r
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto - . .	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
"11 ■"' "	ir==s
n
NARODA
iges
It
8
List slovenskih delavcev y Ameriki.
The largest Slovenian Daily in* the United States.
Issued every day except Sundays u and legal Holidays. 75,000 Readers.
BID
TELEFON: CORTLANDT 2370.	Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.,	under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 41. — ŠTEV. 41.	NEW YORK, WEDNESDAY, FE BRUARY 18, 1925. — SREDA,	18. FEBRUARJA 1925.	VOLUME XXX ni. — LETNIK XXXIII.
ZGODOVINA C0LL1NS0VE
NESREČE IN TRPLJENJA
V skrivnostni duplini se je zakasnilo reševalno delo in Collins je umrl v svoji podzeniljski ječi od • glada. — Onemogočena so bila vsa prizadevanja,
da ga rešijo. — Tla v ozkem rovu so se dvignila
in treba je bilo kopati navpični rov.
Izgubljeni boj, da se reši Floyd Collinsa, predstavlja povest sedemnajst dni trajajočih upanj in razočaranj, ponesrečenih poskusov ter končne tragedije, ki se je za vršila v trenutku, ko so dospeli reševalci do ponesrečenega ter ga našli mrtvega.
V	petek zjutraj, dne 30. januarja, je splezal Collins, ki je razkril Kristalno jamo, v Sand Cave, da najde prehod, ki bi vodil v Mammoth Cave. Ze preje se je enkrat izgubil v duplini ter je naročil svojemu bratu, Homerju, naj ga pride iskat, če bi se ne vrnil prihodnjega dne.
Collins ni našel prehoda v Mammoth Cave, a rekel, da je našel nadaljno duplino, o kateri je izjavil, de prekaša vse, kar jih je videl dotedaj.
Približno tristo čevljev od vhoda v Sand Cave, v nekem nizkem, ozkem tunelu, se mu je zataknila leva noga. Sunil je z nogo, da jo oprosti in nekako sedem ton težka skala se je odtrgala ter pokopala njegovo levo nogo pod seboj. Kričal je, dokler ni bil hripav, a nikdo ni prišel.
V	soboto, dan pozneje, je zlezel v duplino Jewell Estes, sin nekega farmer j a, ter našel Collinsa. Poslali so navzdol dečka, kajti nekateri deli tunela so bili tako ozki, da bi se ne mogel splaziti skozi odra-ščen in močan človek.
Telo Collinsa je skoro popolnoma zamašilo tunel na točki, kjer je padla nanj skala. Reševalci niso mogli priti niti do noge in ves dotični dan so skušali razširiti stene tunela. Posluževali so se pla-menic, da segrejejo skalo, vsled česar bi se lažje drobila.
Od vhoda vodi tunel navzdol zelo strmo, napravi nekako v sredini poti pravi "loop the loop", nakar se tunnel nekoliko razširi. Za tem pride napičen padec osmih čevljev, nakar strm padec, vodeč do skoro vodoravnega tunela, v katerem je bil zajet Collins.
V	tunel so spravili dvigalo, da dvigne skalo, a stroja ni bilo mogoče postaviti. Električnih vrtal-cev ni bilo mogoče rabiti, ker bi se brez dvoma porušil strop vsled močnih vibracij. V takem slučaju bi bil jetnik zdrobljen. Reševalci so mislili na obupni poskus, da mu odrežejo nogo, a tudi tega ni bilo mogoče storiti, ker ni bilo dovolj prostora za operacijo .
Podvezali so telo Collinsa, a ga niso mogli povleči ven. Skušali so tudi namazati nogo z mastjo, da bi bila bolj spolzka, a tudi ta poskus se ni obnesel. Kmalu nato so se pričela dvigati tla ozkega in nizkega vodoravnega tunela, in jetnik je bil v kratkem popolnoma odrezan od ostalega sveta.
Nobenega pomena ni imelo kopati skozi tunel, ker ni bilo dovolj prostora za delo. Dinamita niso mogli rabiti, ker bi brez dvoma ubil Collinsa. Edino preostalo upanje je bilo v možnosti, da se izkoplje navpičen rov do mesta, kjer je ležal Colliris.
Rudarji so pričeli kopati navpični rov v kratkih šiftih, a domačini in znanstveniki, ki poznajo formacije takih podzemljskih duplin v onem delu Kentucky-j a, so skušali najti nadaljni dohod.
Vsa tozadevna prizadevanja pa so se izjalovila, čeprav so nalili v duplino bananskega olja, ki ima močan duh, a je neškodljivo,, v upanju, da bo prodrl duh na kakem drugem mestu, če je sploh kak drugi dostop.
Vsaki dan so vprizarjali poskuse z radio, da ugo-tove, če jetnik še živi. V sredo ni bilo nobenega znaka več o življenju jetnika^ Kopanje navpičnega rova je bilo zamudno in počasno ter zvezano z velikimi tezkocami.
Poštna predloga sprejeta v senatu.
Senat je sprejel predlogo ki določa povišanje plač poštnih uslužbencev ter tudi povišanje pristojbin.
WASHINGTON, D. C., 17 fel). Senator Harrison iz Mississippi-ja je izvedel uspešen boj za predlogo, ki določa povišanje plač poštnih uslužbencev ter zagotovil njen sprejem. Demokratje in republikanci farmarskega bloka so se združili ter sprejeli njegov amendment, da se izloči dodatno planilo enega centa za parcel post pakete. Ta predlog jc bil sprejet 7. 42 glasovi proti 38.
Predloga določa kolektiranje dohodkov v tznesku približno $37.000.000. Harrison o v amendment je izbrisal določbo, ki bi prinašala na daljni h devet milijonov dolarjev na leto.
Vgcraj so napovedali, da bo tc-tiral predsednik predlogo, če mu bo predložena v obliki kot jo je -sprejel senat. Poslanska zbornica bo vztrajala pri svoji lastni odredbi, ki bi prinašala na leto $66.000,000 novih dohodkov. Senator Harrison, je rekel včeraj, da ne bo nikdar privolil v povišano poštnino za parcel post pošilja-tve ker bi bili vsled tega prizadeti farmer i i bolj kot kak drugi razred.
Njegov argument se glasi, da ne sme kongres obdačiti farmerja ter odpustiti lastnikom velikih listov dodatno poštnino.
Novi finski predsednik.
HEELSINGFOBS, Finska 17. ebruarja. — Dr. Relander, gover-ner province Viborg, je bil izvoljen predsednikom Finske s 172 glaišovi proti 109 glasovom.
Dr. Relander. ki je star dva in štirideset let, je na odličen način •sodeloval pri go.spodarskem razvoju Finske. Leta 1919 je bil pred setlnik parlamenta.
Urad predsednika republike bo nastopil dne 1. marca.
30,000 se je udeležilo pogreba.
DORTMUND, Vcstfalska, 17. februarja. — Več kot trideset tisoč ljudi se je vdeležilo pogreba 136 žrtev eksplozije v rovu. Velikanske ljudske množice so tvorile špalir, zvonovi so zvonili in vsa javno poslopja so imela zastave na poldrogu, ovite s črnim flo-rom.
Smrt zadnjega Lincolno-vega delegata.
CHICAGO, 11L. 17. februarja. Addison Proctor, zadnji delegatov konvencije v Chieagu leta 1860, ki je nominirala Lineolna za predsedniški urad, je umrl včeraj tukaj.
Rusko-japonska trgovinska pogodba.
TOKIO."Japonska IS. febr. Rusko-japonska trgovinska pogodba nudi Japoineem velike koncesije, posebno take. ki se tičejo izkoriščanja petrolejskih polja.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI (SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Zaustavljeno padanje franka.
Ministrski'predsed. Her-riot je predlagal odpravo kontrole nad delnicami in bondi, da ne bo kapital uhajal iz dežele.
Francoski frank je strašno zopet oslabel. Francoski kaipitalrsti so poslali nič manj kot 700.000.000 dolarjev v inozemstvo, pred vsem v Ameriko, ker ni nikdo vedel, kaj se 'bo pripetilo.
PARIZ. Francija, 17. febr. Ob'-ajni "tedienski finančni pre^ led. ki .predstavlja važno točko -v parikih nedeljskih listih je bil vse preje kot zadovoljiv za francoski narod.
—	Barometer "borze naznanja vihar, — je pisal Temps. — Ta barometer, katerega ne kontrolira nikdo, registrira javno mnenje celega sveta.
—	Pozivi ministrskega pred-selnika Herriota na narod niso mogli uplivati na izpremembe \ ■vrednosti franka, kajti javno mnenje ne veruje več besedam Voditeljev, pač pa. zahteva dejanj in sicer dejanj, katera narekuje fedrava človeška pamet.
List očita vladi, da se najbrž be zaveda dejstva, da morajo dovesti njeni dnevni, izvanredni izdatki neposredno do inflacije ali zmanjšanja vrednosti narodne valute.
Journal des Debats piše, da je bila prenagljena, domneva, da je valuta že sedaj stabilizirana.
—	Inozemska špekulacija ni uvedla sedaj gibanja kot smo ga opazili lansko leto, — pravi list. — Le preveč jasen je vzrok tega pomanjkanja zaupanja, ki sili toliko Francozov, da spravijo svoj kapital na varno v inozemstvo. Proračun, katerega je izdelal fi-naeiri minister kaže izdatke \ znesku skoro 33 tisoč milijonom frankov, a poslanska zbornica je povišala izdatke na več kot 34 tisoč milijonov frankov in nekateri naši davkoplačevalci občutijo precejšnjo bojazen vspričo davčnega bremena, katero se jim skuša naložiti s temi povečanimi izdatki. Socijalistični kongres v Grenoble je očito razkril to raa,-položenje.
PARIZ, Francija. 17. febr — Padanje .vrednosti francoskega franka je bilo včeraj ustavljeno, in Francija jc pričela lažje dihati. Odločno 'padanje v soboto, ki je povzročilo živčno paniko, je bilo deloma ustavljeno vsled pričakovanja važnega govora ministrskega predsednika Herriota glede novih finančnih odredb in deloma vsled akcije borze.
Herdiot je imel svoj govor v poslanski zbornici včeraj popoldne in oponzicija je bila pripravljena napasti ga, če bi ji ne nn-nudil konccs*ij, dočim so bili so-cijalisti pripravljeni ogrožati njegovo stališče, če bi skušali nuditi desnici kake koncesije.
