Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 11. decembra 1957 Štev. 281. leto XI. (XVIII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljnbljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Dobitki Naša zemlja je bogata. Tako zatrjujejo strokovnjaki. Če primerjamo zemeljska bogastva drugih držav, zares ne moremo dvomiti o bogastvu naše zemlje. Kjer Pa je bogastvo, tam bi moralo biti blagostanje; kje je bogastvo, tam so tudi dobički V zadnjem času poroča naše časopisje o dobičkih raznih družb. Ti dobički niso majhni. O tem nas prepričujeta n. pr. družba Trepče Mineš in Pri-zad. 150,500.000 d»n čistega dobička izkazuje družba Trepče Mineš L'FD v poslovnem letu 1936/37, ki, kakor znano, eksploatira svinčene in cinkove rudnike Južni Srbiji. Ta znesek pred Značllet^ngleškjhglas; Za sveto aliianso demokratičnih držav RIM, 11. decembra. Tukajšnji lis« zelo ostro komentirajo članek angleškega poslanca Strattforda Cripsa, ki zahteva v tem članku, da nai angleška vlada skliče svetovno m*rovno konferenco, na kateri naj bi sodelovale samo demokratične države in sovjetska Rusija. Namen takšne konference naj bi bil oblikovanje protifašističnega bloka z vojaško organizacijo, ki ji naj bi bil na Čehi skupen generalni stab. V tem članku se zahteva od Anglije, da nudi od svojih kolonialnih rezerv ostalim državam, pri čemer naj bi bile fašistične države izključene, rtalijansk] listi pišejo, da se pojavlja sedaj angleški poslanec Crips z idejo neke vrste svete alianse demokratičnih držav, skupno z Moskvo proti fašizmu, to je moti Italiji, Nemčiji in Japonski. V Trepči v Južni t>r DUL i a zosa.cn. . v j u * £ md tozftusUuH attg&eskefo fuutoUHetUa ogromni---------- . tih je imela ta družba čistih dobičkov v LONDON, 11. decembra. Reuter po-iznosu 320 milijonov din, kar preas avj .ro5a. Predsednik vlade Chamberlaini je 120% delniške glavnice. Kosmati o -1 sp0r0£.jj spodnji zbornici, da bo parla-ček pa je dosegel v lanskem poslovne: ^ ment razpuščen v času od 23. decembra letu 225 milijonov dularjev. Samo za 1_ do 1. februarja leta 1938. Na vprašanje, vidende pojde 30% oz. 223.673^ da-li se bodo v spodnji zbornici pred bo- Ao«— io.«: «»so mvesticiie znaša e “ žičnimi prazniki razpravljala kakšna vprašanja zunanje politične prirode, ni Chamberlain odgovoril ničesar. LONDON, 11. decembra. Včeraj je poročal Eden pred konservativnimi člani zunanje političnega odseka spodnje zbornice. Konferenca je bila strogo tajna in dočim so lani vse investicije znašale maj 22 milijonov dinarjev. ■Potem Prlzad. Iz »Mur. krajine« povzemamo: Poslovanje je zaključil z do-bičkom od sto milj. din, od katerih poide 25 milj. za povečanje delniškega kapitala, 15 mil. v fond za posredovanja; 10 milijonov v fond za predovanja, 10 milijonov za pospeševanje kmetijskih proizvodov, 2,000.000 din v fond za kontrolo in pospeševanje sadnega izvoza, preko 000.000 din pa v fond za intervencije. Prav je, da se to posredovalno podjetje tako lepo razvija, čujejo pa se tudi^ gkv ni izšlo o tem nikaikšno službeno poročilo. V poučenih krogih zatrjujejo, da je Eden govoril zelo optimistično. Po njegovem mnenju postaja Velika Britanija vojaško vedno močnejša. Prestiž Velike Britanije raste. Na obzorju ni nikakšne vojne nevarnosti. Svetovno politična situacija je boljša kakor pred nekaj meseci. Glede Španije je dejal Eden, da odobravajo britansko poBtiko ne vmešavanja celo oni, ki so jo od vsega pričetka hudo kritizirali. ftAUMsId tv.A anuMUts.ebt Ufbtofpi PARIZ, lil. decembra. Pariški »Jour« poroča v zvezi z bukareškimi konferencami zunanjega ministra Delbosa, da bo sovi, ki pravijo: Krti. treba pritajen, Delt™ taliraj tekat do« p r„. Podjetju čistega dobička? Naj bi ti zneski raje šli v prid našim kmetovalcem, ki so prizadeti po raznih vremenskih katastrofah. Vendar pa ni ta dobiček Prizada še kSe. Treba je namreč vedeti, da pride °d 32.650 vagonov pšenice, ki jih je preteklo leto kupil Prizad, 28.555 vagonov na razne prekupčevalce in komaj 3101 vagon na kmetijske zadruge. Ni tre-ba še posebej pripominjati, da posredovalci pri tem lepo zaslužijo. V tej trgovini s pšenico pa tečejo tudi čudni kana-li. Tako je šlo n. pr. v Čehoslovaško 2509 vagonov pšenice, od katerih pa sta šla 1502 vagona v — Grčijo, ki pa je ku-Pila od nas direktno komaj 268 vagonov Pšenice. So še drugi slični primeri. Vprašujemo pa se: Zakaj niso šli omenjeni vagoni iz naše države v Grčijo direktno? ... Prav gotovo ni to v interesu naših kmetovalcev. V zvezi z gospodarsko industrijskim napredkom v naši državi se nemalokrat pavaja Zenica, kjer je bilo, kakor znano, investiranih 140 milijonov dinarjev. Mno-je bilo govora o tem bodočem, veli-. eni središču naše težke industrije. Kako N z Zenico? O tem je podal te dni v skupščinskem finančnem odboru narodni b^slanec Ivan Mohorič zanimivo mne-nje: »Že lani sem navedel, kako je z Ze-nico. Investirali so 140 milijonov dinarja. sedaj, ko je vse gotovo, pa so ugodili, da je za proizvodnjo jekla potrebno surovo železo in da stara peč v Va-re§u ni ve£ dovoljna in da tudi ruda ne ustreza, ter da je treba sedaj rudo do-važati iz Ljubije. In res so pričeli s pre-v°zom rude preko Sunje in Broda. Če ,5e organizira tako važna industrija dr-^‘vne obrambe, kakor je ta težka indu-stfBa v Zenici, je pač treba dobro premisliti. kje naj se zgradi. Krupp ima Plovne reke in šest rudnikov, tako da prav nobenih transportnih stroškov, nas pa se najprvo zgradi ogromno in- munsko vlado, v smislu katerega bo Francija dobavila Romuniji tanke in topove vseh kalibrov, za kar bo prejemala od Romunije petrolej. Izvoz romunskega pe- troleja v Francijo se je povečal že na podlagi trgovinske pogodbe iz leta 1936, sedaj pa se bo še povečal. Ta pogodba se bo sklenila na podlagi poročila generala Gamenina, ki je povdarjal izvrstno stanje priprav romunske vojske, ki pa je zahteval, da se zaloga romunskega vojnega materiala neobhodno pomnoži. HofototooMm teta utsta posestev... DUNAJ, 11. decembra. Ministrski svet je sklenil celo vrsto novih transakcij. Med drugim se bo severni del pratra proda! dunajskemu mestu za 5,370.000 šilingov, dočim preide južni del v upravo mesta Dunaj. Zdi se, da 'bo tudi ta južni del v teku leta 1938 prešel v last mesta Dunaj. Istočasno se je tudi storil sklep o likvidaciji fonda vojnih oškodovancev, s čimer preide več posestev nazaj v roke Habsburžanov v smislu znanega zakona iz leta 1935. Sedaj dobijo Habsburžani nazaj še sledeča posestva: Mattighofen, Orth, Vosendorf, Krampen, Mannerdorf, Laxenburg z dvorcem in parkom, dvorec in park Miirzsteg in opremo dvorca Neuberg. He šotna J Čandru II.: Hudet* II. PARIZ, 11. decembra. Tukajšnji listi pišejo o slučaju novega Landruja Weid-mana, ki ne spominja samo na Landruja, ampak tudi na Kiirtena in Hartmana. V teku dosedanje preiskave se je dognalo, da je bil Weidman član neke gangster- ske bande, po katere nalogu je vršil svoje umore. Dognalo se je, da je neki zakonski par v Indreju nagovarjal Weid-mana za umore, zlasti k umoru Le Blon-dela in pa šoferja Couffia. Pričakujejo se številne senzacionalne aretacije. Tvatec ktUatice ttttfakd" je skesana umt£ DUNAJ, 11. decembra. V 55. letu starosti je umrl Ernest Lissauer, znani židovski pisatelj in tvorec krilatice med svetovno vojno »Gott strafe England«. Zadnja leta je živel Lissauer v emigraciji in je svojim prijateljem večkrat dejal, da mu je žal, da je to storil. dustrijsko podjetje in šele nato se spomnijo, da ni rude in jo morajo dovažati iz oddaljenih krajev. In kako je bilo z Borom? Nagnali smoJEcancoze. da zgrade rafinerijo potem, - kc 'scfse videli že zadnji komadi bakrene rude. Oni so to storili, a nam tudi prezentirali račun.