Poštnina plačana v gotovini. DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 29 Trst - Gorica 20. maja 1949 Spediz. in abb. post. II. gr. Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/U - tel. e>2-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Uiva PiaZzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127. Izhaja vsak petek >> ^Programa nimajo... a V sedanjem volivnem boju se v Slovensko narodno listo najbolj divje zaganjajo titovski frate-lantje in slovenski kominformisti, ki niso drugega kakor beraški privesek laškega rdečega fašizma. Njihov srd je razumljiv. Enim kakor drugim je edino Slovenska narodna lista pri volitvah nevarna, saj edino ona kliče Slovence k nastopu v imenu slovenstva in ohranitve naše narodne samobitnosti. Titovci in slovenski priskledniki italijanske komunistične partije si skušajo zagotoviti slovenske glasove pod geslom fratelančne spake in internacionalizma. Eni in drugi se dobro zavedajo, da Slovencem njihov volivni bojni klic zveni sumljivo in obrabljeno. Slovensko ljudstvo je jasno spoznalo, kam je njega in njegove prave koristi privedla štiriletna komunistična politika v znamenju fratelance in internacionalizma. Zaradi tega bo dosti rajši poslušalo tiste, ki ga kličejo na plan pod geslom, ki nas je družilo sto let in nam sto let pomagalo na tej zemlji obstati. Da bi si naši nasprotniki v zj-dregi pomagali in vsaj kakega Slovenca preslepili, očitajo Slovenski narodni listi, da niirui vo-livncac programa, kakor 3.1 ima-;iO oni. Tako je! Mi res nimamo programa kakor oni; programa samo za volitve; programa., ki ni drugega kakor vaba za kaline; progri-ma, katerega bi po volitvah spet vrgli v koš, kakor bodo storili onii V tem je ravno naivec ja razlika med nami in med njimi. Njihov program bo veljal samo za 12. in 19. junij, naš pa drži danes, bo držal ob volitvah in še dolgo po njih. Kogar rdeča volivna fraza »Programa nimajo!« moti, ta naj se zamisli -ptr, naslednjem: )>Naš smoter je združenje vseh demokratskih sil slovenske, hrvat-ske in srbske narodnosti za moralno, kulturno, socialno in gospodarsko povzdigo vseh slojev našega ljudstva na Svobodnem tržaškem ozemlju... »Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodna državna tvorba je gotovo dejstvo. To dejstvo sprejemamo in smo za politično neodvisnost Svobodnega tržaškega o-zemlja, ki mora vzdrževati dobre prijateljske odnošaje zlasti do sosednjih držav in do držav svojega zaledja... »Ustava Svobodnega tržaškega ozemlja naj se izdela v smislu tržaškega statuta na podlagi demokratskih načel... »Medsebojno razumevanje, spoštovanje in strpnost so pogoj za mirno sožitje med nami in našimi sodržavljani italijanske narodnosti na podlagi narodne in jezikovne enakopravnosti in popolnega svobodnega ,razvoja obeh narodnosti.. »Vsi državljani Svobodnega tržaškega ozemlja, ne glede na spol, imajo enake pravice in enake dolžnosti... »Za vsakega človeka hočemo svobodo pred strahovanjem, svobodo pred pomanjkanjem, svobodo vere, misli, političnega prepričanja in združevanja... »Le v skupnem tvornem sodelovanju vseh slojev našega ljudstva je zajemčen obstoj in napredek našega naroda in njegovih kulturnih vrednot. Zaradi tega načelne odklanjamo nadvlado enega samega sloja ali razreda nad celim narodom... »Življenjska raven vseh, zlasti delovnega ljudstva, kmeta, ribiča delavca in uradnika, se mora dvignili in zravnati navzgor, ne navzdol... »Delavcu in nameščencu je treba omogočiti, da prideta do lastnega doma... »Kmet mora biti na svoji zemlji samostojen gospodar, ki razpolage ne samo s svojo zemljo, ampak tudi z njenimi pridelki... »Svobodna in gospodarsko trdna kmetija. je predpogoj za zdravo iv svobodno kmečko družino, ki jc je treba kot socialno edinico podpirati in ohraniti... »Naloga gospodarske politike je ustvarjali dovolj sredstev za čim popolnejše kritje vseh kulturni) in ekonomskih potreb vseh državljanov ter omogočiti zaposlitev vseh proizvajalnih sil... »Smo za podržavljenje velikih podjetij, a ko se to izkaže iz na rodno-gospodarskih vidikov za koristno... »Nikomur ne sme država vzet imovine, razen v primerih, ki jih zakon določa in kadar to zahteve zakonito ugotovljeni javni interes, proti plačilu pravične odškod nine... »Slovenska demokratska zveza se globoko zaveda ogromnega pomena, ki ga ima vera za razvoj in ohranitev vsakega naroda. Zato se mora ohraniti naša krščanska vera med našim narodom, ker je to vera ljubezni, vera požrtvovalnosti, strpnosti in vera v zmage dobrega nad zlim... »Vzgoja otrok je pridržana družini in šoli, državni ali zasebni po svobodni izbiri staršev. Sole mora biti nepolitična... »NAS NARODNI CILJ je ohranitev in utrditev slovenstva ob zahodni meji našega nar.odn. »NAS POLITIČNI CILJ je ohranitev in utrditev Svobodnega tržaškega ozemlja, v katerem vidi mo najmočnejše poroštvo za svobodo, enakopravnost in obstanek slovenstva tukaj ter bistven pogoj za 'zasidranje in zmago demokracije na tem delu Evrope. »NAS SOCIALNI CILJ je delo kruh, napredek, čim večja blaginja in socialna pravičnost za vse »Napori za dosego teh ciljev po naj služijo poslednjemu in najvišjemu namenu: »svobodi, neodvisnosti in sreči vsega slovenskega naroda!« To so nekatere misli iz našega programa, o katerem trdijo, da ga nimamo! Oni obljubljajo za volitve raj na zemlji, ker vedo, da ga ne bo treba dati. Njihovih programov bo konec 19. junija, naš pa bo za dolgo bodočnost ustvarjal temelje, na katerih je edino mogoče zidati boljše in srečnejše življenje za vse naše ljudstvo na tej zemlji. V tem je razlika med našim programom in njihovimi frazami; v tem je tudi vsa razlika med nami in njimi. Kdor to bistveno razliko vidi — in je ni težko videti — ta bo 12. in 19. junija volil, kakor mu narekujeta njegova slovenska vest in njegova slovenska čast — to se pravi, bo volil ne internacionalne, ne fratelančne spake, marveč bo VOLIL SLOVENSKO ! Italijanske kolonije in Trst Glavna skupščina Združenih narodov je v celoti zavrnila sporazum Bevin - Sforza o bivših italijanskih kolonijah. Proti sporazumu je glasovalo 37 držav, za 14, a sedem se jih je glasovanja vzdržalo. Italija torej vsaj za zdaj ne bo dobila nazaj nobenega dela svoje bivše posesti v Afriki. Propad celotnega sporazuma so povzročile države Latinske Amerike. Te so glasovale proti njemu, ker Glavna skupščina poprej ni z dvetretjinsko večino odobrila zaupne uprave Italije nad Tripolita-; nijo po letu 1951. Tako bo ves bivši italijanski ko-lonijalni imperij še nadalje pod vojaško oblastjo Velike Britanije) razen Fezana, ki ga ima zasedenega Francija. To nadzorstvo bo trajalo, dokler Glavna skupščina ne bo sklenila drugače. Ta nepričakovani sklep je presenetil ve? svet, ki se je že nekako Volivni znak Slovenske narodne liste je »Lipoua ueiica s helebardo" 8 To je naš znak J Tega bomo vsi volili] Beseda tistim, ki ne mislijo uoliti V poplavi papirja, s katerim so ' venski človek na volišče. Edino italijanske šovinistične stranke za-1 tako bomo svetu dokazali, da smo čele prekrivati naše mesto za volitve, je doslej zanimiv en sam lepak. Na njem je naslikan rejen domači zajec, ki se previdno stiska sam vase, ko da se ne mara nikomur zameriti. Nad njim in pod njim je napis: »Ne gre volit ... ker •e zajec!« i Ce primera z zajcem velja za tiste Italijane, ki se hočejo volitev . vzdržati, velja še toliko bolj za Slovence, ki bi se iz tega ali vsi Slovcnci do zadnjega za svobodni Trst in proti sleherni drugačni rešitvi. Na enotno voljo vsega slovenskega ljudstva na našem področju se bo pa moral ozirati vsakdo. Ni ga razloga, ki bi pravemu in zavednemu Slovencu svetoval, naj ostane 12. in 19. junija doma. Morda koga plaši strah pred komunisti? Ta strah smo Slovenci premagali, ko smo pred dvema letoma vr- .. ;__________ I - . - .1 ^ .. 1 . ■. .. .X .. Aylr. .J .1 JA J v' L . I . 1 ... volivni in narodni dolžnosti. Italijani s Trstom ne morejo dosti pridobiti in še manj izgubiti. A če že zdaj, v začetku volivne agitacije, napenjajo vse sile in u-porabljajo vsa sredstva, da bi spravili na volišče prav vsakega svojega človeka, potem mora to njihovo prizadevanje biti kar najresnejši opomin nam Slovencem. Z nami je glede Trsta drugače kakor z Italijani. Mi s svobodnim Trstom lahko vse pridobimo, s priključitvijo Trsta Italiji pa vse izgubimo. Zaradi tega mora prav vsak slo- ter 'povedali, da komunizma nočemo. Prav s tem, da gremo volit in da volimo slovensko, bomo to svojo odločitev javno potrdili pred vsem svobodnim svetom in bomo 'pred njim toliko več veljali. Vsak glas, oddan za Slovensko narodno listo, bo pomagal pobijati propagandno trditev naših narodnih sovražnikov, da so vsi Slovenci komunisti. Vsak tak glas bo dokazoval, da se Slovenci odločno in navdušeno pridružujemo fronti svobodnega sveta proti rdečemu nasilju. Vsak tak glas bo za nas menica, s katero bomo lahko ter- jali svoje pravice vselej iti povsod. Strah pred Italijani? Ta je prav tako neumesten! Ce bi Italija res kdaj spet dobila to področje, vemo, kaj Slovence tedaj čaka. Trideset let njene oblasti nad nami in sedanji položaj goriških Slovencev nam zgovorno pričata, kakšni so njeni nameni z narodnimi manjšinami. Prav s tem, da volimo za svobodni Trst, to je, da volimo po slovensko, bomo izpodnesli razne načrte za priključitev Trsta Italiji. Vsak slovenski glas, oddan pri bffznjih 'volitvah 'za^Movenško' narodno listo, zmanjšuje to možnost ter razblinja šovinistične upe večjih in manjših sovražnikov slovenstva. Slovennec, ki ne mara na volišče in hoče ostati doma, voli s tem za priključitev Trsta Italiji. Vsak slovenski glas, ki ne bo oddan za Slovensko narodno listo in pojde v izgubo, pomaga k zmagi šovinistov. Kdor ne bo volil, bo volil proti lastni bodočnosti. Kdor ne bo volil, ni samo zajec, marveč tudi izdajalec! Od srede do srede. 12. MAJA: Minuto po polnoči Nihanje se je ustavilo ... SREDNJI SLOJ IN VOLITVE navadil; da o vseh važnih vprašanjih odločajo 1^ velesile, druge države pa njihove dogovore hočeš nočeš sprejemajo in odobre. Združeni narodi so s tem glasovanjem dokazali naslednje: 1. Večina svobodnega sveta je prepričana, da more biti konec kolonialnega imperializma, kateremu vsaj v načelu nasprotujejo tudi Združene države. 