Težko si je 'predstavljati deli-katno nalogo, katero je imel Iler-riot, a dal je zadovoljive obljube, ne da bi izgubil podpore socijali-stov. Obljubil je. da bo odpravil kuponski memonradum za kontrolo delnic in bondov. To postavo je uveljavila vlada Poinca-reja.
SocijalLsti so sprejeli to in desnica je 'bila zadovoljna, kajti od-pravljenje <te postave bo onemogočila kontrolo lastninstva, ker bo nemoigoče pobirati dohodninski davek na to lastnino.
Herriot je pojasnil, da je postava slabo sestavljena, a glavni vzrok za razveljavljene postave je preprečiti lastnikom bondov pošiljanje narodnih bondov v inozemstvo, kjer se jih je prodaja-
Thysseni so obogateli tekom vojne.
Nemški socijalistični list "Vorwaerts" pravi, da so bogastva Thysseno-ve družine neizmerno narasla tekom svetovne s. vojne.
BERLIN. Nemčija. 16. febr. — Socijalistični organ Vorwaerts". ki utemeljuje svoj argument » •prospektom, katerega je izdala fThvssenova tvrdka v namenu, da (dobi na Wall Streetu posojilo v fsnesku dvanajstih milijonov dolarjev. je dokatzal. da je stari August Thyssen, načelnik velikanskega podjetja v Rulrru, pope-toril svoje premoženje tekom vojne in izza onega časa naprej. Thyssen ima več sinov in med temi je v podjetjih očeta najbolj aktiven Fritz.
Soglasno s prospektom Th vagina znaša mednarodna vrednost njegove lastnine, — obstoječe iz premagovnikov, jeklarskih n?v~ prav, topilnic in zemljišč, — tisoč milijonov celatih mark ali £250.000,000, dočim niso mogla biti leta 1914 njegova sksupna posestva vredna več kot dvesto milijonov zlatih mark.
— Na ta način vidi lahko človek. — pravi "Vorwaerts", — kaj lahko napravi mož, kojega družina je pričela leta 1871 s temeljnim kapitalom $18.000. — kljub vojnim izgubam, vojnim davkom ter oviram, ki so neizogibne tokom vojne. Nadaljni, kot na primer Ktiimes. so pograbili še dosti več. Noben, teh profitirjev. ki so napravil i na stotine milijonov dolarjev, pa se ne obotavlja sprejeti dar iz nemške zakladnice, ki znaša nadaljnih par sto milijonov izlatih mark.
Ta pripomba se tiče 700 milijonov zlatih mark. katere je plačala nemška vlada inhrskim industrijalcem kot odškodnino za izgube, katere so baje trpeli tekom franc, zasedanja Ruhra.
4* Vorwaerts*' pravi-, da morajo biti številne. navedene v prospektu Thvssena, (zanesljive, ker so jih premotrili ameriški izvedenci. V tozadevni oceni se je glasilo, da predstavlja vrednost Thvssenovih podjetij in posestev tisoč milijonov zlatih mark. To svoto bi bilo treba vzeti v roke, če bi se hotelo kupiti vsa posestva Thvssena ter zgraditi inclu-strijalna podjetja. katera 'kontrolira njegova tvrdka.
Seveda se mora pri tem vzeti vpoštev sedanje mednarodne stroške dela in materijala.
lo ter predložilo v plačilo. S tem je prišla več kot- enkrat v zadre-de narodna zakadnica.
Ministrski predsednik je rekel, da po njegoveim mnenju to ne zadostuje. da se prepreči beg kapitala iz dežele. Ko so ga obdolžili, da ne more tega preprečiti, je izjavil :
" Predložite nam formulo in z veseljem jo bomo sprejeli".
Pretil je z zapornimi kaznimi onim. ki se skušajo izogniti plačevanju dohodninskega davka na eksportirani kapital. Obljubil je, da ne bo vlada povzročila infa-cije denarne vrednosti in pozval je Francoze. naj prenehajo prodajati franke aH francoske vrednostne listine na inozemskih trgih.
Rekel je. da je sedanja kriza le izključno posledica francoskega pomanjkanja zaupanja, zakar pomanjkanje pa ni nobenega povoda, kajti vladni dohodki tekom meseca januarja so znašali petsto milijonov frankov več kot v istem mesecu preteklega leta.
Konečno je tudi rekel, da se mora tudi Francija vrniti k zlatemu standardu.
Morilec šestih oseb se je obesil.
V Sing Singu se je obesil morilec šestih ter tako ušel električnemu stolu. Zapustil je trideset pisem.
Strah pred električnim stolom je dovedel v smrtni hiši v Sing Singu nahajajočega se in dva in štirideset let starega Williama Forda do tega. da je izvršil samomor v trenutku, ko ga ni nikdo stra/ii. Ford je bil spoznan kri viin. da je dne 15. oktobra leta 1923 zažgal leseno hišo na 19. cesti v Bath Beach. Tekom požara je izgubilo življenje šest ljud'. med rjimi njegov tast, George Keim, s katerim se je bil spri. Takoj je. hil aretiran kot osumljen požiga in umora, ker je policija izvedela, da je živel v kregu \ svojim tastom in da je večkrat izjavil. da bo nekega dne poravnal račune s starim.
j^iic- 24. oktobra je vprizoril \ Raymond St. policijski postaji samomorilni poskus, ko si je skušal prerezati žile na zapestju s pomočjo kline. Ko je obvezal zdravnik rano, je rekel:
— Zopet bom poskusil, kakor-hitro se bo nudila nadaljna prilika in stavim, da bom imel v takem slučaju boljši uspeh.
Prilika je prišla včeraj zvečer. Xa smrt obsojene straži jo noč in dan. z izjemo časa približno dveh minut po večerji, ko odnese dotični paznik posodo v kuhinjo. V kolikor je znano, ni tekom tega časa še noben jetnik poskusi porabiti ta kratki čas. da se izognn električnemu stolu. Ford pa je frprizoril poskus, ki se mu je tudi posrečil Fordova celica se je Nahajala med celicama -Toe Dia-monda in John Farine. ki sta obsojena na smrt radi znanega brooklvnskega roparskega napada ter dvojnega umora.
Njegov paznik je zapustil celico, da odnese posodo v kuhinjo, potem ko je videl, da je legel jetnik na posteljo. Ko se je po dveh minutah vrinil, je videl Forda viseti. Oddal je alarm in Forda so našli še živega, a je umrl pet minut pozneje.
Ford je bil obsojen na temelju okoliščnih dokazov ter je vedno trdil, da je nedolžen.
Smrtno obsodbo je pred tremi tedni potrdilo apelacijsko sodišče ter bi moral umreti v električnem stolu v noči 19. marca. Vedel je, da je za.padel smrti ter očiv'ulno čakal na priliko, da konča svoje življenje. V celici so našli tride-
Nemški poljedelci zahtevajo varstvo.
Nemški poljedelci zahtevajo varstven tarif za svoje proizvode. —^Pravijo, da jim sedanja politika škoduje.
BERLIN. Nemčija. 17. febr. — eza nemških poljedelcev, ki se je zbrala tukaj na konvenciji, zahteva varstven tarif. To zahtevo je podrobno obrazložil predsednik konvenciji, grof Kalkreuth.
Konvencija zahteva nadalje soglasno -z danes sprejetim sklepom sest avl jen je nove. z državnim zborom zvezane zbornice, koje namen naj bi bilo dostojno zastopati. vse duševne, kulturne in gospodarske skupine Nemčije. Sedanji sistem ene zbornice prepušča formuliran je zahtev posameznim organiziranim skupinam, namreč političnim strankam, ki ponavadi mislijo le na svoje lastne interese. s popolnim izključenjem državniških obzirov.
Nadaljna resolucija zahteva zmanjšanje številn uradnikov, da bo mogoče olajšati breme davkov.
Konvencija, na kateri so bili zastopani številni staro-IVusi- in prevladovale so stare državne barve .se je izrekla tudi proti Da-wesovemn načrtu z izjavo, da ni nudil nemškemu narodu obljubljenega sistema gospodarskega sporazuma in da je prinesel sistem m i lit ar isti čno nadvlado nasilja.
Odklonitev amendmenta
BOSTON. Mass.. 17. febr. — Senat države Ma.ssachn tts je tri rn tridesetimi glasovi proti enemu odklonil «vezni amendment za reguliranje otroškega dela.
set pisem, dva med njimi naslovljena na wardena Lawesa. drusra pa na liste in prijatelje v Brook-Jynii. V pismih na Lawesa je zatrjeval svojo nedolžnost ter dol-žil okrajnega pravdnika Dodda, kla ga je tiral v smrt. V pismu se fedasi;
—	Prisegam pred Bogom, da sem nedolžen, a če moram umreti. bom irrnrl od svoje lastne roke. Nikdar ne bom sedel na električni stol. Dodd me je zasledoval ter me proglasil krivini, m^-ne. nedolžnega človeka. Poslužil se je krivih prič, da me spravi na električni stol za zločin, katerega nisem izvršil.
—	Umrjem srečno Ln s čist jo vestjo. To je boljša .usoda kot čaka llodda.
DENARNA IZPLAČILA
v jugoslaviji, italiji in zasedenem ozemlju.
Danes bo naie cen« «le(Mt: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $17.50 2000 Din. —$34.80 5000 Din. — $86.50 Pri Mlnraih, ki snašajo manj kot ko« cb tME ttnrjer računam* potekaj
11 eentoT sa poštnino in druge stroške.
Baspoiilja na zadnje pošte in izplačuje "Peteri Moral
ITALIJA IN ZA8EDEN0 OZEMLJE*.
200 lir .......... $ 9.50 500 lir..........$22.75
300 lir .......... $13.95 1000 lir..........$44.50
peeekej po 18 eeaUt
Pri naročilih, Id maiajo maig kot 209 Ur ta poštnin* in drage stroške.
RaipešOJa na sedajo pošte ln Izplačuje Ljubljanska kreditna v Trsta.
Zm po&ljatve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOČ ■ UR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust Mnarjcas In lina sedbj m is tega racUga mam al
POŠILJATVE PO BSZOo AVNEM PISMU IZVRŠUJEMO !? NAJKRAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO EA STROŠKE $1.-,
New Točk
Je pseleti najbolje po Draft
Order aH po
FRANK 8AKSEB STATE BANK 82 Oortiandt Street,	HtwYork, H. T.
Telephone? Oortiandt
m
glas naroda, is. feb. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, president	Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leta velja list za Ameriko
in Kanado ......................... $€.00
Za pol leta ............................ $3.00
Za četrt leta .......................... $2.50
Za New York za celo leto
Za pol leta..........................