« Takšnih reči je še več. Debata v skupščinskem finančnem odboru, ki obravnava novi državni proračun, nudi v tem oziru zanimiv vpogled v strukturo našega gospodarstva. Vse bolj pa se čuje glas, naj bi bil tudi tuji kapital pri nas primemo obdavčen. Kmetijstvo savske banovine Naš največji strokovni kmetijski list, ki izhaja že 16 let v Novem Sadu in ga urejuje zelo spretno in na višini današnje publicistike gospod Dr. Emil Popovič-Pecija, je v dvojni številki za november-december izčrpno prikazal stanje celokupnega kmetijstva v savski banovini. Urednikova vodilna misel izraža nazor, da je glavni predpogoj vsakega napredka — kar velja še v povečani meri za napredek v kmetijstvu — temeljito poznavanje obstoječega stanja kmetijstva in vseh okolnosti, ki nanj delujejo. Omenjena publikacija, ki nam izčrpno kaže gospodarsko sliko savske banovine v slikah in člankih, pisanih od znanih strokovnjakov, je zelo dobrodošla baš sedaj, ko vsak dan čitamo v dnevnem časopisju o takozvanem »hrvaškem vprašanju«, ki se suče venomer okrog enega in istega. Poljoprivredni glasnik pa je posvetil svojo. 20. in 21. številko kmetijskim vprašanjem savske banovine in nam dokazuje, da je ta banovina kmetijsko aktivna; v gotovih panogah, kot n. pr. v živinoreji (govedarstvo in konjereja) na zavidanja vredni višini, da pridela več pšenice in koruze, kakor jo potrebuje za prahrano svojega prebivalstva, da pridela tudi vse ostalo, kar narod potrebuje: vino, sadje, med, zelenjavo, industrijske rastline, ribe itd. ter da je v gospodarskem oziru popolnoma neodvisna. Kmetjsko šolstvo je tu najpopolnejše. Od najnižjih kmetijskih fn gospodinjskih tečajev, preko enoletnih in večletnih kmetijskih šol, specializiranih po vseh kmetijskih panogah, imajo svojo srednjo kmetijsko šolo v Križevcih in visoko kmetijsko šolo, gospodarsko-go-zdarsko fakulteto na univerzi v Zagrebu. S točnim poznavanjem gospodarskega in kmetijskega položaja v posameznih banovinah in s tem celokupnega gospodarskega kmetijskega položaja Jugoslavije nam bo lažje razumeti tudi razna druga vprašanja, ki v naših razmerah žal igrajo prvo vlogo. V natančnejšem spoznanju kmetijskih razmer pa se bomo prepričali, da med kmečkimi težnjami in miselnostjo kmečkega ljudstva posameznih pokrajin in banovin Jugoslavije ne obstojajo one nepremostljive ovire kakor jih dnevna politika prikazuje. Zavest skupnosti vsega jugoslovanskega kmečkega ljudstva je živa. Prej ko slej bo ta skupna kmečka zavest dobila tudi svojo zunanjo obliko, ko pojde v boj za svoje skupne potrebe in za staro pravdo, za blagor nedeljive Jugoslavije in svojega mladega kralja, katerega vsi kmetje Jugoslavije ljubijo. Uredništvo Poljoprivrednega glasnika pripravlja posebne izdaje, da pokaže izčrpno sliko kmetijstva naše države, posamezno za posamezne pokrajine oz. banovine. Pripravlja tudi specialno izdajo o slovenskem kmetijstvu, da izpopolni to, kar je pred leti (leta 1926) že objavljeno o našem kmetijstvu. S tem se bo ta vodilni list oddolžil tudi slovenskemu kmetijstvu, kakor se je tekom lanskega leta in letošnjega leta oddolžil kmetijstvu Bolgarije, Češkoslovaške, Danske, Nemčije, Zedinjenih držav Severne Amerike in državnega veleposestva »Belje«. Bilo bi koristno, če bi Poljoprivredni glasnik našel več odziva tudi pri nas Slovencih. Lepa oprema lista, dober srbohrvaški jezik, odlične ilustracije in krasne reprodukcije umetniških slik kakor je n. pr. slika akad. slikarja Rudolfa Marčiča na naslovni strani zvezka o Wl—IB I M M—III—lumpi II ■■■■!! III mili i~m-— Mestni očetje bodo sklepali o tekočih komunalnih zadevah Na obč. seji 17. t. m. bodo mestni svetniki razpravljali med drugim o sledečih zadevah: I. Odsek: Za sprejem oz. zagotovilo sprejema v članstvo mestne občine prosijo: Antiacomini Marija, Brence Franjo, Kefc Jakob, Praprotnik Marija, Rokavec Jakob, Rumpf Bogomir, Selili Jožef, Šer-binek Jožef, Škorc Ignac, Štampar Antonija, Tomažič Josip, Zamuda Anton, Franz Kristina, prošnja za obdržanje-članstva po § 13. zakotna o mestnih občinah. G ros ek Ivan, prostovoljni sprejem v članstvo , Furlan Alojz, zagotovilo spre-jcrtiia v članstvo, Železny Karl, Iz magistr. službe: ing. Josip Baran, vodja mestnega gradbenega oddelka, napredovanje. — Brandr.er Anton, vodja socialno političnega oddelka, napredovanje. — Zorzut Ludvik, mestni nadoficijal, prošnja za vštetje 11 mesecev občinske službe v napredovanje in pokojnino. — Gabrovšek Franc, mestni blagajnik, napredovanje. — Goleč Pija, mestna uradnica, napredovanje. — Zupanek Anton, namestnik vodov, mojstra, prošnja za vštetje državne službe v napredovanje in pokojnino. — Tušak Franjo, mestni poduradnik, prošnja za napredovanje v III. kategorijo. — Kuster Janko, mestni sluga, napredovanje. — Homer Gašpar, šolski sluga v pokoju, prošnja za naknadno vštetje 10 le c v pokojnino. — Zorž Henrik, napredovanje. II. O d s e k: Poročilo o delovanju pomožne akcije. — Razširjenje prehrane v mestni ljudski kuhinji. •— Imenovanje mladinskega predstojnika za V. okraj. Prošnja za redno ubožno podporo: Brence Katarina, Copetti Ana, Dolinšek Neža, Halleker Matilda, Imenšek Marija, Moder Frančiška, Petek Alojzij, Rozman Alojzija, Špindler Alojzij, Stupan Terezija. Prošnja za zv.šanje redne ubožne podpore: Amberger Marija, Hamer Magdalena, Huber Klara, Kuplenik Elizabeta, Lafnitzeger Terezija, Lepuša Franjo, Rotter Ivana, Ndl. Greif Marija, sprejem v mest. mlad. dom, Ndl. Holzkriecht Kurt, sprejem v mest. mlad. dom, Slaček Ant., prošnja za vzgojni prispevek 3 otrokom Ndl. Fritz Albin, Ndl. Butolen Stanko, podaljšanje vzgojnega prispevka. Sprejem v mestno oskrbnišnico: Abram Neža, Sternad Jurij, Weis Jera. Košir Jurij, prošnja za starostno podporo. Zinauer Marija, prošnja za zvišanje nadarbine. MI. Odsek: I. SSK »Maribor«, prošnja za igrišče. — Regulacija Kejžarjeve ulice ob ustju novega mostu čez Dravo v Melju. — Mestno pokopališče na Pobrežju, predlog za imenovanje pokopališkega odseka. — Posekanje dveh kostanjevih dreves na Aleksandrovi cesti (na posestvu D. Rakuše). — »Sanatorij« Go~ — M—I ■■■■I !■■!■«—Mi———M kmetijstvu savske banovine; vse to daje temu kmetijskemu listu neprecenljivo skupno vrednost. — Inž. T. sposka ul. št. 49, prošnja za posekanje kostanjev v Krekovi ulici. — Tvrdka »Ekspedit«, prošnja za posekanje drevesa v Cankarjevi ulici. IV. Odsek: Predlog za zvišanje službenih prejemkov mestnih uslužbencev. — Pogodbeni uslužbenci, dnevni-čarji in delavci, b/žičnica. — Pravilnik o finančnem poslovanju mestne občine. — Prispevek mestne občine k materialnim izdatkom Predstojništva mestne policije za proračunsko leto 1938-39. — Prihranki in večji dohodki socialnega skrbstva v letu 1936-37, prenos na pomožno akcijo. Stavbišče za nov j drž. realno gimnazijo v Mariboru. — Nakup Rosenbergo-vega posestva, sprememba glede kritja kupnine. — Najem žel. zemljišča za otroško igrišče v k. o. Sv. Magdalena. — Podaljšanje Metelkove ulice, nakup sveta od Josipine Lorber. — Košir Leopoldi-na, nakup dela parcele št. 33 na Vrba-npvi cesti. — Žnidarič Vladko, nakup parcele št. 167-14 k. o. Sv. Magdalena. — Školč Jernej in Jožefa, prodaja oz. zamenjava parcel št. 155-3 k. o. Sv. Magdalena. — Asfaltiranje Barvarske ulice. — Jadranska straža, oblastni odbor, prošnja za podporo za kritje izgube pri gledaliških predstavah na prostem ob priliki »Mariborskega tedna«. — 45. pešpolk, prispevek h krstni slavi. — Zelenka Ernest in Ervin, prošnja za odškodnino radi nadzidave poslopja predstojništva mestne policije. — Penzijski fond advokatske in notarske komore, prošnja za odlog plačila prirastkarine. — Senica Antonija, ponovna prošnja za odpis tro-šarinskega predpisa. — Oehm Frančiška, prošnja za znižanje stroškov za hodnik ob Sodni ulici. — Dobo višek Ernest, Aleksandrova c. 67/a, prošnja za znižanje predpisa za trotoar za plačevanje v obrokih in za odpis zamudnih obresti v bodoče. — Simončič Marija, prošnja za znižanje predpisa za trotoar, za plačevanje v obrokih in za odpis zamudnih obresti v bodoče. — Waschington-Wa-lenta Terezija, Aleksandrova c. 1. proš lija za plačevanje prispevka za trotoar v obrokih. — Okrožni urad za za v a rov a nje delavcev v Ljubljani, prošnja za zaračunavanje vode po nižji tarifi. -- Ranca Rozalija, prošnja za odpis, zneskov (din 430) za večjo porabo vode. — Siro-tišče šolskih sester v Melju, prošnja za odpis pristojbine za večjo porabo vode. — Tvornica čokolade »Union« v Zagrebu, prošnja za pavšaliranje uvoznine. V. Odsek: Ošlak Josip, prošnja za podelitev dovolila za obrt ljudske kuhinje na Slomškovem trgu štev. 6. — Purgaj Ana, prošnja za podelitev dovolila za obrt gostilne na Glavnem trgu št. 5. — Ratej Hugo, prošnja za podelitev dovolila za obrt avtoizvoščka s sedežem v Barvarski ulici št. 5. Medved Anton, prošnja za podelitev dovolila za obrt avtoizvoščka s sedežem na Aleksandro- vi c. št. 49. — Strahovnik Franc, prošnja za podelitev dovolila za obrt avtoizvoščka v Kersnikovi ulici št. 1. Telovadna akademija Sokolskega društva Studenci Kakor vsako leto je tudi letos Sokolsko društvo Studenci slovesno proslavilo praznik narodnega ujedinjenja. Poleg ofi-cijelne proslave je imelo v nedeljo dne 5. t. m. tudi telovadno akademijo, ki je vsestransko uspela. Po nagovoru br. staroste C. Hočevarja o pomenu 1. decembra za Sokolstvo, je sledila razdelitev diplom, ki so si jih Studenčani v teku leta priborili na razmih tekmah. 