štev. 2 Ceira tO din PTW, dne 16. jldne je predsedn k Tito položil venec na kraj, kjer •so sežgali posmrtne ostanke Ma- hatme Gandija. Pred štirimi leti je tu zasadil »drevo prijatelj- stva«, ki je zdaj že precej veliko. obi.sk je tokra-t neuraden, zato pa prisrčen sprejem dokazuje naše prijateljstvo in medsebojno ra- zumevanje med narodi naših de- žel. Največ nas skrbi dejstvo, da dosežki ljudskega razuma, to je atomska in tecmonuklearna sred- st\'a, služijo še vedno kot sred- stvo ^a zastraševanje in rušenje, namesto da bi, jih izkoriščali le v miroljubne namene in za ustva- ntev srečnejšega življenja na svetu. Vi m mi enako obsojamo vojno kot sredstvo za reševanje mednarodnih problemov, ker ve- mo, da vojne sama uničujejo ljudske dosežke in napore na- rodov. Ob tej priložnosti bi rad po- udaril, da so dežele, ki ne pri- padajo blokom, pokazale, kako lahko prek Mruženih narodov in izven njih uspešno urejajo med- narodne probleme ali pa celo preprečujejo agresije. Naša drža- va dosledno izvaja miroljubno politiko, ki jo poudarjajo v na- čelih handunške konference. Prav to je tisto, kar vas in ns.s zdru- žuie v skupnem delovanju.« Današnji dan so prpdvidali za uradne razgovore med predsed- nikom T:tom m premierom Nehru- jem. Poleg tega bo predsednik T to obiskal razstavo »Indija 1958« ter &; ogledal enote md;j- ske vojske. Soproga predsednika Tita bo z letalom odpotovala v 200 kilometrov oddaljeno mesto Agro, kjer si bo ogledala zgodo- vinske zanimivosti. Prvi razgovori med državniki so bili že sinoči. Prc'isedn'k lito i/i Nehru med prvim ob'skom indijskega visokega gosta v Jugoslaviji PRlDPiSI O SllUillilOlli Ni še dolgo tega, kac je neka slovenska tovarna nogavic opo- zarjala potrošnike, da so njeni izdelki narejeni po standardih, kakovostni in da naj jih zaradi tega potrošniki brez skrbi kupu- jejo. Tudi druga podjetja rada navajajo, da so pri izdelavi upo- števala standard in na etiketah m'mo oznake tovarne pogosto za- sledimo besedico yus. Te dni v zveznem izvršnem svetu pripravljajo nove predpise o kontroli kakovosti proizvodov, obenem pa bodo okrepili delo uprave za st3.ndard!zacijo kot osnovo za učinkovitejše delo na tem področju. Čemu vsi ti ukrepi? V naši indu.striji se vedno bolj uveljavlja načelo proizvodnje po standardih to je po določilih, k; točno opredeljujejo kakovost iz- delkov in obenem omogočajo kontrolo. Vendar ta praksa še ne velja povsod. Zlasti podjetja v tistih panogah, kjer konkurenca ni močna ali je pa sploh ni in kjpir patrošnki kupijo vsakršno biago, zato ker ga je še malo, podjetja — za njimi pa tudi trgo- vina — rada pozabijo na skrb za kakovost. To seveda ne velja za vse pro- izvode, še manj za vsa podi^tia. Toda potreba po uvedbi standar- dov postaja vedno bolj nujna. Spomnimo se samo na odk-jp sadja, ko se trgovina pa tudi proizvajalci niso držali predpisov o standardih in smo pogosto pla- čevali manj kakovostno biago po višji ceni. Kontrola je pokazala, da kako- vost tudi drugod pogosto ne ustreza. V šestih mlinskih pod- jetjih so na primer ugotovili, da ima vsak tretji vzorec moke več vlage kot to dovoljujejo jugoslo- vanski standai-di. V prehrambni industriji se je izkazalo, da vse konzerve niso tako kakovostne, kot bi morale biti. Podobno je pri tkaninah: pri pregledu 14 iz- dflkov bombažne industrije so ugotovili, da vsak četrti vzorec ni imel predpisan? širine. Podobnih ugotovitev je več, Šs več pa je verjetno primerov slabše izdelavo b!?.ga, ker še ni predpisov, ki bi točno določali kakovost. Zaradi tega oostaja nujno dvo- je: čimprej bo treba izde'ati stan- darde za vse proir<;ode jugoslo- vanske ndustrije in, kar je še važnejše, podjetja sama bodo morala bolj kot doslej skrbeti za kakovost svojih izdelkov. Ta. misel se sicer vedno bolj uveljavlja, ker je mnoga pod- jetja privedbi do tega sam polo- žaj na tržišču. Skrb za k?!',covost izdelkov pa ne sme biti samo na- loga kontrolnih organov in in- špekcij V prvi vrsti bi morala to biti naloga podjetij samih, kon- trole znotraj podjetij. In še to je treba povedati. Ta kontrola naj ne leži samo na ramenih tehnič- nega in strokovnega kadra, am- p.ik morajo z?njo poskrbeti tud' organi delavskega upravljanja in sindikalne organ i;:acije. Ne bi jim smelo biti vseeno, ali so izdelki, ki prihajajo na tržišče pod znakom njhove to- varn?, kakovostni aii ne, prav ta- ko kakor ni potrošniku vseeno, če dobi za svoj denar dobro ali slab- še blago Kajti tudi to j«" del skrbi za standard in čp plačamo mgnj kakovostno h'3go po enaki ceni, kot bi ga plačali, če bi bilo izdelam po standardih, pomeni, da smo ga plačali predrago in da smo kot potrošniki oškodovan'. Z. P. , PRIPRAVE ZA PROSLAVO 40-LETNICE KPJ Skrb za priprave n izvedbo proslav 40-letnice KPJ je v Ptuju prevzel sedemčlanski odbor, ki mu bodo pomagale štiri komisije s po pet do sedem članov. Odbor je ze izdelal okviren program proslav, ki bodo v Ptuju, niso pa v njem zajete proslave, ki jih bodo pri- pravile sindikalne organizacije po večjih tovarnah in pod- jetjih v občini. Konec aprila naj bi bila v Ptuju svečana akademija, ob »tednu mladosti« bi naj bil v Ptuju fizkultumi nastop vseh fizkulturnih društev iz občine. Junija naj bi bil v Ptuju kulturni festival z nastopom vseh pevskih zborov in godb iz ptujske občine. V začetku avgusta, in sicer 8. avgusta, ob ptujskem občinskem prazniku, naj bi bil v Mostju partizanski zbor ob udeležbi množice po zgledu zborov partizanskih brigad, kjer bi bilo istočasno odkritje spomenika v spomin na bcrbo Lackove čete. Kraj borbe naj bi bil razglašen kot narodni park. V avgustu in septembru pa bi naj b=ta v Ptuju kme- tijska razstava z manifestacijo delovnega ljudstva pod ge- slom >^kmetje m delavci«. Odboru bedo v pomoč: komisija za tisk in propagando, komisija za zbiranje zgodovin^^kega materiala, komisija za organizacijo razstave in komisija za priprave in izvedbo proslav med mladino. Osrednja novost tega tedna je v.sekakor sovjetska pobuda, da bi se sestale vse države, ki so se bojevale proti Hitlerjevi Nemčiji in najkasneje v dveh m33cc h podpirale m rovno pogodbo, ki so jo tudi objavili. Predlagajo, da bi pogodbo podpisale obe nem- ške države, lahko pa bi se do- govorile, da bodo ustanovile kon- federacijo. Sovjeti so točno do- ločili vzhodne in zahodne meje, poudarili, da v Nemčiji ne smejo dovoliti nacističnih ali podobnih strank, ki bi propagirale revanžno Mikojan na obisku v ZDA politiko. To je sovjetski predlog, toda, na Zah" ' - so ga brez okle- vanja zavrnili. Problem je namreč v tem: so- vjeti hočejo, da Hi Zahod priznal obe nemški državi, na Zahodu pa pravijo, da se morata sedanji državi šele združiti in potem bi lahko podpisali mrovno pogod- bo. Kako najti sporazum v teh skrajno nasprotnih stališčih, še ne vedo. Na Zsh.odu pa so presenečeni Š8 zaradi neke zadeve. Ko so sovjeti lani novembra sprožili berlin.ski problem, so v Londonu in \Vash ngtonu odgovorili, da bodo govorili o Berlinu le v sklo- pu spletnega nem.^kega problema. Prepričani so bili, da sovjeti na to ne bodo pristali. Z?to so bili sedaj tembolj presenečeni, ko so sovjeti poleg svojega pristanka poslali zahodnim državam še. osnutek mirovne pooodbe. Sovjeti so zopet dokazali, da vodijo ak- tivno politiko, medtem ko na Za- hodu zavračajo sovjetske pred- loge vedno z enakmi besedami — propaganda in ne strinjamo se. Prot predlogov skorajda ni, ali pa so taki, ki nimajo prave podlage. Mikojanovo potov.i.nje v Ame- riko bo brzda v tesni zvezi s svetovno polit ko. Nekateri črno- gledi celo pravijo, da je to po- skus, da bi E's^nhower m Hru- ščev sama opravila z vsemi vpra- šanji, kot je njima ljubo, ne da bi se ozirala na Francijo. An- glijo a.!i katerokoli drugo državo. V tem je pravzaprav nekaj res- nice. Američani vedo, da so jim sovjeti popolnoma enakopravni, v vojaškem pogledu jih pa celo prekašajo. Zakaj naj bi torej vpraševali svoje zaveznike, ki so od njih povsem odvisni, ko bi se vendar s sovjeti lahko pomenili kar sami. To, kar bi sklenili, bi bilo važno za ves svet in naj v Parizu ali Londpnu zaženejo še takšen hrup. Da je tako, morda dokazuje precej normalen sprejem Miko- jana v Ameriki. V t^sku so že opazili opazke, da vojna zaradi Nemčije ne bi bila vredn.a poče- nega groša in če bodo Američani končno spo/nali, da je to res, bodo brzda našli skupno stališče s svojimi »sovražniki« v Krem- Iju. Če bo razvoj šel tako daleč, bomo potem govorili samo še o politiki VVashington—Moskva, ne pa več o Vzhodu in Zahodu. Nemiiko vprašanje je potisnilo vse ostale probleme ob stran. Na Kubi so upornki prevzeli oblast, sedaj pa je .