2. Demokratični narodi niso pozabili, da je prav Italija s svojim' kolonialnim os.vajanjem dosti pripomogla k izbruhu druge svetovne vojne: da se je v njej skoraj do konca borila proti velikim in malim zaveznikom in da je to vojno izgubila. Zato ne gre, da bi komaj po sklepu polovice miru spet dobila za nagrado vse tisto, kar so ji za kazen vzeli. - , 3. Združeni narodi niso voljni kratkomalo potrditi 'vsakega skle-(Nadaljevanje na 2. strani spodaj)-’ Pred dvema letoma je Babičev dnevnik svečano prisegal, da ne bo razpravljal z »Demokracijo« niti besedičil s SDZ. Vse te obljube imajo seveda podobno ceno, kakor toliko drugih zagotovil in napovedovanj, s katerimi sproti Tržačane zabava komunistični tisk. Pretekli petek se je celo sam miselni tvorec Babičevega krila tržaškega komunizma, tovariš D. H. z dvostolpčnim uvodnikom spustil na volivni meidan z našo Zvezo. Nič čudnega! Dve leti pomenita malo v človeškem življenju, izredno mnogo sprememb pa sta nam ti dve leti prinesli v naši domači politiki. Tov. D. H. se sicer tolaži, da je SDZ vstala iz politične oportunosti in pri tem najbrže misli na našega urednika, dr. Slavka Uršiča, ki so ga gotovo zaradi politične prilagoditve odpeljali v neznano usodo, zaenkrat še vedno neznani junaki... Mislimo, da bi tov. D. H„ pred-no se je opremil s predpisanim vsakdanjim orožjem moskovskega besedoslovja, pametno storil, če bi pobrskal po bogatem imeniku svoje »FPLF« kandidatne liste in bi pod eno - in dvomestnimi številkami našel resnično vzorne primere »oportunističnih značajnežev«. katerih imena bodo gotovo svetila zanamcem pri ponovnih priložnostnih »spreobračanjih«. Ce bi tov. D. H. tako postopal, bi vsekakor »oportunizem« odložil med staro šaro, v kolikor bi mu to dovoljevali tesni okviri komunističnega katekizma... Res je, da smo vstali v trenutku, ko je postalo jasno, da komunistične strahovlade niso drugega kakor neprimerno popačene izdaje fašističnih in nacističnih diktatur. Res je tudi, da so grmeli komunistični topovi ob našem rojstvu; pridno so regljale strojnice dolgih komunističnih jezikov in bruhale iz sebe bogate zaloge moskovske dialektike: reakcija, izdajalci, dolarji in podobno. Kumo-vali pa so nam sami ljubljanski »ljudski tožilci« ob bogati soudeležbi oznovskih rojenic... Res je bilo nepoimljivo za komunistični napuh, da’ iz poteptane Slovenske zemlje, čez katero so drvela kopita rdeče revolucije, da iz požganih svetišč slovenske kulture, iz mučeniških grobišč slovenskih mož in fantov, slovenskih mater in deklet vzklije nova rast iz živih korenin starih in večno resničnih izročil. Te korenine, ki so junaško kljubovale 25 letnemu fašističnemu viharju — v dobi, ko so mnogi današnji komunistični trobentači svirali »giovinezzo« in nas ovajali Ovri, so vzdržale vsa korfVunistična nasilja, vse grožnje in pretnje... Radi tudi priznavamo, da bi naše klice ne iskale sonca, če bi razni komunistični plačanci pod krinko »ljudske oblasti« paševali na vrhuncih in če bi nam Ozna s pištolo v desnici in s kolobarjem žice v levici nakazovala »perspektivo smeri zgodovinskega razvoja«, kakor se to pravi v volapiku bolj-ševiške dialektike. Vemo prav do- ji. maja so Sovjeti in zavezniki odpravili prometno zaporo nad Berlinom in vzhodnimi področji Nemčije, vendar bo zavezniško letalstvo še vedno oskrbovalo nemško prestolnico po Zraku. — Velika Britanija je odklonila irsko zahtevo, da bi se odpovedala se-verni Irski, ki bi se združila z novo republiko. •— Sovjeti ne morejo misliti na vojno, saj je njihova industrija vsaj 30 let za ameriško, je izjavil avstralski ministrski predsednik Chiffley. — Zaradi zadnjih komunističnih porazov so se grški begunci začeli vračati domov na severna področja države. — Britanska poslanska zbornica je sprejela zakon, ki odobrava izstop Irske republike 'iz britanske državne skupnosti. — Država l-zrael je - bila sprejeta v Organizacijo združenih narodov. — Za novega vrhovnega poveljnika ameriških zasedbenih sil v Nemčiji so po odstopu generala Clayii imenovali generala Huebnerja. ■— Ameriški republikanski prvak, senator Taji, zahteva, naj takoj pošljejo Združene države v Madrid svoje-g.i veleposlanika, če že vzdržujejo redne diplomatske zveze s Stalinom in drugimi rdečimi diktator-;.i — Hudi arabski nemiri in demonstracije v Libiji in drugod v protest proti predlogu, da bi Tri-politanijo leta 1951 dali spet v u-pravo Italiji. — Sovjetski radie dolži italijansko vlado fašizma, >:e. ie odlikovala neki planinski polk, ki se je izkazal v bojih na sovjetski fronti. Britanska spodnja zbornica je z velikansko večino odobrila Atlantsko obrambno pogodbo. — Združene države so u-stavilf vsako nadalnje razdiranje in odvažanje japonskih industrijskih naprav. 13, MAJA: Zahodni vojaški li- bro, tov. D. H., da bi marsikdo izmed nas delil približno tako usodo, s kakršno bi danes postregli v Moskvi Vašemu maršalu, če bi se mu slučajno zavrtelo v glavi in bi želel na obisk svojih prijateljev Markosa in Dimitrova... Naša rast bi pod komunistično knuto pač rastla navzdol, tako kakor bogato poganja tam preko in z neusmiljeno vztrajnostjo uničuje komunistični osat in plevel, ki se je zajedalsko razrasel po zasužnjeni slovenski domovini. Pod pridno in delovno roko našega kmeta in delavca bo slovenska in tudi jugoslovanska njiva tako ali tako očiščena in osnažena: to je božja in naravna zapoved, tov. D. H., in teh zakonov nista sremenila niti Mussolini niti Hitler, pa jih številni začasni diktatorji naših dni tudi ne bodo! O vsem tem, tov. D. H., je bil v preteklosti tudi Vaš domači krov ravno tako prepričan, kakor smo mi še danes. Takrat nam je bila prilagoditev — .kakor Vašemu krogu — tuja in priskutna in taka je pri nas ostala do današnjih dni... Pa vrniva se v lepo in častna dobo zadnjih dveh let, v dobo, ko je komunistični napuh iz samega vsemirja zdrknil in pošteno udaril ob trda kraška tla. V teh dveh letih, tov. D. H., so pridne roke že temeljito očistile mavhinjske, o-penske, nabrežinske, devinske, zgoniške, dolinske in druge slovenske njive komunističnega, ofar-skega, uaisarskega osata in podobnega slaka in plevela. Pa tudi pi avmki so odobrili nfičrt za ustavo nove nemške zvezne republike. — Avstrijski zunanji minister ■jfei, Crubefc jjg v farizti pogaja z. zahodnimi znslopmki, da 'bi siirje zunanji ministri na bližnjem sestanku obravnavali tudi avstrijsko mirovno pogodbo. — Bolgarski komunistični zunanji minister Kolarov je v svojem volivnem govoru priznal, da si večina bolgarskega ljudstva želi nove vojne in zasedbe po zahodnih vojskah. — Socialni odbor Združenih narodov je zavrnil poljski predlog za spremembo sedanjih določil o repatriaciji protikomunističnih beguncev. Atenski radio poroča, da se v Albaniji pripravlja na vdor v Grčijo močna skupina nemških komunistov, ki jih vodi SS-ovski častnik Schmidt, bivši nemški poveljnik v črnogorski Podgorici. — Avstralski sindikalni prvak Monk napoveduje bližnji izstop avstralskih delavskih strokovnih organizacij iz Mednarodne sindikalne zveze, ker so se vodstva v njej polastili komunisti. 14. MAJA: Zahodni zavezniki so objavili nov, omiljen pravilnik za nadaljnjo vojaško upravo Berlina. — Ameriški poslanik v Grčiji je imel važen razgovor s predsednikom Trumanom. — V Libiji so vedno hujše arabske demonstracije zaradi britanskega ptredloga, da bi Tripolitanijo po letu- 1951 dali spet v upravo Italiji. — Britanski letalski minister Henderson je dopotoval na uradni obisk v Berlin ter izjavil, da zaradi zavezniške zmage pri letalski preskrbi Berlina Sovjetska zveza ne more pri sedanjih pogajanjih z ničemer več pritiskati na zahodne sile. — Začetek mednarodne konference socialističnih strank v Baarnu na Holandskem. 15. MAJA: Volitve na Madžar- skem in v Bolgariji, pri katerih je dovoljena samo enotna lista strank, ki pod vodstvom komunistične partije sodelujejo v vladi. — Pogajanja za novo trgovsko pogodbo med Združenimi državami in Češkoslovaško so se ustavila. — Albanske oblasti so zaprle svojce vseh tiskih, ki so po sporu med Titom in Kominformom zbežali v Jugoslavijo. — Nove, vedno hujše denionstracije proti Italiji v Tripolisu in Libiji, kjer Arabci groze z revolucijo, če bi Združeni narodi sprejeli predlog, da dobi Italija Tripolis v zaupno upravo. — Avstralski ministrski predsednik Chiffley ze zavzema za čimprejšnjo skslenitev tihomorske obrambne pogodbe, ki bi dopolnjevala Atlantsko zvezo. — Francoski notranji minister Moch je govoril, da je Sovjetska zveza morala odpraviti zaporo nad Berlinam zaradi vedno večjih težav, ki jih i- T Od srede do srede rna na Bnjkanu. — Dosedanji a-meriški vojaški upravnik v Nemčiji, general Clay, je po štirih in pol letih .službovanja odpotoval v Združene države. 16. MAJA: Zmaga konservativne~stranke~pri volitvah prihodnje leto bi bila za Veliko Britanije nevarnejša od atomske bombe, je govoril laburistični vojni minister Shinwell. — Predsednik vojaškega odbora petih zahodnoevropskih držav ,britanski maršal Montgo-mery, obljublja, da bi v ptimerv. novega napada Anglija prva šla branit Francijo. — Japonski česa; Hirohito je izjavil časnikarjem, du namerava prestolonaslednika Aki-hila poslali za več let v Združene države in Evropo, da se bo temeljito seznanil z zahodno omiko. — Grški vojni minister Kanelopuloi pravi, da je državljansko vojno mogoče končaii samo Z brezpogojno vdrPio komunističnih upornikov — Španske radijske postaje odrejajo ameriškemu zunanjemu ministrstvu pravico soditi o tem, katera država je demokratična, katera ne, dokler ima Amerika svoje veleposlanike v Moskvi in drugod. — Perzijska vlada zahteva od Sovjetov povračilo odškodnine za uporabo perzijskih cest in železnic, po katerih so zahodni zavezniki med vojno pošiljali Sovjetom pomoč, da jih ni Nemčija strla. — Kitajski- komunisti so zasedli Han-kov, glavno industrijsko mesto v osrednji Kitajski. — Zastopniki zahodnih velesil so v Parizu začeli pripravljalne razgovore, pri katerih se bodo domenili za skupen nastop do Sovjetske zveze na bližnji konferenci zunanjih ministrov. — Znana ameriška časnika-rica, Doroty Thompsonova, je odpotovala v Trst in imela dolg razgovor z generalom Aireyem. • 17. MAJA: Mednarodna zveza socuiTištičnih strank je soglasno izključila italijanske Nennijeve so-cialisle, ker niso marali pretrgati podložniških vez s komunistične partijo. — Britanski zunanji minister