Knjiga Slovenska XIX. Veku. V dobi, v kteri so s Slomšekom vred ua polju našega domačega slovstva delovali doslcj naštevani knjižniki, in deloma v najnovejši dobi, trudili so se v ta namen vže prej opisovani vrli rodoljubje p. Peter Hitzinger — Znojemski, Podlipski (Jezičnik XII. 1874 str. 1—84); Anton Umek Okiški (Jezič. XIII. 1875. str. 1—51); Janez Čop in Matija Šnajder (Jez. XV. 1877. str. 3); Juri Varl, Anton Žakelj — Rodoljub Ledinskl, čegar pesniška ostalina se je po smrti A. Umeka, župnika Grajskega, srečno otela in se ima o priliki spraviti še na svetlobo; France Jerisa Detomil, Dr. Leon Vončina (J. XVII. 1879); Bernard Tomšič, France Svetličič, Dr. Jožef Rogač, Matevž Lotrič, Leon Engelman Nožaijev (J. XIX. 1881); Dr. Janez Bleiweis (J. XX. 1882. str. 1-74). ,,Oče dr. Bleiweis in Ivau Koseski bila sta si duševna brata, pravijo Novice 1. 1884 št. 14, oba delavna in goreča za vzbujo našega naroda. . . Oba stala sta do zadnjega na čelu onih rodoljubnih mož, ki so v minulem polstoletji rešili Slovence iz verig nezavednosti, kateri so navdušeni in složni svojim rojakom klicali: ,,Naprej, slovenski jug!" Jovan Vesel ltoseski r. 12. sept. 1798 v Kosezah, vasi duhovnije Moravške, v latinske šole hodil v Celju, v licejski v Ljubljani, pravoslovja učil se v Gradcu in na Dunaju; bil nekaj časa karaeralni uradnik v Ljnbljani, potem v Gorici, Tolminu, naposled c. kr. viši finančni svetovavec v Trstu, kjer je v pokoju u. 26. marc. 1884. Popevati je javno jel na liceju v Ljubljani — Johann VesselAkademiker — nemški a) vLaibacher Wochenblatt 1. 1817 Nro 3 ,,Ode auf die Ankunft Sr. Excellenz des Herrn Landes-Gouverners — J. Graf v. Strassoldo" — in Nro 25. Ballade: nFranz Plassinan von Oedengratz" (Valvasor X. 430) po geslu Schillerjevem: >Das Leben ist der Giiter Hochstes nicht; — Der Uebel Grofstes aber ist die Schuld« ; 1. 1818 Nr. 18—20 Romanze: nErasmus Lueger" spet po glasilki Schillerjevi: >Mit des Geschickes Machten — Fst kein ew'ger Bund zu flechten — Denn das Ungliick schreitet schnell« ; Nr. 24 Sonnet nPotažva — Der Trost" nemški in slovenski (v Bohoričici); Nr. 31 Ballade »Kurtb von Rosecka po geslu F. Grillparzerjevem: »Nein in jenen dilstren Fernen — Waltet keine blinde Macbt, — Ueber Sonnen, ilber Sternen, — Ist ein Vateraug', das wacht«. Nekoliko premenjeun se nahaja ista v časniku b) Der Aufmerksame v Gradcu 1. 1820 Nr. 45, in 1. 1881 Nr. 51 Romanze nDie Tanne auf Raubeneck" itd. Na primer bodi ,,Sonnet": Potažva. Der Trost. Naj zgine svet, gorijo naj pnšave,Es mogen Welt nnd Wiisten flammend rauchen, Vihar valove morja naj dervi,Des Meeres wildempbrte Stiirme draun, Na zraku černimo naj grom buči,Der Himmel zurnend Feuerflammen speyn, Naj burijo*) snežnikov goličave:Und nackte Gletscher giffgen Odem hauchen: *) Bury6, Zeitwort von Burja der Nordwind, bedeutet das Heulen des Nordwindes. 