Za niozemstva za celo leto Za pol leta..........................
... $7.00 $3 JO ... $7.00 $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje;"?. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
GLAS rv A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
Jugoslavia
POLOŽAJ V NEMČIJI
Felix Neumann, glavna priča v procesu pred državnim sodiščem v Lipskem, je izpovedal, da je koval načrte, da umori z drugimi komunisti vred Hugo .Stinnesa in Borsiga, enega najbolj odličnih nemških trgovcev in industrijalcev. Tej izpovedi so sledile izjave Neu-manna, kako je ustrelil brivca Rauseha, ker je bil osumljen izdaje komunističnih skrivnosti, in kako je več -kot enkrat poskušal spra-. viti s poti generala von Seeckta, poveljnika nemškega reichswehra in sicer na ukaz ruskih emisarjev.
Soglasno z izpovedmi je dobil Neuman od skrivnostnega Rusa, ki je bil znan pod imenom Goref ter je baje tudi general v sovjetski', armadi, navodila, naj umori Stinnesa. Neumann je stražil hotel Esplanade, kjer je stanoval Stinnes, kadar se je mudil v Berlinu. Tri zarotnike je poslal v Porensko s slični manročilom. Ti so prišli v Porensko s ponarejenimi potnimi listi.
Pozneje pa so opustili načrt, da zavratno umore Stinnesa in sicer raditega, ker je stopil medtem Borsig na čelo nemške Industrijske družbe. To izprememba je dovedla zarotnike do misli, da bi bilo boljše umoriti Borsiga. mesto Stinnesa. Nato pa so prišli komunistični zarotniki do prepričanja, da ni umor Borsiga primerno sredstvo, da se navda nemške delavce z revolucionarnim duhom. Neumann in njegovi tovariši so dobili ukaz, naj opuste načrt.
Velike svote, katere je izplačal nemški zakladniški urad velein-dustrijaleem v Rnhru, ko tako razburile javno mnenje, da je bila zvezna vlada prisiljena predložiti nemškemu državnemu zboru memorandum, da so bile izplačane te svote za dobavo blaga.
Memorandum nastopa tudi ostro proti izjavam listov ter sporoča, da je bilo od posojene svote vrnjenih že 220,000,000 zlatih mark. Vlada je bila sicer ob onem času pod pritiskom razmer prisiljena izplačati dotične svote, ne da bi naprosila državni zbor za dovoljenje ter stopa sedaj pred državni zbor s prošnjo za naknadno sankcijo.
Ogorčeni vsled tega, da je vlada posodila tako velike svote nemški mbogatinom v Ruliru, dočim ni hotela dosedaj ničesar slišati o povišanju plač uradnikov, zahtevajo komunalni uradniki, da se razveljavi postavo, ki določa, da ne smejo občine dajati svojim uradnikom višjih plač kot jih prejemajo državni uradniki istega razreda.
Nemški nacijonalci so v velikih skrbeh radi gibanja, ki se obrača proti finančni politiki kabinetu dr. Luthra. Vsenemški kongres vla-galcev denarja je zahteval, naj se izplača ves denar, llaterega so izgubili vsled inflacije. Sklep se tudi obrača proti nemško nacijonalni stranki, kateri se očita, da sc obotavlja izvesti svoje obljube tekom volitev.
Profesor Meyer z vseučilišča. Heidelberg, avtoriteta na gospodarske m polju, je opozoril na velikansko sleparijo, izvršeno nad nemškimi vlagalci vsled inflacije ter pozval navzoče, na j. zaenkrat ne nosijo svojega denarja v hranilnice, "ker .«?c nc morejo včerajšnji tatovi izpre-meniti preko noči v poštene ljudi."
D
opisi.
New York, N. Y.
Poročil se je v New Yorku Mr. Frank Mazovic r gospo Rozalo Hefke, roj. Viiar iz Brooklvna.
Bilo srečno!
Oakland, Cal.
Cenjeni urednik! Prosim priobčite ta skromni dop&s. Tukaj je velika armada brezposelnih in glad-nih delavcev. To je republikanska protspeiriteta. Ali tega smo delavci sami krivi. Zakaj se ne združimo ; Delavec še sedaj hodi po stari potli, ki vodi v sužnjost in voli tistega, ki mu več obljublja, kaj bo še dobrega utoril za delavce. Bodimo bolj previdni pri prihodnjih volitvah.
Pred kratkim se je tukaj pripetil zanimiv slučaj. Neki adve<nti«t j« malo postavo prekršil in sodnik inu je prisodil 60 dni ječe. Možak se mu ismeje in sodniku reče, da on ne bo 60 dita v ječi, amptfk le do petka. Sodnik ga vpraša, kaj misli s tem. Sojenec mu pa dopoveduje, da bo 6. februarja konec sveta.
Sodnik mu je odvrnil: — Dobro boš. pa trap rt do konca »ve-
ter prosil Hoduika, naj ga obsodi samo na šestdeset dni. To je do-lkaz, da preroki, ti zatrjujejo ljudem, da se bo^nekaj zgodilo, svojim proroikbain ne verujejo.
Te dni sem slrršai rojaka govoriti. da bi si rad nabavil en ducat Kovertovih delnic za dvoglavni listič. Ne plača jih pa caish, ampak bi jih le rad zamenjal. On ima ■takozvane oljnate defhiice, pa bi jih <rad zamenjal za Koverticove, to pa zaradi tega, ker niso ne te ne one nič vredne. *
Tukaj imamo prav prijetno, podnebje. Sadno drevje je že -v cvetju in dišeče rože že širijo svoj prijetni vonj.
California je res prijetna dežela. vsaj kan* se tiee podnebja. Seveda delavec je suženj tu in suženj tam.
Pozdravljam rojake in nojakfl-nje po vtsej Ameriki!
Iicniis Kaušek.
S pote.
Prijatelji so mi poslali poročalo, ki je me jako preteenetilo. V Santa Bom, Cal., je umrl moj, mladi .prijaJtelj Alojzij Cufer. Reje JŠl ▼ Iflfctfici, tt £
Kako proslavi Trst 25-letnico kraljevega vladanja.
Tržačani bi radi zelo slovesno proslavili 25-letnico vladanja kra-ija Viktorja Bmanuela III. "Plo-eolo" izvaja, da je v prvi vrsti poklicana občina da priredi kar mogeče najprimernejšo proslavo slovesnega dogodka. Pri tem misli list da bi trefcabo za 25-letnico določiti tudi kak trajajoči spomin misli menda na kak spomenik kralju Viktorju Emamieln lil. Osvoboditelju. Za spomenik pa treba denarja. Za Oberdankov spomenik še sedaj niso nabrali potrebnega denarja, pa ga tudi še ne bodo kmalu, kako naj bi torej pojavili še enega! Težke misli!
Skoro vsa Istra je poseena in ogo-Ijena.
Ta4co tožijo istrski gospodarji, ki s strahom gledajo v bodočnost. Oblast je bila sicer prepovedala sekati suane in izvažati les in drva. ali kdo se je zmenil za prepoved oblasti ? Sekale so se nepre-. stano male in večje šume in sedaj, ko je skoro -vse golo, je prišla o-blast na dan z naznanilom, da je prepoved sekanja šum odpravljena. Samo v Istri mogoče!
Za župana v Kanalu
je izvoljen Karol Angel, podžupani so K. Bavdai, P. Berlot, namestnika Fr. GrOrjup in A. Lo-višček. Novi župan je znan. kanal-ki domačin.
Z Goriškega.
Tajnik goriške fašl^tovske organizacije znani inž. Italo Hel-land je grdo pretepel "Piccolov»-sra" goriškega poročevalca Kun-teja. Dogodek pride pred sodn> io. V poročilu o občnem zboru fantovske organizacije je bilo izpuščeno Hellandovo ime. kar je moža tako razsrdilo, da se je skregal s poročevalcem in ga nabil.
—	V Storjah so hoteli prirediti ifrro "Ra'zvalina življenja". "Ji dovoljenja od oblasti ni bilo ">d nikoder!
—	V Prvačini je zgorel senik Antona Kralja. &kode je 20,000 iir.
—	S-letna Ivanka Lipičejeva iz Kala je vizela v roke očetovo sekiro in pričela sekati drevje. Deklica je zamahnila po svoji lastni roki. V goriški bolnici so ji morali odrezati dva prsta.
—	Grapnel sta odpiraJa 143-let--ni Makso Žbogar in njegov tovariš. Grapnel je eksplodiral in razmesaril nesrečnega, dečka Žbogar ja, da je kmalu na to izdihnil.
—	V Podgori so hotel komunisti proslaviti Leninovo obletnico. Rdeoo zastavo z žalnim znakom *;o obesili na visoko drevo, ali prišli so miličniki in orožniki ter vrgli zastave t. drevesa.
TJklenjen.
Kmalu bo le malo ljudi na deželi, kateri še niso bili uklejeni in odgnani 'kakor razbojniki in tolovaji v zapore.. V Avčah so orožniki iz Kanala v hiši v kat«*-ri stanuje Avgust Kovaeič. i z vi -šili preiskavo. Med staro šaro so našli zarjavel avstrijski bajnenet. ^Pograbili so mladega Kiovačiča, ga uklenrli in odgnali v spremstvu štirih orožnikov in desetih miličnikov na orožniško postajo. Strašno, pomislite, avstrijski ba-
jonet ! Fant še vedel ni zajnj, bajonet je rjavel med drugo ša-ro. Povsodi, kjer so bila bojišča, je po hišah kaj starega orožja. To ni nič čudnega in za »pametno o-blast nič nevarnega! V Kanalu je Kovačiča zaslišal sodnik in ukazal ga izpustiti.
Zmrznil je
v neki grapi nad Liibusnjami 7l>-
letni ^Matija Kutin s Kamnega.
Od doma je odšel sredi novembra.
Truplo so našli pred kratkim, t
Kov poštni urad
so otvorili v Gorici po dolgih prošnjah mestnih trgovcev. Urad je v Gosposki ulici kakor je bil že tam mnogo let pred vojno. Ako bi ne bilo požara na. glavni pošti. b; prošnja trgovcev najbrže še ne bila uslišana. Vstreči ljudem, to se s strani te ali one oblasti silno nerado zgodi, obljubi pa se vse.