Bevin je povedal, da bodo letalski most do Berlina odpravili šele, ko bi minila vsaka nevarnost da bi Sovjeti obnovili zaporo. — V Londonu je bila sestavljena nova vlada svobodne Poljske, ki ji predseduje dr. Tomaszeivski. — Pogajanja za novo trgovsko pogodbo med Titom in Anglijo so se ustavila, ker se ne morejo sporazumeti glede cen. — Zadnji izidi angleških občinskih volitev kažejo, da gre Velika Britanija na desno, ker so konservativci dosegli veliko zmago, laburisti pa doživeli polom. — Predlog južnoameriških republik, naj bi Združeni narodi dovolili svojim članicam obnoviti redne diplomatske zveze s Španijo, v Glavni skupščini ni dobil potrebne dvetretjinske večine največ po zaslugi ameriškega zunanjega ministra Achesona. — A-meriški zastopnik v gospodarski komisiji Združenih narodov za Evropo je na seji v Ženevi obdolžil Sovjete, da svoje podložnice gospodarsko huje izkoriščajo kakor kateri koli kapitalist. —■ Indijska zbornica je z veliko večino odobrila sklep, da ostane Indija kot samostojna republika še članica britanske državne skupnosti. — Glavna skupščina Združenih narodov je zavrnila poljski predlog c prisilnem vračanju protikomunističnih beguncev. — Dosedanji a-meriški vojaški upravnik v Nemčiji, general Clay, se je vrnil v Združene države, kjer so mu priredili veličasten sprejem kot zmagovalcu v mrzli vojni za Berlin. — Grška vojska je dosegla velike zmago nad rdečimi razbojniki na pogorju Vitsi. MAJA^ Ameriški republikanski prvak Vandenberg zahteva, naj Združene države ne podpirajo nobene vlade kake članice Atlantske zveze, kateri bi nasprotovala večina prebivalstva. — Pri občinskih volitvah v Bolgariji je 96 odstotkov udeležencev glasovalo za vladne komunistične kandidate, kakor je to že star običaj v ljudskih demokracijah. Prav taki so tudi izidi nedeljskih parlamentarnih volitev na Madžarskem. — Brazilski predsednik Dutra je prišel na važen uradni obisk v Združene države. Kitajski nacionalisti so dosegli veliko zmago nad komunisti pri obleganju Sangaja. — »Borba« napada Sovjete, da izvajajo v odnošajih z drugimi komunističnimi državami politiko nadoblastip s čimer so se izneverili pravim vzorom oktobrske revolucije. — Britanska zbornica je sprejela zakon, po katerem se severna Irska, ali Ulster, ki je še pod angleško oblastjo, ne bo mogla pridružiti svobodni Irski republiki brez odobritve parlamenta. — Navzlic nasprotnemu sklepu Združenih narodov se številne njihove članice pripravljajo, da bodo na svojo pest obnovile redne diplomatske zveze s Španijo. Lepe so besede, a kakšna so dejanja? V ponedeljek 16. maja se je začela volivna propaganda po radiu: ki ga je Zavezniška vojaška u-prava dala na razpolago vsem strankam brez razlike z določenimi časovnimi omejitvami. Vsaka šivanka se more poslužiti italijanske in slovenske radijske postaje za svojo volivno propagando, govori pa morajo biti sestavljeni v jeziku, ki se ga postaja pri svojih oddajah poslužuje. Stranke se bodo vrstile pred mikrofonom po redu, ki ga je določil žreb. Kot .prvi je spregovoril na slovenski radijski postaji g. dr. de, Rinaldini v imenu italijanske kr* šc anske demokratične stranke. Gospoda dr. de Rinaldinija ^tržaški demokratični Slovenci spoštujejo kot vnetega zagovornika nji-novih narodnostnih in političnih pravic na tržaškem ozemlju. Nismo' še pozabili njegovih odločnih besed, ki jih je pred nekaj meseci napisal v nekem tržaškem demo-krščanskem listu v našo obrambe o priliki nesramne gonje, ki so jo proti Slovencem vprizorile italijanske stranke v Trstu. To pa ne pomeni, da se tudi to pot strinjamo z zaključki njegovega radijskega volivnega govora. Lepe besede nam prav malo pomagajo, ko nas vendar dejanja prepričujejo, da je vse ostalo pri starem v pogledu priznavanja in uveljavljenja naših pravic. Verjamemo, da nam je g dr. de Rinaldini -govoril v dobri veri, a to prav malo spreminja na dejstvu, da so Slovenci v Trstu pod zavezniško zasedbo in pod demokrščanskim upravnim aparatom skoro v istem položaju narodnostnega preganjanja kot za časa fašizma. Kako si upajo naši demokrščani vabiti tržaške Slovence, da pristanejo na njihov iredentistični program? Premalo poznajo naše ljudi in neizmerno njihovo trpljenje v petindvajsetih letih življenja pod Italijo! Pod nobenim pogojem ne pristanejo tržaški Slovenci na povratek pod Italijo, pa naj bi se jim v Italiji cedil sam med z nebes’ Demokrščani se pri svoji voliv-ni propagandi »ad usum Sloveno-rum«, za slovenski propagandistični sektor, poslužujejo zares čudne trditve, da imajo francoske mtftijšine v aoški dolini in nemške manjšine na južnem Tirolskem največje svoboščine v demokratični Italiji. Saj to radi verjamemo. Zakaj pa nam demokrščani ne povedo, kako ravnajo s slovenskimi manjšinami, ki jih je doletela strašna narodna nesreča da so ostali pod »demokratično« Italijo? Kakšne pravice imajo beneški Slovenci? Zakaj jim »demokratična« Italija ne dovoljuje posečati slovenskih osnovnih šol? Zakaj je prepovedana raba slovenskega jezika celo v cerkvi, in to celo v krščanskem demokratičr^em režimu? Zakaj tepejo učitelji slovenske otroke, če jih zalotijo, da govorijo v svoji lepi materinščini? Zakaj ne poveste, da je govorjenje v slovenščini v beneški Sloveniji protidržaven zločin? Kako se vse to strinja z etičnimi načeli krščanske demokracije? Ali sploh vedo tržaški demokrščani, da kaznujejo italijanski učitelji v bene- ški Sloveniji z globo desetih lir slovenske otroke za vsako slovensko besedo, ki jo spregovore v njihovi navzočnosti? Kako je s slovenskimi narodnostnimi in političnimi pravicami no Goriškem? Res je, da so dali gori-škim Slovencem slovenske osnovne in srednje šole; pa je to vse ka/' pripada manjšinam v zares demokratično urejenih državah? Slovenščina je izgnana iz javnih uradov, prepovedani so slovensk napisi pri zasebnih pridobitnih podjetij in zasebnih uradih. Slovencem ne dovoljujejo niti .rednega in neoviranega kulturnega razmaha! To je položaj slovenske manjšine pod Italijo! Res je tudi, da imajo francoske in nemške manjšine v Italiji največjo svobodo. Zakaj pa vseh teh svoboščin ne priznavate tudi gori-škim in beneškim Slovencem? Zakaj . jim ne daste tistih pravic, ki iih italijanska demokratična ustava priznava vsem manjšinam, na 7lede na določene posebne statute? Zakaj ta dvojna mera, ki ni I demokratična in najmanj krščan-! s'.n? Kako postopate v Trstu, kjer Slovenci nismo narodnostna manj-! šiva, temveč smo, prav za prav bi j morali biti enakopraven narodnostni del Svobodnega tržaškega o-| zemlja? Zakaj nam ne bi prihodnjič c tem kaj več poved.ali po radiu? Čakamo vas in poslušali vas bomo z največ jo pozornostjo! Dvanajst strank v borbi za tržaško občino Volivna komisija je dovršila pregled vseh vloženih list. Zaradi ugotovljenih formalnih nepravilnosti je komisija črtala Franca &oko z liste Italijansko slovenske ljudske fronte. Stoka je bil drugi na listi; tako bosta sedaj prvi in drugi kandidat frontne liste oba Italijana. Z liste Fronte za neodvisnost Trsta je komisija črtali nosilca liste Teodorja Sporerja Ettora Stichellija, Avgusta Pertot in Celesta Benesa. Z liste tržaškega bloka je iz istih razlogov izpadel dr. Sergio Guastalla. Potrjenih je 12 volivnih list, in sicer: 1) Krščanska demokracija 2) Italijanska liberalna stranka. 3) Italijanska republikanska stranka, 4) Socialistična stranka Julijske krajine, 5) Italijanski blok, 6) Italijanski socialni pokret, 7) Komunistična stranka Svobodnega tržaškega ozemlja, 8) Italijansko slovenska ljudska fronta, 9) Fronta za neodvisnost Trsta, 10) Tržaški blok, 11) Slovenska narodna lista in 12) Republikanski pokret za neodvisnost Trsta. Prvih sedem strank ima na votivni listi po 60 kandidatov, osma 59, deveta 31, deseta 22, naša narodna lista 16 in republikanski pokret za neodvisnost Trsta 12. Italijanski krogi so prvih šest strank označili za stranke, ki se j borijo za priključitev Trsta k Ita-j liji, medtem ko so ostalih šest i strank prikazali za antiitalijanske | in antirevizionistične. f Nam ni vseeno, ko našo narodno slovensko listo spravljajo v isto sračje gnezdo s komunistične in ljudsko frontaško, katerima prisojamo vse prej ko idealne nagibe pri njunih izjavah o volji, boriti se za tržaško svobodo in neodvisnost. t Pri tem pa moramo ugotoviti in pribiti zelo važno dejstvo: Naš vrhovni poveljnik general T. S. Airey se je že ob raznih prilikah v svojih uradnih poročilih o položaju v Trstu izrazil, da je vrnitev Trsta pod Italijo edina pametna rešitev tržaških težav; ge- Itolijanslie Kolonije in Trst (Nadaljevanje s prve strani) pa, ki ga zaradi svojih koristi in računov sprejmejo velesile. Zato tudi ne marajo biti zgolj glasovalni stroj za zakulisne igre velike diplomacije. 4. Združeni narodi nočejo, da l)i sklenjene, sprejete in veljavne pogodbe bile samo krpa papirja, ki bi jo velike države lahko po mili volji spreminjale in preklicevale/ če jim tako narekuje trenutni položaj. 