«;amo še vprašanje, kakšen odnos bodo do njih za- vzeli Američani. Znač Ino je nam- reč, da Američani nimajo dobrih stikov s tistimi državami, kjer Dulles za razgovore s sovjeti so opravili z diktaturami. Vsi vedo, da je Washington podpiral Batistov režim, vedo pa tudi, da imajo Američani na Kubi nad milijardo dolarjev investicij, in to v turizmu in v sladkorni indu- striji. Kako bodo rešili problem še ne vedo, računajo pa na Ca- strovo izjavo, v kateri je pouda- ril, da bodo gojili prijateljske stike z Ameriko le, če jim bodo to veliki sosedje tudi vračali. Uprušiiii i nniili liriilceu Več aktivistov in političnth delavcev iz ptujske občine nam je v uredništvu že večkrat omenilo, da naletijo cesto prt svojem političnem delu na te- renu, posebno na podeželju pri marsikaksnem sicer socializmu vdanem človeku ne samo na ne- poznavanja posameznih politič- nih problemov, tem.i-eč tvdi na popolnoma napačna pojmovanja in pojmovanja, ki jih razširja- jo ljudje z nekonstruktivnimi nameni. Pogosto se zgodi, da se med ljudstvom na podeže lju razširjajo v zvezi z našo gospodarsko politiko vse mo- goče govorice, ki največkrat z dejanskim stanjem mmaio no- bene zveze, in take ki jih po- samezniki razširjajo med ljud- mi v namenu, da bi zavirali socialistični razvoj. Res je, da taki primeri ne morejo povzročiti kakšne večje politične škode, ker ie največ- ji del ljudstva o vsem v^dno pravočasno in podrobno olve- ščen. Škoda pa nastaja pri po- deželskih ljudeh, ki zaradi po- manjkanja časa, nerazgledanost ali zato, ker ne pridejo do iz- vora informacij, nased.ajo do- bro — ali zlonamernim »infor- matorjem!', ki poskušajo tu in tam. kot že rečeno, povzročiti škodo našemu socialističnemv razvoju ter v ta namen razšir- jajo določene »informacije«. Glede na to, smo v urednt štvu sklenili uvesti stalno ru- briko odgovorov na vprašanja ki jih bodo pošiljali naši bral- ci in na katera bodo odgovar- jali vidnejši politični delavci pri občini ali okraju, oziroma._ če bo to potrebno tudi pri re- publiki. Pozivctmo vsakogar, ki ne najde v svoji bližnji okolici zadovoljivega odgovora na kakšno vprašame, ki ga zani- ma, da nam pošlje vprašanje in mu bomo priskrbeli odgovor. Prav tako nam lahko pošiljajo bralci svoje predloge kakršne- gakoli značaja, ki jih bomo po- sredovali na ustrezna mesta oziroma forume, k ter bodo ob- ravnavani, seveda svoji tehf nosti primerno Dela ea pfiiiskem mostii vedno bliže boncu Kljub močnemu pritisku mra- za se dela na ptujskem novem mostu čez Dravo še vedno na- daljujejo. Betonska dela so v glavnem končana. Most je že prehoden. Potrebna so še manj- ša dokončna opravila, ki pa za- htevajo ugodno vreme in pri- merno toploto. Ze prejšnji te- den so začeli demontirati beto- narno in so jo že čisto odstra- nili ter njene dele enako kot druge nepotrebne stvari trans- portirali k elektrarni Ožbalt, kjer delajo »Tehnogradnje«. V ponedeljek, 12. januarja t. L, so začeli demontirati iglo žer- java na levem bregu Drave, še prej pa so odpeljali dele pre- mičnih opažev, ki so predstav- ljali posebnost in novost pri tej gradnji. Na dravskem mostu pritrjujejo robnike med vozi- ščem in hodiščem in priprav- ljajo vse potrebno za asfaltira- nje na mostu. Podjetje »Asfalt« je že pripeljalo na to delovišče svoje naprave, material in ljudi in se že lotilo asfaltiranja na' novem mostu čez Studenčnico. V votli notranjosti dravskega mostu delavci odstranjujejo opaže in ves ostali nepotrebni pomožni material. Vodovodne cevi so že položene. Po dovršitvi železne ograje na mostu čez .Studenčnico pride na vrsto ograja na dravskem mostu. Po odstranitvi igel za žerjav bo k mostu nagrnjen gramoz, ki je že sedaj pripravljen na pri- ključkoma. Večjt? sidro za žer- jav v parku bo skrito v nasipu, manjši sidri pa bodo razbili, da ne bosta kazili parka. Na obeh mostovih bodo fluorescentne luči v primerni razdalji. Svetil- niki bodo postavljeni istočasno z železno ograjo Na s^udenčnem mostu so že postavljeni. Zaradi zamrzlih grmad zemlje na vsaki r.trani priključkov teh ne mo- rejo planirati z buldožerjem, temveč morajo počakati, da bo mraz malo popustil. Ko bo vse zravnano in urejeno, bo na obeh straneh priključkov v parku nasip posajen z lepotičnim grmičjem, park sam pa bo lahko podaljšan med progo in pri- ključkom vse do Ormoške ceste, za kar se že tudi zavzema Olep- ševalno in turistično društvo v Ptuju. Otvoritev novega ptujskega cestnega mostu, ki je dolg čez 220 metrov in širok nad 13 me- trov ter je nosilnosti nad 50 ton, bo predvidoma le 1. maja 19^9. Do tega datuma bo mogoče vse dokončno urediti in odstraniti vse sledove graditve, nakar bo ostal Ptuju po osvoboditvi nov dra"gocen in nadvse potreben ter koristen betonski objekt, ki bo, upajmo, ob mirnem življe- nju tudi naših zanamcev vzdržal naloge in napore številnih rodov in njihovega vsestranskega na- predka. Ob pogledu na most iz parka je zakrita prejšnja jugovzhodna slika Ptuja, pogled z mostu sa- mega pa jo še bolj razkriva. Nanj se bo z mosta nedvomno rad ozrl vsak vozač in pešec, saj je po svetu malo takih mest. ki bi se nad njimi bohotil nekdanji fevdalski grad. sedanji zgodovinski muzej dragocenosti iz daljnih dob. pod njim pa so stmjepe hiše razne višine in različnih oblik z ozkimi ".licami in s. svojimi žaninuvpstau. Pozdrav tov, Voii\^?f5fa pr(!?bivi!lcem občine Psuj Ptujski ro.)ak tov. MIT.JA VOSNJ.AK. poslanik FLRJ v Vzhodni Nemčiji, želi vsem prc bivalccm občine Ptuj v novem letu 1959 mnogo src?e in uspe hov pri delu. stran f PTUJSKI TEDNIK Ptuj, dne 16. januarja 1959 Opekarna Žabjah še dela z novim bagerjem Opekama Zabja-k pn Ptuju in Jaineževci lahko že sedaj zagoto- \'.La, da bosta izpalnili svojo na- logo iz plana do 1961. leta, in si- cer, da bosta dv:gn'Jli proizvod- njo opeke, z'dakov iTi strešni- kov ter izdelali namesto doseda- nj.ih 4 milijonov v bodoče 5 mi- lijonov krxs-?v letno, in to ob pri- merni rekcnstrukcij: obsh obra- tov. Mcfianizaciici najtežjega deia v soboto, 10. januarje t. 1., so začeli v Zabjaku kcnati ilovico za predeilavo v opeko z novim bagerjem ))TUNTX)M«-k3b:i;ča'rjem, ki oprav; brez težav v 8 urah delo 22 delavcev-kapačev in zem- ].io lepo zdrobi ter p>omeš^. Scda^ čez zimo bodo prpravili nad 7000 kub. m zemlje za predelavo v zidake, še posebej pa zemljo za strešnike. Bager jih je stad nekaj okrog 4 milijone dinarjev m so ga kup H na zagrebškem velesejimu lani. Upravlja mu stroj- niic Janez, ki je bi! prej kopač in se dobro zaveda, kaj pomen: ta stroj za iCHrdjetje in za njegove sodelavce. Prej so si služili kruh z lopatami, sedaj pa vozijo vo- zičke s stroj.no nakopano zemljo. Ko bodo nagirmad.iiLi dovoli na- kopane zemlje za obrat v Zabja- ku. bodo bager premestili v Je- neže-vce, da bodo tudi tam opra'- vfli svoje delo. Povečana kapaciteta sušllmce D rektor opekarne Zabjak tov. Marjan Berlič mi je po ogledu de'!a z bagerjem in po raizgovx>ru z de!«.vci v jami razkazal pove- čano sušMnico za strešmike s po- večano kapaciteto za 200.000 strešnikov in ostale izboljšave v obratu, ki bo po svoji aprem: in kapaciteti pa tudi po skrbi za čl-oe kolektiva kmalu dosegel višino pravh industrijskih obra- tov. V opekami res ne more biti »neprodanega blaga«, zato so sedaj suši"n:ce za zidake in osta- lo opeko prazne. V zimi: si pri- pravljajo zBmljo za nastop sezo- ne za izdelavo opeke -n pri tetn (V:) o-tanejo le stalni delavci, ob sezon: pa jih je okrog 120. Poskus z montažno opeko Na vprašanje, če bodo v Zab- jaku izdelovali letos samo zidake in strešnike, je tov. BerJič po- jasnil, da bodo poleg navadnih zidako-/ m dvo- ter trikratnih votlakov ter strešnikov izdeloval: še opeko za nosilce (Rapid), ki so v gradbeništvu sikoraj iz.pod- rinili liesene stropne konstruk- cije. Poskusili bodo iizdelovat tudi montažne opeke po načrtih višjega gradbenega tehnika tov, Jožeta Gašperšiča iz E*tuja. S ta- kim opekami bo mogoče v zelo kratkem času sestavit: stano- vanjske hiše. Po pojasniilu tov. Berliča bo obrat v Janeževcih le- tos marca dobil nov stroj z ne- primerno večjo kapaciteto kot jo ima sedanji. S strojnim kopanjem zemlje in z novim strojem za sti- skanje opeke bo matno dvignje- na tud. kapaciteta opekame v Janeževcih .n t^Jdi tam delavci ne bodo več toJiko trpel;, kot so dosJej pri kopanju ilovce. Skrb za delavce In njihovo zdravje Kot je že pKJvedal tov. Berlič, so v obeh obrat.h uredili higien- sko in tehnično zaščito delavcev. Uspeh te skrbi za nje se odraža v tem, da je bik> lansko leto malo bolezensikh izostankov in da je b lo delo opravljeno brez obrat- nih nezgod in nesreč. Za žejo dobiivajo delavci čaj, k; jim je dobrodošel zlasti p>ri delih v ja- mah in pri pečeh. Po izkušnjah tov. Marjan^a Berliča se da v pod- jetju storiti v okviru možnosti m a rs. k a.j dobrega in koristnega za delavce, kar jih navezuje na delovno mesto in na korlektiv. Če bo šlo tako naprej, da bo podjetju omogočena še nadeljnja rekonstrukcija, bosta obrat Zab- jak in Janeževci z lahkoto izpol- nila vse planske naloge do lodarstva in izboljševanja življenjskih raz- mer našega delovnega ljudstva. V. J. M!a#nska posvetovanja v Trnovski vasi In v Vitomarcih iLetos je končno uspelo osno- vati vaike aMive LMS v vaseh, kot sta Trnovska vas in Vito- marci. Za mladino teh vasi je namreč cesto bilo govora, da delo z njo ni mogoče. Po ustanovitvi teh dveh orga- nizacij pa je lahko vsak spoznal, da je mladina pokazala veliko zanimanje za napredek kmetij- st'v'a in tudi za delo v mladin- skem aktivu, prav tako pa za vsa gospodarska in kulturna vprašanja na občinskem pod- ročju. V nedeljo, dne 11. januarja se je zbrala mladina