V Pevmi in Oslavlju
so se razeveslili, ko jim je občinski komisar naznanil, da je dosegel pri videmski deželni upravi drobno razprodajo bivšega Fogar-jevega posestva v Pevnii. Mali posestniki. katerim je strašna vojna uničila vsa zemljišča in sedaj z največjo požrtvovalnostjo obnavljajo svoja posestva, bi bili radi pokupili dele omenjenega Fogarjevega zemljišča, toda sedaj govori, da kupi to posestvo od deželne uprave tvrdka Brunner. ki ima tovarno v Podgori. Tako se torej pomaga bednemu kmetovalcu !
V Žabčah
so si ustanovili končno svoje domače društvo katere so željno pričakovali. Društvo se imenuje 'Pomlad'. Naj vrzevete kot bližajoča fee pomlad! Pri ustanov it vi je po-
Včeraj so se prijatelji pogovarjali o slovenskem lističu, ki izhaja v New Yorku na stroške tistih, ki so mislili, da bodo za vsak vloženi stotak dobili najmanj dva stotaka nazaj.
Nekdo je bil list takole ozna-čil:	Jjj
V njem ni drugega kot kuhinja in sama kuhinja. In vsa jedila, ki jih priporoča, je treba delati s smetano. Smetana gori, smetana doli. smetana tukaj in tam. Ce bi papriko priporočali, bi bilo dosti boljše. Kajti smetana se kaj rada izpremeni v siratko. In kot se vidi. se že izpreminja na deseti cesti.
*
Jaz sem po svojem prepričanju proti smrtni kazni V gotovih ozi-rih je pa smrtna kazen vseeno upravičena.
Če drugi ne, jo zasluži tisti, ki !piše v domžalskem narečju ne\v-
vorške dopise v 4'Naš Dim". *
Prijatelj mi poroča iz Cleve-Ianda o tajmošnjdh "naprednih'' rojakih.	'
Njihovo "na/prednost*' je izborilo označil v sledečih vrsticah:
"Naša napredna strenka je v franžah. !Se pred leti so jo zabelili z ocvirki rdečega socijalizma. Kljub temu smo pa naiprednjaki vedno in povtsod. S črno kutarsko gospodo nočemo imeti nobenega opravka. Naprednjaki smo vedno in povsod, seveda, če ni treba umreti, če se ni treba poročiti, če ni treba krstiti, če ni treba fanta poslati k birmi, obhajilu in spovedi. Naprednjaki smo, če niso božični a.li velikonočni prazniki, ali če ni potreba dati kaj za cerkev. O, naprednjakov je toliko, da kar smrdi. Na-prednjaštvo cvete in gre posebno takrat v sadovt.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Foreign Language Information Sorvlc*. — Jugoslav Bureau.)
ORGANIZIRANO DELAVSTVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH IN
DRUGOD.
lagala Zveza prosvetnih društev. Jko skorflj slehernft svobodmislec
maršira proti cerkvi, da odrajta
Malarije v Istri je dovolj.
Službeni list objavlja imenik občili, v katerih je raaširjena materija in katere spadajo pod zdravniško nadzorstvo. Takih občin je 47!
Iz Slovenije.
vsvoj delež za zatiranje naprednja-etva . .
★
Mogoče -bo ko<ra zanimal tudi sledeči elevelandski prispevek:
"Gospod škof si prišli ali so se pripeljali med liais pobožne Zemljane in so nam vzeli gospoda kaplana izpred naših oči . . . So-desma in Gomora . . . Gospod kaplan ni mogel biti sam in gospod kaplan je bil zato škofu oddan. Gospod kaplan so šli izpred naših oči in to naan jako hudo stori. Zakaj so šli gosapod kaplan, najbolj vedo cwii sami. ker so sami vsega v pok., 78 j te£a krivi. Nekaj vedo pa tudi
Umrli v Ljubljani.
Katarina Vavpotič. liiralka, 46 let: Terezija Tesovnik. kočarje-va hči. 39 let; Marija Forte, po-sestnikova žena, 37 let; Fran Hauiiptmann. profesor let; Dr. Vadim Dolivo-Dabrovolj-longava maana ski, asistent na univerzi. 30 let;
danes pod tuj«im jaranom. V Ameriko je prišel jako mlad s svojimi stariši in sicer najprej v New York, kjer je nadaljeval njegov oče krojaško obrt. Odtam se je preselila družina v St. Paiil. Mirni., lan&ko leto so pa dospeli vsi skupaj v Santa Bosa. Cal. Tam sem ga tudi obiskal. Nakcfar ne ,bom pozabil lepih uric, ko me je vozil -z avtomobilom ter mi razka-zovol zanimivosti krasne okolice. Bil je jako nadarjen in pride* mladenič. V najlepši starosti 27 let ga je pobrala pljučnica. Zapušča razen očeta in matere tudi tri brate in sestro Bose. Naj v miru počiva in lahka naj mu bo ameriška zemlja! Star nem, bra-, torn in aetri izmikam svoje soža-
ije.
H*** Poforde.
M. Agneza Gula, uršulinka, vra-tarica. 63t; Marija Golobič, žena uslubenca tobačne tovarne. 59 let; Veronika Zgonc, delavkina hči. 5 let; J'osrip Vrta-čnlk, bivši veleposeptaik, 81 let ^ Marija Ma-jer. postrežniea, 61 let ; Terezija Jerman, vdova mitniškega paznika, '68 let; Antonija Kranjc, žena orožnika, hiralka. 40 let.
—	V Starem dvoru pri Radečah je preminul Anton Zavrl, posestnik. dober gospodar in kre-menit značaj.
—	V TVbovljah je "preminula po težki bobmi Ana Gorjup. roj. Brečer. soproga premogokopne družbe.
Od vlaka povožen.
Iz Zidanega mosta iporočajo: Dne 27. januarja izvecer je med Loko in Bregom povozil vlak štv. 655 nekega moškega, ki je bil ranjen na glavi ni desni roki. Neza< vestnega so prepeljali v bolnico v-Krško. Njpegova identiteta še ni dognana.
Vlom na Suhi.
V noči na 36. jan. je bilo vlomljeno v hišo posestnika in župana na Suhi, občina Staraloka. Tatovi so prišli v shrambo za jedila, ter občinsko pisarno, odkoder so si pomagali v stanovanjske prostore. Odnesli so razne jestvine. pijačo, hišno in kuhinjsko orodje ter veliko perila in obleike. Tatvine so nnjno sumljivi eni ki, isti lopovi, kLso že par dtni preje vlomili v -blagajno tovarnarja Asdretta gi Y^B.
Čudna je človeška usoda in težko je človeško življenje.
Časopisje poroča o možu, ki je prišel kot mlad fant v Ajneriko, reven kot cerkvena miš. Delal je podnevi in ponoči. Po petnajstih letih je z delom zapravil svoje zdravje ter si ustvaril veliko prt> moženje. Nato je pa zapravil vse premoženje, v naanenu. da bi zdravje naizaj dobil. Ko je zapravil zadnji prihranjeni dolar, je v revščini umrl.
V Ameri k i se je začela velika agitacija proti modernim plesom kot so tango, hupa-hupa in druge norosti.
Če 'bo agitacija uspela, ne bodo v Ameriki že vsaj nekaj časa dragega plesali kot polke in valčke.
Pa tudi polke in valčki ne bodo trajali večno.
Ostal pa'bo en ples. vedno najbolj vpoštevan in uvaževan in bo uveljavljen toliko časa, dokler bo trajalo človeštvo.
To je ples krog zlatega teleta. *
Srbski kralj Aleksander bo tudi to poletje preživel par tednov na Bledu.
Pravi, da ne bo sprejemal nobenih obiskov.
Slovenska frakarija, ki je pljo-nila na svoj jezik, na svoje ime in na svojo agodovino ter bi dala vse. da bi nosila na svojem čelu neizbrisen pečat velesrbstva, se eelo jugoslovanskemu kralju studi ter neoe imeti ž njo nobenega rpravka.
Kar se tiče skupnega števila organiziranega delavstva, t. j. delo-jemalcov, udruženih v strokovne organizacije (trade unions), stojijo Združene Države na tretjem mestu izmed vseh dežel na svetu. Glasom podatkov, komipiliranih od National Bureau of Econimie Research, največ, organiziranega delavstva je na Nemškem, namreč 133.309.000 v okrogli številki, na to sled? angleško (brez Irske Svobodne Držaive) s 5=400.000, dočim je v ^Združenih Državah 3.7SO.OOO organiziranih delavcev.
Da se — pravi poročilo gori o-menjenega urada za gospodaisko raziskavo — pravilno ra?tolmači pomen poratetka ameriškega delavskega gibanja v njegovi zadnji fazi. ko se je število organiziranega delavstva toliko spremenilo navzgor in navzdol, treba uvaže-vati, da take spremembe niso bile omejene na Združene Države.
Doba od 1. 1914. do danes je bilo zares doba odločne fhiktuaeije v elnnstvu delavskih organizacij širom sveta. Vszlic temu. da nedo-slaje pravilnega statističnega merila za primerjanje, je razvidno, da so delavske organizacije od začetka svetovne vojne tako p o rast-le v članstvu, kakor še nikdar.
Angleške unije, ki so bile že močne 1. 1914.. so več kot podvojile svoje članstvo in so 1. 1920 i-mele 8.328.000 članov. Na Nemškem, Francoskem, v Italiji in celo v Južni Ameriki je porastek e-nako pomemben.
Kakor v slučaju ameriških unij. inozemske delavske organizacije so tudi oibčutno trpele vsled indu-strijalne depresije, ki jo je vojna prej ali slej »provzročila po celem svetu.
Poročilo navaja število organiziranega delavstva v nekaterih di žela-h od leta do leta : i-z teh podatkov. posnetih iz izvirnih statistik. jo razvidno, kako gospodat->ka kriza ima za posledico zgitlm ua 'članstvu delavskih organizacij.
Iz teli številk posnemamo, da je organizirano delavstvo v Združenih državah 1. 1914. znašalo 2,716,-900. L. 1915. je >padlo število za čez stotisoč. skočilo 1. 191C. za 200.000 več; 1. 1917. pa je znašalo že 3.104.600: na to porastek nadaljuje. dokler 1. 1920. ne pride do viška — 5.110.800 članov. L. 1921 pade to število za približno 300.-000, 1. 1922. 'za skoraj nadaljnih 800.000 in 1. 1923. znaša 3.790.000.
Na Angleškem je število organiziranih delavcev 1. 1914. znašalo 4.143.000. Visako nadaljuo leto to Število počasi raste, a «1. 1917. skoči skoraj za milijon več, 1. 1918. se članstvo pomnoži za nadaljnl milijon, 1. 19*19. pa skoraj za milijon in pol; višek je dosežen I. 1920. z 8.328.000. Ali že prihodnje leto se članstva zniža za dva milijona in padanje na-daljnje, dok-
ler število ičlaiiMtva l. 1923. ne znaša 5.405.000.