5. Združeni narodi sodijo, da morajo celo kolonijalna ljudstva čim prej dobiti svobodo, samostojnost in demokratično samoupravo brez tujih varuhov in upraviteljev. Sklep Združenih narodov glede italijanskih kolonij je že posebno važen, če ga presojamo v luči tržaškega vprašanja. Glede bivših italijanskih posestev v Afriki določa mirovna pogodba samo, da se Italija odpoveduje vsaki pravici do njih. Nič ni pa rečenega o njihovi bodoči usodi. Toda navzlic temu je Organizacija narodov sklenila, da se je treba držati celo tega določila mirovne pogodbe v smislu, da Italiji kolonij ne gre vračati. Glede Trsta pa določa mirovna pogodba ne le, da • ni več italijanski, marveč da mora postati samo- stojna država, za katero so že v pogodbi sami izdelali tudi statut. Trst vrh tega ni kako kolonijal-no področje, dasi se morda včasih-komu hoče zdeti tako. Trst je del Evrope, ki ima zaradi zgodovinskih, zemljepisnih in političnih razlogov utemeljeno pravico samostojnosti. To samostojnost zahtevajo koristi prebivalstva, ki na tržaškem področju prebiva, ter koristi evropskega miru in blaginje narodov v tržaškem zaledju. ’ Ce Združeni narodi niso privolili v posredno spremembo mirovne pogodbe v onem delu, ki govori oTivših italijanskih kolonijah bodo še manj sprejeli njeno revizijo v tistem, kar določa glede Trsta in njegove bodočnosti. Zavedajo se namreč, da sta prav italijanski ter nemški revizionizem in teptanje mirovnih pogodb privedb la do druge svetovne vojne. Odločitev Združenih narodov glede bivših italijanskih kolonij nam dalje priča, da vest sveta kljub vsemu vendarle ne spi ih da morajo z njo računati tudi tisti, ki bi radi krojili usodo sveta in Evrope po svoje. In da so združene države ter druge velesile ta sklep sprejele brez ugovora, priča, da jim demokracija, ter volja večine ni prazna beseda. Eno in drugo nam daje poroštvo, ali pa vsaj upravičeno upanje, da bo tudi tržaško vprašanje rešeno tako, kakor zahtevajo veljavne pogodbe in dana beseda. neral Airey se pri tem poslužuje trdiive, da v Trstu še ni moge1 opaziti nobenega znaka, da bi se Tržačani zavzemali za samostojno svobodno življenje izven Italije. No! Sest antiitalijanskih strank ki so se spustile v borbo s šestimi italijanskimi revizionističnimi iredentističnimi strankami, mora biti za ves svet in tudi za generala Aireya jasen dokaz, da je v Trstu mnogo zdravih in poštenih demokratičnih političnih sil tudi izver komunističnih in Ijudskofronta-ških vplivov, ki se bore na življenje in smrt za svobodo Trsta! Ali naj povemo zaupno g. generalu Aireyu, kdo bo glasoval za italijanske stranke? Menda je vsem znano, da je Italija po prvi svetovni vojni naselila v Trstu preko sto tisoč Italijanov, večinoma juž-njakov. Ali ve gospod general Ai-rey, da mnogo pravih Tržačanov nima volivne pravice v svojem rojstnem mestu iz enega ali drugega »demokratskega« razloga medtem ko bodo smeli voliti vsi Italijani, ki so prišli v Trst iz Italije in iz Istre po l. 1946.? Vsekakor je šest strank, ki se borijo za našo svobodo, in med temi štiri nekomunistične in demokratske, vsemu svetu dokaz, dc tudi razna uradna poročila o dogajanju na našem ozemlju niše plod objektivnega presojanja tržaških koristi in potreb. Nihanje se je ustavilo... (Nadaljevanje s prve strani) sv. ivanski, škedenjski, št. jakobski, rojanski, barkovljanski in drugi slovenski vrtovi in vrtički zopet poganjajo tisto rast, ki so jo sejali naši predniki in ki jim je sicer skromno, zato pa z ljubeznijo delila vsakdanjo tečno in zdravo kulturno in tvarno prehrano orez žaltave in za slovenski orga? nizem tako škodljive fratelančne zabele... Razumem tudi, .tov. D. H., da Vam je srednji sloj hudo v želodcu, tisti srednji sloj, ki je v stoletjih zgradil 'v poštenem delu vse tiste sestavine, ki so Slovence u-vrščale med kulturne in civilizirane narode sveta: tisti srednji sloj, kateremu so se komunistični agenti v 'bližnji preteklosti dobrikali in prilizovali; tisti srednj' sloj, ki je v svoji poštenosti in značajnosti, v svoji veliki ljubezni do lastnega naroda, ki ga pravoverni komunizem zanikuje, delil svoj zadnji grižljaj in poslednje prihranke samo zato, da ga je ka-’ sneje peščica delamržnežev oropala in slekla; tisti srednji sloj, ki je dvigal življenjsko raven slovenskega človeka, zbiral in množil narodno premoženje in s tem nehote pripravljal obilni plen jastrebom »ljudskih revolucionarnih poletov«. To je bil tisti srednji sloj iz katerega je zletel tudi sam tov D. H., in če bi tega gnezda ne bilo, bi se ne imel kdo greti ob izdatnem kotlu bbgate zapuščine srednjega sloja... Zakon nihanja, tov. D. H. :— toliko znanja fizike Vam je gotovo zagotovila reakcionarna znanost — se uveljavlja samo z uporabo sile kajti »perpetuum mobile« še vedno čaka moskovskega iznajditelja. Ce se zlomi pero »ljudskih sodišč«. koncentracijskih taborišč, če se 300 milijonov bajonetov razredči na 15 milijonov sestradanih sužnjev, če se Ozni polomijo kolena in če general Strah obleži na tleh, je tudi nihanja konec... Našo »smešno« ofenzivo, tov. D. H., ne vodijo polit, komisarji, ne agip-propovci, niti Ozna; ne spremljajo jo bogati žulji jugoslovanskih narodov, pač pa jo vodi od zmage do zmage slovensko delovno ljudstvo z golimi rokami in — hvala Bogu — praznimi žepi. Slovenske politike niso v preteklosti nikdar usmerjala zasebna ali državna trgovska podjetja, niti zasebni ali državni denarni zavodi, tej politiki ni nikdar poveljeval niti zasebni niti državni kapitalizem. Zato je bi!a ta poliiika narodna in ljudska in samo zato je tudi žela bogate in trajne uspehe... Verujemo, da sedanje volitve ne soglašajo z volitvami tako imeho-vanih»ljudskih demokracij«, kjer razni CK že v naprej zapovedujejo. ne samo udeležbo, pač pa tudi uspehe. Tu pri nas so volitve vsaj na videz demokratične in so predvsem strogo tajne. To jf seveda za komunistične ostanke obupno kočljiva zadeva. Na koga se lahko še zaneseš? Na videz je še nekaj »nihanja«, v srcih pa je to nihanje že davno prestalo, ker se je nihalo ustavilo na strani SLOVENSKE NARODNE LISTE, ki je edina resnična zastopnica slovenskih interesov vseh slojev Svobodnega tržaškega ozemlja. U-pravne volitve, tov. D. H., bodo to z lahkoto dokazale, saj že doni po vseh slovenskih predmestjih in vasicah: Kaj mar’ mi je ščit; kaj zvezde lažnjive; kaj fašjo prikrit; kaj srp, kaj bršljan? Le z LIPO Brdavsa je vkrotil Krpan! VSI SLOVENCI IN VSE SLOVENKE VOLIJO SLOVENSKO NARODNO LISTO ! in resnica Slovenci smo že tolikokrat nasedli komunistični propagandi, da je potrebno od časa do časa postreči z jasnimi dokazi o dvojni igri vseh komunistov brez razlike. Zadnja številka budimpeštanske-ga komunističnega lista z lepim imenom: »Socialna revija« prinaša nekaj takih dragocenih dokazov. Članek je podpisal Jožef Re-vai, ki je eden glavnih madžarskih komunističnih mogotcev. Poglejmo kaj pravi: »Leta 1935 je bilo potrebno, da smo skrivali svoje karte. Bilo je potrebno, govoriti o boju za pravice malega kmeta. Bilo je potrebno molčati o naših načelih, o »rdeči oblasti«. Zdi pa se nam, da smo to našo igro predobro igrali. Sami smo pogosto pozabili na to, da smo Odbor za ooliuni sporazum Consko predsedništvo javlja: »Na sestanku, sklicanem na pobudo predsednika cone je bila sklenjena ustanovitev »Odbora za bolivni sporazum«, v skladu z obvestilom VU št. 1040 z dne 27. aprila 1949. Besedilo ustanovne listine odbora se glasi: 1) V Trstu je za dobo trajanja volivne borbe ustanovljen Odbor za volivni sporazum, h kateremu so pristopili delegati vseh 12. list za izvolitev tržaškega občinskega sveta. 2) Za stalnega tajnika odbora je bil odrejen dr. Tullio Bonifacio, funkcionar conskega predsedni-štva. 3) Sedež odbora je odrejen pri conskem predsedništvu.« Radio in SSouenci Na seji Odbora za volivni sporazum so delegati vseh 12. tržaških list sprejeli ponudbo VU, da se za svojo volivno propagando morejo posluževati obeh tržaških radijskih postaj. Značilno je, da ni niti ena italijanska stranka odklonila ponudbe za izvajanje volivne propagande na slovenski postaji. V pogledu tržaških Slovencev so vse italijanske stranke doslej stalno zanikale njihov obstoj in pomen v tržaškem življenju; naenkrat pa ravno tem neobstoječim in nepomembnim sodržavljanom manjvredne slovanske rase začenjajo posvečati tolikšno pažnjo, da jim govore v »tujem« jeziku! »Tuj jezik« je namreč najnovejša uradna zavezniška in italijanska filološka ugotovitev na polju »komunista-slavistike« v Trstu... Sicer so pa italijanski politični možje nevarnost Zavohali: v svojih govorih v »tujem« jeziku ne rabijo nikoli besede »Slovenec« in »slovenski«, da bi jim kdo ne o-čital, da tako priznavajo obstoj slovenskega naroda na Tržaškem, marveč oba »tuja« izraza previdno zamolčijo ali pa ju filološko opi- šejo z dokaj dovršeno propagandistično znanostjo. Slovenci so na ta način postali »ljubi okoličani«, »dragi sonarodnjaki«, »državljani« in »Tržačani lepe naše okolice», da se omejimo na najbolj volivna čustvene opisne izraze, v pričakovanju, da nas zopet naganjajo z »aloglotti« in še drugače, tako dri res ni nič čudnega, če te marsikateri Italijan, ki pride iz Italije v Trst na oglede, začudeno vprašuje: »Kdo so Slovenci? Cehi ali Slovani«, ali pa po aloglotsko modruje: »Aloglotti? torej tirolski Nemci!«... Slooenci in Slovenite! Opozarjamo na govore naših zastopnikov v tržaškem radiu! Poslušajte jih in povejte o tem tudi; prijateljem, ki nimajo radia! Organizirajte skupno poslušanje govorov delegatov Slovenske narod-, ne liste, ki je edina slovenska lista z izključno slovenskimi kandidati! \ RAZPORED ODDAJ-RADIO TRST I. (v italijanščini) 19.V. od 20.20 do 20.32 25.V. od 13.20 do 13.32 31.V. od 20.20 do 20.32 6.VI. od 13.20 do 13.32 I VI. od 21.30 do 21.35 RADIO TRST II: (v slovenščini) 18.V. od 13.00 do 13.12 ■ 24.V. od 20.00 do 20.12 30.V. od 13.00 do 13.12 5.VI. od 20.00 do 20.12 ll.VI. od 20.40 do 20.45 POSLUSAJTE RADIJSKE ODDAJE ZA SLOVENSKO NARODNO LISTO ! Tržačani f V nedeljo 22. maja vsi na Repentabor, kjer bo ob 16. uri pred cerkvijo vpri-zorjena Hofmansthalova i- gra t,Slehernik". Vozilo bo več avtobusov v obe smeri. že na poti k boljševiški preureditvi države. Mnogi med nami so pozabili, da je nemogoče doseči naše cilje brez diktature proletari-jata. Nadaljna naša napaka je bila ta, da so nekateri med nami' mislili, da je treba tudi kmete pritegniti k našemu delu. Gotovo, tudi kmetje imajo svojo vlogo v našem novem redu, vendar je treba enkrat za vselej pribiti, da ne more biti niti govora o -tem, da bi si kmetje delili oblast z nami, s proletarci. Kmetje so nezanesljivi, ker še vedno sanjajo o zasebni lastnini, o lastni kmetiji. Mi ne smemo pozabiti na Lenina in Stalina, ki nas svarita, da mora biti vsa oblast izključno v rokah komunističnega proletarija-ta. Proletarci svoje oblasti ne delijo z drugimi. Kmetom je treba zdaj jasno povedati, da smo sicer pripravljeni .sprejeti njihovo sodelovanje, vendar naj si ne delajo nobenih utvar o tem, da bi mogli z nami deliti oblast. Diktatura proletarijata pomeni uporabo sile za zadušitev nasprotnika. Uporabili bomo silo, da zatremo naše razredne sovražnike. Naš red in našo organizacijo bomo tesno naklonili na Sovjetsko zvezo, ki nam je onjogočila utrditi našo oblast, in ki nam je pomagala, da smo se izognili državljanski vojni.