23 * Skuz' zapušene, žalostne planave Naj čudne vojske silni glas gromi, Naj lakota nevsmilena mori, Nabira truplov kupe naj kervave; Sej moje bitje ni na temo sveto, Sej ni na zemlji moje duše dom, Živlenje zgine kakor kratko leto; Tje v' svete, čiste, angelske dežele, Kjer pil očeta veličastvo bom, Skuz' grobov noč, me kliče čast, — vesele. Janez Vesel. Der Hunger seine wuth'gen Zahne brauchen Und Tausende den Todesgottern weih'n, Den ausgestorb'nen wildzcratampften Hain Mag ehr'ner Krieg in Strome Blutes tauchen; Mein Seyn ist nicht aus diescn Trauerzonen, Hienieden hat mein Geist kein bleibend Haus, Wie schnell ist nicht mein Tropfen Zeit verronnen ? ¦ Mich ruft ein heilig Wort so sanft und milde, Durch dunkler Graber nachtumflorten Graus, In jene ewig seligen Gefilde. Johann Vessel. Vnovič se oglasi J. Koseski c)vNovicah 1. 1844 št. 36 v posebni prikladi: Slovenja Presvitlimu, Premilostljivimu Gospodu in Cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim dohodu NjihVeličanstva v Ljubljano (Trojno ovenčan unuk vladarjev iz hiše Eudolfa, — Zgodnimu soncu enak sveta v ogledu stojiš itd.). — ,,Sreča in veselje. Čigavi jezik bo dopovedal vse veselje, ki so ga Krajnci v nedeljo popoldan obhajali, kader sta se presvitli Cesar in Cesarica vLjubljano pripeljala? Cela Ljubljana jima je šla naproti. . . De bi pa tudi naše Novice ta veseli dohod, kakor se spodobi, praznovale, smo p e s e m na posebnim listu natisniti dali, ktera z gorečimi besedami pripoveduje, kar serce Slovenj e vseskozi za našiga Vladarja občuti. Tukaj le vam ga z veseljem podamo, in mislimo, de se bodo te besede našiga častitiga pevca po celi deželi razlegale (št. 36)." V št. 38 pa piše J. Koseski sam: BŠe nekaj v spomin našiga presvitliga Cesarja Ferdinanda. Ravno je preteklo 571 let, kar je bila božja previdnost grofa Rudolfa Habsburgskiga, slavniga očaka naše presvitle cesarsko - kraljeve hiše, na nemško - rimski prestol poklicala. . . Ko bi hotli popisati vse kreposti, vse slavne in pobožne dela, vse zasluge, po kterih ,je rečeni grof Habsburgski do take časti vzdignil se, bi imeli veliko in dolgo govorenje. čas in prostor nam tega ne dovoljita. Zatorej se danas le ene prigodbe spomniti hočemo, iz ktere boino očitno vidili, kako čudno božja previdnost človeka po življenju vodi, in do njegove namembe gotovo pripelje. Slavni Miroslav Šiller jo je v nemškimu jeziku nemškimu narodu pel; mi pa vam tukaj podamo slovenski prevod njegove neumerjoče pesmi: GrofHabsburgski (VPorečju, z cesarsko svitlostjo obdan, —V dvorani starinsko sloveči, — Grof Eudolf sedi za cesarja izbran, — Kraljevo vezilo deržeči itd.). — V št. 41 se nahaja njegov prevod ,,Orjaška jigrača" (Riesenspielzeug), nemški zložil A. Chamisso, pesem, v kteri se kaže, da je kmetovski stan velike častf vreden; št. 46 BPesem od verliga moža" (Das Lied vom braven Manne), in št. 51. 52 »Divji lovec", nemški zložil obe B. A. Biirger. V Novicah 1. 1845 čitati je v 7. listu pesem BZima"; 1. 11 ,,Legendaa po geslu: »Si hi tacuerint, lapides clamabunt«; 1. 