film. S. MICHELE. 19—22: «Comando dei disperati«, B. Rooney in V. Scott. Ronke RIO. Zaprto. EXCELSIOR. 19—22: «Extra coniu. gale«, F. Rame in R. Salvatori. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna DTJDINE — Ul. Ra-batta 18 — tel. 21-24. V TR2ICU Danes ves dan in ponoči je odprta v Tržiču lekarna «ALLA SA-LUTE» dr. Fabbris, Ul. Cosulich 103 tel. 72480. V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna dr. MAT-TTTI, Vermegliano, Drevored Garibaldi 3 — tel. 75046. Vedno bolj se kristalizirajo zamisli o vlogi Gorice v pokrajinskem, deželnem in vsedržavnem ga spodarskem razvoju, še pred nekaj leti nismo imeli niti približnih predstav o nadaljnjih možnostih gospodarskega razvoja našega mesta. Zavedali smo se samo tega, da je naša perspektiva v prav tisti «ekscentričnosti» nasproti industrij, skim polom v naši državi, ki so od političnih strasti zaslepljeni ekonomisti prav v njej videli vse nesreče, ki so in naj bi še padle na naše mesto. Deželno programiranje, priprave na gospodarsko konferenco v Gorici, realno obravnavanje položaja, vse to iz dneva v dan vedno bolj. potiska v ospredje da cela sprejemljivo in edino možno izvedljivo misel, namreč, da je nadaljnja usoda Gorice in njenega gospodarstva kot najbolj važne in pomembne veje njenega življenja edinole v njenem tesnem navezovanju na Jugoslavjjo ter ostale države srednje in vzhodne Evrope. Gorica pri izvajanju takšne politike nujno predstavlja vzhodna vrata Italije, skozi katere bodo potovale materialne in ne samo materialne dobrine proti zahodu in v obratni smeri. Te misli sta na zasedanju posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje razvijala pokrajinski predsednik Chientaroli in predsednik trgovinske zbornice Bressan, taiste, le dokaj obogatene misli Je nanizal tudi župan Martina, ki je govoril na ponedeljskem zasedanju. Župan je bil za razliko od vseh dosedanjih idejnih oblikovalcev naše bodoče usode za spoznanje stvamejši in je predvsem v poglavju o perspektivnih smernicah indu. strijskega razvoja nanizal misli, ki izvirajo iz vsakdanje resničnosti. Naše šolstvo (italijansko namreč) pripravlja kadre, ki bi se mogli zlahka zaposliti v domači precizni industriji in elektroniki To sta dve industrijski panogi, ki ustrezata naši stopnji strokovne pripravljenosti, obenem pa odpirata lepe možnosti sodelovanja s sosednjimi državami. Pred obema tema sektorjema pa stoji na prvem mestu predelava surovin, ki bodo v Italijo prihajala skozi Gorico v vedno več- ji meri. Posebno važna v tem pogledu je ravno obdelava ter kon-zerviranje govejega mesa, ki je važen proizvodni artikel vzhodnih držav, komplementarnega pomena za deželno, vsedržavno in tudi Skupno evropsko tržišče. Ustvarjanje takšnih proizvodnih sposobnosti ne bi bilo niti od daleč konkurenčno nasproti ostalim deželnim središčem. Gorica pa tega svojega poslanstva, če naj se tako izrazimo, ne bo opravila brez dobrih cestnih in železniških zvez. Slednje bi bile sa. mo posledica že itak močnega toka blaga, ki se pretaka med obema državama skozi Gorico Martina je dejal, da1 gre dnevno skozi Gorico v mednarodnem tovornem prometu po 100 avtomobilskih vlakov, kar predstavlja 70 od sto vsega cestnega tovornega prometa med Italijo in Jugoslavijo Tolikšen promet nuj. na narekuje čim hitrejšo izgradnjo avtomobilskih cest, ki bodo povezovale obe državi, ter izgradnjo centra vseh trgovskih