« Tako piše madžarski list »Socialna revija«. Ali je bilo v Sloveniji in Jugoslaviji drugače? Ali bo kaj pomagalo ? Goriška kvestura je poklicala kakih 11 Slovencev in Slovenk, ki so bili meseca maja leta 1945 aretirani in odpeljani v Ljubljano v zapore. Skoro vsi so bili sojeni in obsojeni in po skoro dveh letih izpuščeni na svobodo. V ljubljanskih zaporih pa so ti naši ljudje prišli skupaj z zaporniki italijanske narodnosti, doma iz Gorice, ali pa so vsaj slišali klicati njihova imena. Goriška kvestura je te naše povratnike izpraševala po teh ljudeh. ki se niso vrnili, in okoliščinah, v katerih so prišli z njimi v dotik. Kolikor nam je znano so naši povratniki izpovedali in podpisali vse, kar jim je znano iz tistilj časov in o osebah, o katerih so bi-> li izprašani. Upamo, da se .bo resnica vendarle enkrat izkazala in da se bo, tudi goriška italijanska javnost prepričala, da nimamo mi Sloven-, ci v Italiji prav nobene odgovornosti za odpeljane osebe, saj so bili odpeljani tudi ljudje slovenske narodnosti! Eno pa moramo pribiti, da je VOLIVNO ZBOROVANJE Ki® so nasi kandidati ? iz Sesljana SLOVENSKE NARODNE LISTE« V BAZOVICI 15. maja popoldne je volivni od- j ral pred vso italijansko javnostjo a med 45. milijoni Italijanov si n' niti eden upal nastopiti v obrambo naših pravic! Zato je naš človek segel po samoobrambi, zato je v slovenski zgodovini Bazovica simbol slovenskega odpora na Primorskem proti zasužnjevanju in raznarodovanju na naših zapadnib narodnih tleh. L. 1945. so slovenski borci, čeprav pod vodstvom komunistov zmagali, kot zavezniki Angloame-rikancev, a ravno zato, ker so jih vodili komunisti, svoje zmage "niso mogli izkoristiti in našemu narodu niso mogli vrniti tega, kar jim je italijanski fašizem vzel! Komunisti so s fratelančnimi sanjami v našem narodu uspavali narodno zavest, sabotirali sodelovanje našega ljudstva z zapadnimi zavezniki in vse naše narodne korist' žrtvovali v korist internacionalnega komunizma. Komunisti nosijo pred našim narodom težko odgovornost, da so zapravili zmago slovenskega naroda nad fašizmom in da so spravili v nevarnost celo obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja! Neodpustljiv greh je, da peščica komunistov prikazuje vse Slovence kot komuniste, saj to hočejo dokazati sami naši nasprotniki Italijani, ki bi hoteli s to lažno trditvijo onemogočiti vzpon slovenskega življa na Tržaškem! Naš narod pa bo dokazal, da obsoja komunizem in da ga bo izruval kot škodljiv pleve! z narodnih tal! Slovenec ne more voliti za komuniste Vidalijevega ali Babičevega kova, ker bi s tem pljuval na svoj rod in na svoj narodni ponos! Vsak Slovenec bo volil za Slovensko narodno listo, ki se e-dina more uspešno braniti proti iredentistični politiki italijanskih bor »Slovenske narodne liste« priredil volivno zborovanje v Bazovici, Golgoti slovenskega narodnega preroda na Primorskem. Po dolgih tridesetih letih je v naši Bazovici zopet zaplapolala slovenska narodna zastava, s katere se' je po hudo smešni opazki nekaterih domačinov utrnila rdeča zvezda, ki je s krvavo zarjo spremljala naš narod po trnjev' poti medvojnih in povojnih let. Na travniku pred gostilno Leban se je zbralo preko tri sto naših pristašev, večinoma iz okoliških vasi, poleg nekaj naših čla nov iz Trsta, ki so prišli v Bazovico na narodno romanje, da se oddolžijo spominu naših velikih ba zoviških mučenikov. Ze ob našem prihodu v Bazovico nas je neprijetno presenetilo dejstvo, da so nekateri domačini trgali naše lepake za zborovanje medtem ko jim pisani italijanski »reakcionarni« lepaki niso bili v napoto! Takoj smo si bili na jasnem o vsem, ko so nas obvestili da so pred dvema dnevoma Babi-čevci sklenili z Vidalijevci sporazum za sabotiranje našega zborovanja,in to kljub raznim platoničnim izjavam o volivnem premirju in sporazumevanju. Komunistični agitpropovci so hodili od hiše ,do hiše in grozili vsakemu za primer, da bi se našega shoda, tudi iz radovednosti udeležil. V nedeljo popoldne je zaradi takega »naprednega demokratičnega« postopanja iz strahu pred morebitnimi posledicami velik del domačinov le od daleč poslušal iz vrtov, oken in iz hiš naše govornike. Toda komunistična izzivalna organizacija je šla še dalje: opazili so, da se je le precej domačinov pojavilo na zborovalnem prostoru in podili so jih domov z raznimi bolj ali man^-vl*?1^ vTrstu, ki nam kujejo na-m-pnrippvainimi no uVir, nrišonota. rtwliio smrt z uničevanjem STO-ja prepričevalnimi na uho prišepeta nimi »tovariškimi« nasveti. Neki tovariš je v navalu naivne iskrenosti našemu ogorčenemu članu' ki se je zaradi tega upravičeno pritoževal, dejal, da bazoviški komunisti ne morejo dovoliti, da bi jim mi iz Trsta prihajali v Bazovico »križat račune in mešat ljudi«! Resnice se bojijo, ker je laž in grožnja edino njihovo orožje v borbi proti nam! * * * Zborovanje je s toplimi pozdravnimi besedami otvoril domačin Silvester Križmančič. Kot prvi je stopil na govorniški oder dr. Josip Agneletto. predsednik Slovenske demokratske zveze in nosilec slovenske narodne kandidatne. liste. Govornik se je najprej spomnil bazoviških žrtev, ki so nam tržaškim Slovencem s svojo plemenito srčno krvjo poškropili strmo pot našega narodnega vstajenja. Po tisočtristoletnem suženjskem življenju pod Avstrijo nas je I.- 1918 pa pragu svobode doletelo novo Kosovo, primorsko Kosovo, ki nas je pahnilo v kremplje še hujšega nasilnika, ki nam je v par letih uničil še ono malo, kar smo si pod Avstrijo mogli ustvariti na polju narodnega, političnega, prosvetnega in gospodarskega udejstvovanja. Uničeno nam je bilo vse narodno in zadružno premoženje; uničeno nam je bilo vse neprecenljivo prosvetno kulturno bogastvo, ki smo si ga z največjim trudom, s stoletnim delom ustvarili. Naš miroljubni človek je protesti- treba jasno preiskati, koliko kriv de je imela pri aretacijah italijanska policija GAP, ki je komandirala tako v Gorici kakor v Ajdovščini in, izgleda, tudi v Ljubljani. Vsem, ki so bili zaprti v ajdovskih zaporih je še dobro znano, da so nekega dne ločili Slovence od Ita* lijanov. Slovenski zaščitniki so iz* javili, da hoče imeti GAP svoje ljudi pod lastno komando. V gori-ških zaporih se že nekaj tednov nahaja skupina italijanskih GAP-ovcev, ki so baje izpovedali mnogo. Naj oblast objavi vse, da pridej do ugotovitve krivcev, ki naj se pokličejo na odgovor. Mi Sloven ci ne bomo več prenašali stalnih očitkov in stalnega žuganja! Vemo, da je bila takrat vojna in da je treba uvaževati vse okolno-sti, ki so privedle do aretacij. Morda so bili odpeljani tudi krivci, zato je nujno, da oblast objavi vse. Zakaj tudi italijansko ministrstvo molči, ko ga prizadeti sorodniki odpeljanih toliko sprašujejo in rotijo, naj vendar spregovori svojo jasno besedo? Gre tudi za število odpeljanih oseb, ki se stalno napihuje in veča, izgleda pa, da se omejuje na kakih 300 oseb. Potrebno je, da se objavi vse, da bo javnost v stvari poučena in da ne bomo nosili odgovornosti za krivdo drugih ali posameznikov. in s kratenjem naših najosnovnejših demokratičnih pravic. Slovenci hočemo živeti svobodni na naši zemlji in to bomo z glasovanjem za Slovensko narodno listo najbolje dokazali! Zborovalci so govornikove besede, zlasti pa njegova zaključna izvajanja pozdravili z velikim odobravanjem. * * * Po dr. Agnelettu je povzel besedo g. inž. Sosič Milan, predstavnik Slovenske krščanske socialne zveze v Trstu in drugi kandidat na Slovenski narodni listi. Govornik je s prepričevalnim podajanjem prikazal nepremostljivo antitezo med krščanstvom in komunizmom. Komunistične nauke laži, sovraštva in nestrpnosti je pobijal z nauki, ki jih vsakemu nudi sodobna krščanska socialna doktrina. Slovenec, ki hoče ostati zvest tem naukom in ki hoče v demokratičnem vzdušju vztrajati v trdem narodnem in političnem boju na naših tleh, ne more in ne sme glasovati za komunizem! Vsak zaveden Slovenec Svobodnega tržaškega ozemlja bo zato giasoval za Slovensko narodno listo, ki s simbolom lipove vejice in helebarde nadaljuje na tržaških tleh boj za našo staro pravdo. G. inž. Sosič je posebno naglasil upravni program Slovenske narodne liste, ki vsakemu volivcu zagotavlja, da bo naš človek v novem občinskem svetu zastopal iz- j jn2. Sosič Milan, rojen 1908. leta ključno koristi našega delovnega j na Opčinah. Sin pok. dr. Andreja človeka, kmetovalca, delavca, tr- j je patjej v prvi svetovni vojni govca in obitniita, kateiim bo tre- jn j^j prj starejši generaciji znan ba s primerno upravno zakonoda-j kot vnet siovenski narodni delajo omogočiti znosnejše delovne ir j vec Med to vo no so jnž Sosiča življenjske prilike. To je danes tu želja je inž. Sosič poznan, ker sc je z vso vestnostjo zavzemal za čim boljšo izvedbo obnovitvenih del. 'fj 71 Inž. SOSIČ MILAN di program vseh socialno čutečih razumnikov, ki se na demokratski strani borijo proti totalitarizmu mednarodnega komunizma. Govornik je še lepo orisal vse negativne uspehe tržaških komunistov na polju notranje politike in samouprave, kar bi moralo vsakega poštenega in res slovensko ter demokratično čutečega tržaškega okoličana odvračati od glasovanja za kakršno koli komunistično listo, bodisi Vidalijevo, bodisi Babičevo. Slovenec bo volil samo slovensko, to se pravi Slovensko narodno listo, na kateri kandidirajo sami priznani upravni strokovnjaki in prepričani demokrati! Inž. Sosiča so zborovalci z burnim ploskanjem nagradili za tehtne besede, s katerimi je prikaza' prizadevanja kandidatov Slovenske narodne liste za novo demokratično upravno življenje v vseh bodočih občinskih svetih angloameri-škega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. * * * Po uspelem zborovanju so se vs: navzoči podali na kraj, kjer so pod fašističnimi svinčenkami padlo štiri mlada življenja na bazoviškem polju in položili na skromen spomenik lovorjev venec s slovensko trobojnico. Dr. J. Agneletto je z zbranimi besedami prikazal junaški lik Bidovca, Miloša, Valenčič? in Marušiča-, prve padle borce ze svobodo tržaških Slovencev. Na vzočim je obljubil, da se bo Slovenska demokratska zveza priza devala, da bo na mestu sedanjegr skromnega spomenika stal kmalt-veličasten dokaz hvaležnosti vsega našega ljudstva plemenitim bazoviškim žrtvam. Otvoritveni govor dr. losipa flgneletta na slovenskem radiu Slovenei, Hrvati in Srbi Svob. tržaškega ozemlja! Govorim vam kot demokrat, ki sem slučajno tudi nosilec Slovanske narodne liste z lipovo vejico in helebardo. Volitve, k-i so pred nami so prve svobodne volitve odkar smo bili prešli pod Italijo. Volivni zakon ni pravičen, ker daje volivno pravico ljudem, ki nimajo predpogojev, da postanejo tržaški državljani, ljudem, ki so tujci na tej zemlji, katerim ni mar za ohranitev STO, ampak ki hočejo njegovo smrt. Zato se vara. kdor pričakuje, da bodo te volitve izraz volje tržaškega prebivalstva. Ako smo se slovenski demokrati kljub temu odločili, da gremo na volitve, srrjo to storili ne radi mandatov, ampak da pokažemo našemu narodu in vsemu svetu, da je na STO mlado, ali nezlomljivo demokratsko narodno gibanje, ki je iz lastnih sil vstalo proti komunizmu in proti italijanskemu šovinizmu. Kakor vam je povedal že naš volivni proglas, vsi slovanski demokrati gremo v volivni boj združeni pod Slov. narodno listo za neokrnjeno ohranitev in izpopolnitev Svob. tržaškega ozemlja: za politične, kulturne in gospodarske pravice našega naroda: za delo in kruh našega delavca in uradnika: za pomoč našemu kmetu in ribii ču in za znižanje bremen obrtnika in malega trgovca; za temeljito reformo javne uprave in ozdravljenje finančne in gospodarske politike, ki je predpogoj za napredek Trsta in negovega ozemlja; za, svobodo vere in misli; za svobodo človeka in za njegovo dostojanstvo; za pravičen sporazum z našimi sosedi ital. narodnosti. Ze najmanj 1300 let živi, dela in trpi slovenski narod na tej najza-padnejši točki slovanskega sveta., Ako je Trst štel 1. 