teh vasi na posvetovanjih, ki se jih je poleg zastopnika občinskega komiteja mladine udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Ivan Kranjčič. Razprava na obeh mladin- skih sestankih je bila zelo ži- vahna in zanimiva. Vprašanja, ki so jih postavljali mladinci in mladinke, so se nanašala na vprašanja njihovih vasi, na kul- turno-prosvetno dejavnost, ka- ko bi najhitreje napredovali v kmetijst\na kakšna naj bo po- vezava med kmetom in iECZ itd. Tovariš Kranjčič je na vsa vprašanja odgovarjal ter nejas- ne sh^ari obširneje obrazložil. iMladina je izrazila željo po nadaljnjih takih posvetovanjih, kakor tudi po raznih strokovnih predavanjih. Ce bo mladina teh dveh or- ganizacij ostala tudi v bodoče tako aktivna, se bo kmalu uvrstila med najbolj delavne organizacije. To dokazuje, da je mladina tudi v odročnih krajih pripravljena delati, le da je po- trebno k njej pravilno pristo- piti. Novi naročniki »'Ptujskega tednika« Ludvik Lampret, V. P. 7845'O, Lovran; Alojz Cestnik, V. P. 7451/2, Zivojna-Bitolj: Terezija Kramberger. Zabjak, Ptuj; Ma- rija Jus. Dolena, Zg. iPristava; Franc Kajnik, Gradišak, Juršin- ci; Janko Mauzer, Podlehnik; Janez Pintarič. Zamušani. Go- rišnica; Ivan Plohi, Vinski vrh, Miklavž pri Ormožu; Julijana Govedič. Dolena. Zg. Pristava; Hinko Cermelj, Stanošina, Pod- lehnik; Jožef Sovič, Strmec, Velika Nedelja: Franc Rimele, Zagrebška ul., Ptuj; Mirko Fi- lipič, Sakušak, Juršinci; F^anc Silak, Ljutomerska ul.. Ptuj; Anton Ljubeč. V. P. 7781'2. Osi- jek; Matija Grlica. Brebrovnik, Ivanjko\'ci; Julka Pavlic. Džele- kovac, Koprivnica; Anica Krsunjc, Runeč, Ivanjkovci; Štefan Her- ga, Pečke, Makole; Centralni komitet Zveze komunistov Slo- venije, Ljubljana: tov. Tomo Brejc, Ljubljana. niaftini'* beil ryiiar|i na Turnišču že več kot 1000 m globoko Ko sem pred dnevi obiskal po- poldnevno izmeno »naftinih« be- l:h rudairjev-vrtalcev na Turni- šču pri Ptuju, mi je šef vrtine tov. Štefan Perša, krepak možakar iz Prekmurja v družbi šefa vrtine iz Stonjc tov. Vendela Požgaja raiztolmačil posebnosti vrtanja na Tuim-išču, potem pa tudi raizkaza' skJadiišče, kjer zbirajo »jedra« iz vrtin za analizo iz globine vsaik'h 100 metrov. Kljub gilobini 1000 metrov še vedno vrtajo p^o slabo vQz<'>nem konglomeratu, oo n-^šče- njaku in g.lini, naleteli pa so na tanko plast lignita. K pojasnilom je dodal tov. Požgaj, da gre na Turnišču vrtanje hitreje kot v Stonjcih, kjer je največ laporja in so od oktobra dalje prodrli šele v globino nekaj nad 1450 m. Obadva šefa sta mnenja, da bodo v večji globini jedra zanimivejša. Na Tumišču vrtajo od 20. decem- bra dalje. Na vprašanje, kako prenašajo delavci »Nafte« ta mraz in piha- nje vetra čez travnike med Bre- gom lin Pobrežjem, je tov. Prša pojasnil!, da jih oprema nekoliko varuje, vendar tudi naj;bolj vro- čekrvnega »belega rudairja« vča- sih pošteno zazebe. Pri tem delu ne smejo kaditi, saj 30 metrov okrog delovišča ne sme nihče prižgati šibice, svetiti z leščerbo in streljat: z eksplozivno muni- cijo, za kar je tudi ob poti k de- lovišču napisano na posebni opo- zorilni deski. Odmor prebije iz- mena v baraki, kjer se tvidi zbe- re izmena. Etelajo v treh izme- nah. »Terensko delo ima pač — zlasti pozimi — sivoje slabe stra- ni, ki nam jih nikdo ne zavida,« je še pristavil na koncu tov. Po- žgaj, ki me je povabil še v Stonj- ce med tamkajšnje »bele njdar- je«, ki tud: upajo, da trjihovo delo ne bo zaman. V. J. Vrtalni stolp Škodi - ne škodi Znanstveni boj med učenjaki, ki krivijo tobak za najrazličnejše bo- lezni in tistimi, ki ga zagovarjajo, še ni končana. Kot vemo, je bilo zadnje čase mnogo govora o vpli- vu kajenja na pljuča in resni zdravniki so napisali cele razpra- ve o tobaku kot povzročitelju ra- ka. Te dni se je oglasil dr. Azel 'iz Kube, ki odločno trdi, da kaje- nje nima nobene zveze s to za- hrbtno boleznijo. Do tega prepri- čanja je prišel na podlagi posku- sov z živalmi. Tem je mesec in mesece dajal injekcije tobačnega katrana, obenem pa vsak dan po 8 in več ur postavljal njihova plju- ča vplivu tobakovega dima. Po končanih poskusih se niso pokazali niti na eni živali kaki znaki ra- kastih obolenj. Drobne kmetijske zanimivosti 1. Pomladanske trave pospešu- jejo gonjenje živali in oploditev. — Amerikanci so ugotovili, da je v nekaterih vrstah travniških rastlin spomladi veliko snovi, ki pospešujejo gonjenje in oploditev živali, če jih le-te zaužijejo. Po- sebno bogati sta s temi snovmi črna detelja in angleška ljuljka. Čim kasneje te rastline kosimo, tem manjša je njihova sposob- nost za pospeševanje gonjenja in oploditve. Tudi ta ugotovitev go- vori za to, kako koristna je spo- mladanska paša oziroma krmlje- nje živali z mladimi travami. 2. Vitamin B12 je važen za pitanje prašičev, kakor so ugo- tovili Amerikanci. Z dodatkom tega vitamina se je dnevni pri- rastek v teži povečal za 29,5 %, ob pravilnem krmljenju. Vitamin B-12 se nahaja tudi v kravjem blatu, zato ga Amerikanci pri- merno sušijo in mešajo med krmo za prašiče in perutnino, pri ka- teri dosežejo večjo proizvodnjo jajc. Vitamin B-12 je tudi dobro zdravilo, ki se baje prav dobro obnese pri dolgotrajnih kožnih vnetjih in koprivnicah (kopriva- sti izpuščaji). 3. Vpliv seruma brejih ko- bil na plodnost plemenskih svinj. — Glede na povečanje plodnosti plemenskih svinj upo- rabljao zadnje čase razne hor- monalne pripravke (pripravke iz žlez). Poskusi so bili izvršeni z ne dovolj hranjenimi plemen- skimi svinjami in se je odstotek oploditve povečal, število rojenih prašičev v gnezdu se je tudi p)o- množilo z uporabo .sei-uma brejih kobil pri plemenskih svinjah. Še bolj se je povečala plodnost pri pravilno hranjenih plemenskih svinjah. Ugotovili so, da se je z uporabo seruma brejih kobil po- večala plodnost pri plemenskih svinjah, ki žive v pK>gojih neza- dostne prehrane in nege, le-te pa niso v preslabi kondiciji. 4. Umetna proizvodnja hlev- skega gnoja. — S poiskusi je do- kazano, da se plodnost zemljišča z uporabo hlevskega gnoja pove- čuje. Za povečanje plodnosti zem- lje moramo upK>rabljati poleg »umetnih« (rudninskih) gnojil tu- di hlevski gnoj, ki zelo ugodno vpliva na fiziološka in biološka svojstva zemlje, zlasti se z upo- rabo hlevskega gnoja popravi Zemljin zlog in poveča delovanje koristnih mikroorganizmov (dro- bnoživk) v zemlji. Ponekod pa primanjkuje dra- gocenega hlevskega gnoja, zato so .zlasti v Ameriki pričeli z umetno proizvodnjo hlevskega gnoja, ki ga proizvajajo iz slame, vode, z dodatkom majhne koli- čine kislega dušika in ostalih rudninskih gnojil. Amerikanci ufKjrabljajo tudi sintetično zame- njavo za hlevski gnoj, ki jo ime- nujejo »velike molekule«. 5. Med je zelo zdravilen. Med je več kot invertni sladkor, saj so v njem našli tudi posebno zdravilno snov, ki je slična hor- monu. Med zdravilno vpliva na srce. žolč, črevesa, jetra in zdra- vi sladkorno bolezen. Med pove- čuje proizvodno silo in vztraj- nost pri delu. Zlasti pozitiven pa je vpliv medu pri odraščujoči mladini. Nemci celo trde, da med ni samo zdravilo, temveč da je potreben pri vsakodnevni pre- hrani. 6. Uničevanje predonice v de- telji. — Predenica povzroča pri nas večkrat zelo veliko škodo v detelji. Zato je potrebno kupovati c>čiščeno deteljno ali lucern:no seme pred setvijo. Če pa se pre- denica pojavi, jo lahko uničimo tudi kemičnim potom. Lucemo, katero je napadla predenica, škropimo s 4 do 6 % raztopino natrijevega arzenata, m sicer uporabimo 500 do 750 litrov te raztopine na ha, Škropiti moramo pravočasno, paziti moramo, da se živina ne zastrupi. S to borbo proti predenici lahko povečamo pridelek deteljnega oziroma lu- cemega sena za 10 do 15 q po ha, poleg tega pa uničimo pre- denico. 7. Nov sistem sušenja krmp — Nov sistem sušenja krme po Tallaricu ima velike prednosti pred toplotnim načinom sušenja krme. Po tem sistemom sušimo krmo v dobi njene največje hranljivosti v posebnem stroji, kjer se drobi in preša v bale. V nekoliko urah nastane iz zelene trave neke vrste »zeleno seno«, ki ima visoko vitaminsko vred- nost, je mnogo bogatejša od na- vadnega sena, na masteh, belja- kovinah, klorofilu itd. Ko trave sušijo v zgoraj omenjenemu stro- ju .se cedi iz nje sok, imenovan .''>plazma«, ki je zelo begata na be- ljakovinah visoke vrednosti, klo- rofilu in karotinu. Ta »rastlinska plazma« ima veliko hranilno in biološko vrednost za živino, zlasti za prežvekovalce, perutnino in prašiče. Nekateri celo trdijo, da ima plazma veliko hranilno vred- nost za prehrano ljudi, klorofil pa lahko uporabljajo v industrijske svrhe. . 8. UMETNO OSEMENJEVANJE ČEBELNIH MATIC. Pri nas po- znamo le osemenjevanje krav. V SSR pa so pričeli tudi z oseme- njevanjem čebelnih matic s po- močjo neposrednega kontakta. Ta metoda je zelo važna pri selekcij- skem delu, za vzgojo novih čebal- nih družin s točno poznanimi ro- ditelji. Iz prejšnjega vidimo, da se lahko uporablja osemenjeva- nje tudi pri čebelah. Osemenjeva- nje ima tudi prednost, da je ne- odvisno od vremenskih prilik, ki zelo vplivajo na polet matic v svrho oploditve. 