42 diplom priča o delu v pretečenem letu. Moška deca je izvajala skladbo »Ž a b e« v prav čednih oblekcah. Moški naraščaj pa je izvedel skladbo in precizno »U b o j«. Mičen je bil nastop ženskega oddelka dece višjega oddelka »Čer g o moje, čer-g i ce«. Devetorica moškega naraščaja je nastopila na mizi. Kljub temu, da je za preskoke preko mize zelo kratek na-tek, so izvajali preskoke naravnost odlično, od navadne skrčke do težavnih prostih prevratov. Moška deca srednjega oddelka je izvajala proste vaje: »Devetorica«, ki vsebuje skupino in tri sestave. Dokaj težavno sestavo so dečki izvajali sikladno. Članska vrsta na bradlji je nastopila po večini že z mlajšimi telovadci, ki so izvajali že težavne prvine, kakor tezne stoje in toče pod bradljo. Uverjeni smo, da bodo mlajši v najkrajšem času na višini, kakor so Mii sta-telovadci. Najtežje razgibalne rejsi vaje so izvajale to pot zelo dobro na-raščajnice. Videti je bilo, da jim celo težke prvine, kakor mostovi stoje na lopaticah ne delajo težav. Vaje so bile izvajane malo prehitro. Članice so nastopile z ritTničnimi vajami na valčkove melodije »Pomladanski zvok i«, ki so vsem zelo ugajali. Zaključno točko so izvajali člani, in sicer Boks na koračnico »Prihod gladiatorjev«. Izvajanje je bilo hitro in do skrajnosti precizno. Akademijo, ki jo je vodil društveni načelnik br. A. Zu-p a n, je pokazala, da so vsi oddelki v dobrih vaditeljskih rokah. Obisk pa bi bil lahko boljši,' najbrž je Miklavž mnoge obdržal doma. —r. Darujte za azilni sklad PTLI Lutkovni oder Sokola II. Pobrežje priredi v nedeljo, dne 12. XII. t. m. v dvo* rani g. Papeža igro »Gašprček in hudič «• Deca, pridite polnoštevilno. Zdravo. Ruska Matica vabi svoje člane i*1 Pr’" jatelje na predavanje g. univ. prof. Spek-torskega o »državni oblasti v do revolucijski Rusiji«, ki se vrši v nedeljo. 1-» t. m. ob 20. uri v palači Okrožnega urada, Sodna ulica 9 III. nadstr. v Nanosovin prostorih. Vstop prost. Blasnikova »Velika pratika« za let0 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5.— za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. Sokol Maribor-matlca opozarja na ples* no šolo 111 Miklavžev nastop v nedeljo 12. t. m. Knjiga: Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije. Zadnja pošiljka s temi knjigami je danes prispela v Maribor in to v zeio malem številu. Dobijo se pri blagajni tvrdke Pinter & Lenard. Učni tečaj za strokovno računstvo v Mariboru priredi tukajšnja Poslovalnica obrtnopospeševalnega zavoda. Začetek tečaja okrog 15. decembra. V tečaj se sprejmejo rokodelski mojstri in pomočniki obojega spola. Kdor je že prijavljen, bo pismeno obveščen. Podrobna pojasnila pri obrtnopospeševalnem referatu na sreskem načelstvu. Udruženje ruskih intelektualnih in ma-nuelnih delavcev kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor, obvešča vse svoje člane in prijatelje, da priredi, dne 12. decembra v gostilni »Novi svet« (Jurčičeva ulica) ob 19.45 predavanje: »Naloga Rusov v emigraciji in za časa belega po-kreta«. Predavatelj g. B. Geršeljman, bivši dnž. pravdnik varšavskega kasa-cijskega sodišča. Vstop prost. Narodna strokovna zveza, podružnica Maribor, priredi 19. t. m. ob 17. uri pop. v podružmiiških lokalih Delavske zbornice III. nadstropje božičnico za deco brez poselnih in revnih članov, člani naj prijavijo svojo deco do 16. XII. 1937. v tajništvu Narodne strokovne zveze, ob uradnih urah od 8.—12. in 14.—18. ure. Prosimo vse člane in članice, da se udeležijo božičnice v čim večjem številu. Na sprehodu &r< »Čudno, da se je vrcine po tolikem deževju tako popravilo.« »Jasna reč. Ko se je združena opozicija sporazumela, moreš pričakovati vsako čudo!« (Iz »Ošiš. ježa«.( Skrivnosti 89 »Čuj,« je dejal z glasom, ki je drhtel od besa. »Ti hočeš pridobiti časa in me hočeš imeti za norca. Vedeti hočem takoj vse. Govori resnico ali te, pri moji veri, ubijem kakor psa.« Everard je vstal in stopil korak bliže k Balkamu, ki se je začel bati svojega divjega tovariša. »Saj ne vem ničesar...« je dejal v zadregi. »Govori!« je ponovil Everard še bolj grozeče. »Nisem odvedel Blanke.« »Kdo pa?« »Volkulja... mislim.« »In kdo še?« >Oče Golni in FiHpi« »Še kdo drugi?« »•Nihče več.« »Laži&šl Golki in $iiip sta slepo o*odie v rokah človeka, ki jo plača. Ta dva se ne zmenita kje je Blanka, pri meni ali drugod. Tu tiči nekaj drugega... za vsem morajo biti ljudje, ki se hočejo polastiti papirjev gospe Kuran! Toda kdo je nasvetoval ta zločin? Govori! Odgovori, pes!« Everard je vzdignil roko in zamahnil z roko. Anglež je prestrašen kriknil," imel je še toliko moči, da se je iztrgal in skočil v kot. Po njem bi bilo, da se niso v tem odprla vrata; v njih se je prikazala nova oseba, ki je obrnila Everardovo pozornost nase. Vstopil je gospod Mauson. Vesel blisk je preletel Everardov obraz. Stal je v temi, da ga Armamdin oče ni videl; umaknil se je še bolj nazaj in stal Lansonu za hrbtom.« Lanson je Stopil k Balkamu in mu pokazal neki listek. »Vi ste mi pdslali to pisemce, ali ne?« »Jaz?« je odgovoril boječe Balkam in prestrašen pogledal Everatda. »Tisti, ki mi ga je prinesel, je rekel, da ste ga vi pisali. Bil je Filip, ki me je tudi vodil sem!« »Ne vem, kako je mogel reči...« je govoril Balkam vedno bolj v zadregi. — »Morda se je zmotil.« »Čemu se hlinite?« je dejal začuden Lanson, ker ni mogel razumeti čudnega Balkamovega vprašanja. »Saj sva se vendar jasno dogovorila, da vi ugrabite Blanko in tako prisilite njenega očeta...« Gospod Lauson ni končal. Everard je pri zadnjem stavku zaprl vrata in jih dva krat zaklenil. S trdo roko je obrnil Lau-sona k sebi. »Everard!« je vzkliknil gospod Lauson in se le s težavo oprostil njegove roke. Ko je videl besno, od jeze spačeno Everardovo lice, se je prestrašen zganil in se ozrl k vratom.' »O, vrata so dvakrat zaklenjena!« je dejal Everard. »Vi veste, kje je Blanka in zahtevam, da me odvedete k njej. Takoj!« (Dalje.) »Motite se, Everard. Prisegam vam, da...« »Tiho! Vodite me k njej!« »Ničesar ne vem ničesar mi niso povedali.« »Ni res. Ali niso pravkar vse priznal?* »Ta človek je blazen!« je v zadreS1 zajecljal Lauson. »Ah, strah te je, prebledevaš... spomni se, česa vsega sem zmožen!« »Everard!« »Da, Everard... Everard morilec, Everard na smrt obsojeni! Ti si me speljal na to usodno pot, ali se spominjas-Ti si se bal Leona, da ti vzame Armana® in z njo dediščino, pa si prišel k meni m me pregovarjal, naj ga spravim s poti. ^ jaz, jaz, propali človek, sem se dal pregovoriti, ker si mi ponujal zlata • • • ' ker sem upal, da s tem zlatom osreči svojo hčer. A s tem še nisi bil zadovo Ijen, najel si razbojnike, ki so mi odp ljali Blanko, ponoči, ko me ni bilo do • Ah, preveč je teh zločinov! Včeraj sen bil še zločinec, danes sem sodnik, a* j razumeš?