1800 komaj 28.000 prebivalcev, danes je pa prekočetrtmili jonsko svetovno me- sto, vedite, da so Trst sezidali in bogatili predvsem slovenski in hr-vatski žulji. Slovani niso na tej zemlji nikoli vodili nasproti Italijanom osvajalne politike. Zato je bila borba Slovanov vedno in izključno le obrambna borba za narodni obstoj in za pravice, ki vsakemu kulturnemu narodu gredo po božjih in naravnih zakonih. Po prvi svetovni vojni 1919 je nosilo tričetrt tržaških družin slovanske priimke, od teh družin pa sta bjli poitalijančeni dve četrtini. Fašistična Italija je nasilno izbrisala s poitalijančenjem slovanskih imen te zgodovinske priče naše obrambne borbe. Ker se je balo teh prič tvornega deleža, ki so ga imeli Slovani kot trezen in soliden narod na zgraditvi tržaškega mesta in njegovega gospodarstva. so inz. italijanska vojaška oblastva postavila pred vojaško sodišče in ga obsodilo zaradi njegove slovenske zavednosti na odvzem častniškega cina in obenem poslali kot navadnega vojaka na francosko fronto, kjer je prestal mnogo gorja. Po vojni je osebno vodil obnovitvena dela v naših požganih vaseh in kljub nasprotovanju tedanjih NOO dovršil popravila v največje zadovoljstvo onih, ki so komaj čakali, da se povrnejo pod svoj popravljeni krov. Prebivalcem našega pode- LAVRA ABRAM Dr. Lavra Abram, rojena v Trstu 7.2.1919-. je hčerka znanega odvetnika. Doktorirala je leta 1941 v filozofiji na katoliki univerzi v Milanu. Ze od akademskih let vneto deluje’ v katoliških organizacijah, kjer je dosegla vidna mesta. Pred tremi leti je ustanovila Društvo slovenskih katoliških akade-mičajrk in dobrodelno Vincencije-vo konferenco, katerima je še danes predsednica. Poleg tega je podpredsednica Katoliškega akad. starešinstva, tajnica Slokada in blagajničarka Krščanske socialne zveze. Od ustanovitve poučuje na Slovenski višji realni gimnaziji. To še ni bilo dovolj. Fašistična Italija je izrekla smrtno obsodbo nad Slovani Julijske krajine. V samo 20. letih je uničila vso našo 100 letno kulturno, politično in gospodarsko delo in povzročila, Slovanom ogromno škodo od najmanj 300 milijonov zlatih, t. j. 75 milijard današnjih lir. Zalibog, med 45 milijonskim ital. narodom ni bilo človeka, ki bi bil tedaj povzdignil svoj glas proti takemu nasilnemu uničevanju kul* turnega naroda v XX, stoletju v srcu Evrope. Zato so šli primorski Slovani s tako vnemo v osvobodilno borbo, da zrušijo fašizem in se rešijo italijanskega jarma. S kakšno pravico si upajo danes) italijanske stranke od Togliattije-vega kominformizma preko demo-* kristjanov, pa do najskrajnejših šovinistov, vabiti Slovence in Slovane, da volijo za italijanske liste? »Democrazia cristiana« se sklicuje na svoja katoliška načela, na avtonomije, ki jih imajo Nemci na južnem Tirolskem in Francozi v Aosti in obljublja Slovencem take avtonbmije, če volijo zanjo in s tem za to, da pride Trst zopet pod Italijo. Ali, ako je ona res zagovornica narodnih manjšin in pokrajinskih avtonomij, zakaj je proti širši avtonomiji Goriške in Furlanije? Zakaj je proti slovenskim šolam v Slovenski Benečiji? Dovolj nam je rimskih obljub, še izza časa aneksije 1921. Zato ne more noben Slovenec in Slovan, ki ljubi svoj jezik in svoj rod voliti za demokristjane, ker hočejq oni Trst zopet vrniti Italiji, ki jq pomenila za nas narodno tragedijo, drugo Kosovo. Se sedaj v Trstu, pod zavezniki, nam odrekajo vodeči oficielni demokristjani na-‘ še najenostavnejše narodne in kulturne pravice in drže v veljavi še vse protislovenske fašist, zakone. In kaj bi šele bilo potem, če bi Trst prišel pod Italijo? Zato ne more noben Slovenec voliti demo7 krščansko listo, ker vc5li s tem za Italijo. To pa velja tudi za kakršno koli drugo ital. listo. Kominform. in Babičevi komunisti so bili do včeraj vsi eno in so iz iste sklede jedli in pili. Po razkolu so ostali to kar so bili, eni in drugi — internac. kom. Ko- munizem se .. je polastil koncem vojne 1945 vodstva Slovanov na Primorskem. Ali komunizem ni izkoristil naše dobljene zmage nad fašizmom, da zgradi in popravi, kar nam je fašizem pod Italijo porušil in odvzel. Pač pa je žrtvoval življenjske interese slovenskega naroda interesom internacionalne-nega komunizma in komun, partije. S svojo fratelanco je ubijal v naših ljudeh narodno zavest. S svojo nesposobnostjo in kratkovidno-/ stjo je sabotiral sodelovanje z zavezniki, ki so hoteli v začetku z nami delali kot s svojimi zavezniki, je dosegel, da so se oni obrnili od nas do Italijanov in napolnili svoje urade z ital. Svetovalci in uradniki. S tem so komun, tržaški voditelji v dobi 1945 - 1947 zagrešili neodpustljiv zločin nad slovanskim narodom. Ne samo da so v Parizu izgubili-bitko za Trst in za Gorico, spravili so v nevarnost celo obstoj STO. In po vsej tej nepopravljivi politični polomiji si upa danes komunizem pod krinko, da brani slovenske narodne interese pred slovenske in slovanske volivce s »fratelančnimi listami« in dvojezičnimi plakati. Komunistična L^nrentijeva lista je celo zatajila svoje komunistično ime in nastopa pod raznimi »frontami«: ljudska fronta, osvobodilna fronta, ker upa s tem lažje premotiti slovensko ljudstvo. Ali more Slovenec in Slovan, ki ljubi svoj jezik in svoj rod voliti za komunistično partijo, kateri so slovenska, narodnost in slovenske koristi le krinka za lov slovenskih ljudi in glasov? Sedanja volivna borba bi se morala voditi v znamenju demokracije in svobode. Ali veste kako tržaški komunizem razume to svobodo? S tem, da hodijo komin-formisti in babičevci po naših vaseh od hiše do hiše in strahujejo ljudi. Ali volitve bodo tajne in v voliv-ne celice ne bo prodrlo oko komunističnega malika. Zato naj se naši ljudje ne dado begati in strahovati in naj oddajo mirno svoj glas edini slovenski listi na tržaškem ozemlju. O voiivnih programih Slovenska demokratska zveza je začrtala in oojavila volivni ■ pro* s,iar;i, /ci velja za vse tržaško o- zemijs. Druge stranke so sestavile po-\ drobne volivne programe za vsako oučino posebej. Moram prizna-j t;, da so zelo iznajdljivi — ia re-i ,tiamo in za propagando. Pregle-! a ul sem nenaj takih programov j lužnih strank za razne oučme. Več i ati manj so vsi ti programi po-i doli?;;. Mnogo obljub, mnogo ko-i ,iOuakan]a.\a malo bo novih jajc i er tura obljubljena jajca so — že j tu. Nekatera so e izvaljena in j i.iščeta lepo rastejo, ,druga so že pod kločo in tretja že v košu — ne da bi ravno te stranke pri teh jajcih kaj valile. Ti programi obljubljajo: luka Nabrežini, novo cesto Mavhinjam ribolov Ceroveljcern, šolo Stivan-canem in Sempolajcem, ceste, vodovode, električne napeljave itd? itd. Vse to je že v načrtih, proračunih ali celo že odobreno in vse to po zaslugi sedanjega župana g. Kralja. Da, tovariši! Vaši programi so pavovo perje v .jsračjem repu. Nekega zaupnika »Slovenske narodne listen sem vprašal: »Kaj pa s podrobnim volivnim programom »Demokracije« za liabrežinsko občino?« Odgovoril je: »Ne obljubljamo ne bisernih gradov, ne zlatih gor. Naši možje, ki so bili od ljudstva samega izvoljeni za kandidate v občinski svet, obljubljajo le eno — da bodo naredili vse, kar je in bo v njihovih močeh. Razen tekočih del, razvoja kamene industrije, tujskega prometa, ki je zaen- krat najbolj dobičkanosen, bo treba poskrbeti predvsem, da pride v Nabrežino sodnija in z njo združen zemljeknjižni urad. kjer je davkarija — mora biti tudi sodnija. To lahko zahtevaino po vseh Zgodovinskih, geografičnih in državnih mejah — tako se imajo navado sklicevati naši sosedi. Poudarjam: Razen prej omenjenih točk, bi morala biti točka »Sodnija v Nabrežino« na večnem dnevnem redu, dokler ne bo to doseženo. Izgovor, da imamo vlak do Trsta ne drži. Saj imajo tudi železnico med Tržičem in Gorico, pa so sodnije v obeh krajih. Sicer pa zavisi vse od volivcev samih. Ce bodo volili po večini za take, k j niso svpječasno hoteli slišfiti o sodelovanju \in so s tem zafurali gospodarstvo, urade 'in meje — se bomo obrisali pod nosom vsi za vse.« Odgovor me je zadovoljil in priznati moram, da mi je'ta program, program izrečen od navadnega z a-* upnika Slovenske narodne liste« najbolj všeč. Malo besed, « mnogoi dejanj, to je kraška navada. Ker sc držim stare izkušnje, da kdor mnogo obljublja, malo ali pa nič ‘ da, bom volil preizkušene in vsemu ljudstvu dobro znane može, ki kandidirajo na združeni listi vseh zavednih Slovencev. Volil bom za, SLOVENSKO NARODNO LISTO. Ob sklepu pa še nekaj. Cuje se glas, da je ustanovil bivši župan g. Kakeš Franc svojo lastno listo, da bi tako zopet piijahal na mesto župana. Skoda podplatov g. bivši, župan! Sesljančani vas imamo v dobrem spominu in zato res škoda podplatov, da bi se, potrudil do nas. Vemo brez vas za našo dolžnost. Opazovalec Na vnebohod v četrtek 26. maja ob 16.30 uri priredi Glavni volivni odbor Slovenske narodne liste javno volivno zborovanje v Svetem Križu na Trgu Krozada Govorijo: dr. Agneletto iz Trsta, ing. Sosič z Opčin in dr. Sfiligoj iz Gorice Vlaki fz Trsta vozijo ob 12.30, 14.10, 14.55 Povratek: ob 18.18, 18.44, 20.26, 22.09 Vsi narodno zavedni demokratični Slovenci na vnebohod v Sv. Križ za Slovensko narodno listo Iz Nabrežine V zadnji »Demokraciji« smo či-tali dopis, v katerem se omenja novo zvezdo na občinskem političnem polju. Ker mislimo, da smo razumeli, kdo naj bi bila ta nova zvezda, dovolite gosp. urednik, da povemo tudi mi našo. Resnica je, da ta zvezda mnogo skače in mnogo govori, zato bi ji povedali tudi mi nekaj naših misli, katere naj dobro premisli: 1. Mož, ki roma od hiše do hiše, naleti na vse mogoče ljudi, V hiši slovenskega demokrata izjavlja, da je njegova lista komunistična, a v hiši Italijana, da je njegova lista za italijansko stranko. Takega političnega kameleona nismo še videli in ga zato v občinskem svetu tudi ne rabimo. 