9. NOV NAČIN BORBE PROTI KOLORADSKEMU HROŠČU. V , Nemčiji pa tudi v Ameriki so pro- učevali odpornost divjega krom- , pirja proti koloradskemu hrošču, z namenom, da bi ga križali s kul- turnim krompirjem. Ugotovili so, I da povzroča odpornost divicga . krompirja proti kolorads''emu hrošču neka posebna snov v nje- govem listu, ki odbija koloradske- ^ ga hrošča. Uspelo jim je (samo v j po.zkusne svrhe). da so z infiltra- ' cijo izcejanega soka divj^-ga krom- * p:rja v liste kulturnega krompirja napravili kulturni krompir odpo- ' ren proti koloradskemu hrošču. 10. UPOR.ABA T VITANfTNA V ■ ŽIVALSKI PREHRANI. — Nen-ci so s poskusi dokazali, da se lahko živalska proizvodnja z uporabni 1 vitamina zelo poveča. Pri piščan- cih se je z uporabo T vitamina povečala teža do 40 %, povečala se je rana dozorelost in dosegla za 20 % večja proizvodnja jajc ter za 11 do'^37 % s- je zmanjšal pogin piščancev. Račke so v spo- rein h poskus h dosegle za 32 % večjo telesno težo v prvih 4 ted- nih od kontroliranih živali. Pre- parat T vitamina so dajali tri in pol meseca brejim plemenskim svinjam po 2,5 cm^ dnevno. Ple- menska svinja je prasila 8 mladi- čev, ki so po 4 tednih tehtali pov- prečno 9 kg po komadu, po 7 ted- nih pa je bilo gnezdo 45 kg težje od kontrolnega gnezda. 11 telet pincgavske pasme je sprejelo v 56 dneh po 112 g T. vitamina po glavi. Po 8 tednih je bila razlika za 48.5 % večja v korist živ?ili, k so bile hranjene s T vitaminom mislima m nulioua bodočnost r Skrbi in težave vsakdanjega dne vam preprečujejo, da kljub veliki ljubezni, ki jo gojite do svojih otrok, ne morete posve- titi toliko pozornosti njihovi vzgoji in učenju, kolikor bi bilo potrebno za bodočnost vaših otrok glede na njeno pomemb- nost in to predvsem že od 6. do 11. leta starosti. Vzrokov za to je mnogo, ne morejo pa opra- vičiti takega zanemarjanja. Skoda, ki jo vsled take večje ali manjše malomarnosti utrpi vaš otrok, vaša družina in ce- lotna skupnost, je velika. Z od- stranjevanjem teh vzrokov je treba začeti čimprej. Le tako bo mogoče pomagati vašemu otro- ku k bolj.širn uspehom v šoli, kjer bo pridobil dovolj znanja, ki ga danes tako nujno potre- buje za svoj bodoči poklic. S tem znanjem bo lahko napredo- val v katerikoli strokovni šoli in dosegel tako svojo osebno srečo, to je, izobrazil se bo za tisto delo, ki ga najbolj ljubi. Starši! POKLICNO SVETO- VANJE je brezplačno in za kandidate neobvezno. Tajnost svetovanja je zajamčena. Kan- didat odloča o izbiri poklica sam — svetovalec mu pri tem le pomaga — svetuje. V ptujski poklicni svetovalnici so zmeraj pripravljeni na razgovor in f>o- svetovanje glede poklicnega usmerjanja naših otrok. Edin^ in posledice nepravilne vzgoje v neki družini sta se sedaj že umrla oče in upokojena mati, ko sta videla p>osledice sinove vzgoje, sicer potrudita in ga s pomočjo drugih dala v uk, ven- dar sin uka zaradi neposlušnosti in nediscipline ni končal. Svoje- voljno se je nato zaposlil pri nekem po(|jetju v Ljubljani, kjer pri brušenju na brusilni plošči ni hotel nositi zaščitnih očal in je tako dobil očesne po- škodbe. Razumljivo, da je tudi to pot odločno odklonil vsako zdravniško pomoč. Danes pa, ko je za temi posledicami dobil očesno tuberkulozo, on sam ni kriv ničesar, temveč bi po nje- govem mnenju naj bila kriva organizacija dela, zaščita strojev in podobno. Ker s tem ni uspel, je samovoljno prekinil bolezen- ski dopust in delovno razmerje. Nato mu je v presledkih bila posredovana zaposlitev pri raz- nih podjetjih, vendar je povsod bil disciplinsko odpuščen ali pa delo zapustil samovoljno in ta- ko postal tipičen delomrznež. Zaradi njegove surovosti in ne- znosnosti trpi celo njegova last- na mati. saj se je sedaj, ko si je iz svojih prihrankov zgradila lastno stanovanjsko hišico, mo- rala odstraniti, ker jo je prete- pal, ji pred nedavnim zlomil roko in jo imenuje z raznimi nemogočimi imeni. Dekle z dežele... Vsled pomanjkanja prostih učnih mest na podeželju se marsikatero dekle zateče v me- sto ali večji industrijski center, kjer uspe najti prosto učno me- sto. Nekatere od teh deklet po- stanejo zelo dobre vajenke ozir. pozneje tudi pomoJnice, marsi- katera pa se v tem mestnem vrvežu zgubi in kaj kmalu kre- ne na slaba pota. To se dogaja še posebej pri tistih, kjer starši vodijo računa le o materialni preskrbi, ne brigajo pa se, kaj počne njihov otrok v prostem času in v kakšno družbo zahaja. Ni malo takšnih primerov, da je tako podeželsko dekle že po nekaj lednih, po lastni presoji ali pa pod vplivom družbe, mo- ralo biti oblečeno po modi, tu seveda ni smelo izostati šmin- kanje lakiranje nohtov in po- dobno. Tako oblečeni in oprav- ljeni po »modi« ji seveda ne sme uiti nobena zabava, še tako sla- ba družba in ples. Vse to pa razumljivo gre na škodo učenja. Temu sledijo pritožbe delo- dajalcev, slabe ocene strokovne šole in končno o-azveljavitev učnega razmerja. ^ Pravijo, da živali poskrbe za svoj zarod. Svoje mladiče varu- ,iejo pred zvermi, jih uče hoditi, jemati hrano in se boriti. Le redki so primeri, da žival svo- ' jega mladiča zanemari... Tudi ljudje na splošno po- skrbe za svoje otroke in jih tako rekoč spravijo na noge. Toda, mar to zadostuje? Ali smo se zgolj z materialno skrbjo že* tudi povzpeli nad živalsko lju- bezen? Tudo to lahko privede do napačne izbire poklica Ko se odločamo za otrokov poklic, ne moremo in ne smemo mimo upoštevanja svojega iz- kustva, čeprav si tudi tu nehote razlagamo stvari po svoje. Vse- lej pa moramo upoštevati, da smo nagnjeni k precenjevanju svojih delovnih uspehov in »prakse« ter k »spregledovanju« svojih neuspehov. Tako smo na primer prepričani, da poznamo struženje, če smo ga nekajkrat opazovali, da znamo popraviti avtomobil, če smo sestavljali blok motorja (seveda z mojstro- vo pomočjo, to se pravi, moj- ster je delal, mi smo pa gledali in sem pa tja prijeli kak del). Zato smo pa mnenja, »da dane.s ne bi prišlo do karambola, če bi spet sedli za volan«, čeprav se ga od zadnje nesrečne vož- nje nismo dotaknili. Razen tega se nekam preveč zanašamo na- se, ko sklepamo, kaj bomo »že še« nadoknadili in pridobili. Ne- koliko pozno je na primer ver- jeti po veliki maturi, da se bo- mo naučili deljenja in množenja decimalnih številk »še pred vpi- som na univerzo«. Ni dovolj, da je človek voljan delati, temveč mora imeti do svojega dela po- zitiven odnos, zanimanje, in- teres, veselje. Veselje do dela je namreč tisto, kar nas žene k de- i javnosti, nas mobilizira, da vlo- \ žimo v delo svoje najboljše sile in ohranja, da svoje sile uporab- , Ijamo kar najbolj ekonomično. Ce dobro poznamo lastne objek- tivne okolnosti, potem ne mo- remo mimo njih s preprostim zaupanjem, češ nekako bo že šlo, temveč jih moramo realno upoštevati. Naša želja in od- ločitev za poklic mora biti v skladu z našimi zmožnostmi, znanjem in drugimi pogoji, ker bo nasprotna odločitev kal za našo življenjsko nesrečo. Vozni listek za Mesec že pred nekaj leti .so na Japon- skem ustanovili Družbo za med- planetarna potovanja. Ta je zače- la, bolj za šalo kot zares, proda- jati zemljišča na Marsu. Cena je bila 300 jenov za hektar. Tako je družba zbrala sredstva za svoja raziskovanja in poskuse. Seveda med prebivalstvom spočetka ni bilo posebnega zanimanja, vendar pa so se našli ljudje, ki bi radi postali posestniki zemljišča na Marsu, čeprav ,so imeli le malo upanja, da bodo to kdaj videli. Po izstrelitvi umetnega satelita pa se je zadeva obrnila. Povpraševanje po zemlji na Marsu se je tako po- večalo, da je cena poskočila kar za 1000 odst. in zdaj je že nad 15.000 Japoncev, ki imajo v lOkah potr- dila, da so lastniki dela našega soseda. na ptujskem živilskem trgu v sredo, 14. januarja 1959 Krompir 12—15, zelje v gla- vah 15—20, čebula 60—80, če- bulček 300, česen 200—250, ohrovt 25—30, rdeča pesa 30—40. korenček 40—50, peteršilj 40—60, solata endivija 70. buče 10, lu- ščen fižol 50—60, špinača 80 do 100. kislo zelje 50, por 40, rdeče zelje 25. kisla repa 30. motovileč 160 din. sadje IN SADEŽI Jabolka 15—20, hruške 25—30, gobe 160—200. orehi 100—150, gobe sivke .120. Žitarice in mlevski IZDELKI Koruza 30—40. proso 50—60, ječmen 40. pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60, ajdova kaša 130. MLEKO IN MLECNI IZDELKI Mleko 30. sir 30—70, smetana 140. PERUTNINA IN JAJCA Kokoši 330—500. pi.