21 — 25 nY jarao pade, kdor jo drugimu koplje" z naslednjo vpeljavo J. Koseskega: BV spomin gotove resnice tega prigovora je veliko pravlic med ljudmi vsakiga jezika zuanih. Mnogo smo jib čuli, rnoogo brali, jedno od druge lepši našli, in skor bi nas mikalo, o tem predmetu dolgo govoriti. Ker čas in prostor tega ne pripustita, smo dve izvolili, ter jih listu naših novic natisnemo. Priporočimo jih prijazni dobrovoljnosti naših bistroumnih bravcov. Pervo jim podamo v prostim nevezanim govoru, drugo pa mislimo v pražnim pesniškim oblačilu v izgled postaviti". In ta druga je 1. 29. 30 pod onim naslovom, in sicer nHoja na plavž" (Der Gang nach dem Eisenhammer), zložil M. Schiller. V 36. 1. BRaj zgubljen"; 1.46 BVojaška" (Kaj bliska sevjasnim, kaj votlo doni — Pred nami na levi na pravi? itd.); 1. 50 BVodotop" (Der Taucher), Ballade v. Fr. Schiller; 1. 53 BBravcam h koncu leta v spomin"— po glasilki svetopisemski: »Habete sal in vobis et pacem inter vos« (Marc. IX. 49)." V Novicah 1. 1846 je prva ,,Pesem o zvonu" (Das Lied von der Glocke von Fr. Schiller) 1. 10—12 po geslu: »Vivos voco. Mortuos plango. Fulgura frango« — z nekterimi opazkami J. Koseskega na pr.: BZvedba nas uči, de naši rahločutni Slovenci lepo zvonenje silno radi poslušajo . . . Zatorej smo pričijočo pesem Bo zvonu" poslovenili. . . Če smo pa mi visoko pomembo nemške pesmi raziimeli, in z njo slovensko besedo oživiti znali, o temu soditi se ne nam, ampak vam spodobi, dragi, uuuni, prebrisani bravci! Miroslav Šiler je to pesetn o nar strašniši dobi, to je, o blodnji divjiga francozkiga puntanja zložil.. . Ne čudite se. Ijubi bravci, de smo nemški besedi nForm" kaliip rekli, če še niste morebiti te besede do zdaj slišali, ali v slovenskih bukvah brali. Naš m o d e 1, čeravno se po tujstvu dišečiga obraza ne vstrašimo, nam zavoljo njegove okornosti v glavo ne gre. nPodoba, obraz, videz" slovenski besedniki svetujejo, in to bi res bilo nekaj, tode te besede tudi druge reči pomenijo, in ne zadenejo černe pike. Kaliip je pa okornoglasnimu model lastna in sicer čisto slovenska beseda. ktero južni Slovani kalup in Čehi kadlup izgovarjajo in pišejo. Zatorej ne bomo zašli, če se je poprimemo. Sicer smo v ti pesmi nfantu, turnu, trugi" pristop dovolili, ter tudi v nekimu stiku „1 i h" pisali, čeravno vemo, de so tuje rodovine, in čeravno drugot ba- haje vpijemo: nJezik očistite peg, opilite gladko mu rujo". Mi mislimo, de so rečene besede našimu jeziku popolnama vdomačene in slovenskimu življenju tako globoko vkoreninjene, de jih svoje blago imenovati stnemo. Takim besedam pa za zdaj, posebno v pevskih potrebah, slovesa dajati db gre. če bi komu po volji ne bile, naj nam ne zatneri, in zna po priliki v pričijoči pesmi namest BVotlo v turnu" po staroslovensko brati nVotlo v stolpu" ali pa »Votlo v cerkvi" in tako dalje. — V 1. 