« HuUatM Mug&edi Uu* Koncert pianista Evana Noča Sinoči je koncertiral v kazinski dvorani znani klavirski virtuoz in profesor drž. konservat. v Ljubljani g. Iv. Noč. Pianist, ki je v zadnjih letih prestopil tudi meje naše države in dosegel velika Priznanja pri narodih, ki stoje r>a visoki stopnji glasbene kulture. — Prvi del sporeda je obsegal dve orgelski deli iz pred- j klasične dobe, kateri je za klavir prire- j dil koncertist sam [n sicer: Vivaldi-Bn-cliov »Koncert« v a-molu in Bachovo »Fugo« v c-molu. Drugi del sporeda je Pianist posvetil Chopinu: 12 preludijev; »Nocturno« v b-molu in troje- »Etud«. V tretjem delu sporeda pa je podal: Rim-ski-Korsakov: »Let čmrlja«; Lisztov: »Vodomet v vili d’Este« in Castelnuovo-Tedeschijevo: »Dolgi valovi«. Morda je bil program za spoznanje le Preenoličen, gotovo pa malo preveč starinski. — No, Iv. Noč je na svojem snoč-njem koncertu kljub temu zadivil mariborsko občinstvo, ki je le za silo zasedlo Prostore kazinske dvorane. Posebno navdušeno je občinstvo sprejelo Chopinova dela, katerim je bil umetnik v resnici Prvovrsten interpret. Noč je izrazit lirik, zato je razumljivo, da se je v Chopinu razživel do onega viška, ki mu pravimo čista umetnost. Vse finese, v kolikor so bile izvedljive na danem instrumentu, so Prišle tu do svoje popolne veljave in smo imeli tako pred seboj zopet enkrat res Pravega Chopina. Tudi v Bachu je mojster Noč podčrtal vso ono moč mogočne arhitektonike prepričevalno in z izrazito opredeljeno tematiko. V sklepnih točkah pa se nam je Noč pokazal v luči izrazitega virtuoza. c te plati pa smo Noča že od preje dobro poznali ter nas njegova blesteča virtuoznost ni mogla presenetiti. Presenetil nas je pa (kakor že rečeno) v Chopinu, kjer nas je uveril, da spada danes s svojim zrelim in prepričevalnim muzikalnim podajanjem v vrsto svetovnih pianistov. Navdušenemu občinstvu je umetnik moral še dodajati. Dodal je Wagner-Lisztov finale iz opere »Walkiire« in Chopina. P. S. Ugotoviti moram, da je pred mesecem koncertiral Firkušny pred nabito polno unionsko dvorano in na prvovrstnem instrumentu. Iz tega povlečem lahko še samo slavno krilatico — Slovenec nima sreče. Prof. K. Pahor. ftCčOdkO Sobota, 11. decembra ob 20. ari: »Sodnik Zalamejski«. Red D. Nedelja, 12. decembra ob 15. uri: »Pri treh mladenkah... — Ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Znižane cene. Ponedeljek, 13. decembra; Zaprto. Torek, 14. decembra ob 20. uri: »Pod to goro zeleno«. Red C. Sreda, 15. decembra ob 20. uri: »Lopovščine«. Red B. Mariborski okoličani se opozarjajo na Prvo operetno popoldansko predstavo »Pri treh mladenkah« (to nedeljo). — Zvečer si lalnko ogledajo zelo zabavno komedijo »Pesem s ceste«, ki se priredi Prvič po znižanih cenah. »Dolarska princesa« letos zopet na mariborskem odru. Kot posebna novost: dirigent g. Jiranek ki se je — kot znano — zelo uveljavil na svojem mestu kot vojnj kapelnik. Union kino. Pater Vojteh, prekrasno veledelo z Bolf Wanka, Jirina Stepnič-kova. Film kot Župnik Kirchfeldski. jim ne bo v napotje, nego samo le v korist, saj napravi s tem veliko veselje ljubiteljem simbola Slovanov. SOKOLU - telovadnice Podpore sprejema Posojilnica Narodni dom - tet, raf. gradbenega odseka Božična darila za male in velike nakupite najbolje pri tvrdki TURAD. Kurje oči odstrani brez bolečin Bata! Nogavice krpa, pere in lika Bata. Mnogo denarja zaslužiti je danes težko, ali mnogo denarja si lahko prihranite, če kupite damski ali moški plašč pri tvrdki TURAD na Aleksandrovi cesti. »Tivar«! Plašče Hubertus v vseh barvah in velikostih kupite najugodneje pri tvrdki Turad, Aleksandrova cesta 7. Plesna šola Simončič, Gosposka 20/1, otvarja tečaj za deco od 6 let dalje ter nov začetniški tečaj za odrasle. Pojasnila dnevno. . IfloiM perilo, kravate, ovratnike žepne robce, nogavice, naramnice i. t. d. priporoča TEKSTILANA BODEVELDT Gosposka 14 Meddruštveni odbor rnarib. Sok. društva poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba pok. gospe dr. Fornazaričev«, ki se vrši danes popoldne ob 15. uri na pobreškem pokopališču. Zdravo! Zahvala. Jubilejne slavnosti Sokola Maribor-matica so za nami. Vsem ki so s svojim delom in podporo pripomogli k njihovemu lepemu poteku, izrekamo prisrčno zahvalo. — Uprava. Našim naročnikom! Ponovno opozarjamo cenjene naročnike »Večernika«, posebno pa zamudnike, da še v tem mesecu poravnajo naročnino. S tem prihranijo upravi zamudno delo z opomini in olajšajo redno dostavo lista. Vse one, ki se ne bodo ozirali na to, najvljudneje opozarjamo, da bomo, ako ne bodo imeli izravnane naročnine do konca tega meseca, nadaljnje pošiljanje »Večernika« ukinili. UPRAVA »VEČERNIKA«. Še enkrat lepši so božični prazniki z H O H N ER harmoniko Kupujte pri V. W EI X L — Pouk brezplačen Sokolsko društvo Maribor III. vprizori v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri v krčevinski Šoli zelo zabavno komedijo »Glavni dobitek«. K obilni udeležbi vabi odbor. Izvrstno domačo hrano dobite v »Menzi« Orožnova 11. Poskusite. Pred par dnevi smo prinesli vest, da se vrše pogajanja z Akademskim pevskim zborom iz Ljubljane za koncert v Mariboru. Kakor smo doznali, so pogajanja uspela in se vrši koncert definitivno 18. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani. Že danes opozarjamo mariborsko občinstvo, ki je znano po svojem razumevanju za kulturo in umetnost na ta koncert, ki bo predstavljal gotovo višek muzikalnega užitka v letošnji sezoni, saj je to priznano najboljši jugoslovenski zbor. velikega ruskega epika Gogola. Go-gol je oni genialni pisatelj, ki je z romani »Mrtve duše«, »Taras Bulba« in s svojim »Revizorjem« položil temelje bodočim ruskim velikim pisateljem realistom in psihologom. O Gogolovem življenju in njegovem pisateljskem pomenu za rusko literaturo bo predaval g. univ. profesor dr. E. S p e k t o r s k i iz Ljubljane. Da se večer estetsko dvigne, bo čitala članica naše drame gdč. E. Kraljeva odlomke iz novele »Strašna osve-ta« in iz romanov »Mrtve duše« in »Taras Bulba«. — V torek 14. decembra je izjemoma zdravniško predavanje. »O revmatizmu«. O tej tako razširjeni bolezni, ki muči toliko ljudi, bo predaval g. dr. Leo Travner, šef zdravnik Krapinskih toplic. V petek 17. decembra nas popelje na pariško razstavo g. ravnatelj Zor iz Ljubljane. Uroš Župančič v Mariboru. Povabilu tukajšnjih planincev se je odzval g. Uroš Župančič, eden naših najagilnejših in najpopularnejših alpinistov ter bo v sredo. 15. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze predaval o nadvse zanimivi in poučni temi »Nazaj k naravi«. Ker g. 2u pančič le redko predava, je mariborskim planincem na tej pridobitvi le čestitati; občinstvu, zlasti pa mladini, pa moremo poset tega predavanja, ki ga bodo spremljali diapozitivi, toplo priporočiti. ZOpet snegec... Po prvem letošnjem snegu, ki nas je prav zgodaj obiskal, je zavladalo nekoliko mrzlejše vreme. Zadnje dni pa je postalo zopet topleje. Topel lloln blago za afekt in plaiie v modernih barvah in dobrih kvalitetah prinaša TEKSTILANA BODEFELDT Gosposka 1« Kraljevska igra... V petek zvečer je bilo 12. kolo kvalifikacijskega tekmovanja Mariborskega šahovskega kluba in so bili rezultati naslednji: Rupar:Bien 1:0, Lukeš jun.:Kresnik 1:0, MišuraŠetinc 1:0, Kukovec:Stojnšek 1:0, inž. Prek: Radolič 1:0, prof. Sila:Senica 1:0, Lukeš st.:Nosan 1:0. Stanje po 12. kolu: Kukovec 12, inž. Prek 9 in pol, Lukeš st. 7 in pol, Stojnšek 6 in pol (3), Bien 6 in pol (2), prof. Sila 6 (l), Nosan 6, Šetinc 5 in pol (1), Mišura 5 in pol, Senica in Rupar po 5, Lukeš jun. 3, Radolič 1 in pol. Kresnik pol točke. V torek 14. t. m. se bodo odigrale prekinjene partije, zaključno 13. kolo pa bo 17. t. m. v kavarni Central. Po celi Jugoslaviji kupujejo naše foto albume, pisalne podloge in spominske knjige. Tudi Vi kupite najugodnejše pri V. WEIXL i Tvojega otroka spadajo tudi s(dravia^e SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU južni veter je prinesel s seboj novih snežink, ki so se pa radi prevelike vodeno-sti le težko prijele tal. Naletavalo je vso noč in smo se znašli tako danes zjutraj ponovno v snežni, topot mokro snežni odeji. Brozga je postlala ulice, ceste in poti. Ljudje se na trotoarjih kar izogibajo vozil, da se na ta način ubranijo neprijetnega obrizganja s sneženo brozgo, ki leži na debelo po vseh dovozih in peš-potih. Na gorah sneži, vendar ravno radi prevelike mokrote smuka še ni ugodna, dokler ne nastopi mrzlejše vreme. Za enkrat se »smučamo« prav vsi, ki imamo opravka na cesti ali pa, ko se ceste ne moremo izogniti, po blatu in brozgi.. na. Senjorjev dom, Kremžarjev dom: ob 7. uri zjutraj —2, južen sneg, 15 cm na stari podlagi 20 cm, smuka slaba. Mariborska, Ruška koča: ob 7. uri zjutraj: 1, južni sneg, 10 cm na stari podlagi, smuka slaba. Peca ob 7. uri zjutraj: — L pršič, 20 cm na stari podlagi 30 cm, smuka zelo ugodna. WRIGLEY citaj: rijjli guma za žvečenje PO V AtU JEDI IN CIGARETI Zavitki po Din T— in 2•— Enodnevni tečaj za tajnike in blagajnike za gasilske čete se vrši jutri v nedeljo v Gasilskem domu v Mariboru. Tajniški tečaj vodi g. Klemenčič, blagajniški g. Jovčič. O zakonodaji bo predaval g. Kramberger. Pred veliko socialnopolitične konferenco. Kakor znano, je na iniciativo naše Protituberkulozne lige za sredo, 15. t. m. ob 18. uri v dvorani mestnega magistrata sklicana velika socialnopolitična anketa, katere se bodo udeležili najbolj znani pobomiki boja proti tuberkulozi. Anketa Lipa se podira. Po 18. letih našega osvobojenja, se podira starodavna lipa — simbol slovanstva. 