ščanci 300 do 700. jajca 14—15 din. MAŠČOBE Uvožena mast 325. domača n-iast 400. zaseka 300—400, ma- slo 400-500. Ptuj, dne 16. januarja 1959 P^^UJSKI TEDNIK Stran 3 Ptufsko tiskarna obratuje u nouih prostorih v obnovljeni zgradbi pri Dravi v Ptujiu je imela »Ptujska tiskar- na« 7. januarja »tiho« otvoritev rednega obratovanja v nov. h, lepo urejenih, svetlih in hijg.ienič- nih prcstorih. Otvoritve so se udeleHi kot gostje tov. Janko Vogrinec, predsednik občme Ptuj, direktor KB Ptuj Borut Carl; ter Ivan Rau, Anten Pucg in V.klor Msikcivec, vcdilni uslažbonc. ob- čine Ptuj. »Ptujska tiskarna« je bila usta- novljena 1. julija 1954 s sklepom dkrajnega ljudskega odbora Ptuj, ki je imsnoval za vršilca dolžno- sti direktorja iniciatorja za usta- novitev tisikame tov. Martina Klemenčiča, takratnega od^bomika zbora proizvajalcev OLO Ptuj. Po obnovi prostorov nekdanje Blan- . kejeve tiskarne je začela tiskarna 1. novembra 1955 poskusno obra- tovati s tremi tiska-rskimi stroji. Nabavili so nekaj nove opreme in onkovnii material. Začeili so s še- stimi dela,\-ci. V času poskusnega obratovanja do 1. maja 1956 je podjetje povečalo svoj strojni park, kar mu je omogočilo izpo- polnitev proizvodnega procesa in omogočilo kvantitetno in kvalitet- no ižbolj'šanje proizvodov. Pri tem se je izpopolnjevali mladi kolek- tiv, ki sta ga podprla OLO in ObLO Ptuj, kjer se je le dalo. Poizkusno proizivodnjo do dne 1. maja 1956 je podjetje končalo s pozsitivnim fiinančnim rezulta- tom. Obratovanje je zahtevalo vedno več ljudi te stroke iiz bliži- ne in iz dragih krajev, potreba pa je narekovala leta 1956 še sprejem pirvih vajencev v odde- lek ročne stavn-ice in strojnice. Nabavili so tiskarski stroj večje- ga f-ormata, ki je bil potreben za zmagovanje vedno večjega doto- ka naročil, Z družbenim planom je prevzel kolektiv obveznost v \tedn'osti 12 milijonov dinarjev za leto 1956, pdan pa so presegli za p>et milijonov dinarjev in dosegli tri milijone dinarjev dobička. Ko- nec tega leta je biilo v |xxijetju zaiposlenih že 31 delavcev, usluž- bencev in vajencev. Predelanih je bilo v tem letu 36 ton papirja ■in ostalega izdelavnega miteriala. V letu 1957 je podjetje naba- vilo dva avtomatska tiskarska stroja manjšega formata iz uvo- za ter s tem povečalo svojo pro- izvodnjo. Občutneje kot prej se je pcvkazalo to leto pomanjkanje strokovnjakov, pa tudi papirja ni bilo ddvolj na razpolsgo. Nabav- lja': so ga v malaprcdajni mreži, kar je povečalo pnaizvodne stro- ške.' Od drugod došlih strokov- njakov ni bilo mogoče zadržati v Ptuju zaradi ipomanjkanja stano- vanj. Kljub temu so presegli plan proizvodnje po količini in vred- nosti ter .se je povečal dobiček na sedem milijonov dinarjev pri 35 zaiposleniih delavcih in petih vajencih. V tem času je rešil ObLO Ptuj vprašanje bivše Tamove zgradbe pri Vinarskem muzeju oib parku in se odločil za njeno adaptacijo v korist tiskarne in povečanja stanoivanjskih površin ter je tudi finančno podprl lizvršitev tega sklepa. Dela so bila končana do 1. novembra 1958, ko se je »Ptuj- ska tiskaima« preseOila iz prejš- njih pretesnih, temnih in nehiigie- ničnih iprostorov v nove, večje, svetlejše .n tehnično prtikladnejše prostore. Kljub vsem težavam v letu 1958 je podjetje predelalo 70 ton papirja in ostalega mate- riala ter preseglo količinski plan za šest odstotkov, finančnega pa za okrog devet odstotkov. V tem letu so nabavili še en avtomatski tiskarski stroj večjega formata in rezalni: avtomatski stroj. Konec leta je b.lo v podjetju že 45 de- lavcev in sedem vajencev. Na sedanji stopnji je »Ptujska tisikarna« siposotaa' prevzeti ob- veznosti nasproti skupnosti, ki ji je omogočila razvoj s precejšnji- mi denairnimli sredstvi. Ob otvo- ritvi obra^vanja v novih prosto- rih se je zahvalili dinektor pod- jetja tov. Viktor Tomanič pred- sedniku oibčine tov. Vogrincu in Okrajnemu ljudskemu odboru ka- kor tudi banki v Ptuju za vse razumevanje in pomoč. V letošnjem letu si bo morala tiskairna nabaviti še stavni stroj, nakar bo lahko nemoteno razvi- jala' svojo dejavnost, za kar je porok njen kolektiv, ki je izkazal svojo siposobnost v kratkem času obstoja podjetja. Našemu učitelju Ljudevitu Belšaku v spomin Prejšnji teden je na ptujskem pokopališču zrastel nov grob, ki je pdkril izčrpano telo našega dobrega učitelja. Tov. učitelj Ljudevit Belšak je"*' 30 let sJiužboval pri Veliki Ne- delji, kjer je kot šolski upravi- telj vodil našo šolo in poučeval takratno velikonedeljsko mladež. Živel je med nami kot ljudsk učitelj, ki je mnogim učencem previdno usmeril življenjsko pot :n se mu danes tiho zahvaljujejo za svoj ,pcklic. Deloval je med nami kot ljudski prosvetni de- lavec, ki j 3 zavestno deloval v društvenem življenju in nam vtisnil svetlo znanje zavednega slovenstva. Po hudih letih iz- gnanstva se je vrnil v naš kraj, kjer je izčrpal še poslednje uči- teljske moči. Tako do kraja se nam je razdal, da mu je za leta počivanja ostalo prav malo časa. Tudi kot upokojenec se je živo zanimal za naše ljudi -.n se zve.- sto vračal v naš kraj. Živel je z nami. V hladnem januarskem po.-^ol- dnevu, ko je že legal zgodnji mrak, so čvrste roke velikone- deljskih gasilcev počas- spustile v grob turobno rakev. Delo na- šega učitelja pa živi med nam' in .spomin nanj prehaja na naš rod. -a Na mreste venca na grob tov. Ljudevita Belšaka, upok. šolske- ga upravitelja pri Veliki Nedelj je učitelj.ski kolektiv poklonil 1600 dinarjev osnovni organizaciji Rdečega križa pri Vel.k. Nedelji. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 16. do 18. januarja t. 1. angle- ški barvn; film »Mož, ki je lju- bil rdečelaske«; od 20. do 22. januarja t. 1. jugoslovanski film »Črni biseri«. KINO MURETINCI predvaja 18. januarja t. 1. amer.ški film »Tac-zanova jeza«. OSEBNA KRONIKA ROJSTVA, POROKE IN SMRTI na matičnem področj"u Ptuj , Rojstva: Elizabeta Primožič, Markovci 72 — Majdo; Matilda Ladič, Središče 119 — Danila; Josipina Majhen, Križance 82 — Marjana; Genovefa Škrlec, Cvetkovci 66 — Mileno; Kristi- na Posavec, Trgovišče 14 — Marjana; Ljudmila Simonič, Brstje 20 — Marijo; Marjeta Peteršič, Dornava 103 — Mar- jeto; Marija Vidovič, Paradiž 45 — Jožefo; Ana Gajšt, Podlože 80 — Martino; Antonija Zelenko. Zagorel 15 — Antona; Marija Bratušek, Spolen j akova 6, Ptuj — Marijo; Danijela Jurkovič, Nova vas 10 — Marjana; Aloj- zija Hanželič, Kidričevo 6 — Zvonka; Rozalija Podgoršek, Dragonja vas 23 — Hildo; Ana Planjšek, Muretinci 44 — Ja- neza; Genovefa Vnuk, Svetinci 32 — Ivana; Barbara Zupanič. Virje 61 — Dragico; Kristina Godec, Zg. Hajdina 89 — Zden- ko. Poroke: Jožef Herncc, Spuh- Ija 134, in Otilija Zelenik, Špuhlja 134; Franc Horvat, No- va vas 7, Markovci, in Marija Toplak, Ptuj, Krempljeva ul. 3. Smrti: Elizabeta Muzek, Ptuj, Zagrebška 45, roj. 1885, umrla II. 1. 1959; Antonija Zelenko, Sakušak 12, roj. 1924, umrla 9. 1. 1959; Mirko Ferš, Sedlašek III, roj. 1958, umrl 9. 1. 1959; Hilda Vogrinec, Gerečja vas 68, roj. 1944, umrla 8. 1. 1959, An- ton Klemenčič. Zagreb.^ka 22, Ptuj, roj. 1871, umrl 7. 1. 1959; Ljudevit Belšak, Novo naselje 12, roj. 1892, umrl 6. i. 1959; Je- ra Lešnik, Spuhlja 90, roj. 1883, umrla 5. 1. 1959; Anton Slavi- nec, Zerovinci 7, roj. 1958, umrl 4. 1. 1959. V ptujski bolnišnici so se zdravili ali se še zdravijo sle- deči ponesrečenci: Bizjak Franc iz Ormoža, ki so ga napadli ne- znanci; Valjačič Fric iz Vinice, bil napaden od neznancev; Va- ljačič Anton iz Vinice, bil na- paden od neznancev; Šegula Kristina iz Dravinjskega vrha, padla s kolesa pod voz, poškod- ba roke; Kamenšek Janez iz Grdine 6, poškodba noge; Lo- zinšek Janez, Brstje 37, bil na- paden in poškodovan po glavi; Sever Jože, Pošenci 11, padel s kolesa, poškodbe na glavi; Se- rec Ana iz Huma 60, padec, po- škodba noge; Rep Franc, Za- gorje, poparil se je; Pišek Blaž iz Apač 26, padec, poškodba noge; Zlahtič Stanko iz Ptuja, brcnil ga je konj; Vičar Ivan iz Vičanc 14, padec, poškodba noge; Cartl Franc iz Vičanc 11, napaden od neznancev, poškodbe na glavi; Matjašič Franc iz Gorišnice 66, nekdo ga je zabodel z nožem v roko; Breg Neža iz Krčevine 49, stopila je na žebclj; Kampl Marija iz Mosiečna 29, padec, poškodba roke; Klemenčič Franc iz Ptuja, padec, prelom lobanje; Baklan Štefan iz Ja- blan 17, poškodbe po telesu od noža; Borko Rupert iz Središča 202, poškodba roke; Majcen Jože iz Bratislave 5, soseda ga je udarila s kolom po glavi; Ce- ian Marija iz Zlatoličja 65, po- drt jo je motorist, poškodbe na glavi; Grmič Jože iz Mihalovc 65, padec, poškodba reber; Vi- dovič Zvonko iz Ptuja, avto ga je poškodoval po glavi; Polanec Jože iz Trnovske vasi 46, pri sankanju se je ponesrečil; Ze lenik Vinko, Vintarovci 50, ste- klo mu je padlo na glavo; Ster- bal Franc iz Prvenc, padel m si poškodoval levo nogo. Vsem poškodovancem želimo ■ skorajšnj e okrev anj e! v Pokazali so, ^aj znajo v tjorek, 13. januarja t. 1., je bila v Narodnem domu avdicija za priljubljeno oddajo: »Pokaži, kaj znaš!« Prireditelj Radio Ljublja- na je pričakoval precej talentov. Teh pa ravno ni bilo dosti, pač pa je nepovabljena skupina pri- pravila svojo točko, ki ni ravno preveč pr:kupna za naše mesto. Avdicija ni bila 'javna. Tokrat je bila v Narodnem domu. Zad- nja taka avdicija je bila v dvo- rani Glasbene šole. Tudi takrat se je zbrala v Glasbeni šoli nepo- vabljena minožioa, ki . je napol- niila dvorano in več škodovala kot koristila avdiciji. V Narodnem domu je imel prireditelj -na raz- polago le sobico in ne dvorano, zato so nep>ovabljeni občudovalci talentov ostali na stopnišču in v veži Narodnega doma. Ker niso bili mirni in tiho, jih je glavni urednik RTV Ljubljana tov. Vo- dopivec zaprosil, naj se odstra- nijo, da ne bodo motili dela. Ljudem, ki so še tokrat zbrali v hodniku Narodnega doma, pač ne bi mogel nikdo priznati zlasti glede 'na neupoštevanj^ miru in na vse ostailo, da so občudovalci in pcslušaloi neznanijh talentov. Ni jim bilo mogoče ničesar do- povedati. Tovarišem iz Ljubljane po dolgem čakanju ni preostalo drugo, kot da so odložili avdicijo. Po vsem tem še nekaj zaključ- nih misli: nepovabljeni so {>oka- zali, da res 'mekaj« znajo. Tega po besedah komisije niso odkrili nikjer drugje. Pokazali so tako pomanjkanje razumevan.iq za avdicijo, ki ga je res težko še kje najti. Ob sobotni radio oddaji »Po- kaži, kaj znaš!