17—19 ,,Bor z drakonam" (Der Kampf mit dem Drachen von Fr. Schiller). — Junak pričijoče pesmi, piše J. K o s e s k i, je bil križar in vitez sv. Jovana Kersnika. Preden od njega kaj več govorimo, moramo v razum in razjasnenje tedajnih okoljšin nekoliko o njegovim redu povedati. Bravci, kterim sledeče opombe niso potrebne bile, nej nezamerijo, de smo jim zgubo dragiga časa naklopili in prijazno poterpljenje skušavali. . . Glavna namemba naše pesmi pa ni popisavanje drakonove smerti, ali poslavljenje našiga, sicer velike časti vredniga, viteza; ampak je le očitna zmaga keršanske pokornosti nad silo sirove kreposti in nad samovoljnostjo človeškiga serca, ktera je hujši od popisaniga drakona, ker samovoljnosti nepokoren duh  živo v dušo piči,Ter svetu v sleme, uma gluh, Prepir zbudi, pogin prisiči,Požara baklo derzno vtakne. L. 23 nRokovica" (Povest iz nemškiga); 1. 27 nVrednost žen" (Poleg Šilerjeve pesmi: Die Wiirde der Frauen); 1. 31 BKdo je mar ?" (Vse doseže, kar mu drago, — Bodi slava, bodi blago, —Vse doseže sosed moj itd.); 1. 34—36 BPohlep oslepi"; 1. 46 BOda Bog" z opazko n. pr.: BPričijočo pesem smo zavoljo njene neprecenljive lepote iz ruso - slavjanskiga narečja poslovenili. . . 0 našimu delu ne bomo veliko govorili. Vsak je gospodar svoje sodbe. De se originalu priinerjati ne more, je gotova in mi sami to živo čutimo. Kdor je pa skusil boriti se z junaško krepostjo, z neizmernim bogastvam, z bistrotekočo besedo in silovitim duham ruskiga jezika, je brez dvombe previžan, de prestavljenje iz njega v naše okorno narečje ni ravno igranje prazdnovavnih lenuhov, in ta bo ali z našim delam poterpljenje imel, ali pa — kar še viši in živejši želimo — predragim našim bravcam z boljšim postregel". Tečaj V. ima v 1. listu J. Koseskega pesem: rNovice bravcam ob novim letu" — po geslu: Quia aedificabit Dominus Sion et videbitur in gloria sua (Ps. 101, 17); 1. 8 BNe sodi" (Hiob — glava 38. 39. 40. 41); 1. 30-32 nZačarana puška"; 1. 49. 50 nIbikovi žerjavi" (Die Kraniche des Ibikus von Fr. Schiller). — V 1. 48 vže se napoveduje rDivica Orleanska", ktero je po Schillerju poslovenil J. Koseski, in ktero so Novice 1. 1848 v prilogah priobčile od 1. 38 do 52. — List 41 ima na čelu BNaprej, slavenski Jug"! — Poprej že v listu 20. str. 83 JovanVesel -Koseski v sostavku BMoje tnisli" kaže: BMi nimamo v Majuskim Frankfortu ničesar opraviti, doma pa veliko, de ta prihodnji nemški blesk avstrijanske svitlobe ne otamni, in slovenske narodnosti popolnama ne zatare". — Str. 88 piše napr.: Potrebne besede. nSlišali ste, kaj se je od 15. do 17. tega mesca (maja) na Dunaji zgodilo. . . Naš mili Cesar . . so se v Inspruk med svoje zveste Tiroljce podali. . Kjer so Cesar, tam so serca naše. . Dunaj sam na sebi ni naš gospodar; Cesar z vlado svojo nam ukazujejo, nej stanujejo v tem ali v drugim mestu. . Sicer skažimo se vredne sinove svojih slavnih očetov, ki so se v letu 1809 za rajnciga Cesarja Frančiška vzdignuli, kakor de bi bili en mož. Bodimo zvesti velikodušnimu svojiinu očetu