100 let in Bog ve še koliko je rastla na slovenski zemlji in •hi’: duh njenih cvetov je vabil vsakogar v vročih dneh na oddih v prijetno senco 12 daljnega izprehoda v Pekre. Pod ljo so se nekoč ob večernih urah zbirali vaški fantje — Studenčani — in zapeli kako veselo narodno pesem, a danes se brikobaca iz gostiLmiških vrat pozen gost Poln prijetnih melodij in tudi njemu nudi '>Pa oporo svojemu onemoglemu telesu. Lipa je spomenik naše tužne preteklosti. Pod njo so se kovale razne zarote, upori Ip razsodbe, pod njo se je rodila pesem, r°man, pravljica in pod njo je tekla tudi slovenska kn — vse za slovensko svobodo. Studenška občina naj se potrudi, ohrani niihov spomenik in prostor za 1 ‘"“j1' 1 občinsko tehtnico naj izbere bolj na des- j Ljudska univerza v Mariboru. V pone-Po oziroma na levo stran lipe, taiko, da | deljefc 13. decembra je spominski večei Kar se tiče ur in nakita obrnite se samo na tvrdko Kupite sedaj N. User-1” sin MARIBOR, Gosposka 15 i plačate pa lahko kasneje MARI BORSkA MEflZA VAS VABI SLOMŠKOV T R G 6 Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Albaneževa lekarna na Fran-kopanovi cesti in Konigova lekarna na Aleksandrovi cesti. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved pravi: Prehodno jasno, ponoči mraz, kasneje zopet vdor toplega sredozemskega zraka, vreme se bo najbrže v južnih Alpah poslabšalo. MED. DR. WALTER THALMANN se je preselil in ordinlra v STOLNI ULICI 1/1. od pol 10-11 in 3-4 ure. Tel. 20-45 Na petkov svinjski sejem v Mariboru dne 10. t. m. je bilo pripeljanih 67 svinj. Povprečne prodajne cene so bile: 5—6 tednov stare 60—90 dan, 7—9 tednov 80 —100, 3—4 mesece 120—170, 5—7 mesecev 210—340, 8—10 mesecev 350—440, 1 leto stare 620—780 din za komad. Mesne cene: 1 kg žive teže 6—7.50, 1 kg mrtve teže 9—11 din. Prodanih ie bilo 45 rilcev. Planinska situacija. »Putnikovo« vremensko poročilo z dne 11. t. m. pravi: Pohorje ob 4. uri zjutraj + 7°, južni sneg naleta v drobnih kosmičih, smuka ugod- Lepo in praktično božično darilo jc nalivno paro k graviranim imenom edinole pri v. WEIXL se bo bavila s perečim vprašanjem pobijanja tuberkuloze v Mariboru in okolici s posebnim ozirom na azilsko akcijo Protituberkulozne lige v Mariboru. Glavni referat je prevzel banovinski referent za tuberkulozo in primarij zdravilišča na Golniku, g. dr. Neubauer. Predstoje-ča konferenca naj pokaže, da je tudi Maribor pripravljen, započeti energično in sistematično borbo proti najhujši zaje-dalki našega ljudstva. Pričakovati je radi tega, da se bodo te važne ankete udeležili vsi, ki jim je na srcu blagor ljudstva, zlasti učitelji, župani okoliških občin, duhovniki, zdravstveni činitelji itd. Darila za Boiii Srajce, kravate, pitame, nogavice itd. v veliki izbiri NOVA MODNA TRGOVINA AVGUST HEOŽET . Aleksandrova 9 Iz obupa pod vlak... Službujoči stražnik na železniškem mostu je sinoči okoli 20. ure opazil, da gre neka ženska po železniškem nasipu navzgor. Ko je prišla do tračnice, je stekla po železniški progi proti železniškemu mostu. Stražnik, sluteč, da hoče ženska izvršiti samomor, je tekel zanjo ter jo dohitel v trenutku, ko se je iz južne strani približeval vlak. NATAKARSKI četrtek 16. decembra 16. decembre Ko je stražnik žensko vprašal, kaj je nameravala, je dejala, da si je hotela končati življenje, ker nima ne službe, niti sredstev za prehrano pa tudi strehe ne. Stražnik je spravil obupano žensko na pnedstojništvo mestne policije, ki je mlado obupanko oddalo v policijske zapore. Gre za komaj 181etno služkinjo Alojzijo K., doma iz okolice Ruja. Glede nadaii- nje usode mlade služkinje se sedaj vršijo pogajanja, da bi ji zopet preskrbeli službo. TEDEN ODEJ Velika izbira nizke cene, oglejte si izložbo pri Obnova" F. Novak, JuržKeva ul. 6. •Nezabeljen obisk je imel v četrtek zvečer g. Alojz Pregl, . .-posestnik ria Kralja Petra cesti. Ko sta bila mož in žena zaposlena na dvorišču pri živini, fe neki tat splezal skozi okno v sobo ter pobral vso obleko, ki je bila v sobi, ter s plenom neopaženo izginil v temno noč. Tat je moral prav dobro vedeti, da imata I reglova ob tem času opravka pri živini, da je lahko izvršil nemoteno svoj tatinski posel. Gospodu Preglu je odnesel vso obleko, tako da mu je ostala samo ona, ki jo je imel takrat na sebi. O tatvini je bila obveščena studenška orožniška postaja, kakor tudi mariborska policija. Daktiloskop Grobni je že posnel ne-kaj prstnih odtisov. ftatnske novice vesti Noč smrti, groze in katastrof Od 1915 največja železniška katastrofa na Angleškem: 34 mrtvih, 100 ranjenih SOS 650 LJUDI, KI ZRO V OBLIČJE SMRTI. LONDON, 11. decembra. Vsa Anglija je pod vtisom grozne železniške katastrofe, ki se je pripetila na Škotskem. Je to od leta 1915 največja železniška katastrofa v Anglij'. Nesreča se je pripetila na sledeči način: Ekspres Glasgow —Edinburg je bil natlačen potnikov, ki so hoteli preživeti svoj weefcend v škot. skih gorah v zimskošportni beli opojnosti. Ekspresni vlak je drvel s preko 100 km na uro skozi snežni metež, tako da je strojevodja najbrže moral prezreti signal »stoj« pred postajo Castle Carrey. V naslednjem trenutku je ekspresni vlak s silovito močjo trčil v osebni vlak na postaj*. Pet vozov potniškega vlaka je bilo dobesedno zdrobljenih. Med še živečimi je nastala strahovita panika, ki jo je še povečal snežni metež, k; je preprečil razgled naokoli. V prvih urah je bilo izkopanih 34 mrtvecev. 100 oseb je bilo težko in lahko ranjenih. Od težko ranjenih se mnogi borijo s smrtjo. Iz razvalin prihajajo pretresljivi klici na pomoč in so morali posamezne dele vozov naravnost razžagati, da so lahko rešili nesrečneže smrtonosnega objema in so mnogi medtem morali umreti. Točno število žrtev ob času poročila še ni znano. NE\VYORK, 11. decembra. Ameriški oceanski parnik »Prezident Hoover« Se pri Formozi zaplul na sipino radi silovitega besnenja tajfuna. 650 potnikov zre nemo v obličje smrti in čaka na rešitev. RIM, 11. decembra. V provincah Tos-cana, Dburia in Benečija se je čutil m°-čan potres, ki ni sicer povzročil nlkakšne materialni škode, ki pa je povzročU ve* l‘ko paniko. V številnih mestih so ljudje prebili noč na prostem navzlic občutnemu mrazu. iivjjekja in sveto Proslava 1, decembra. One 1. dec. se je po masi zoralo v Sokolskem domu vse člans-tvo, narašča] in deca ter Sokolu prijazno občinstvo. Brat starosta je po pozdravu zastavi jn prečitanju razglasa zaprisegel nove člane. Dne 5. decembra se je v Sokolskem domu vršila akademija z prostimi vajami in vajami na orodju, ki so pokazale pravo sokolsko izvež banost. Kolo v narodnih nošah so izvajale članice in naraščajnice. Naraščajnice »»Mazurka«, deca pa »Kuharje«. Igra »Po .