« se bodo nekateni iz Ptuja sipomnili, da so 13. ja- nuarja t. 1. v Narodnem domu res pokazali, »kaj znajo«. Ni dvoma, da bo v Ptuju še kakšna avdicija, vendar bo takrat komisijii potrebno zagotoviti pro- stor in red, da bo lahko mimo storillia svojo dolžnost in omogo- čila tudi oddajo s ptujskim: ta- lenti. Novolzvolfeni odbori osnovnili organizacij SZDL na podroCju oMine Ptul Spuhlja: 1. Turnšek Zdravko, 2. Kralj Marinka, 3. Golob Mar- tin, 4. Hemec Janez, 5. Kolarič Janez. Markovci: 1. Korošce Vlado, 2. Sire Filip, 3. Kukovec Jože, 4. Kolarič Jana:, 5. Vogrinec Štefan, 6. Juhnar Alojz, 7. Feguš Daniela, 8. Janžekovič Franc, 9. Kline Cecilija. Bukovci-Stojnci: 1. Ciglar Martin, 2. Kolednik Ivan, 3. Ko- stanjevec Janez, 4. Vindiš Mar- tin, 5. Kelenc Franc, 6. Horvat Peter, 7. Šmigoc Franc, 8. Pe- trovič Franc, 9. Njegač Jožef. 10. Zotlar Štefan, 11. Horvat Franc. Zavrč: 1. Kotar Ludvik, 2. Bratuša Ivan, 3. Zunec Jožef, 4. Zebec Vinko, 5. Zula Martin, 6. Zebec Martin, 7. Štumberger Jožef. Turški vrh: 1. Kokot Anton, 2. Kristovič Franc, 3. Majceno- vič Franc, 4. Galič Martin, 5. Težak Jožef, 6. Levanič Mihael, 7. Kokot Franc. Gorenski vrh: 1. Fašnarič Ve- ronika, 2. Znidarič Anton, 3. Furjan Anton, 4. Kokot Franc, 5. Ropič Franc, 6. Kokot Katika, 7. Slameršek Ivan. Sobetinci: 1. Plohi Jakob, 2. VeršiČ Martin, 3. Klinger Leo- pold, 4. Golob Alojz, 5. Strelec Marija. Zagajiči: 1. Vidovič Janez, 2 Fošnarič Alojz, 3. Vajda JožC; 4. Golob Janez, 5. Žitnik Liza. Gorišnica: 1. Dona j Franc, 2. Tnmk Ivan, 3. Cokl Dušan, 4. Stanič Poldka, 5. Znidarič Jan- ko, 6. Hudžar Jakob, 7. Nasko Franc, 8. Fric Ivan, 9. Roškar Alojz, 10. Kolarič Alojz, 11. Si- singer Ivan. Muretinci: 1. Obran Lovrenc, 2. Erhatič Franc, 3. Planjšek Janez, 4. Muhič Janez, 5. Kolen- ko Janez. Moškanjci: 1. Šober Karel, 2. Čuš Franc, 3. Donaj Alojz, 4. Majerič Alojz, 5. Horvat Jožef, 6. Muhič Franc, 7. Feguš. Alojz, 8. Obran Franc, 9. Ivanuš Alojz, 10. Firbas Marica, 11. Ličen Slavko. Mezgovci: 1. Cernivec Franc, 2. Nemec Treza, 3. Šegula Franc, 4. Glazer Marija, 5. Srban Vika, 6. Korpar siavko, 7. Herga Alojz. Dornava: 1. Guček Miha, 2. Mikša Alojz, 3. Cuš Anton, 4. Vaupotič Ferdo, 5. Cigula Mar- tin, 6. Retelj Alojz, 7. Frajnko- vič Franc, 8. Kokol Franc, 9. To- plak Franc, 10. Peteršič Tonček, 11. Peteršič Mara. Pacinje: 1. Brunčič Ciril, 2. euš Franc, 3. Mohinjski Martin, 4. Cuš Franc, 5. Arnuš Jože, 6. Rojko Ignac, 7. Hojski Blaž. 2amenci: 1. Roškar Franc, 2. Zgeč Vlado, 3. Visenjak Marica, 4. Zagoršek Stanko, 5. -CuŠ Alojz, 6. Meško Ivan, 7. Cagran Ida. Polenšak: 1. Florjančič Ivan, 2. Šegula Jožef, 3. Gracar Ma- tilda, 4. Kožar Anton, 5. Maj- cen Andrej, 6. Kovačič Edvard, 7. Hojnik Jožef, 8. Šegula Mi- mica, 9. Fenos Aleš, 10. Petek Janez, 11. Kožar Franc. V teh osnovnih organizacijah SZDL je bila povprečna udelež- ba na volifvah 87,5 "/o. zimski motiv iz ptuja! S Hajdine Za novoletni praznik se je hajdinska, sicer neprikupna dvorana, spremenila v pravcato začarano zimsko sobano: Vetrček je rahlo pozibaval snežinke, ki so visele s stropa, v kotu pa se je bleščala velika novoletna jelka, ki se je ogledovala v ne- štetih belih okraskih najrazlič- nejših oblik. Vse to so ustvarile drobne roke pridnih pionirjev, ki so letos z največjim veseljem pod vodstvom učiteljev sami pripravili novoletno praznova- nje. Da, vse to je bilo lepo, toda najlepše je bilo, ko smo proti koncu prireditv^e iz daljave za- slišali priljubljeni glas našega Dedka Mraza (tov. Maks Kampl, predsednik šolskega odbora), ki nam je napovedoval, da je na- kupil za nas daril »za tolar nov.. Da se je dobri Dedek Mraz mogel tako obilno izkazati, se hajdinski pionirji in pionirke prav prisrčno zahvaljujemo do- mačemu DPM, "ZPM iz Ptuja, Obč. LO in vsem družbenim or- ganizacijam, vaškima odboroma SZDL, kz v Hajdini in Slovenji vasi ter Sindikalni podružnici v Kidričevem. Omogočili so nam veselo novoletno praznovanje. Posebno se zahvaljujemo prid- nim ptujskim pekom, ki so nam napekli toliko dobrih sladkih rogljičkov. Gotovo so morali delati ponoči, ko smo otroci še sanjali o Dedku Mrazu. A. S. Z Rolisliga ¥rlia Zadnjo nedeljo v letu 1958 je prišel v našo šolo Dedek Mraz. Imeli smo novoletno prireditev z lepim s{x>redom. Na to priredi- tev so pri.šli tudi tamburaš: iz Hrvatske in .so našo prireditev s svojo igro na tambur:co še bolj poživili. Dedek Mraz nam je pri- nesel veliko bonbonov in peciva. Pakete so dobili tudi predšolsk otroci. K pecivu se nam je prav dobro pri legel sladki kakao, k: ga redko okušamo. E>a je bila obdaritev tako obilna, se nam je zahval ti KG Podlehnik, KZ Pod- lehnik, KZ Dolena, pekami Reš in Koordanacijskem odboru MDF. Najlepša hvala pa Dedku Mra- zu — Jokobu Vindišu, ki nam je sestavil potrebni oder za nastope, .Antonu pajnkiherju pa za to, da je posodil potrebne deske za oder. * Vs em dobrot n i kom n a j le pš a hvala! Rozal ja Večerič Radiotelevizifa - Llubifaiia Radiiski program NEDELJA, 18. JANUARJA 6.00—7.0 Veder nedeljski jutranij po- zdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Kapoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Igra pihalna god- ba Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča. 8.00 Mladinska radijska igra — Astrid Lindgreen. Pika Nogavička — IL 8.30 Claude Debussy: Otroški kotiček. Robert Schumann: Pisani listi (izvajata pianist- ki lise von Alpenheim in Clara Haskil). 9.00 Zabavna matineja. 10.00 Se pom- nite, tovariši . . . Ivan Kokalj-Imre: V or- ganizaciji Sever L 10.30 Iz naših kra- jev (spored domače glasbe). 10.50 Pri- liubljene popevke za nedeljsko dopoldne. 11.30 Nicolo Paganini: Koncert za violino in orkester štev. 2- v h-molu (solist Ruggiero Riccf in londonski simf. ork., dir. A. Collins) 12.00 Naši pos'uša!ci čestitajo in pozdravljajo — L 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Za- bavna glasba, vmes obvestila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — IL 15.00 Napoved ča- sa, poročila m vremenska napoved. 15.10 Reklr.me. 15.25 Lahka glasba. 16.00 S štafeto po Jugoslaviji- Končarevci. 16.30 Zbori in samo^spevi najmlajše genera- cije slovenskih komponistov. 17.30 Ra- dijska igra. Claude Denys — Pierre Ki- volet: Brutove počitnice. Režiia: Maša Slavčeva. 18.26 Francoski mali ansambli igrajo. 18.40 Johanes Brahms: Madžar- ski plesi. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame ' 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na valu 327.1. 21.00 Srečanja z mrtvimi, ki žive . . • 2. oddaja: Beethoven v Heiligenstadtu. 22.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 V plesnem ritmu. 23.00 PoročfU .in ,prEj:led tiska. 23.10 Iz komorne 7&klaitthice skladateljev ba- roka in wedkl. 23.45 Nočna melodiia. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- daje. ZAHVALA KRVODAJALCEM Splošna bolnica Ptuj Dne 18. decembra 1958 so da- rovali kri iz Podlehnika in oko- lice: Ferčec Lizika, Kozel Neža, Hereg Alojz, Svenšek Konrad, Kramar Ana, Rodošek Jera, Ja- gorinec Jože, Meško Hinko, Boksa Marija, Meško Ivan, Pe- trovič Ana. Ferčec Frančiška, Hriberšek Marija, Kozel Roza- lija, Skok Marija, Vuzem Stan- ko. Ostali so še: Plohi Janez, Smilko Štefan, Fijačko Anton, Pavko Anton, Volvgang Alojz, Štrucl Marija. Dne 22. decembra 1958 so da- rovali kri iz tovarne »Avto- oprema«, Ptuj: Stubičar Anton, Simonič Franc, Vukasanovuč Ruža, Štraus Jože, Poboljšaj Rudi, Vidovič Janez, Potočnik Ivan, Jankovič Vlado, Šimenko Franc, Lovrenčič Marija, Vuk Viktor, Kovačec Stane, Kirič Anton, Caf Stanko, Bezjak Ja- nez. Iskrena hvala vsem, zlasti or- ganizatorju in večkratnemu krvodajalcu, tov. Potočniku Iva- nu. — Ostali so še: Muhič Vla- do, Majerič Alojz, Znidarič Franc, Klajderič Danilo, Mar- tiškovič Milan,' Rezek Anton, Simbnič Anton, Rodošek Her- man, Kondrič Liza, Šek Verona, Kondrič Pavel, Znidarič Franc, Ceh Marija, Ceh Terezija. Dne 25. decembra 1958 so da- rovali kri iz Vitomarc in oko- lice: Rajh Amalija, Šprensar Antonija, Kramberger Marija, Rus Katarina, Kocuvan Pavla, Šprensar . Franc, Rojs Ivan, Danko Jože, Ploj Ferdinand, Lovrenčič Alojz, Korošak An- gela, Kocuvan Franc, Rižner Cecilija, Vajnger Pavla, Graber Marija, Vajnger Franc, Zagor- šek Ljudmila, Golnar Marija, Toš Tomaž, Kukovec Franc. — Ostali so še: Šmigoc Ana. Pen Pavla. Prelog Stanko, Leben Franc, dr. Pušenjak Ljubo, Ri- bič Silva, Lovrenčič Angela, Bombek Ivanka, Prigl Ciril, Matjašič Tomaž, Kumrič Ange- la, Bezjak Alojz, Kranjc Lizika, Zoreč Greta, Felicijan Franc, Selan Ciril. Iskrena hvala vsem, zlasti or- ganizatorjem. Postaja za transfuzijo krvi V. d. šefa dr. Ilovšek Jožica Terenska zdravniška služba , Dežurstvo zdravnikov splošne prakse: 16. I. glavni dežurni dr. Franc