Na Hd a nilskem se opaža stalna povečanje članstva od 226.000 v 1. 1914. do 683.500 1. 1920. Na to število pade do 572.000 v 1. 1923.
V Italiji je število organiziranega delavstva 1 1914. znašalo 962.000. V treh nastopnih letih šrte vilo stalno pada, ali leta 1919. skoči naenkrat na 1.800.000 in leta 1920 na 3.100.000.
Organizirano članstvo na X«m-skem je 1. 1914. imelo 2.166.S20 članov. 1. 1915. pa le nekaj čez milijon in pol. še manj 1. 1916. Od 1. 1917. pa stalno raste, zlasti od leta 1918 do 1919., ko poskoči naenkrat za -skoraj 5 milijonov. Od tedaj se opaža silen j>orastek in število organiziranega de.lastva je 1. 1923. znašalo 13.30S.721.
Na Francoskem je število organiziranega delavstva znašalo leta
1914.	nekaj čez milijon, 1. 1920. čez milijon in pol in 1. 1922. .ie znašalo 1.768.461.
Kanada je 1. 1914. imela le 134.348 organiziranih delavcev, dosegla je najnižjo številko leta
1915.	in najvišjo 1. 1920. L. 1923. je bilo 203.343 organiziranih dc-lavcev.
Avstralija, ki je 1. 1914. imela čez milijon organiziranih delav-ee\\ jih je 1. 1922. imela čez 700,-CC0.
V vseh slučajih stoji članstvo v letih 1922. in 1923. jako visoko nad podvojnim številom. Lip v Av stri ji in na Nemškem pa se zdi.
da ni povojna kriza vsJed indu-strijalnih likvidacij vplivala polila njšovalno na Članstvo. Seveda — pravi poročilo — je slučaj z Nemčijo nekaj posebnega, kajti tlel^n sko gibanje po vojni jc* v po-polnonia drugačnem okvirju knt ono. ki jp prevladovalo na Nemškem pred 1918. V- *	v- -
GIBANJE PROTI DAVICI V CLEVELANDSKIH ŠOLAH.
Federalni otroški urad opisuje učinkovito kampanjo proti davi-ci (difteriji), ki jo izvajajo v cle-velandskih prvih razredih Iju-I-ske šole in v otroških vrtcih. V pošte v prihajajo le oni otroci, ki prinašajo pismeno dovoljenje s strani staršev ali skrbnikov, da se otrok sme podvreči zdravniški oskrbi proti davici. Ta oskrba obstoja iz takozvane Schickove preizkušnje. ki ugotavlja, da-li je o-trok dovzeten za davico. in potem. ako je dovzeten, mu vcepijo 3 doze takozvan. toxin-antitoxin kar napravlja otroka neokužlji-vega od davice. Dve tretini izmed 12.000 oskrbljenih šols-kih otrok sta bili dovzetrri za davico. Ni bilo nikakih neugodnih posledic vsled cepljenja.
Naša želja je
da Vas z dejanji, ne z besedami prepričamo, kako koristno je za Vas, ako se za Vaše banko vne posle poslužujete našega posredovanja.
ZA DENARNE NAKAZNICE
v dolarjih, dinarjih in lirah,
ZA VLOGE NA "SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
katere obrestujemo na A°/c na leto in katere so sigurno naložene.
ZA POTOVANJE V DOMOVINO IN POVRATEK
kakor za vse druge bančne posle obrnite se s popolnim zaupanjem na poznano
FRANK SAKSER STATE BANK
DO ii ■ lila m Ji Ti... ■ I Ot VOIwHNK JU tCl
New York, N.
GLAS NAflQPA. 18. FEB. 1925.
Že davno sem hotel napisati svoje spomine. Čuden vzrok me sili, vzeti pero v roke: nekateri pišejo svoje memoare zato, ker vedo povedati mnogo zanimivega v zgodovinskem oziru, drugi zato, ker žele še enkrat preživeti svoja srečna mladostna leta; tretji zato. da bi spletkarili in opravljali že davno umrle ljudi, sebe pa opravičili vsled " davno pozabljenih krivic, kolikor ga je po njegovem mnenju
II.
Matere se ne spominjam, a oče mi je umrl. ko mi je bilo štirinast let® Moj varuh, daljni sorodnik, me je odpeljal na eno izmed petro-grajskih gimnazij. Po štirih letih sem končal to šolo. Bil sem popolnoma svoboden; varuh, človek, zaposlen v svojih velikih podjetjih, je pokazal svojo skrb zame samo s tem, da mi je dajal toliko denarja.
Jaz nimam uiti enega teh vzrokov. Sem še mlad človek; historij nisem pisal in tudi ne videl, kako jih pišejo; da bi opravljal ljudi in opravičeval samega sebe, nimam vzroka. Se enkrat preživeti srečo liila je tako kratka — in njen konec tako strašen, da mi spomini na njo ne delajo veselja — o ne!
Zakaj mi jih vendar neprestano šepeta v uho neznani glas, zakaj se vlečejo v temi, ko se ponoči zbudim, mimo mene znane slike in osebe, in »zakaj vzplamti tisti bledi obraz, stepra roke in mu groza in besnost zastavljata dih, kadar se pojavi, kot oni dan, ko sva si stala s krvnim sovragom z obrazom v obraz nasproti.
Ne morem se ločiti od svojih spominov in čudna misel me je obšla. Mogoče bi se jih znebil, če
bi jih napisal---Mogoče me
tedaj ostavijo in me puste v miru umreti. To je oni čudni vzrok, ki mi sili pero v roke. Mogoče bo kdo prebral ta spis, mogoče tudi — ne. Malo me zanima to. Zato mi je tudi mogoče, da se ne opravičujem pred svojimi bodočimi čita-teiji, niti ne radi izbire teme tega spisa, ni malo zanimive za ljudi, ki so navajeni baviti se, če ne s svetovnimi, vendar vsaj z društvenimi vprašanji, niti ne radi oblike povesti. Resnica je: hotel bi, da te vrste prebere oseba, 110, ta me ne bo obsodila. Drago ji je vse, kar se tiče mene. Ta oseba je moja sestrična.
Čemu je danes tako dolgo ni? Tri mesece je že, odkar sem prišel k sebi po onem dnevu. Prvi obraz, ki sem gii uzrl. je bila Sonja. In odtlej preživlja z menoj vsak večer. To ji je postalo nekaka služba. Kraj moje postelje sedi, ali pa na velikem naslonjaču, kadar moram jaz sedeti; razgovarja se z menoj in čita glasno časnike in knjige. Zelo jo pa jezi, da sem ravnodušem pri izbiri čtiva in jo prepuščam njej.
—	Glej, Andrej, v „Vestniku Evrope" je nov roman: „Ona je mislila, da to ni tako" —
—	Dobro, draga, čitala bova „Ona jc mislila, da to ni tako" —
—	Ta roman je spisala miss IIey. —
—	Dobro, dobro — —
In začne čitati dolgo povest o nekem mister Skriplu in miss Gordon in po prvih dveh straneh upre vame svoje velike, dobre oči in reče:
-—Ni dolgo; „Vestnik Evrope" vedno skrajšuje romane.
—	Dobro, dobro. Poslušam.
—	Ona nadaljuje eitanje obširne povesti, ki si jo je izmislila gospodična Hej', a jez zrem na njen sklonjeni obraz in ne poslušam povesti. In včasih mi na onih mestih romana, kjer bi se bilo po mnenju gospodične Hey treba smejati, d uši jo gorke solze v grlu. Ona odloži knjigo, me pogleda s pro-nicavim in bojazljivim pogledom in mi položi svojo roko na celo.
—	Andrej, mili moj, zopet--
No, bo že, bo že. Ne plakaj. Vse mine, na vse človek pozabi, govori ona v tonu, v kakršnem teši mati dete, ki se je pobilo na čelu. In četudi mine moja bol še-le tedaj,, kadar mine življenje, se bom vendar umiril.
O, moja draga Sonja! kako cenim tvojo žensko nežnost! Naj te blagoslovi Bog in naj se erne strani v začetku tvojega življenja, ki je vpisano na njih moje ime, spremene v radostno povest o sreči J Samo naj nc bo ta povest podobna dolgočasni historij i miss Hev.
Zvonec! Končno vendar! To je ona, pride v mojo temno, za-dnhlo sobico, prinese duh svežosti, prekine molk s prijavno besedo in W^Bi f lepoto.
človeku treba da ne strada. Seveda dohodek ni bil velik, vendar me je obvaroval pehanja za koščkom kruha in mi dovoljeval izbrati si pot za bodočnost.
Ta pot je bila pa že davno izbrana. Že pred štirimi leti je bilo moje največje veselje, baviti se s svinčniki in z barvami, a koncem svojih gimnazijskih študij sem znal že povsem dobro risati iu sem brez velikega truda stopil v akademijo umetnosti.
Sem li imel talent? Sedaj, ko je gotovo, da ne stopim nikdar več k platnu, mi je mogoče nepristransko motriti sebe kot umetnika. Da, imel sem talent. — Ne mislim zato, ker so tako govorili prijatelji in znanci, ne radi tega, ker sem tako hitro dovršil tečaj v akademiji, ampak zavoljo onega živega čuvstva, ki se je javljalo vsakokrat, kadar sem započel delo. Človek, ki ni umetnik, ne more čutiti težkega in sladkega vznemirjenja,
Izbral sem si. kakor se mi je zdelo, najboljše izmed onih, ki so se v Petrogradu bavile s tem poslom in marljivo začel delati. A, moj BogJ. Kako malo je bila ta Ana Ivanov-na podobna prikazni, ki se mi je
Pisatelj proti kralju.
Najboljši španski pisatelj Blasco Ibanez je v svojih spisih razkrinkal kralja Alfonza. V Franciji ni dovoljeno žaliti poglavarjev tujih dežel. Kot tožnik proti pisatelju nastopa špansko poslaništvo. Na Francoskem baje ni sodnika, ki bi Ibarteza obsodil.
Spams ko poslaništvo je vložilo
predstavljala tako jasno, kadar'na francoskem ministrstvu zuna-
i
sem sklopil oči. Prekrasno je sta-.njih zadev in obenem tudi pri la, premeknila se ni vso uro, in z pravosodnem ministru tožbo pro-
dobro vestjo je zaslužila cel rubelj, čuteč največjo zadovoljnost v tem, da je mogla stati odeta in se ji ni bilo treba slačiti do golega.