služb v tovornem prometu (avtoporto), ki je zanj v regulacijskem načrtu že določena lokacija ter površinska osnova 42 hektarov, da bi mogli nuditi vsakršno pomoč prevoznim sredstvom, uskladiščenju in konzer. viranju blaga, shranjevanju živine v hlevih ter opravljanju hitrih carinskih operacij. V tej coni bi morali nadalje zgraditi restavracije, motel, hotele in podobne objekte, ki zagotavljajo učinkovitost prevozov. Župan je govoril tudi o šolski politiki v Gorici, pogojeni z nakazanim razvojem, ter omenil nujnost odprtja šole za mednarodno trgovino (z naše strani bi pristavili, da bi bil že skrajni čas, da nam odprejo obljubljeno trgovsko šolo), o kulturnih umetninah in zdravstveni ter socialni ureditvi. Ureditev položaja državnih uslužbencev Pokrajinski sindikat za državne uslužbence pri CISL sporoča, da je zvezni tajnik te kategorije Carlo Ghezzi v posebni izjavi poudaril potrebo po racionalni ureditvi kvalifikacij in plač te kategorije. To bi bilo treba urediti čimprej, ker gre sedanja parlamentarna doba h kraju. Odpraviti bi bilo treba predvsem razne dodatke in izredne nagrade, ki bi jih bilo treba vklju. čiti med redne prejemke, kar bi samo poenostavilo plačilen postopek vame fiocco, vojaških služnosti, avto ceste Villesse - Gorica - Ljubljana, želežniško povezavo in blagovno izmenjavo Gorica - Nova Gorica, konzorcij za industrijsko cono, kmetijske in obrtniške probleme itd. Zastopnik deželne uprave Tosolini je nato podrobneje pojasnil nekatere točke deželnega načrta Stop per. Odv. Devetag je zaključil zbo rovanje s poudarkom glavnih gori ških problemov, o katerih se je razvila debata, ter priporočil, naj obravnava te probleme tudi dokument, ki ga bo pripravilo sekcijsko tajništvo. Zastoj v pogajanjih za pogodbo pekov Pokrajinsko tajništvo FILZIAT-CGIL sporoča pekom, da se na pogajanjih vsedržavnega značaja stališča niso bistveno spremenila. Sindikalne organizacije so znova poudarile zahtevo po skrajšanju delovnega časa in sindikalnih pravicah, na katere so delodajalci površno odgovorili, tako da bodo sindikalne organizacije še nekaj dni počakale na točno formulirane odgovore, nakar bodo začele z akcijo, , Lennox. Chalmers, ; Auld, Hughes. RACING: Cejas; Martin, Perfu-| mo, Basile, Diaz; Rulli, Mori, Ma j schio; Cardoso^ Cardenas, Raffo pl* Rapid Bukarešt — Trakija^jj Spored mednarodnih tekem, ki I bodo danes, je zelo pester in sicer: Pokal prvakov Anderlecht — Karl Mara Stadt Hvidovre Kjobenhaven — Bazi Sarajevo — OJympiakos _ Pokal pokalnih prvakov ) Panathynaikos Atene—Bayer* chen Standard Liege — Altay SD* Pokal sejemskih mest Hannover 96 — Napoli « --- - !rpe Gdtzepe Smirne — Antwef LONDON, 17. - Danes so ^ li dve povratni tekmi prve|J, za pokal sejemskih mest naslednja. _ Nottingham t orest Frankfurt 4:0 (2:0). Ker so ‘^j zmagali tudi v prvi tekmi se uvrstili v drugo kolo. u Leeds United Spora (U*Jj| burg) 7:0 (2:0) Tudi v pr« so Angleži zmagah in sicer ^ zaradi česar so se uvrstili v del turnirja. ILJA ERENBURG SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige «rLjudje, leta, življenjem) Maksimilijan Aleksandrovič Vološin Pozdravljal je najekstremnejše umetniške smeri — futuri-ste, pleneriste, kubiste, suprematiste, družil se je z arheologi in je lahko cele ure pripovedoval o vazi Iz minoškega obdobja, o starodavnih ruskih zaklinjevalkah ali o enem samem Puškinovem verzu. Nikoli