-jumni 1 onček« je v nabito polni dvorani v splošno zadovoljstvo občinstva izvrstno izpadla. I elovadne točke in vse simbolične proste vaje so se na ponovno zahtevo občinstva ponavljale. Po končani akademiji je razdelil Miklavž nad sto lepih daril. Sokolska deca je prejela razen tega še darila v obleki in obuvalu. Za obilni trud te lepe in dobro uspele slavnosti gre toplo priznanje sestri pro-svetarici Katinki Josifovič, sestri načelnici M. Kodričevi in bratu načelniku Ker-leju ter vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli h lepemu uspehu. £jutsHtuske Mvm ■ Lepe knjige.'Letošnje knjige Vodnikove družbe so prišle ter se dobijo pri vseh poverjenikih Vodnikove družbe. Kdor si želi knjige naročiti, naj se tudi takoj •oglasi, ker še se je javilo precej zamudnikov. Knjige, ki so jih dvignili naročniki pri poverjenikih so bile med čitatelji toplo pozdravljene, saj so jih že težko pričakovali ter jim sedaj krajšajo zimske urice. * Iz naših lovišč. Letošnji lovi niso kaj prijetni, ker je manj divjačine ko prejšnja leta radi velikega deževja in povodnji. I I CM podružnica v Lokavcu pri Ciou-reku je vprizorila na svojem odru tro-dejanko »Nebesa na zemlji« z velikim uspehom. Obmejno prebivalstvo je dvorano docela napolnilo in ni štedilo s priznanjem našim vrlim in vztrajnim obmejnim nacionalnim pionirjem. Tudi praznik njedinjenja je bil dostojno proslavljen. — 19. t. m. pa bo podružnica priredila za obmejno šolsko deco in nje starše slavnostno božičnico z obilnim sporedom in obdaritvami ter z žesjjo, da bi naša na-.rodna misel-kmalu slavila dokončno zmago tudi na naši skrajni severni meji. titemdrnlte trnke Proslava l. decembra. Naš obmejni trg je proslavil dan ujedinjenja nadvse svečano. Popoldne je tukajšnji Sokol s slavnostno akademijo proslavil držami in sokolski praznik. Poleg telovadnih točk so bile na sporedu tudi pevske točke, katere so izvajali marenberški slavčki. Obmejni Marenberg je do zadnjega kotička napolnil Brudermanovo dvorano ter pokazal, da je jugoslovenski in sokolski. Hote! je na Dunaj. V nedeljo popoldne je financar na Radiu prijel nekega dečka, ki je hotel preko uieie. Pci zaslišanju je »Withehall 8440« je najvažnejša telefonska številka na Angleškem. Niti ena medmestna linija ne prenese toliko razgovorov iz inozemstva. Glasovi iz pet raznih delov sveta potujejo skozi podmorske kable in na stotine kilometrov' drugih žic, da se sestanejo na plošči za zvezo s petdesetletnim možem z očali: »Hallo Canberra?... »Just a moment!... Delhi calling? ... Ready!...« Odkar je gos-poda v angleškem zu.na-niem ministrstvu po nekem oklevanju le odprla v svojih uradih tapetirana vrata — telefonu, vpostavlja zvezo Mr. Edu-ard G. Horton. Brez pretiravanja lahko reče Mr. Horton: »Svetovna poli lika zad njih treh decercijev se brez mene ne da zamisliti.« Z diskretnim distinguiranim zvokom se javljajo v delovni sobi stalnega tajnika zunanjega ministrstva sira Roberta Vans-ittarta telefonski aparati, s katerimi je on prav tako kakor ministrski preds. Chamberlain zvezan z direktnimi kabli z dominioni. Dolge telefonske konference se opravljajo dnevno z ministrskimi predsedniki iz Avstrije, Kanade, Južne Afrike in Nove Zelandije. Posebno v času lansko-lctne -krize ni niti ena ura minila, ne da bi se ne obravnaval po telefonu nastali položaj. Prav mučno je bilo, ko so v teh kritičnih trenotkih tehnične napake težkočile sporazum. Telefonist Horton še danes prebledi, ako se spomni, kako je bila nekoč prekinjena zveza med Withehallom in vladno palačo v Canberri in je preteklo pol ure, predno se je zopet začul glas avstralskega ministrskega predsednika Lyona. Kljub vsem zaprekam je Fofeign Office vse bolj pospeševal v zadnjih dvanajst mesecih gradnjo svojih telefonskih zvez. Antony Eden, že več generacij nazaj riajmlajši zunanji minister na Angleškem, se ni nehal rogati staromodnim zvezam svojega ministrstva z zunanjim svetom, ki so zelo zaostale za časom. Na tradicionalnem banketu, na katerem se sestanejo vsako leto vsi nameščenci Fo-reign Officea, je govoril o koncu »diplomacije poštnih voz« in napovedal date-kosežne reforme v organizaciji ministrstva. V^ount Craufome, ki ga radi njegove nenavadne sličnosti s bivšim španskim kraljem Alfonsom imenujejo v Foreigu Officeu »mali kralj«, je prevzel vodstvo organizacije. Najpreje so inštalirali pnevmatično pošto, nato pa so prišli tehniki neke velike ameriške telefonske družbe. Posledic te reforme za svetovno poli- tiko ne smemo podcenjevati. Po nekem sklepu angleškega kabineta, je sedaj možno, da se »Iong distance« — telefon Foreigu Officea uporabi za direktne razgovore z vladami tujih držav. Zunanjemu ministru ali ministrskemu predsedniku ni treba več, razen v izrednih slučajih, potovati v tuje prestolnice. Dovolj je, da jih Mr. Horton spoji z Mussolinijem ali Delbosom in da z njimi po telefonu govore o dnevnih problemih. Tako je bila — kakor je povedal Charles Peak, šef za tisk angleškega zunanjega ministrstva — pripravljena tudi konferenca angleških ministrov z Delbosom in Chautempsom, in ako ne bi imeli namena, da dajo razgovorom z obema francoskima državnikoma prav pos-eben viden značaj, bi prav lahko opustili osebni prihod ministrov v Londonu, ter bi vsa važna vprašanja rešili na telefonski konferenci. Razume se, da se ta »visoki politični telefon« razlikuje od navadnih telefonov. Podoben je bolj radijski pripravi. Minister govori skozi mikrofon in ima na gla- vi radijske slušalke. Poleg tega pa je priključen tudi diktafon, ki beleži besede obeh na voščenem cilindru. Pogovoru pa vedno prisostvuje vsaj eden izmed tajnikov Foreigu Officea, da stenografih ves pogovor. Še v nečem se razlikuje telefon zunanjega ministrstva. To je edini angleški telefonski vod, na katerem ne more prisluškovati notranje ministrstvo. Vgrajena je posebna sigurnostna aparatura, ki avtomatski prekine zvezo, ako bi kdo poskušal približati se ali prisluškovati. Diplomatska aktivnost Anglije je zadnje tedne zelo živahna. Ali nima nova telefonska ureditev Foreigu Officea pri tem svojega deleža? Tako poroča dobro informirani »Nevvs Review«, da se je Chanberlain že pogovarjal večkrat direktno z Beneško palačo. Zdi se, da ni več daleč, ko se bodo vodilni državniki dnevno pozivali in razpravljali o svetovnih problemih. »Samo bodite oprezni pred napačno zvezo!« je omenil znani humorist in narodni poslanec A. P. Herbert, ko so mu razložili to napravo. povedal, da se piše Stojkovič Dušan. Obiskuje 1. razred realne gimnazije v Mariboru, star je 12 let. Pripovedoval je, da je hotel na Dunaj k stari mami. V soboto je pobegnil, šel po cesti do Kamnice z nekim možem, potem pa je krenil po gozdu in taval po gozdu vso noč in ves predpoldan in so je znašel na Radiu. Graničarji so ga odvedli v Marenberg, in odtod v Maribor. Osebna vest. V Marenberg pride učiteljica Elza Draksler jeva od Sv. Andraža. Ziv pri lastnem pogrebu! V Atenah se je pripetil te dni nenavaden dogodek, ki je zbudil zanimive komentarje po vsem svetu. Večerna izdaja »Češkega Slova« objavlja daljšo vest o nenavadnem pogrebu znanega grškega generala Larnakutisa, ki je »nepričakovano« umrl in katerega so hoteli z vsemi vojaškim! častmi pokopati v Missolong-hiju. Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov, oblastev in oblas-ti so položili generala v krsto, nakar se je izpred hiše žalosti razvil dolg mrtvaški sprevod po vseh mestnih ulicah. Krsto so nosili višji častniki, za njo pa se je vil dolg sprevod z vojaško godbo na čelu, ki je pridno svirala turobne žalostinke. Sprevod se je pomikal ob gostem špalirju občinstva, ki je hotelo izkazati umrlemu generalu poslednjo čast. Začudenje in zaprepašee-nje se je lotilo pogrebcev in všeh.ki so bili v neposredni bližini krste, ko se je naenkrat začel dvigati pokrov krste in se je izpod njega pokazala glava umrlega generala. Pogrebci so preplašeni spustili krsto na tla ter zbežali. Tudi godba je prenehala s sviranjem in se razkropila na vse strani. Le duhovščina in vojaštvo je ostalo na mestu, medtem ko se je občinstva polastil nepopisen strah. »Mrtvi« general se je dvignil iz krste in se začudeno ozrl okrog sebe. Ko pa je ugotovil, da ga hočejo pokopati, se je tako razjezil, da je skočil kakor lev iz svoje ucvrl za pogrebci. To vam je bil prizor za bogove. Ženske so popadale v omedlevico, množica ljudi se je na mah raztepla, tako da se je vojaštvu po težkem bojii vendarle posrečilo, da so razbesnelega generala razorožili,, ker bi sicer še koga pobil. Oblastva vršijo sedaj točne poizvedbe kako je bilo mogoče spoznati generala za mrtvega in ga pravzaprav še živega nesti v zabiti krsti po atenskih ulicah. Generala je njegova »zadnja pot« živčno tako pretresla, da se mora sedaj zdraviti v eni izmed tamkajšnjih bolnišnic, dokler se iz te svoje zadnje poti zopet ne povrne zdrav in čil v prenovljeno življenje. Po potreb*. Gospod: spusti 25 para na tla. Berač, ki je nosil na prsih tablico: »ubogi slepec prosi milodar!