— Kako je lepo, stati oblečena! A oni drugi gledajo, gledajo in te vso preiščejo z očmi! je prvi dan povedala z vzdihom* in lahno rde-čieo na licu.
Sele pred dvema mesecema je namreč postala model in se še ni mogla privaditi svojemu poslu. Ruske deklice se menda ne bodo nikdar mogle privaditi temu.
Naslikal sem njeni roki, ramena in stas, a ko sem prišel do obraza, se me je lotil obup. Mehak, mlad obraz z malo zavihnim nosom, dobrodušnimi sivimi očmi, zaupljivo in dosti otožno gledajočimi izpod povsem okroglih obrvi, je uničil moje sanje. Teh brezizraznih, mehkih potez nikakor nisem mogek preobraziti v oni obraz. Tri ali štiri dni sem se trudil z Ano Iva-novno, dokler je naposled nisem odpustil. Drugega modela ni bilo in odločil sem se za to, česar ne bi bil smel v nobenem slučaju: Sli-
ki ž njim prvikrat pristopiš k no- kati obraz brez modela, na pamet,
*,.od sebe," kakor pravijo umetniki.
vemu platnu, da bi na njem vpo dobil svojo misel. Človek, ki ni umetnik, ne- more čutiti pozablje-nja vsega, kar ga obkrožuje, kadar je duh poglobljen v delo. Da. imel sem talent in morda bi postal odličen portretist.
Glej, na stenah vise — moja platna, štndje in skice, nevdorše-ne, za počete slike. Evo i njo.... — Treba bo poprositi sestrično. da jo odnese v drugo sobo. Ali pa ne; treba jo je obesiti k nogam nad inoje ležišče, da bo gledala neprestano name s svojimi žalostnimi, kazen prorokujočimi očmi. V sinji obleki, beli čepici z veliko trobojno kokardo na strani, z gostimi, valovitimi prameni temnokostanjevih las, padajočimi skozi šive bele čepice, gleda name ko živa. O, Šar-lota, .Šarlota! Ali naj blagoslavljam ali preklinjam oni trenotek, ko mi je padlo na um. tebe slikati ?
Bezsonov je bil vedno proti temu. Ko sem mu prvič povedal svojo namero, je zmajal z rameni in se nezadovoljno nasmehijal.
— Vi ste neumneži, gospodje ruski slikarji — je rekel. — IVJalo imate svojega. Šarlota Cordav! j Kaj vam je do Šarlote? Se li mo-i rete vživeti v oni čas in ono dobo?
Mogoče je imel prav.... A meue
Odločil sem se zaradi tega, ker sem jo videl živo pred seboj. A ko se je začelo delo, so čopiči odleteli v kot. Mesto živega obraza je nastala nekaka shema. Ideji je manjkalo mesa in krvi.
Snel sem platno s stojala, postavil ga v kot, da je bilo na lice obrnjeno proti steni. Neuspeh me je silno porazil. Spominjam se. da sem se celo prijel za lase. Zdelo se mi je. da ni več vredno živeti. Zamisliti si tako divno sliko, o kako je bila lepa v moji fantaziji!, a ne imeti moči, da bi jo naslikal. Vrgel sem se na posteljo in poln boli in obupa sem se trudil, da bi zaspal.
Spominjam se, kako je nekdo pozvonil, ko sem že počel dremati: pismonoša je prinesel pismo od Sonje. Veselila se je tega, da sem zamislil tako veliko in težko delo, in se žalostila obenem, ker je tako težko najti primeren model. ..Ali ne bi mogla jaz. ko dokončam svoje študije? — Počakaj še pol leta, Andrej," — je pisala — „in potem pridem k tebi v Petrograd, pa boš lahko mene naslikal, ako hočeš, deset Sarlot. Seveda.... če je le v meni troha sličnosti z njo, ki sedaj obvladuje tvojo dušo, kakor
•v v //
pises.
Sonja ni prav nič slična Šarloti.
jc ta francoska junakinja tako za- Nikomur ne more zadati ran. Raje
nimala, da sem jo hotel na vsak način slikati. V naravni velikosti sem jo hotel slikati, samo, stoječo pred gledalci, oči uprte pred se; odloČila še je že za svoji čin — prestopek, in to odseva z njenega obličja: roka, ki nosi smrtni udarec, visi sedaj še slaba, nežna, odražajoča se na temno-sinji sukne-ni obleki; čipkasto ogrinjalo, zavezano navzkriž, odkriva nežni vrat, ki se bo že jutri vlekla uo. njem krvava črta.... — Pomnim, kako se njen obraz izklesal v moji duši.... Njeno zgodovino sem pre-čital v neki sentimentalni in mogoče lažnjivi knjigi Lamartinovi; iz lažnjivega patosa brbljavega in na svoj jezik in stil ponosnega Francoza je prav dobro izšla čisto jasna slika dekliee, fanatkinje. Prebral sem o njej vse, kar sem le mogel, pregledal par njenih portretov in se odločil, napraviti njeno sliko.
Prva slika liki prvi ljubezni-obvladuje vso dušo. V sebi sem nosil ta porajajoči se obraz, zamišljal najmanjše podrobnosti in končno prišel do tega, da sem si z zaprtimi očmi jasno predstavljal Šarloto.
A ko sem je slikati v srečnem strahu in veselem vznemirjenju, sem naenkrat naletel na težko in nepričakovano zapreko: modela nisem imel.
jih leči, in to dela naravnost divno.
I mene bi ona ozdravila.... če bi bilo to mogoče.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Mikros kopičita dopisnica.
1' Mesagero'" poroča : Prejeli smo dopisnico, ki jo je s tprostim očesom napisal prof. N. DTTrso, Lepopisec. ki se 'baš mudi v Rimu. Obsega 260 vitetie. 11 tisoč besed, 54.980 črk. Napisana je zgodovina Črne gore, .zaljubljene pesmi, povesti, legende lin pesmi črnogorske. življenje Petrovičev, kraljice Helene, kralja Viktorja Emantib-la IIL. njuna poroka itd. Prtrt. DT'rno je fspefcijalist v mikrosko-pični pisavi. Na neki dri^zi dopisnik.* i je iapisaft zgodovino savoj-skega rodu od začetka do Hum-berta I., na drugi strani, "kjer .ve potna znamka in naslov, pa je napisal trertji spev Dantejevih Yic. Pred DTJnsotn je bilo mogoče napisati na navadni dopamici naj več 3000 besed.
PoSar.
pro
ti slovitemu španskemu romanopiscu sen. Blaseu Ibanezu. Blasco Ibanee je izdal knjigo "Alfonz XIII. raz kri m kan. Vojaški teror na Španskem." V tej knjigi je brezobzirno udaril po španski vadai^ka dinastiji ki je bretz vsakega povoda postavila gt nerala Primo de Rivera, nesposobnega in natdutega častnika, na diktatorsko mesto. Knjigo je prevedel v francoščino Jean L#ouvre. založila pa jo je znana knjigarna Flaimmarion. Kmalu zatem je bila knjiga "prestavljeno v angleščino in je istočasno izšla v Londonu m Newvorku.
Francoski državni pravdinik je takoj po vložitvi tožbe začel preiskavo taiko proti avtorju, kakor proti prevajalcu in založniku in-kriminiranega dela. Francoski tiskovni zakon 'iz 1. 18S1. pravi namreč v svojem 36. lenu sledeče: Javno raizžaljen.ie poglavarjev tujih držav se kaznuje z ječo od treh mesecev do enega leta in z globo od 100 do 3000 frankov ali pa sa^ mo z eno izmed navedenih kazni.
Sodnik je sklical rarapravo na 13. januarja, toda se ni mogla vrniti, ker se je Blaseo Ibanez opravičil. da je bolan.
Vest. da toži apansiko poslaništvo v Parizu pisatelja Rl&sea Iba-neza. je po vsem kulturnem vse tu vzbudila veliko pozornost. O poteku razprave bomo še poročali. Za danes naj navedemo zanimivo interpelacijo francoskega jrt>slan-ea Pavla Laffonta. bivšega državnega podtajnika. na ministrsoke-ga predsednika Herriota v zadevi obtožbe g. Blasea Ibaneza. Ta interpelacija je pomembna posebno zato. ker stoji zanjo francosko javno mnenje, ki se ostro izraža zlasti z otpoaicifj-analneim in nevtralnem časopisju. V interjpelaeiji pra vi Pavel Laffont med drugim; V čast svoje -domovine upam.
da Bla-sco Ibanez ne bo obsojen. Prepričan sean da se v vsej Franciji ne bo našel sodnik, ki bi izrekel makar najmanjšo katzen proti tistemu možu. ki je bil med vojno eden izmed najgoreenejših zagovornikov šparasko-francoskega pri jateljstva, ter tako dal zadoščenje tistim, ki so bili v istem čami naši najhujši nasprotniki. (Miš-Ijon je seveda kralj Alfcvnz XIII. sam in njegova vlada — Op. T~r.) Sploh se mi zdi silno čudno, da je izmed vseh držav 'kjer je izšla mala Ibanezeva knjižica morala biti baš demokratično Francija prva in edina, ki je začela preiskavo radi razžaljen j a veličanstva.*'
Koledar za leto 1925.
Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki, gospodinji.
Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave.
Globok in mnogo odkrivaj oŠ je tudi članek "Svet bodočnosti".
Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči.
Kdaj je človek najinteligentnejši?
Nedavno se je vršila debata o vprašanju, v katerih letih ima človek na j-več.j o inteligenco. Večina strokovnjaikov je odgovorila, da je za pravilno razisodbo treba razločevati ljudi po raznih poklicih. Glasbeniki, slikarji, kiparji so proizvajali svoja najglasovitej-ša. dela. 'ko tso bili še prav mladi. Veliki zumitelji so napravili največja odkritja v tridesetih letih starosti. Ljudje. >ki so delali na principjih parnih strojev in na pripravah vodne sile. so bili izpod let. Izumitelj prvega šivalnega stroja je bil 25 let star. dočim so brezžični telefon iznašli ljudje v ;>0. letu. Ko je Edison izumil prvo električno svetilko je bil isto-»tako 30 let star.
Pisatelji morajo počakati nekoliko dalje, da dosežejo vrhunec ustvaranja. šele okrog 40—45. leti; se povzpne jo do vrhunca.