Rakuš, pomožni dežurni dr. Na- da Pavličev; 17. I. glavni dežur- ni dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved; 18. I. glavni dežurni dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved; 19. I. glav- ni dežurni dr. Nada Pavličev, pom. dež. dr. Franc Brumen; 20. I. 1959 gl. dež. dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved; 21. I. glavni dežurni dr. Milan Caril, pom. dež. dr. Franc Ra- kuš; 22. I. glavni dežurni dr. Ivo Medved, pom. dež. dr. Ladislav Pire. Pomožna ambulanta Juršinci posluje vsako sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podleh- nik posluje ob ponedeljkih in petkih od 14. ure dalje. Otroška« posvetovalnica: 20. I. v Grajeni in Selah; 22.1. Vitomarci in Trnovska vas od 13.30 dalje; 23. I. od 14. ure dalje v Ptuju. Dežurstvo otroških zdravni- kov: 16. I. dr. Ljuba Neudauer; 17. I. dr. Aleksander Poznik; 18. I. dr. Aleksander Poznik; 19. I. dr. Ljuba Neudauer; 20. I. dr. Aleksander Poznik: 21. I. dr. Ljuba Neudauer; 22. I. dr. Aleksander Poznik; 23. I. dr. Aleksander Poznik. Vse informacije daje in naro- čila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma v Ptuju, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v do- poldanskih urah. Uprava ZD Ptuj Absolventom nižjih lMešana. kompleksna in enostavna gnojila«. Predaval bo ing. Mirko Leskošek iz Ljubl.iane in bo ilustrirano z barvnimi dia- pozitivi. Po predavanju se bo vršil usta- novni občni zbor absolventov niž- jih kmetijskih šol občine Ptuj in Ormož. Vabimo vse absolvente, da se polnoštevilno udeležijo preda- vanja in ustanovnega občnega zbo- ra. Društvo kmet. inž. in tehnikov LRS podružnica-Ptuj Strar 4 PTUJSKI TEOrrtfC Ptui. dne 16. .-fanuar.ia 19s9 LADIE NA ATOMSKI POGON Znano je, da imajo ZDA že tri podmornice na nuklearni pogon (NaMtiius. Sea \Volf. Skate). V zadnjem času pa so Amerikanci objavili vr.-to vesti o projektira- ni gradnji ladij na atomski po- gon raznih tipov, tako imenova- nih malih podmornic, podobnih tipu Sea \Volf, velikih atomskih podmornic z dvema reaktorjema in deplasmancm 5.450 ton ter podmornic na nukiearn' pogon z dirigh-animi projektih. Poleg na- vedenih pcdmornic, izmed kate- rih so nekatere že v gradnji, pa nam^ra-^ajo graditi tudi vojne ladje na atomski pogon. Atomska letalonosilka s 85 ti- soč tonami dsplasmana, s pogo- nom 8 popolnoma samostojnih reaktorjev bo dolga okoli 370, ši- roka pa 85 metrov- Imela bo po- sadko 4000 ljudi. Vozila bo s hi- tro>t.io 30 vozlov. Nova letalono- silka bo ime'a verjetno skoraj ne-^mejeno avtonomijo plovbe brez dopolnitve goriva. V treh letih bodo baje oričeli graditi križarko na atomski po- gon, ki bo namesto s topovi obo- rožena z diriiirnnim; iz-tre!ki in ki ho imela deplesman 14.00 ton. Predvidevajo, da bodo znašali stroški za gradnjo te križarke 87 milijonov dolarjev, od česar odpad? samo za gradnjo reak- torja 18 milijonov dolarjev. Rusi so v svojih načrtih tudi na tem področju zelo molčeči. Decembra m.eseca lani so splovi- li v Leningradu atomski ledolo- milec Lenin — s 16.000 tonami deplasmana in hitrostjo 18 voz- lov. Ledolomilec je dolg 134 me- trov- Pogonski elektromotorji razvijajo skupno 40 tisoč konj- skih moči. Ledolomilec Lenin lahko plove eno leto brez dopol- nitve goriva, saj porabi na dan le 55 gramov nuklearnega gori- va. Baje bodo zgradili do leta 1950 v Sovjetski zvezi še en le- dolomilec na nuklearni^ gogpn^ ki. bo imel 25 tisoč ton deplasma- na Ladja bo dolga 170 metrov, široka 27 metrov in bo imela dvojno korito, ki jo bo ščitilo v primeru, če naleti na ledeno go- ro. Poleg potnikov bo nosila še 5000 ton tovora. Pitna voda bo v prostoru med obema koritoma. Z nabojem 78 kilogramov nu- klearnega goriva bo ladja plula leto dni. Dovolj je. če primer- jamo 78 kilogramov nuklearnega goriva s 150 mili,ioni kg nafte, kolikor bi je porabila ladja, če bi Jo Doganjali D;eslovi motorji. Glede aradnje nuklearnih pod- m.ornic Rusi ne daje.io nobenih 'zjav. Po velikih uspehih v ladje- delništvu, njihovih izredno uspe- lih modernih križarkah in naj- večjem podmorniškem brodovju na svetu lahko sklepamo, da tudi glede nuklearnih podmornic ne drže križem rok- Neka švedska publikacija iz le- ta 1958 poroča celo, da so v se- .^tavu brodovja Sovjetske zveze tri atomske podmornice, oboro- žene z dirigiranimi projektih. Med njimi sta baje dve že sode- lovali v velikih pomorskih ma- nevrih sovjetskega brodovja lan- sko jesen v Severnem morju. Na drugi strani pa vidimo tu- di gradnjo nekaterih tovornih la- dij na atomski pogon. V .ZD.-^ je v gradnji tovomo-potniška ladja na nuklearni pogon, ki bo dolga 196 metrov, vozila pa bo s hi- trostjo 22 vozlov. V skladiščih bo imela prastora za 9 tisoč ton to- vora, v kabinah pa za 60 potni- kov. Pripravljajo tudi gradnjo podmornice super-tankerja na atomski pogon z deplasmanom 38.000 ton, ki naj bi bila dogra- jena do leta 1961. Baje prouču- jejo tudi uporabo nuklearnega reaktorja za pogon linijskih pot- niških ladij. Znano je. da gradijo v Sovjet- ski zvezi potniško-tovomo ladjo na nuklearni pogon- Tudi britan- ska admiraliteta projektira grad- n,jo 65.000-tonskega tankerja na atomski pogon, ki naj bi bil zgra- jen v šestih letih. Švedske ladje- delnice bodo gradile za neko ameriško firmo tri tankerje na nuklearni pogon. Norvežani predvidevajo, da bo njihova prva trgovska ladja na atomski pogon zaplula leta 1960. Od kod ime februar? Mednarodno ime za naš svečan je starorimskega izvora. Ime je dobil po boijinji z imenom »Fe- brua«, ki je bila zasčitnica mlade setve in prispodoba rodovitnosti. Duhovniki Pana. boga narave, so vsako leto njemu v čast prire- jali praznik sprave in čiščenja. Oblečeni v kozlovske kože (Pana so si predstavljali kot mladeniča s kozlovskimi nogami in rogovi) so se hrupno pomikali po rim- skih ulicah, otepaje s šibami, da bi pregnali hude duhove. To so bili začetki današnjega pustnega šemljenja in veseljačenja. mesec, ki se v njem to dogaja, pa je obdržal ime prvotne visoke po- kroviteljice vseh veselih in tudi skesanih ljudi AvtomohJSizem v ŠvSci je izredno razvit. Vsak osmi Švicar je motoriziran. V teku zadnjega leta je število avtomo- bilov in motorjev naraslo za na- daljnjih 10 odstotkov , in znaša trenutno nad 668-000.'' Odlično uspeva tudi uvoz te vrste pre- voznih sredstev. Samo v lanskem oktobru na primer je Švica uvo- zila 4499 avtomobilov v skupni vrednosti 28 milijonov švicarskih frankov. Največ iz Zahodne Nem- čije. Leto prej je uvozila 54 av- tomobilov manj. stali pa so nad 32 milijonov frankov. Hfidomesti!© zcs kri Centralni znanstveni inštitut v Moskvi je objavil novico, da se je sovjetskim znanstvenikom po- srečilo izdelati snov, ki uspešno nadomestuje človekovo kri. Od- kritju pripisujejo velik pomen- Spričo vse-' večjega števila nezgod potrebujejo bolnišnice vsak dan več krvi. Te pa ni lahko hraniti dalj časa, praktično skoraj ne- mogoče dlje kot 50 dni. Zato so si že prej veliko prizadevali, da bi našli kako nadomestilo. Znan je dekstran, ki so ga prvi začeli izdelovati fia Švedskem. Ta sicer še kar ustreza svojemu namenu, vendar ga lahko dajo ranjencu največ 700 kubičnih cm Pri več- jih količinah se prične kri širiti. Glikonena — tako pravijo Rusi svojemu nadomestku — pa člo- vekov organizem lahko sprejme hkrati tri litre. Razen tega ga lahko hrani,jo, kolikor časa hoče- jo, ne da bi se pokvaril. Moderna a\'toce.sta med Ulmom in Stuttgartom v Zahodni Nemčiji poteka čez viadukt ki je razpet visoko nad strugo Sulzbacha. Veter ima tam gori neomejeno pot, kar nemalo orira čez via- dukt hiteče avtomobile. Čim bolj avto drvi. tem bolj je izpostav- ljen sili vetra. In tako se je ne- davno zgodilo, da je sunil veter z vso Silo čez viadukt prav v tre- ntuku, ko je zdrvel nanj osebni a-'/to z neko manekenko in neko krojačico. Zasukal je avto po mo- stu, qa zabil v ograjo in treščil v globino. .Tavno mnenje zdaj terja od države, da zaščiti via- dukt pred vetrovno silo in s tem čezenj hiteče avtomobiliste. Ka- že, da bodo napeli na obeh stra- neh mostu visoko gosto dvojno žično mrežo, kar viadukta ne bo preveč obtežilo. bo pa zavarovalo avtom "hi''^t? pr-^d n-^-^-m' n^^^^e- čami- DvonsfJsIropni most v Moskvi gradijo dva tisoč me- trov dolg dvonadstropni most. Spodaj !x)do vozili vlaki, zgoraj pT avtomobili. Most gradijo iz mon- tažnih delov prednapetega armi- ranega betona. MHVALA v težkih dneh, ko nas je zapu- stil moj dobri mož, naš očka in d:dek upokojenec se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako veli- kem števiiu spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahva- ljujemo zdravnikom in strežnemu osebju Splošne bolnice Ptuj, pa tudi vssm. ki so pismeno in ust- meno izreki sožalje, darovalcem cvetja, godbi, pevcem in govorni- ku tov. Majcenu za tople bes'de, s katerimi se je poslovil od pokoj- nika. Voljč-evi HIŠO, takoj vseljivo, s 74 arov zemlje pri Zadružnem domu v Gorišnici prodam. Cena po dogovoru. Vprašati: Feguš, Zavrč 16. GOZD v bližini Ptuja ob glavni cesti ugodno prodam. Naslov v iipravi lista. Kakor vsako leto, bo tudi le- tos modelarska sekcija Aero- kluba Ptuj