2. Ta mož naj javno pove, za koga je in za koga dela. Ce dela sam zase in je le zase, mli povemo, da občina ni on, ker je on le njen delček. 3. Človek, ki je izrekel, da on »mora« postati župan, mora imeti gotove namene. Zakaj mora priti na župansko mesto? Da bi pomagal občini ali sam sebi? Mi rabimo ljudi, ki bodo delali za občino in zase le toliko, kot z& vsakega drugega Občinarja. 4. Ta človek se je tudi izrazil, da »mora« priti na župansko mesto, pa če ima kandidirati na treh listah. Koliko političnih prepričanj ima ta mož? Takih »značaj-nežev« nočemo poznati. 5. Kot izgleda ni prišel ta mož v nobeno kandidatno listo, čeprav je hotel biti v treh. Značilno za njegovo priljubljenost pri vse!^ j 7. Bi mu lahko še mnogo pove-strankah. ! dali, n« r. da urad ni politična 6. Po našem mnenju je ZVU j agencija, ta morda bo to dovolj, določila premalo število občinski\ j K»r bi žeM\ da mož spregleda — svetnikov. Mesto dvajset bi jih ; iz tega razloga zamolčimo danes morala določiti 3100. kolikor je ! njegovo inv. volivcev, da bi lahko imel vsaki! Ce bn ra tre!.a. znamo še mpo-volivec, po mnenju teca moža j go in zelo va ne zanimivosti, svojo lastno stranko. j 1 Na.brežinski volivci. IRratek oris poljedelstva in gozdarstva na Svobodnem tržaškem ozemlju Zadnjič smo napisali nekaj be- j mo razmeroma hitro popraviti. Pri sed o poljedelstvu našega ozemlja ! gozdarstvu ra je stvar žalibog in prikazali kako si je kmetijstvo • drugačna. V na^m današnjem po vojni v veliki meri opomoglo ! članku bomo sk>' a > na kratko o-Skodo, ki jo naravne sile ali č'ove- \ nisati preteklo p sedanje stanje te ška roka prizadevajo polju, more- j gospodarske panoge. | oblasti v okviru javnih del začele I : saditi mlada drevesca v neposred- j | ni bližini mesta Trsta. Na površini j približno 160 hektarjev so posadili | tedaj 750.000 sadik in posejali o-i koli 3.000 kg semen iglavcev in | listavcev. Mnogo sadik se je posu-i šilo, mnogo semena ni vskalilo. | Nekaj je bilo krivo suho vreme, ; nekaj pa tudi slaba kakovost sadik in semena. Nadaljne krivice | za slabe uspehe pogozdovanja v letu 1946 pa moramo iskatti še I drugje. Med Slovenci je bilo leta j 1945 in 1946 nekaj prvovrstnih go-j zdarskih strokovnjakov, ki so ime-j li za seboj že dolgoletne izkušnje. ; Namesto, da bi tedanji zastopniki | tržaških Slovencev napotili te strokovnjake k sodelovanju za koristi našega Krasa, so komunisti prepovedali Slovencem vsake stike z zavezniškimi oblastmi. Vsa mesta na pristojnih uradih so zato zavzeli Italijani, kljub temu, da so odgovorni zavezniški uradnik' iskali izkušene slovenske strokovnjake. Eden ali dva sta v začetku pomagala, pa sta morala na ukaz Partije kmalu oditi. Kdo trpi škodo, če je pogozdovanje na Krasu zaradi tesa zavleklo? Skoraj izključno Slovenci, ki na Krasu j živijo. V letu 1947 so z pogozdovanjem nadaljeval s pospešenim korakom. Pogozdili so 803 hektarje Krasa ' i in posadili 3,300.000 raznih sadik i (borovce, akacije, topole, jesene itd.), razen tega so posejali preko j 5.000 kg semen (hrast, akacija, j smreka itd.). Zgradili so 76 km su-i hih zidov, ki naj varujejo nasade j : pred živino in ognjem ter razen ; j tega skoraj 20 km žičnih ograj. V te namene so izdali preko 300 milijonov lir in zaposlili veliko šte-1 vilo delavcev, tako, da je zneslo ; skupno število delovnih dni preko 250.000: V letu 1948 so pogozdili nadaljne obširne površine kraških goličav in počasi se že kažejo prvi u-spehi dela. Razen tega so prenovili drevesnico v Bazovici ter uredili novo drevesnico v Trstu, tako, da zdaj obe drevesnici dajeta po potrebi lahko do 2 milijona sadik letno. Pogozdovalna dela v letu 1947 in 1948 so bila uspešnejša kot o-na v letu 1946 in danes moremo reči, da je skoro gotovo, da bo naš tržaški Kras v doglednem času spet ozelenel. Evropski obnovitveni načrt bo zagotovil enako kot drugim gospodarskim panogam tudi našemu gozdarstvu potrebne pogoje za na-daljni uspešni razvoj. Izvršeno je bilo veliko delo v dobro kraškim Slovencem na Tržaškem, toda skoro brez slovenskega inicijativnega sodelovanja. Zavezniki so iskali slovenske strokovnjake, ponudili so delo in zaslužek našim ljudem, a Slovenci se niso smeli odzvati. Za vse napake pri teh velikih delih, in za vse morebitne posledice napak, — to je treba pribiti —, so odgovorni oni, ki so prepovedali našim strokovnjakom pomagati pri delu ze ohranitev rodovitnosti lastne zemlje. (V kratkem, sledi nekaj podatkov o tržaškem ribištvu) Pripomba: Podobno kot pri gozdarstvu in poljedelstvu je tudi pri drugih gospodarskih panogah. Naši komunisti danes vpijejo in tožijo o brezposelnosti, ko pa je bil najugodnejši čas, da pomagajo pri razvoju tržaškega ribištva, trgovine. industrije itd., jih ni bilo nikjer. Vesti s Tržaškega Na sliki vidimo starejši gozdni nasad, ki je nastal pod vodstvom slovenskih strokovnjakov in ki je srečno preživel vojno vihro. 2) GOZDARSTVO Znano je, da naš Kras ni bil vedno gol. Stari zapiski, dokumenti preteklih stoletij, stare zakonske določbe, vse to nam priča, da je 6il Kras še pred nekaj stoletij dokaj dobro obraščen, pred ,vsem s hrastovjem. Nespametno in pretirano izkoriščanje gozdov, posebno v predelih, ki so blizu morja, pa je oropalo našo kraško zemljo zaščitnika -— gozda, ki je to zemljo branil pred burjo, sončno pripeko in nalivi. Čeprav mnogi, posebno v Trstu, iščejo in navajajo tudi druge razloge, vendar je resnica ta. da so bili glavni povzročitelji golote Krasa — Benečani. Posekali so kraške gozdove, da so dobili potreben les 1) za trgovanje, 2) za gradnjo ladij in 3) za pilote in stavbni les za svoje mesto na lagunah. Kjer so bili poprej gozdovi, so začeli nastajati pašniki in njive. Burja je nemoteno pihala preko kraških planjav in gričev in počasi spihala dobršen del rodne zemlje v morje. Prva, ki se je zavedla nevarnosti, ki je pretila vedno večjim predelom primorske zemlje, je bila avstrijska vlada. V letu 1843 so začeli s pogozdovanjem, ki so ga vztrajno nadaljevali vse do leta 1871. Oblasti so v tem času naletele na precejšnje nerazumevanje med prebivalstvom. Saj so ljudje videli le to, da imajo od pašnikov hitre in neposredne, čeprav majhne koristi, dočim jim je bilo čakanje na gozd, ki bi prinesel koristi šele čez pol stoletja, predolgo. Treba je bilo mnogo prepričevanja, pa tudi primerne zakonodaje, da je akcija pogozdovanja vsaj deloma uspela. Leta 1881 so ustanovili za pogozdovanje tržaškega zaledja posebno komisijo za pogozdovanje, ki jt; vodila potrebna dela z velikim uspehom. V preteklih desetletjih so izkušnje pokazale kakšne vrste sadik so najprikladnejše za naš Kras in kako je mogoče po-gozdovaina dela najbolje izvršiti in zavarovati. Vsak kdor je hodil po našem Krasu pred drugo svetovno vojno, je mogel občudovati razsežne borove, pa tudi jelkove in smrekove nasade, med katerimi so bili mpogi stari skoraj 100 let. Mnogi izmed najboljših pogozdo-valcev našega Krasa so bili domačini. Slovenci, od katerih nekateri še danes žavijo. Tukaj naj omenimo le evrojJsko znanega in cenjenega strokovnjaka za kraško pogozdovanje, sivolasega inženirja Sivica, ki še danes bogati slovensko gozdarsko literaturo s svojimi prispevki. V času med obema vojnama se je pogozdovanje na Krasu ponekod nadaljevalo, vendar nove oblasti ,niso kazale za ta dela tolikšnega zanimanja kot avstrijska vlada. Res pa je, da med letom 1918 in 1940 kraški nasadi niso utrpeli posebne škode. Smrten udarec je kraškim gozdom posebno v okolici Trsta prizadejala druga svetovna vojna. Vojaške akcije same niso povzročile razdejanja. Glavni krivec za današnje slan je je bilo brezpravje, ki je vladalo posebno v zadnjih letih vojne. V onih težkih dneh se je malokdo brigal za gozdne odredbe in zakone in sekal je dragocene borovce križem kražem, kdor je prej prišel. Smotrno pogozdovanje, ki naj bi popravilo velikansko škodo v kra-ških nasadih, se je pričelo leta 1946 spomladi, ko so zavezniške f Lucijan Pegan | Dne •9. maja t. I. je preminul v S Trstu na nagloma g. Lucijan Pegan. Rojen leta 1891 na Reki, je i že 'v svoji mladosti kot ukaželjen in energičen mladenič šel v tujino, da se izpopolni za svoj bodoči j poklic. Vrnivši se iz tujine se je i nastanil v Trstu. S svojim ne-i umornim delom, s svojo vstrajno-| stjo in energijo je ustvaril vzorno j obilno podjetje, ki dela čast njemv \ in njegovi ugledni družini. Primer Lucijana Peganu je zgovoren dokaz o podjetnosti in sposobnosti slovenskih sinov, ki so v tržaškem mestu iz nič ustvarili solidna podjetja in s tem izdatno pripomogli k razvoju tržaškega gospodarskega življenja. Naša mlajša generacija naj si vzame take može za vzor. Kot človek je bil pokojnik vesele narave in zabaven družabnik, ir njegovi prijatelji bodo težko občutili njegov prerani odhod. — Lahka mu bodi tržaška zemlja! Promet med Trstom in Avstrijo Pretekli teden so med zastopniki Zavezniške vojaške uprave in Avstrijo zaključili razgovore za avtomobilski promet med Trstom in Avstrijo. Razgovori so bili v tržaški Trgovski zbornici. Poleg sedanjih 17 avtomobilskih zvez, bodo na novo odprli še tri: Trst - Videm - Beljak; Trst - Veliki Klek - Zeel am See in Trst -Gradec. Gozdna drevesnica, kjer vzgajajo mlade sadike, ki jih bodo rabili pri pogozdovanju na tržaškem Krasu, Trst in Avstrija Po razgovorih, ki jih je že imel, namestnik načelnika Ameriške u-prave za gospodarsko sodelovanje v Trstu, Joseph Caputa, je odpotoval po nalogu Uprave ECA na Dunaj predsednik avstrijske trgo-] vinske zbornice v Trstu, grof Pa-j