Industrijalci in trgovci morajo temeljito spoznati svet, zato so najsposobnej ši v dO. do od. letu življenja. Iz istih razlogov dosegajo državniki in diplomatje najboljše uspehe s 60. letom starosti. Potemtakem ni mož nikoli prost ar. da bi ne bil več porab en, ako ni za drugo raibo več, po postane — diplomat.
Vrgla se je pod vlak in ostala nepoškodovana.
Iz Pordenone v Italiji poročajo, da >se je vrgla 17-letna Imisa Pa^ut, potem ko se je skregala -s svojim ljubčkom, pod tovorni vlak s samomorilnim namenom. Strojevodja je dekle prepozno zapazil in tako je šel čez njo ves v.ak. Strojevodja je končno ustavil vlak in mislil, da najde z železniškimi tovariši, tka so bili obveščeni o dogodku, dekličino truplo razmesarjeno. Ali glej, čudo! Koncem vlaka je stala Luisa Pa-sut sicer silno prestrašena in solina. toda popolnoma nepoškodovana. Ležaila je na sredi proge in vlak se je ni dotaknil. Spravili so jo domov.
1 --'	-- . -	.11.1	u	...	Ill	r
Še par podrobnosti o Lederer ju*
Oblasti so zbrale proti Leder er ju in njegovi ženi dosti obtežilnega materijala. Policija je preiskala vse lokale, kamor je Lederer zahajal. Morilec je nevarno zbolel. Njegovo ženo so preoblekli v jetnišnici.
Iz Budimpešte poročajo k aferi Lederer s'edee podrobnosti:
Čiin delj traja preiskava proti Ledererju in njegovi ženi. temveč obremeniteljnega materijala prihaja na dan. Bivši policijski urj>-dnik Julij jZsigmond je ovadil pt. 1'ieiji slučaj umora bogatega tvor-niearja Štefana Voeresa ki je bil pred štirimi leti zverinsko umoi-jen od neke plavolase žene. za katero se tedaj ni moglo dcuznati. kdo je. Ker je morilka govorila nemški ter se opis tuli v ostalem strinja z zunanjostjo Lederer je v o žene je verjetno, da ima umor na vesti nadpomčnikova soproga. Bndimpeštamska policija marljivo nadaljuje preiskavo in se tru-
Težko delo
nc škoiluje nikomur, ki je dobrega zdravja OSTANITE SPOSOBNI s tem. rla masirate svoje miširtr vsjk vt-Cer {Tetino leZfctf. Dobro scf zdrgnite z dobrim starim zanesljivim
in PREPREČIT K Utrujenost. vnete
miiirv, bolečine v hr'itii. Hodite močni
in 7.dravi in
nikdar vam ne bo nobeno delo pretežko. Nobena cfcrbna dnižina ne tnnr* hiti brez ene -ti-klenice. Ni pristen, če nima ANCHOR znamko.
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St. Brooklyn. N. V.
di, da bi zadevo kallikor mogote razčistila. V vseli kavarnah, ka-inor je zahajal Lederer, so bile izvršene preiskave, da se dožene. s !com je nadtporolenik občeval in o je z ljudmi najraje govoril.
Izza požunskih časov še neomo-žene JMuci Sclnvarzove je prišlo na lan dejstvo, da je poznejša Lede-rerjeva žena občevala v Budimpe-'■ti tudi z iietkim dozdevnim generalom. ki ji je. služil za markiranje njenih tajnih namenov. Lederer leži še vedno bolan na škrlatt-i'i. njegovi ženi pa so v zaporu nadeli jetniško obleko. Seveda je ženska sprva protestirala, končim pa se je le morala vdati dn odložili lastno toaleto.
V vodnjaku se ponesrečil.
O tragični smrti Janeza Zalo-karja poročajo:
V Preserju je te dni pri kopanju vodnjaka «iurtno ponesrečil tesar Janez Zalokar iz Mengša. V globočini 12 metrov je z jzramo-zom napolnil veliko železno po-sdo nakar so jo zunaj čakajoči pn žici potegnili navzgor. Ko je bila posoda že blizu vrha. se je utrgala žica in jx>soda z gramozom je Zalokarju padla na glavo. Nesrečni jZalokar je bil takoj mrtev. Ponesrečenec je bil 36 let star. Bil je vesten in štedljiv delavci. Sele pred par leti se je vrnil i/, ruskega vjetništva.
VABILO na
MASKERADNO veselico
, katero priredi Društvo Marije Pomagaj, štv. 121, K. S. K. J.
v soboto, dne 21. februarja, 1925,
v dvorani sv. Jožefa. na 3fi Danube Street, I,ITT LE FALLS N V
Vstopnina sa \safeo maskam kakor tudi za moške
dekleta vstopnine proste. KAZDKLiLO SE P.O TCPI NEKAJ XACRAI) ZA
NAJCRŠE MASKARE. rij-nlno s-fe vabljeni vsi tnkajšni Slovenci in Slovenke da sC udeležite Za flobro po<trež!„, iH> preskrbljeno. Toraj na svideinV v
j«' _•«■.
Žene
NAJLEPŠE IX
£e zabave. <ob-»to zviH~er. dne 1M
februarja
Posebna oonudba našim čltateljem
,Prenovljeni pisalni stroj "OUVBS" $2a
B strefico sra slovenske črke, č, i, i—
• OLIVER1 PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI
Pisat! na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj 1*E-lt vsak pile. Hitrost pisanja dobite « srajo,
KLOVENIC PUBLISHING COMPAHY n Cfortl&ndt «tml	K«w York, W. T.
V poslopju aentpaskega tajniki* J. Peršica je idbimimil požar, in sicer v senu «m hlevu. Zgorelo je «fe)H 300 k viuiaiov sena. Škod* na orodja in zgradbi je tndi ve-: Pravzaprav jih je bilo dovoli/^ifag.	^ ^	^^ f , ,
Nove pošiljatve knjig.
Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah.
Po teh knjigah sme imeli mnogo vprašanj, zalo ae odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, pridno dobimo vaše naročilo.
Ž naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordrom, v znamkah ali gotov	v
sa varovanem pismu na:
ftftS tfftR6DM2 Mirit St., New York
Pvečtfeajte pašno oglase o novih knjigah.
KNJIGARNA "GLAS NARODA" POUČNE KNJIGE:
Kneippov domači zdravnik................... .$1.25
Naša zdravila ...................................59
Sadje v gospodinjstvu........................70
Zbirka domačih zdravil 2 opisom človeškega trupla .75
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani........................6.00
Slovensko nemški besednjak, (Wolf-PIetranik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani . .„.10.00
Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), —
2 trdo vezani knjigi, sknpaj 2226 strani .... 7.00
Jugoslavija, zveski, zemljepisni, Statistični in gospodarski pregled in — Zgodovina SHS>, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....826
Mi. plačamo poštnino.
^SBS&M^^I - i H: '-

G L/AS NARODA, 18. FEB. 1925.
RAST
h* l'
SOMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN.
Spisal Rafael Sabatini. — Za Gl. N. poslovenil O. P.
li)
(Xadal jevan je.)
l"na mu je prinesla 6dejo in blazine. Sam si je naipravil posteljo na tleh. Una sicer ni hotela dopustiti tega. z izjavo, da ne sme človek spati nikjer drugod kot v postelji, a Diek je hitro napravil konec tej njettii iluziji.
—	Ali se nisem skrival zadnjih šest tednov kot divja zver? — jo je vprašal. — Ali nisem bil lahko vesel, da morem spati v jarku 1 Rečem ti da bi sploh ne mogel spati v postelji.
Dala se je pregovorili.
—	Govorila bova jutri. Una. — ji je rekel. — Do takrat ne sme« črjlniti niti one besedice in nikomur. Ali razumeš?
—	Seveda te razumem, moj ubogi Dick.
{Sklonila se je, da ga poljubi, a on je že spal.
Odšla je ter zaklenila vrata za seboj. Ko je vrnila Bridget šop ključev, je manjkalo ključa, ki je vodil v shrambo.
—	Pojdi spat, Bridget. — ji je rekla. — Pozno se bom vrnila domov ter nočem, da bi ča*kala name.
Šesto poglavje. BISERI MISS ARMYTAGE.
t * ■
Ladv O'Moy in Miss Armvtage ?Jta se skupaj odpeljali v Liz bono. Generalni pribočnik, še vedno 'zaposlen; je izjavil, da bo prišel kakih dvajset minut pozneje in kapitan Tremayne je odšel \ svoje privatno stanovanje, da se preobleče.
—	Ali si bolna, Una? — je bil prvi pozdrav Silvijc. ko »ta stali v luci kočijine svetilke. — Bleda si kot strah.
Lady O'Moy je odgovorila na. to. da ima majhen glavobol.
Ko pa sta sedeli v kočiji je Silvija zapazila, da se njecna spremljevalka trese.
—	Draga Una, kaj pa ti je pravzaprav?
Lady O'Moy bi se brez dvoma pričela jokatii, če bi se ne bala. da bodo solze skazile njeno lepoto. Premagala se je Aisled tega z velikanskim naporom.
—Richard me skrbi. — je reikla koneeno. — To me strašno vznemirja.
—	Ubožica — je rekla M»iss Armytagc ter jo objela. — Upati moramo, da se bo vse dobro izteklo.
Ce
ste količkaj spoznali dosedaj značaj Lady O'Moy, ste mo rali tudi priti do prepričanja, da je bila tajnost zanjo breme, kalen, jc mogla nositi njena narava.
Ker se je Dick popolnoma dobro zavedal tega dejstva, jo j< tako odločno in ponovno prosil, da ne sme niti žive duše obvestiti o njegovi navzočnosti.
Na nejasen način se je zavedala, da bi bil v veliki nevarnosti če bi ga naši v skrivališču. Razkritje pa je bila ena stvar in zaupanje druga.
Morala si je izbrati zaupnika. Najprvo jc hotela izbrati Sir Terenca.
Dick pa jo je svanil prav posebno pred njenim možem. Okoliščine so ji sedaj dale na razpolago Miss Armvtage. Silvija pa jc bila
neiZiiiušcna mlada deklica, vsaj po njenem aujienju an kako bi j. mogla zaupati tako skrivnost? Izbrala si je torej srednjo pot, da dobi njeno pomoč.
—	Sanjala sem o različnih stvareh, — je rekla. _ Mogoče je
to nekako znamenje. Ali veruješ v znamenja, Silvija?
—	Včasih, — je odvrnila Silvija hudomušno.