Ferdinandu Pervimn do zadnje kaplje slovenske kervi. . . V letu 1844 je Slovenija v naši deželi potovavnimu Cesarju iz žive sredine svojih serc zapela: Blago, življenje in kri, visoki vladar, Ti posvetim. . — Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencu ne gane. . In str. 92: MZnalo bi biti, de bi ura vdarla, ki nas bo poklicala v bran Cesarja ali domovine. Znalo bi biti, de je Bog sklenil, zdaj že raisli, djanja in vrednosti avstrijanskih narodov prerešetati; torej še enkrat rečemo, kar smo v letu 1844 svojimu Cesarju zapeli: V padu gromečimu let poginejo imena, narodi, Naše prisege zaklep časa viharju stojf, Ko bi se bližala kdcj rešetanja železniga ura, Kakor se zernje iz plcv, kakor iz sipa demant Bi se Ti cena takrat slovenskiga serca svetila. To leto je d) v Sloveniji 1. 24 J. Koseski priobčil popevko nNernškutara (Valovje napne se, Slovenja ne spi, — Viharju grozivnimu brambe gradi, . . — 0 tebi sramuje slovenski se dom, — Sramuje se, votli nemškutar itd.)! L. 1849 poslal je Novicara tretjino poslovenjene Šilerjeve tragedije nMesinska Nevesta" (Die Braut von Messina), ktere so nekaj natisnile v 19. listu v pokušnjo, ves del skupaj pa v prikladi razposlale v 1. 40. — L. 1850 so 1. 4 priobčile iz njegove nVisoke Pesmi" (Hohes Lied) razstavek ,,Posvečeno bodi tvoje ime"; 1. 9 pa nUvod" in nOče naš, ki si v nebesih!" — Str. 88 so ponatisnile Novice pesem, ktero je J. Koseski zložil bil — Ob veselim prihodu presvitliga cesarja Franca Jožefa v Terst — ,,Viribus unitis", ktero je pripravil na svetlobo e) Jadranski Slavjan, v št 2. -- L. 1851 so prinesle v 1. 38 ,,Odlom iz zadniga dela Mesinske Neveste", ia 1. 1852 št. 69 — 74 BHomerove Iliade XIX. Bukve", kterim obseglej je: »Ahil se serdu odpove in se v boj poda«. L. 1852 J. Koseski hudo hudo oboli ter omolkne v slovstvu do 1. 1868, kedar priobčijo Novice v posebni prikladi njegov umotvor: f) Mazepa Jovan, Hetman ukrajnski dobe Petra Velikiga. Pravlica zgodbe resnične po Byronovi istiga imena slobodno pel in poranožil Jovan Koseski. V Ljubljani 1868. 16. str. 55. — V vvodu primerja sebe gi*škemu Epimenidu, kteri se predrami čez 40 let in dobi ves nov svet, in piše: Tak je z menoj — pa ne v pregledu krasa —Teh dvajset let; tam je koren za to. V obziru le na spanja dolgi tek, Takrat smo vsi enako še pisali, V obziru na premembe vad in glasa,Je manj besed ko misli mar bilo, Ki nakopiči jih ta pusti vck, Smo terna v perst, ne črke v trn se bali, Ne meni le, občinsko vse okrogo, Če kaki grm ni vs po volji bil, Kdo rajnih bi spoznal Slovenjo nek? —Smo vlke v njem, ne tičic preganjali. če kdo tedaj — ne bo jih, djal bi, mnogo —Tak nam je čas kaj malega rodil, Te stike bral, al brati slišal bo, Ne da bi za-se tu ali tam slovelo, Naj gre nazaj, prijazno v srcu slogo,Al da od nas bi kdo so kaj nčil, Veljavo le pepela da b' imelo, Ki včasih njivi ploda mnogo da. In tak izid želi sledeče delo, Bog daj, Bog daj, da bi doseglo ga! —