nisem videl Vološlna niti pijanega niti zaljubljenega niti zares jeznega (zelo poredkoma je planil in takrat je njegov glas postajal piskajoč). Vološin je vedno nekoga uvajal v književni svet, pomagal pri pripravljanju razstav, priporočal uredništvom ruskih revij mlade francoske pisatelje in dokazoval Prancozom, da morajo obvezno prebrati prevode novih ruskih pesnikov. Aleksej Nikolajevič Tolstoj mi je pripovedoval, kako ga je Maks hrabril v mladosti. Vološin je takoj ocenil in vzljubil poezijo Marine Cvetajeve in Ji pomagal. V hudih časih državljanske vojne je nudil zatočišče Maji Kudrašovi, ki je pisala pesmi v francoščini in kasneje postala žena Romaina Rollanda. Vološin se je oblačil originalno (cilinder mu je bolj služil kot paradni izvesek kot pa klobuk), žametne hlače, v Kokte-belu pa rubaško, ki ji je resno pravil «hiton». Tudi posmehovali so se mu: Saša Cornij je pisal o «Maksu Galošniku«, toda Maks se ni razburjal. Obstajal Je Maks, ki se je rad poigraval in pripovedoval, da so Eifflov stolp zgradili po načrtu starodavnega arabskega geometra, obstajal pa je tudi drugi Maks, bolj navaden Maks, ki je živel v Koketbelu z materjo (klicali so jo Pra) in ki je v težkih letih lahko pojedel celo skledo kaše. Vedno so v njegovi hiši našli zatočišče znanci in polovični znanci in številnim je Vološin pomagal v življenju. Maks je Imel ljubezniv pogled, toda malce tuje oči. številni so ga imeli za ravnodušnega in hladnega človeka: življenje je opazoval z zanimanjem, toda nekako od strani. Verjetno so bili tako dogodki kot ljudje, ki so ga resnično vznemirjali, toda Vološin o tem ni govoril. Slehernega je prišteval med svoje prijatelje, meni pa se zdi, da resničnega prijatelja sploh ni imel. Vološin je bil tudi slikar: slikal je akvarele — planine okrog Koktebela in to v maniri krožka «Svete umetnosti#. Lahko je v enem dnevu narisal pet akvarelov. Toda rad je imel tudi tisto slikarstvo, ki sploh ni bilo podobno njegovemu ustvarjanju, V njegovih pesmih najdemo veliko vizualnega in živopisnega. Točno je opazoval: «V dežju se Pariz razcveta kakor siva roža#, ali pa o istem Parizu: «In madeži rje, odpadle pozlate in sivo nebo in mreža vej — modrih kot črnilo, kot plave žile#. A o Koktebelu: «Opaljeno rjasti, rdečkasti ton trav, površine joda in pege žolča«. Spočetka sem se do Vološina obnašal spoštljivo, kot učenec do izkušenega mojstra. Kasneje pa sem se ohladil do njegove poezije. Njegovi članki o estetiki so se mi zdeli kot cirkuške ekshibicije: jaz sem iskal resnico, Vološin pa se je igral otroške igre in to me je jezilo. Ena izmed njegovih iger je bila antropozofija. Andrej Bjeli je dolgo veroval v Steinerja kot verjame stara katoličanka v rimskega papeža. Maks pa se je poigraval. Odpotoval je v Dor-nach pri Bazlu, kjer so antropozofi gradili nekaj svojemu templju podobnega. Začela se je vojna Dornach je bil v nevtralni Švici, v bližini alzaške meje. Graditelji »templja# (spominjam se, da sem v pogovoru z Maksom vedno govoril »tvoja molil- nica#), med katerimi sta bila Andrej Bjeli in Vološin, so poslušali ponoči topniško kanonado. Kmalu je Vološin pripotoval v Pariz z zbirko pesmi, napisano v Dornachu Zbirka Je imela naslov «Anno mundi ardenti« Pesmi so bile povsem različne od verzov, ki so jih tisti čas pisali drugi pesniki: Baljmont je mahal z orožjem, Brjusov je sanjal o Carigradu, Igor Severja nin pa je vpil na ves glas: «Popeljal vas bom na Berlin!