« se pripogne in P°" bere denar. »Saj vi niste slepi! Kar zapreti bi vas dal!« mu reče gospod. »Ne, nisem slep,« prav} berač. »Zdaj šele sem opazil, da so mi nadeli doma napačno tablico; jaz sem namreč — gluhonem!« Duhovito vprašanje. Mlad gizdalin je sedel v vozu nasproti mladi dami. Zelo rad bi začel z njo pogovor, pa se ničesar umestnega ns moi'e spomniti. Končno se mu razjasni obraz* ojunači se in vpraša ljubeznivo:^ »Go- tesne krste, zgrabil svojo častno sabljo, j spodična, ali se tudi vi vozite z Železniki so mu jo bili položili na krsto ter je i co?,« Stevektftttiske (trnce Slovenjgraški Sokol je svoj največji so kolski praznik proslavil kar najsvečane-je. Dopoldne se je po slavnostni maši vršila svečana seja v lepo okrašeni veliki dvorani Sokolskega doma. Sredi odra je bila okrašena slika našega prvega Sokola Nj. Vel. kralja v sokolskem kroju, ostali del odra pa je bil okrašen z drž. zastavami in z narodnimi preprogami. Ob polnoštevilni udeležbi celotnega član stva in zastopnikov vseh uradov je otvo ril. svečano sejo starosta br. Rojnik Ivan, nakar je sledil pozdrav drž. zastavi ob sviranju drž. himne po salonskem orkestru. Po recitaciji o narodnem edinstvu ie tajnik br. Cilenšek prečital poslanico SSKJ. O pomenu 1. dec. za Sokolstvo je predaval prosvetar br. M r o v-Ue. Sledila je zaobljuba novih članov, nakar so vsi navzoči zapeli »Hej Slova-ni». — Zvečer pa se je vršila svečana akademija v nabito polni dvorani. Po sokolski koračnici je o pomenu 1. dec. v kratkih besedah predaval br. prosvetar, nakar so sledile telovadne točke vseh oddelkov. Vsi nastopi so bili tako eksaktno izvedeni, da zaslužijo vsi br. vaditelji (-ice) za njihov trud vse priznanje. Novi prednaški zbor z načelnikom br. Wresovnikom in načelnico s. Fritzovoje dokazal, da je v požrtovalnih in sposobnih rokah. Le naprej, brez miru. Zdravo. - M. S. if&Gdm f Takse na športne prireditve bodo znižane? Ob priliki obiska ministra za telesno vzgojo naroda dr. Miletiča v Zagrebu je minister izjavil novinarjem, da bodo previsoke in neznosne takse na športne prireditve znižane za enkrat vsaj toliko, da bodo naši športniki pomirjeni. tiske Mame ■3TE3Bj 'anikura. Zmerne cene. Sa-l°n Tautz, Maribor. 7009 Priložnostni nakup BRILJANTOV. Anton Kiffmann. Aleksandroma cesta 11. 7040 Kam pa v nedeljo? '{si v Sp Radvanje, gostilna ** o s t.e, na pojedino izvrst-"ni domačih klobas ter izborih’ kapljico. — Sc priporoča 1 cpica KUDER 7107 POKROMANJE. poniklo-VAN.IE wsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5. 7160 KOLESA, GRAMOFONE, ŠIVALNE STROJE, OTROŠKE VOZIČKE popravlja dobro in hitro po kulantnih cenah znana tvrdka Justin GUSTINČIČ. Tatten-bachova 14. Shramba koles čez zimo. 7189 Jutri, v nedeljo, POJEDINA KAŠNATIH KLOBAS v gostilni MRAS, Studenci. 7198 CENJENIM DAMAM priporočam veliko izbiro klobukov iz navadne klobučevine po Din 50.—, iz zajčje klobučevine od Din 80.— do Din 110.— in iz baržunaste-ea veluorja po Din 150—. Salon »Olga«, Kopališka ul. 2. 7203 UMIH 1 1 SITE PUH ODEJE, volnene in vatirane odeje (od 70 din naprej), psrnice, zglav-nike, izgotovljeno posteljno perilo, koce, posteljno platno, garantirano goste inlete, če-hano perje od 25 din naprej, puli od 160 din naprej, polpuh beli 110 Din, moderne tkanine za zavese po solidnih cenah. Speeijalna trgovina — izdslo-vanje posteljnih odej A. Štuhec, Stolna ulica 5._______7231 Danes, v soboto in v nedeljo DIVJI ZAJCI IN SRNA. Izborna kapljica. Restavracija A. SENICA. 7233 $juitsewetk6ti§Miiatadic fflf* * ' m jm Jtt JnE s kino-skalo, remek-delo nemške radiotehnike. Nedosegljiva učinkovitost teh aparatov ima vzrok v uporabi najboljšega gradbenega materijala. Popolnoma naraven zvok, brezhibno delujoče izenačenje fedinga, izvrstna selektivnost in tovarniška garancija na vse sestavne dele in elektronke So prednosti teh izredno preciznih izdelkov. Zameniava starih aparatov! Prodaia na obroke! Speeijalna delavnica za radiotehniko. Vsi sestavni deli stalno v zalogi. Materijal za amaterje po znižanih cenah. JUutia fftotifoti (tfi 1 fc*-25-m 7223 DOMAČE KOLINE, dobre jetrne in krvave klobase dobiš v gostilni pri »Zla-temkonju«. Nekrep. ’ 7234 Glavna zaloga KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc Ljubljana, Josip Šinigoj, delikatesna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 7188 POHIŠTVO po vsakovrstnih vzorcih in željah izdelujem zanesljivo in najkulantneje pod jamstvom. Mizarstvo za stanovanjske opreme. Gregorčičeva 8, dvo rišče.____________________7243 Cele OREHE in MAK dobite poceni Taborska' ulica 7. tovarna bučnega olja. 7248 Prodam DOBRO OHRANJEN otroški voziček poceni prodam. Ogled v nedeljo med 10. in 3. uro. Naslov v upravi. 7193 lepa spalnica in tudi 6517 KMEČKA SOBA ceneno na prodaj. Iz prijaznosti na vpogled v tovarni pohištva POTOČNIK. Vinarska ulica. Prodam dva polovniaka starega VINA letnik 1935. Naslov v upravi. 7178 JABOLKA od 10 kg naprej po Din 1.50 proda Šepec. Maribor. Grajski trg 2. 7134 STEKLENE STENE ca. 20 m dolge, 3.3 m visoke, pripravne za verande in slično na prodaj. Vprašati v pisarni Meljska cesta 16. 7208 Prodam KUHINJSKO OPRAVO jedilnico in spalnico Mizarstvo Alojz Verzel. Vojašniški trg 2. 7174 KANARČKI. dobri pevci,.po zelfi.;U«ki ceni na Prodaj. Miklošičeva 2: Pritličje. 7213 ŠTEDILNIK, zidan, skorij tiriv, na prodal Fochova 16. 7199 DOBRO VINO od 5 litrov naprej po Din 7.— na prodaj. Vprašati: Vrtna ulica 12. 7216 »SINGER« STROJ za entlanje. novi model, proda ugodno mehanik Draksler, Vetrinjska ulica. 7230 OMARA. MIZE psiha za predsobo, otroška postelja ceneno naprodaj. Ob jarku 0-1. 7241 Ne zamudite si ogSedati\ krasnih izložb trgovine stekla in porcelana Ivan Kovačič, Maribor Slovenska ulica 10 in Koroška cesta 10 Za Vaše drage boste tam gotovo našli najlepša božična da-r la traint :<*ednosti po čudovito nizkih cenah. 7228 i tuba" ndro-be\° Pr°£ 15-— dn>- r g.___'J Praktična božiZna darila kupite poceni pr M. ŠTERBALU Meljska cesta 2 in Trg Svobode 6 PRAZNO SOBO s posebnim vhodom oddam. Melje. Erjavčeva 14. 7244 OPREMLJENO SOBO oddam. Ruška c. 3-1. desno. 7245 Posest STAVBENA PARCELA 4000 m", na lepi legi v Radvanju ugodno na proijaj. — Informacije v trgovini Viktor Mavrič, Kralja Petra trg 4. 7191 SOBO s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam VrbanOva 28, pritličje, desno 7256 SOBO z dvema posteljama poceni oddam. Anžel. Splavarska 6. 7259 Stanovanje NOVOZGRADBA, soba, kuhinja, vrt 13.500 Din; TRGOVSKA HIŠA na deželi, novo-zgradba, 6 oralov zemlje, dobra točka 60.000 Din; dobič-kanosno POSESTVO pri mestu, ob cesti, 34 oralov Din 200.000.—; dvostanovanjska VILA pri parku, s stavbiščem in vrtom 360.000 Din- — Posredovalnica »Rapid«, Gosposka ul. 28. 7232 Kupim _ MALI ROČNI VOZIČEK, nosilnost 200 kg, kupim. Naslov v upravi. 7206 Lokal LOKAL primeren za krojaško ali čev liarsko obrt oddam takoj. — Vprašati Taborska 9. 7258 Sobo odda Oddam takoj čedno, opremljeno SOBO s posebnim vhodom in uporabo kopalnice v sredini mesta, solidni osebi. Naslov v upravi. 7173 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam-Košaškega ul. 35. 7194 SOBO s separiranim vhodom, z eno ali dvema posteljama, oddam v bližini frančiškanske cerkve. — Ponudbe na upravo »Večernika« pod »2453«. _________________7200 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam s 15. decembrom. — Studenci, Vodnikova ul. 15. _______________________7212 Oddam lepo, prazno SOBO mirni stranki v sredini mesta. Naslov v upravi lista. 7217 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Meljski hrib 1. nasproti tovarne »Mirim«. _______________________ 7210 STANOVANJE, lepo sobo in kuhinjo oddani takoj. Stuenci, Kalohova 23. 7219 DVE LEPI STANOVANJI in sobo takoj oddam, S tu-1 denci. Aleksandrova 17. pri malem mostu. 