ce. Razpravljal bo z avstrijskim^ osebnostmi o povečanju trgovinej ter okrepitvi gospodarskih odno-šajev med Trstom in Avstrijo. Spet ugrabljanja Pred dnevi so trije neznanci skušali ugrabiti nekega jugoslovanskega begunca s Sušaka. Mladenič se je prejšnjo sredo zvečer sprehajal po obrežju Nazario Sauro, kq so ga z naperjenemi revolverji obstopili trije moški in ga, prisilili, da je vstopil v avtomobil, nakar so se odpeljali proti Miljam in dalje, skoraj do meje jugoslovanskega področja. Zločinci so tam pozvali mladeniča, naj gre z njimi. Ta pa je skočil iz voza, se z begom rešil in zaprosil policijo v Miljahi za pomoč. Menijo, da so prišli zločinci iz Jugoslavije, ker je mladi begunec baje pripadal neki podtalni protikomunistični organizaciji na Sušaku. , Nov odvetnik v Trstu Dr. Fortunat Mikuletič je odpr! svojo odvetniško pisarno v ulici Valdirivo 19-11. Nabrežina Bivši interniranci, pozori Po vseh cerkvah tukajšnje občine je bil prečitan sledeči oglas: »Uprava tukajšnje občine je že večkrat prosilo pri merodajnih oblasteh ter vztrajala pri tem, da bi bila podpora bivšim civilnim internirancem v Nemčiji povečana. Sedaj bo občina ponovno pod-vzela potrebne korake v tem smislu. Kdor se za zadevo zanima ter smatra, da ni prejel odškodnine, oziroma podpore, ki bi mu pc, zakonskih odredbah pripadala, je vabljen, da do 31. t. m. vloži na tukajšnjo občino prošnjo na ne-kolekovanem papirju s* podrobno obrazložitvijo svojega primera pravice, ki mu po zakonu pripadajo itd. Prošnja ne sme biti kratka in suhoparna, pač pa naj bo utemeljen na, da se ne bo tratilo preveč časa pri ugotavljanju s strani merodajnih uradov. Vsakdo naj navede do sedaj prejete podpore. Prošnje vložite pri anagrafičnem uradu nabrežinskega županstva, soba št. 17.« Bivši interniranci! Italija je plačala svojim bivšim internirancem po 70.000 lir kot nekako odškodnino za prestano trpljenje. Ce se ZVU drži vsega, kar je v Italiji, zakaj ne napravi tudi tega koraka? Ali smo interniranci, bivajoči na STO-ju morda manj trpeli? Ko smo se vračali iz internacije so nas pošiljali na Italijansko banko v Trstu, da v svrho zamenjave vpišemo tam tistih par težko zasluženih in prihranjenih nemških mark. Sli smo, delali si nove stroške in zakaj? Štiri leta so od tedaj minula, a marke, ki sploh niso več v veljavi, so še vedno po naših hišah pri vsej bedi, ki je takrat vladala, posebno pri onih, katerim so Nemci po vrhu še izropali in požgali domove. Ali jih bodo sploh menjali? Kdaj? Ali naj jih shranimo za domače muzeje? Interniranci! V prošnji, ki jo bodete spisali ne pozabite navesti dneva, ko so vas odpeljali v Nemčijo, kraj, kjer so vas pobrali in dan vrnitve iz Nemčije. Zahvaljujemo se našemu županu g. Kralju Otu tudi za to prepotrebno skrb in želimo mu, v našo lastno korist, najboljšega uspeha. Bivši interniranci. Vesti z Goriškega Izpiti Izpiti na slov. srednjih šolah v Gorici bodo v drugi polovici junija, razen mature na gimnaziji in učiteljišču, ki bo v prvi polovici julija. Dan pričetka izpitov bo pravočasno javljen. Prošnjo za pripustitev k izpitom je treba vložiti najkasneje do 4. junija po navodilih, ki so nabita na razglasni deski vsake šole. Zanimanje tržaške upravne volitve Med našimi ljudmi vlada veliko zanimanje za potek volivne borbe v Trstu in v tržaški okolici. Mnogi so zelo nestrpni in bi radi vedeli, kakšen bo uspeh, ki ga bo dosegla »Slov. narodna lista«. Uspeh je odvisen od požrtvovalnosti, zavednosti in strpnosti slovenskih demokratičnih, nekomunističnih volivcev. Pogumnim pripada bodočnosti Govor nosilca liste dr. Agneletta, ki je v sredo 13. t. m. govoril po radiu, je mnogo naših ljudi poslušalo in ga odobravalo. Na Repentaborl Vest, da se v nedeljo 22. t. m. vprizori Hoimansthalov »Slehernik«, delo svetovnega slovesa, na Repentabru na prostem, je vzbudila zanimanje tudi na Goriškem in marsikdo bi rad šel pogledat izredno predstavo. Skoda, da ima le malo ljudi potno dovoljenje za Trst, udeležba z Goriškega zato ne bo številna. Onim, ki pa imajo možnost, da obiščejo zastraženo STO, priporočamo, naj ne zamudijo lepe prilike in naj se potrudijo v nedeljo na Repentabor. Najprimernejša zveza je z vlakom ob 13.27 do Opčin, od koder bodo vozili na Repentabor avtobusi. Začetek igre je ob štirih popoldne. Ce bi1 zaradi slabega vremena predstava bila preložena, bo o tem poročal tržaški radio. Goriški občinski svet Na zadnji tedenski seji obeilf^ skega odbora- je bilo določeno, da bo prihodnja seja goriškega ob-; činskega sveta v ponedeljek 30i t. m. kot običajno na goriškem, gradu. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna » ADRIA « d. d. v Trstu Mizarji I kmetovalci V podjetniki • Deske kooe, snooe in tr> dih l e s o o, trame, peza* ne ptoSče, furnir, parkete droa nudi najugodneje smrt* mace> in TEL. 90441 CALEA TRST Viale Sonnino, 2 4 Beguncem v znanje Prejeli smo in priobčujemo: Zvedeli smo, da bo Brazilija sprejela večje število begunskih družin, zlasti kmečkih. Rok za priglasitev je zelo kratek. Kdor želi natančnejših pojasnil, naj se zglasi v pisarni Dobrodelnega društva v Gorici, Riva Piazzutta 18-1. Žabnice pod Sv. Višarjami Letošnjo zimo smo imeli prav malo snega. Primanjkovalo ga je drvarjem za spravljanje lesa in smučarjem. Kar je zagrešila zima. skuša sedaj ob nepravem času popravljati maj. V sredo 11. t. m. proti večeru je začelo snežiti in drugi dan smo imeli v vasi par centimetrov snežne odeje. Tudi na Višarjah in po ostalih vrhovih je snežilo kot v najbolj trdi zimi. Na Višarjah je bil 1. maja vedno še sneg, letos ga pa izredno ni bilo. Zato je zapadel pa 12. maja. Res, povsod narobe svet. Majniški izlet zahteval dvoje mladih življenj V torek 10. maja so gojenci go-riške tehnično-trgovske šole napravili majniški izlet k Belopeškim jezerom. Ko so se izletniki že vračali peš od jezer proti Fužinam, je skupina učencev in učenk sedla na prazen kamjon, ki je slučajno privozil mimo. Zaradi slabe in od dežja zmehčane poti se je težki, tovornik prevrnil in pokopal pod seboj dve 17 letni učenki, Marijo Sessi iz Gorice in Argentino For-nasari iz Ločnika, ki sta obležali, na mestu mrtvi. Grozna nesreča je pretresla vse mesto, kjer se še ni polegel odmev nesrečne smrti treh slovenskih policistov, ki smo jih pokopali na veliko soboto. Trupli ubogih mladenk sta bili drugi dan prepeljani v Gorico, kjer sta bili ob veliki udeležbi občinstva in vse šolske mladine pokopani. Pogreba so se udeležili tudi učenci slovenskih šol, ki so darovali dva lepa venca. Einaudi pride v Gorico? Ze lani se je bila razširila vest, da bo predsednik Italijanske republike Einaudi obiskal Gorico "in pri tej priliki pripel na mestni prapor zlato kolanjo, ki ji je bila priznana za junaško zadržanje. Vest je bila preuranjena in slovesnosti ni bilo. Pred tednom dni jq časopisje zopet začelo pisati o tenj obisku, ki naj bi se izvršil v povsem- uradni obliki v začetku junija. Kakor . zatrjujejo listi je. novico potrdil tudi goriški poslanec Baresi. Kako zadeva v resnici stoji, ne vemo. Na pristojnih mestih o predsednikovem olpisku še nič ne vedo. Beneški Slovenci in senator Tessitori Italijanska vlada je v rimskem senatu odgovorila senatorju Tes-sitoriju na njegovo interpelacijo v zvezi z zadnjim zborovanjem beneških Slovencev v Čedadu. V prihodnij številki lista objavimo v tem pogledu obširen članek. Važno opozorilo Italijanski državljani, ki imajo kaj premične ali nepremične posesti v Rumuniji, na Ogrskem ali v Bolgariji, so ga dolžni prijaviti do 11. junija t. 1. na sledeči naslov: Ministero del Tesoro - Ufficio Ri-parazioni URSS - Ispettorato Rap-poni Finanziari con l’ Estero — Roma. Prijavo je treba napraviti v treh izvodih. Prijavijo se lahko tudi vse vrste terjatev do kogar koli v omenjenih treh državah. Pojasnila v tej zadevi daje Banca d’ Italia. Gre za ureditev in plačilo reparacij, ki jih je Italija dolžna sovjetski Rusiji, na podlagi sporazuma. Kotiček uprave V kolikor kdo izmed naših naročnikov zaradi prenosa uprave iz Gorice v Trst ni prejel DEMOKRACIJE št. 19, ga naprošamo, da nam takoj sporoči svoj točen naslov. UPRAVA: Trst, ul. S. Anastasio 1-c Radio Trst II (360.6 m — 832 Kc-sek.) Dnevne oddaje: 7.00 - 7.45, 11.33 - 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 7.15 - 24.00 neprekinjeno. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. Ob nedeljah: 7.45, 12.45, 19.45.’ 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 (iz- vzemši nedelje). Nedelja, 22. maja 1949: 9.30 Kmetijska oddaja. — 13.00 Glasba po željah. — 16.00 Sprehodi po našem podeželju. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. •— 19.00 —Človek in šport. —- 21.00 Radijski oder. Ponedeljek, 23. maja: 13.00 Pesmi in plesi slovanskih narodov. — 19.00 Gospodinjska ura. — 19.15 Pester koncert. — 20.15 Športna kronika. — 21.15 Drugo dejanje Delibes-jeve opere »Lakme«. Torek, 24. maja: 13.30 Uverture znanih skladateljev. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Vzori mladini, izvajajo člani, Radijskega odra. — 21.30 Čaj- kovski: Peta simfonija. Sreda, 25. maja: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Dvorak: Dumky Trio op. 90. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 21.30 Brahms: Koncert v H duru. — 22.10 Operetna glasba. Četrtek, 26. maja: 12.10 Melodije slovanskih narodov. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 20.30 Človek in priroda. — 21.00 Radijski oder: Meško: Na smrt obsojeni, igra v 3. dejanjih, izvajajo člani Radijskega odra. Petek, 27. maja: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Sramelov kvintet. — 19.00 Mojstri besede - Člani Radijskega odra bodo brali iz dela Aleksija Remizova. — 21.30 Čajkovski: Koncert za violino v D duru. Sobota, 28. maja: 11.30 Simfonična antologija. — 18.00 Iz opernega sveta. — 18.30 Oddaja za najmlajše - »Gospodična z Gorjancev«, izvajajo člani Radijskega odra. — 20.15 Športna kronika. 21.00 Sobotni večer - izvajajo člani Radijskega odra. 9oliMii fond Slovenske narodne liste Sveta dolžnost vsakega demokratskega Slovenca, Hrvata in Srba je, da podpre našo listo z lipovo vejico s prispevki v volivni fond. Za nami ne stoji niti Beograd, niti Rim, niti Wa-shington, zato spomnite se gesla: Iz naroda za narod 1 Prispevki na naslov Slov. demokr. zveze, ul. Machiavelli 22|II.