# Maksimiljan Vološin, ki je bil pozabil na svoje otroške igre, pa je napisal: «Ne vedeti ničesar, ničesar se spominjati in ne videti, slediti si, kot poglobiti se v zamete! Dopusti, da ne preneham ljubiti sovražnike in da ne zasovražim brata,# »v teh dneh ni brata niti sovražnika, vsi so v meni in jaz sem v vseh#. V tistem času sem sam pisal «Pesmi o bodočem dnevu#: nisem mogel biti modri opazovalec kot Vološin — preklinjal sem, kritiziral, besno napadal. Moje nove pesmi so bile Maksu všeč. Sklenil je, da mi bo pomagal in odpeljal me je v družino Cetlin. Družina Cetlin je bila ena izmed lastnic tvrdke Visocki, veletrgovine s čajem. Kot sem bil že rekel, številni člani te čajne dinastije so bili eserjl ali njihovi simpatizerji (izmed njih je znani Goe). Minail Osipovič Cetlin se ni udeleževal ilegalnega dela, toda pisal je revolucionarne pesmi pod psevdonimom «Amari», kar v prevodu v ruščino pomeni «Marija», tako Je bilo ime njegovi ženi. Mihail Osipovič je bil slaboten, okoren človek, preutrujen zaradi večnih prošenj za denar. Njegova žena je bila mnogo bolj poslovna. Razen Vološina so k Cetlinu prihajali kot prijatelji slikarji Diego Rivera, Larionov, Gončarov Prihajal je tudi B V. Savinkov, razočarani terorist in pisec romana «Konj Belec#, ki je povzročil v časnikih bučne komentarje. O tem romanu bom še kasneje povedal vse, kar bi rad. Zdaj pa bi rad govoril o Cetlinih. Včasih so me povabili v goste. Imeli so dragocene vitrine, prepolne starinskega porcelana in mnogo gravur, jaz pa sem sanjal, kdaj se bo zrušil ta svet laži. V neki svoji pesmi sem opisal večer pri Cetlinih’ oprezno sem jih imenoval Mihejeviči, Mihaila Osipov*^ sem prekrstil v Igorja Sergejeviča. Ca) sem zamenjal * j licami: «Rad trguje ob somraklh. Glejte, spet pada večef-% pri Lermontovu: «Spoči) se boš tudi ti...« Lepo je biti zalivati cvetje in ne misliti na ničesar Poslušati ob 2°r|! ko pojejo ptice, trava šepeta poleg ribnika.. Igor Set$% ima dve tovarni vžigalic in milijon v delnicah Igor Serfe)# ima žene In hčer Nelly, zbira grafike in piše pesmi V&Z je Igor čudil: mar zares živim? Zvečer imajo Mihejevl^ ste teolog, kubist, šaljivec in predsednica nekega ž®hp društva, zdi se nu, da se je imenovalo »Društvo za poinO(', P«1«« bojevnikom# Igor Sergejevlč se vsem vljudno SJJ>^ »Ali hočete malo močnejšega?#, «Ali bi še skodelico?*. Gauguin ni slab, toda kakšnega Cezančka sem videl...* °...... ....* GCfiaiiLAd 9CII1 VlUtJA..-* ♦ stite za neskromno vprašanje — koliko zahteva?# «De5; dal bo za osem...# «0, kubizem je monumentalna stvarl*j mo veste, to je postalo že dolgočasno...# »Toda jaz p» V nasprotno, rad, kadar namesto oči vidim takšne reči# ste za pomen živalskega kroga? Prav nor sem na SW*,1j Poznam gospoda in kmalu Dom odpotoval v Bazel.# «<5® j vedeli, kako je denar potreben naši družbi! Priredili bolh0 S i?! cert. Oslepeti za vedno - saj to je strašno .» «Novic® Samo Avstrijci so zavzeli Lovčen.# »Vsega tega sem že s). berem časnikov.# «Ja, ali ste slišali najnove.jšo šalo?« so pripovedovali še številne stvari, o Van Goghovem iskanju boga, o oslepelih voiakih. mehiških Dlesih in aS°

ji S‘ s S1 bop 4vah tak« Piti in mecen, ki se Je dolgočasil, jaz pa šem bil lačni pesni*, i Maks je pregovoril Cetllna, naj mi da denar za zal^ dtu D Ptoi diši Pa voh Ptei ltn' %t vod Voh ta 8 s . L iti