sprejela veČje šte- vilo pionirjev in pionirk ozir. mladincev v letalsko-modelar- ski tečaj. Kandidati, ki imajo veselje do letalsko-modelarskega športa, morajo biti stari najmanj 9 let. Tečaj se bo pričel 25. januar- ja 19.59 v prostorih modelarske sekcije Aerokh^a, Ptuj. Prešer- nova 33, in bo v popoldanskem času. Interesenti, ki želijo postati modelarji, dobijo vse informa- cije ozir. se lahko prijavijo vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure v prostorih mode- larske sekcije. Prešernova 33. Sestanek vseh prijavljenih in razpored tečaja bo 25. t. m. ob 9. uri v istem prostoru. Na tečaju bo moral vsak te- čajnik narediti svoj lastni mo- del. Po končanem tečaju bo sekcija priredila ocenjevalno klubsko letalsko-modelarsko tekm.ovanje. Najboljši bodo na- grajeni z letalskim poletom nad Ptujem. Prav tako bo najboljšim omogočeno, da se vpišejo v mo- delarski tečaj višje stot>nje. Šole in društva prijateljev mladine naj seznanijo s tem svoje učence oziroma člane in jim priporočajo vpis v naš le- talsko-modelarski tečaj.' Aeroklub Ptuj Strelstvo Pričelo se .je ligaško tekmov. z zračno puško za sezono 1958- 1950. ki bi po programu SZS moralo biti izvedeno že v me- secu decembru lanskega leta. Zaradi občnih zborov strel- skih družin se je tekmovanje zakasnilo. Z?to ,ie tehnično vodstvo Strel- skega odbf>ra program skrajša- lo, t3ko da vse družine 5. cone okraja Maribor, to je področje občine Ptuj. tekmujejo le dva- krat. Povpreček doseženih kro- gov obeh tekmovanj bo odločil vrstni plasman in pokazal, ka- tera družina se bo lahko borila med najboljšimi za okrajnega prvaka. Prvo kolo, ki je bilo izvedeno preteklo nedeljo, ni prineslo po- sebnih presenečenj. Stanje po prvem kolu je na- slednje: 1. Železničar — 1638 krogov; 2. Kidričevo — 1609 krogov; 3. Tumišče — 1584 krogov; 4. Podlehnik — 1538 krogov; 5. Pletarna — 1499 krogov; 6. Drava — 1422 krogov; 7. Remont — 1283 krogov. Od posameznikov so bili naj- uspešnejši: Mihelač 179 krogov (Tur.), Kunstek 175 k., Urban- čič 172 k. (oba Železničar). Pul- ko 170 k. (Podi.), Korpar 169 k. (Kidr.) itd. Naslednje kolo bo v nedeljo, dne 18. t. m. in je pričakovati sodelovanje tudi ostalih družin (Delta, Breg, Gorišnica itd.). RAZPIS Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO PTUJ razpisuje delovna mesta upravnikov pri naslednjih kmetijskih za- jdrugah: KZ Trnovska vas KZ Slovenja va- KZ Juršinci KZ Seia KZ Rogoznica KZ Leskovec KZ Cirkovce KZ Markovci j Kandidati morajo imeti srednjo strokovno izobrazbo z najmanj tremi leti prakse v kmet:j.stvu al, v gospcxiarstvu ali nižjo strokovno izobrazbo z najmanj petimi leti prakse v km^t.jst-vu ali v gospodarstvu. Prošnjo je vložiti pri Občinskem ljudskem odboru E*tuj 15 dn po objavi v časop su ;n jo koikovati s 30 dinarjii državn? in 20 dinarji občinske takse. Prošnj; je priložiti originalno spričevalo ali overovljen pr?p s zadnjega šolskega spričevala ter kratek življenjepis. Komisija za imenovanje direktorjev pri ObLO PTUJ Trgovsko podjet.je na veliko »PANONIJA«, PTUJ, raz- pisuje nasledn.ia delovna mesta za: 3 blagovne (materialne) knjigovodje, 1 mezdnega knjigovodjo 1 trgovskega pomočnika tekstilne stroke v poštev pridejo osebe z najm.anj triletno prakso ' knj.'govodstvu oziroma v trgovin s tekstilom. Ponudbe je poslati upravi FKxijetja. Preklic zaradi razžaljenja časti Podpisana Marija Geršsk, go- .spodinja v Vumpahu, p. Grajena obžalujem m preklicu jem žaljiv- ke, k; sem jih izrekla napram Alojzij. Goznik, delavki v Krče- vini pn V. štev. 17 ter se ji za- hvaljujem, da j% odstopila cd ka- zenskega pregona. Marija C^eršak ŽENSKO PRVENSTVO PTUJA Šahovsko društvo Ptuj raz- pisuje žensko prvenst\'o Ptuja, ki se bo pričelo 20. t. m. Igra se v drušb/enih prostorih: v posebni sobi gostilne »Slon< ob torkih in četrtkih od 19. ure dalje. Pri- jave se sprejemajo v torek, 20. t rri. nakar sledi žrebanje ter I. kolo. Pravico nastopa imajo vse šahistinje, tudi nečlanice. Zlata medalfa Ha robomeiaše v nedeljo, 11, januarja 1959, je dala ptujska rokometna sekcija obračun dela za preteklo leto. Njen največji lanski uspeh je zgra- ditev stadiona za mali rokomet, na katerem so delali člani in pri- padniki JLA nad 4000 ur. pri tem pa so jim s prevozi in drugače po- magali tudi kolektivi. Na lansko- letnih tekmovanjih so ekipo do- segle naslednja mesta: član! I., mladinci III.. pionirji II., mladin- ke L, članice »B« I. mesto mari- borske rokometaške podzVezo in članice »A« III. mesto republiške lige. Število članstva je lani na- raslo za 38 članov. . Letos bodo poskušali privabiti več delavske mladine. Na 75 tekmah so dosegli 46 zmag, 5 neodločenih srečanj in 24 porazov. Stanje golov je bilo 812:520, v korist sekcije, ki je vzbudila zanimanje za rokomet tudi v okolici Ptuja. Sedaj že igra- jo rokomet v Markovcih. Dornavi. Gorišnici, Cirkulanah, Kidričevem in Majšperku. Skupščine 11. t. m. sta se ude- ležila predsednik Rokometne zve- ze Slovenije tov. Baicar in tajnik Mariborske rokometne podzveze tov. Brumen, ki sta čestitala ptuj- ski sekciji za dosežene uspehe, zlasti pa upravnemu odboru, ki je bil ponovno izvoljen. Predsednik Rokometne zveze Slovenije tov. Bajcar je izročil ptujski sekciji v imenu Rokometne zveze Jugoslavije medalio iZLA- TEGA ROKOMETAŠA«. BRONASTO MEDALJO sta prejela tov. Milan Zupane in Albin Ptšek. Priznanja- diplome pa so bile izrečene tov, Adiju Šarm.anu, Adolfu Hercegu in Kristini. Pohvalno diplom.o Ro- kometne zveze Slovenije so pre- jeli tov. Adi Šarman, Milan Zu- pane, Albin Pišek, Vinko Pernat. Adolf Hercog, Kristina Toplak in Milena Murko. Ptujska rokometna sekcija se bo trudila dvigniti kvaliteto ekip in upajo, da si bo letos s tekmo- vanji priborila mesto med najbolj- šimi slovenskimi ekipami. -Nc- V naši socialistični družbi, že- limo tudi na polju oblačenja do- seči čim kvalitetnejšo stopnjo, lepega, skladnega oblačenja naših delovnih ljudi. Oblačila so zrcalo kulturne stopnje naroda v raznih deželah sirom sveta. Ljudje se oblačijo v razna oblačila v raznih barvah, mi pa se bomo zadržali pri oblačilih v naših domačih krajih, pri pravilni izbiri tkanin in sklad- nosti barv. SKLADNOST BARV. Pri izbiri blaga za nove obleke in tudi dru- ga oblačila je včasih težko izbrati posrečeno barvo. Večkrat opaža- mo, da so naročniki nezadovoljni, ko je obleka že izgotovljena. Skratka, naročnik ima občutek ne- ugodja, izvirajočega iz neskladno- sti barve blaga z barvo las in ko- že, kar se morda pri nakupu bla- ga ni pojavilo. Nekateri naročniki tudi nimajo smisla za harmonijo barv, odklanjajo pa svojeglavo na- svete strokovnjakov — krojaški"^ mojstrov ali izkušenih in izurje- nih trgovskih delavcev, ter se raje naslanjajo na najnovejšo modo v kroju in barvi, čeravno jim eno niti drugo ne pristoja. Pri moškem oblačillu moramo paziti predvsem na skladnost barv obleke, srajce in kravate, pri ženskih oblačilih je harmonija barv še bolj zahtevna. Pri dovršeno lepo oblečeni ženski se tijema barva obleke z barvo las in polti. Barva klobuka .šala. ro- kavic, torbice in čevljev pa le do- poln.jujejo in oživljajo osnovno barvo v blagu. Pri nas vse premalo pazimo na pravilno oblačenje. Kupujemo le- pe drage tkanine za obleke, pla- šče in kostime, na drugo kar je še zraven potrebno, pa malo mi- slimo. Večkrat se dogaja, da si izbere naročnica kroj po sliki, ki njej in mojstru vsestransko uga- ja, ko pa obleče izgotovljeno oble- ko, se nam zdi obleka pusta, ker ji manjkajo dopolnilni efekti: le- pa frizura, odgovarjajoči nakit, mogoče majhen okrasek z majhno umetno rožo in podobno, kar pri- jetno dopolnjuje in oživl.ja. Največkrat kupujejo naši naroč- niki blago za vrhnja oblačila brez predhodnega posvetovanja s kro- jaškim mojstrom ali šiviljsko moj- strinjo, kupijo blago in šele nato izbirajo model in kroj. kako bo oblačilo narejeno, kar pa se mno- gokrat zgodi, da kupljeno blago na to neustreza zaželjenemu mo- delu stranke. Pri tem zadenemo mnogokrat na velike težave, ko ugotovimo da blago zaradi načina tkanja in debeline, premajhne prožnosti itd., ne ustreza modelu, katerega si je prej zamislila na- ročnica. Zato je nujno potrebno, da imajo naši krojaški mojstri in šiviljske mojstrinje, prav tako pa prodajalci potrebno strokovno znanje, da lahko že na prvi pogled ugotovijo, kaj pristoja tej ali oni postavi in z razumom in ok-usom pravilno svetujejo. Šipe na oknih v kuhinji, kjer je mnogo sopare, ali tudi v sobah, kjer dela več l.iudi. se ob tem času rade zarose. Za nekaj časa to neprijetnost lahko preprečimo, če namažemo šipe z mešanico 500 gramov vode, 500 gramov špirita in 50 gramov glicerina ali pa z mešanico mila, glicerina in špirita. Ko se šipe posuše, jih z mehko krpo. ki ne pušča za se- boj vlaken, zbrišemo, da so lepo svetle in prosojne. Izdaja i>E*tujskl tednike Direktor Ivan Kranjčič Uraiuje irertn'4V Mhor Odocvom- jrednik Ba •)man Anton Uredništvc 'n oprava v Ptn.1u LackovJi telefon I5b -en -ač. pn Komunaln oanJd Maribor, podružnica * Ptuju. 604-7M-3-206. Rokopisov ne /racamo. luka Maliboiika tiskarna, Maribor. Letna aaročnma 500 din. polletna 2oC din.