7251 Oddam SOBO IN KUHINJO eventuelno samo sobo. Mag-dalenska 66. 7257 GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi 7237 liliji V E R l T A S, pogrezljivi Din 2000’ — , ne pogrezljivi Din 1700'— z 20-letno garancijo v trgovini šivalnih strojev USSAR, Trubarjeva ulica 9, Maribor 7231 SOBO IN KUHINJO i oddam. Jadranska 40, Po-, brežje 7260: Mislili so, trnje Majdkina ohlekca bela... '' , pr. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da j otvoriva v sredo 15. decembra v palači Ljudske samopomoči, nasproti glavnega kolodvora NOV BUFFET Potrudila se bova cenjene goste z vsem najbolje postreči. Obenem dajeva delen cenik na vpogled: GENIK JEDIL IN PIJAČ: Dobra črna kava..................Din 1.50 72» bela kava s smetano.................... 2.50* čaj ali punč kuhano vino golaž tripce ............. plšče v juhi ali obari hrenovke debrecinke ........................ .1,— kranjske klobase................... 4.— obložen kruh, od Din 1.— do . „ 2.50 narezek............................ v.— jetrca, ledvice itd................2.50 p»vo belo ali črno, veliko . . „ 4.— malo ... „ 2.— najboljša domača in dalmatin-k ska vina od Din 10,— do . . „ 15.— slivovka ........ „ 1.— brinjevec .............. 1________ mr' likerji vseh vrst po .... . „ 1.— malinovec, limonada po . . . „ 2.— ' Postrežba točna* Za obilen obisk se priporočata Črešnar Adam in Grubešek Male ... dokler ji ni stric obrisal solz s svojim robcem — opranim z Radionoml Tudi Vi, l slovensko prijateljico oo let, ki se hoče učiti tudi Sko. Ponudbe P°d zunanjost« na upravo nika« Nove pletenine za Božič so prispele! tudi s skromnimi sredstvi Izbrati to, kar teli. Prosim, oblšilta nas - sedal je Ubira največ/a! tmur. Za damo in gospoda ! in najnovejše tkanine za popoldanske obleke in večerne dobite v veliki izbiri po nizkih cenah Angleško in češko blago po nizkih cenah in v veliki izbiri v modno - manulakt. trgovini v modno-manufakturni trgovini JOSIP SRAJ JOSIP SRAJ MARIBOR palača Banovinske hranilnice 'Basa e s BBiHiKiaBBaiiiiiBiia ■■■■■! Darujte za Pomožno a icifo* /\ t \ Ustanovljena , ^ V* 1907 S - anka in hranilnica > ^ d. d. Krapinske Toplice ^ Podružnica v Zagrebu, Račkoga ul. 8/1. nadstr. \ Sprejema vloge na obročne tedenske prihranke ob zelo ^ ugodnih obrestih v zvezi z brezplačnim zavarovanjem A V OOIE POSOlILA Jr državnim, samoupravnim uradnikom ln u*luj-beneem, častnikom, orožnikom, železničarjem, 4» ' —utvoiunuiu, liSIVtillt zasebnikom, upokojencem i. t. d. Za vsa pojasnil* se obračajte nr Slovenska 56 ali direktno n? zavod .♦** SPOMNITE SE CMD! IX I 2057/36 32 Dražoeni oklic Dne 31. januarja 1938 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: Zemljiška knjiga: Ložane, vi. št. 30. Cenilna vrednost: Din 35.049.20. Vrednost pritiklin: Din 1.110.—. Najmanjši ponudek: Din 24.106.14. ^ Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okralno sodišče v Mariboru, odd. IX.. dne 29. novembra 1937. Razglas Ker so se pripetili slučaji, da je bil daljnovod poškodovan vsled nepravilnega podiranja dreves v bližini električnih daljnovodov Elektrarne Fala d. d. t pozivamo vse posestnike, ki nameravajo podirati ® visoka drevesa 30 m levo In desno od daljnovodov da to javijo predhodno d 8 dni pismeno ravnateljstvu ELEKTRARNE FAIA d. d. v MARIBORU. V slučaju pa, da posestnik ne obvesti elektrarne o nameravanem podiranju dreves in to izvrši @ brez našega nadzorstva ter bi se pri tem H povzročila škoda na dallnovodu, je dotični posestnik v polni meri odgovoren za nastalo škodo. ELEKTRARNA EALA D. D. MARIBOR, VRAZOVA ULICA ŠT. 2. 720,i ,..... Kupujta svoje po* trebštlne pri nailh inserentlh t n Gosposka ulica 34 ■ ima najlepša In praktična dcuMo, 1 I Nazadnle se vendarle vsakdo vrača I I k meni! J J &NIVEA CREME ) Sai ni čudno — kajti edino le N S V E A vsebuje ..Eucerlt" krepilno sredstvo za kožo in vrh tega je NIVEA zelo poceni in koristna. Najlepše in najprimernejše božično darilo je brezdvom.no pisalni stroi ki je svetovno znana znamka/ J. Karbeutz Maribor, Mlinska ul. 13 Te!. 2t-84 7221 V Mariboru, dne 11 XII. 1937. ®3?33£2i!2fflil3W5EKiI3iiT^r,>'.'7 ■' - - ■ Ne delamo reklame za češko blago ker vsakdo ve, da je češko blago najboljše m rez konkurence. Reklama pa /e potrebna zato, aa cenj' občinstvo ve, k / e s m o; zato vsi v pMeMttm R. 7. " 7. O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Marihorsk? »V e e e r n i k« Jutra Stran 7. k/er dobite veliko izbiro za ženske in moške plašče. Obleke, kostume in hu-.... j« , , . . , .... bertuse po tovarniških cenah i.Ulitalo ira (pri pl. poln)« s*-»s —is Stanje nranilnih vlog nao 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din Spreiema hranilne vloge na knji-, žice in na tekoči račun ter iih obrestuje od 3 do 5°/, ii.fJUJIllJI/ tudi krojaške potrebSčinc do nainižiiD cenah Beouua tuusdužit F na/ se odda/o najkasneje do 18. t. m., ker naknadna dela ne bomo mogli več izvršiti. oto Meyer Oglašujte v „Večerniku“ H&Uct(ferito ga B&izu Uika-utaiektatii za 8,9*5 in 16 mm ozki film z ročnim in motornim pogonom! Predvajanje dne v n o. odd. Kino-Foto, Ivan Pečar, Gosposka 11 Trpežni in močni, toda lahki visoki čevlji za dečke iz rjavega boksa z močnim usnjenim podplatom. Topli otroški čeveljčki, izdelani iz finega usnja, toplo podloženi in obšiti s fino kožuhovino. Mlade dame in dekleta potrebujejo take močne in udobne čeveljčke, ki dajejo njihovi mladosti še več dražesti. Izdelani so iz finega boksa v rjavi barvi z okrasom iz semiša na zadrgo. Perutnina Slomškov trg 6 Za Božič velika izbira vsakovrstne perutnine, kakor: pitani purani, pularji, gosi, divjačina itd. Vljudno prosim za prednaročila. 7196 Galanterija Šiviljske potrebščine Igračke i. t. d. Im iarii sas—■“■t! Praktična božična darila »za potovanje, za dom, za vsak Ivan Kravos Aleksandrova cesta št. 13 Kovčki, ročne torbice, aktovke, šolske torbice, listnice, denarnice, tobačnice, potne necesere, manilciri, etui za šivanje, za britje itd Nahrbtnike in turnistre za planince, gamaše. Vse v veliki izbiri in nizki ceni. Elegantni damski šolni iz finega laka in s solidnim okrasom. Vaša noga bo v teh čevljih izgledala dovršeno elegantno. Elegantne damske snežke z okrasom — ki se zapenjajo na dva gumba. V teh čevljih vam bodo noge kot v peči. Izdelani so iz toplega suknja in obšiti z usnjem. Galoše so potrebne vsakemu človeku. — Varujejo Vas, ženo in otroke vlage in prehlada. Moške din 3(J.—, ženske 29.— din, otroške din 19,— in 25.—. „NAŠ PONOS“. Elegantni na rom šivani lakasti čevlji za gospode. Za ples ob smokingu in fraku so najbolj prikladni. Fina izdelava in soliden okras jamčijo za njihovo eleganco. Obrtniki! Nudite delo ? Iščete kupca ? Potom malih oglasov v Veterniku" si lahko takoj pomagate, saj je „Veternik" kod eaini obmejni slovenski anevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. Lep moški čevelj, izdelan iz finega govejega boksa, z močnim usnjenim podplatom — šivan na rom. Praktičen za vsako priliko. DOBI SE V BOLJŠIH TRGOVINAH britvice se 'Vfrllrffrmln vdMBIM d as znatno EflnflKflnMHHH CEN:J- ! GLAVNO ZASTOPSTVO ZA 3UG0SLAVI30: Persianer, sever, in južni skunks, srebrni oposum, bizam itd. v veliki izbiri in strokovni izdelavi plaščev, iopic ter ovratnikov po najnovejših krojili dobite po solidnih cenah Pr* P. S E M K O. krznarju Maribor. Gosposka ulica 37 pri naših inseren-kupujte llh *er oglašujte RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR v lastni novi palači na ogiu Gosposke - Slovenske ulice Centrala: MARIBOR Majbolj vama naložba denarja, ker j amil za vloge pri tel hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m x vso svojo davino močjo — — Hranilnica Izvršuje vse v denarno stroko spada/oče posle ločno in k u I a n t n o n a s p r o 11 pošte, prei Južnoštajerska hranilnica Podružnica: CELJE vlog« in lutližice na tekoči račun po najugodnejšem obrestovanju izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani. AOdg;ovor,nj urednik MAKSO KOREN. Za inseratni dej odgonarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d- ' ' predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.