—	Zdelo se mi je, da se Dick skriva, da je begunec in da bo gotovo prišel k meni za pom^č. Mogoče »imam prav, — je dostavila, kot da se boji, da bo povedala preveč. — Celi dan se me je držala ta misel in obupno sesn se vpraševala, kaj bi storila v takem slučaju.
—	Dosti je časa razm/asljati o tem, ko se bo ros zgodilo Una .
—	To dobro vem, — je odvrnila Una. — Zdi pa se mi, da b: bila bolj mirna, če bi našla pravi odgovor na to. Rada bi vedela, na koga naj se obrnem za pomoč, ko bi se to godilo, kajti jaz sama bi si ne znala pomagati. Seveda imam Terenca. a se ga bojim. Spravi.: jc Dicka iz marsikatere zadrege ter je valed tega tako strašno nestrpen z ubogim Diokom. Bojiim se, da ga ne razume in radi tega bi ga nerada profila za pomoč.
~ — je rekla Silvija resno, — jaz bi se ne obrnila na Terenca. On jc zadnji človek, katerego bi prosila pomoči.
—	Tudi ti praviš to! — je vzkliknila Ladv O'Moy.
—	Zakaj ? — jc odvrnila Silvijo ostro. — Kdo drugi je rekel to?
Nastal jc kratek odmor, tekom katerega se je Una tresla kot siba na vodi. Mak) je manjkalo, da se ni izdala. Kako hitra in pretkana je bila Silvija! Ilitro pa se je zopet zavedla.
—	Jaz sama, seveda. To sem si sama mislila. Tukaj je tudi grof Samoval. Obljubil mi je svojo pomoč, če bi se pripetilo kaj takega Zagotovil mi jc, da lahko računam nanj.
—	Jaz bi pa šla preje k Sir Terencu kot k grofu Samovalu. S tam islim. da bi ne šla k grofu Samovalu pod nikakim pogojem. Jaz mu ne zaupam.
—	To si že enkrat rekla. — je odvrnila Lady O'Moy, x
—- in ti si mi odgovorila, da je ta moja izjava poisledica nevednosti in neizkušenosti.
—	Oprosti mi!
—	Ničesar ti nimam oprostiti. Mogoče si imela prav. Zapomni l)a da imštinkt boljše deluje v nevednih in neizkušenih in da je instinkt pogosto boljši vodnik kot pa trezna pamet. Če pa hočeš trezno pamet, jo imam tudi na razpolago. Grof Samoval je intimen prijatelj markija de Minas, ki je še vedno član vlade in ki je poleg Souze najbolj trpki nasprotnik angleške politike na Portugalskem. Kljub temu pa se grof Samoval, (ki je eden največjih posestnikov na severu in ki je mogoče največ trpel vsled te poMtike, predstavlja kot najbolj vnet pristaš te politike.
Ladv O'Moy je poslušala z vedno rastočim presenečenem. Zdelo se ji jc skoro nespodobno da bi tako mlada deklica toliko vedela o politiki, — dočim je bila ona sama, poročena ženska in žena generalnega pribočnika.-popolnoma nevedna.
—	Moj Bog! — je vzkliknila. — Izvanredno sd informirana.
—	Govorila sem s kapitanom Tremayne, — je redila Silvija. — On mi je pojasnil vse to.
~ lo^anreden pogovor za mladega moža z mlado deklico, — je rekla Una. — Terence ni nikdar govoril z menoj o ta&ah stvareh.
Radio=razstava.
Od 16 do 25. Februarja
Na Rarlio-razstavi laliko sami vidite od-Tiosne vrednosti različnih vrst aparatov in izboljšanj. Razstavljeni bodo vsi dobro-znani izdelki Radio sprejemnih aparatov. Izvedeni svetovalci bodo "na Vašo službo", bodisi, da nameravate kupiti aparat, bodici. da lioeete vedeti več o delovanju svojega aparata ali če hočete izvedeli več o novih razvojih.
Radio-razstava bo odprta od 9. dopoldne do zvečer v naši izložbi na Irving Place in Petnajsti cesti. Naši izvedenci in zastopniki družbi bodo "na Vašo službo". Vstopnine ni nobene.
The New York Edison Company
Xa Vašo službo.
Irving Place and Fifteenth Street
8 DNI DO LJUBLJANE!
Preko HAVRE—Pariškega pristanišča z ogromnimi parni ki na olje
F R A N C E — 28. feb. De Grasse — 16. marca
Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo voda za 2. 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
cfreoeH J&ie
19 STATE ST..	NEW YORK
ali lokalni agentje.

Kreftanje parnikov - Shipping News
JU
E. Treval:
Lev
in miš.
(Dalje prihodnjič.)
V vinami Mignon. kjer so šopki krasili mliizo, jc sedela ve-sela družba starejših gospodov. Slavili so petdesetletnico zaslužne?:: reprezentanta visoke finance. Fru na Laaba. vsakdanjega gosta t tej vinarni. (Zahajal je sem. z matematično točnostjo na predjuž-nik ob pol dvanajstih Lz svoje pisarne v soseščini.
Njegova družba je bila zbrana poln ošt evil no. Razen lekarnarja Rozhonja so ibili tu barikir Švest-ka. ravnatelj finanične prokuratn-re Zvonil, lastnik menjalnice Kun štatskv. živahni stavbenik Leck-do in slednjič okrajni predstojnik v pokoju HeVberger.
Vsa so v slavijencu častili svojega glavarja. Laab jih jc res liarl-kriljeval po svoji smeli podjetnosti, po svojih velikopoteznih kombinacijah. Na borzi je bila njegova beseda pravi oraikel. po katerem se je ravnala armada malih špekulantov. Nihče ni pravzaprav vedel. kako veljiko je Laabovo bogastvo. in vsak je bil prepričan, da je neizmerno.
Ker Laab ni ostajal pri svojem predjužniku dalje kot pol ure, so se vsi požurili s čestitkami in na-pitnicami. JedlE in pili so danes na Laabov račun. Leckdo ki je i-mel razen zlalte tudi še poetično že lo, je nazval slavljcnca v visoko-doneči apostrofi leva med ostalo drhaljo, nc izvzemši niti prisotnih.
Slcdiilo je hrupno pritrjevanje, ko je Leckdo končal svoj nagovor zazvoniili so kozarci s šampanjcem.
Slavljenec sc je samo ironično smehljal in kimal s svojo napoleonsko glavo. Potem je sam povzel besedo.
"Prijatelji, opazka o levu nuje spomnila na znano basen o levu in miši."
"Aha!'5 se je vmesil razgreti Švetska. "Katko je lev zašel v mrežo -—"
"In je miš preglodala vozle ter ga osvobodila." je dopolnil Leckdo.
"Pa kaj vlalcite te misli sem?" je ugovarjal Kun štatskv. ki ga je na spominu o miši obšel mraz kot katko tiervoano gospodično.
"Čisto upravičeno." je odgovoril Laab. Imenovali ste me lerva. No, in res, tudi meni se je pripeti-
la slične nezgoda, kakor onemu levu z miško. Seveda moja miš je bila -simbolična tako. kakor sem tudi jaz le simbolični lev."
"To bo neikaj!" se je veselii ravnatelj Zvonil, ki je 'sam rad in dobro pravil anekdote.
"Jubilejna prigodba!" je ktr-cal Švestka.
"Gospodje pustite ga govorV-ti!" je opominjal Leckdo. In obr nivši se k Laabn. je rekel ter po božno zavijal oči: "Oči vseh opo-j a v at e. o gospod !T'
"Na, dobro! Kakor vetste. go> spodje. hodim v Prago iz svoje vile na Zikovu peš: to pa zato. da se izpreliodlim. V Karlovi ulici, pr "Bolgarju" je stal leta 1919., ko se je pripetila moja prigodba. vsak dan eoioročen berač, ki se je izdajal za vojnega invalida, a \ resnici ni bdi. Dajal sem mu miloščino. a ne toliko iz usmiiljenja. kajti možek je bil precej mlad in sposoben za delo. kakor zato, ker me je njegovo glasno zahvaljeva-nje zabavalo. Moj berač je tfil rojen govornik in svojo zahvalo je imel očiviidno stopnjevano po višini milodarov, Idi jih je dobival. Jaz .sem mu dal vsakokrat krono in njegova zahvala je bila prima primissima. Takole se glasila: Tisočkratna hvala naj sprem Ija vsak korak milostnega gospoda sto let dolgo! In meni naj bi bilo dano. da bi mogel povrniti! Klanjam se.
Možak je imel glas kakor zvon in ljudje so postajali te-r se smejali z menoj. Najbolj me je zafbava-ia obljuba pomračila. Domišljavi možak sem si mislil, in fantazijo Ima! V kaikšen prevrat neki upa, ki bo njega obogatil, mene pa pripravil na beraško palico? Tako hitro se mesnda na vrti niti zloglasno kolo tisode. da ibi bili današnji bogataši jutri že berači in obratne.
In glej. -zgodilo se je nekaj, česar se nisem nadejal, in moj berač je odnesel palmo zmage.
Ali se spominjate, prijatelji, na boljševiški puč leta 1919.. ko so bile oplenjene trgovine na Žiško-vti ?
Sel sem. nič sluteč, srvojo običajno pot zarana v banko.- Kakor da <?o padli z jasnega, so me obkolili ljudje ter me začeli Zmerjati.
"Poglejte nažrtega buržuja!' so kričali ter me Obdajali v vedno ožjem krogu, ki sem se zaman tru dil, da bi ga prodrl.
"Iz našega potu mu je nara stel trebuh in iz naših žuljev je ta le zlata verižica. Ta mora imeti hiš in denarja, prokletli navijalcc revnih ljudi. Tepite ga! Obesite ga. verižnika !*T
Priznam, da nisem bil vesel takih ljubeznivosti. In stražnika na daleč in 3Lroko nikjer. Skušal sem pomiriti drhal, ki je sikala vame«. Najbolj so divjale ženske. Merile so mi z noht o vi naravnost v oči.
"Ampak prijateljčki — motite se — jaz sem prijatelij delavcem."
"Laže!" je kriknlil umazan fan-talin ter mahnil čez glave ostalih s palico po ineni. Toliko da sem odbil udarce nad glavo s svojim dežnikom. Seveda dežnik sc je prelomil. Moja situacija je postala prav kočljiva. Od samega hrupa je bilo moje proteste in razlage vedno manj -slišati.
Kar zaičujem znani, rezki glas.
"Ljudje, sodrugi, počakajte! Kaj delate."'
"Jirka!" je zaklieal nekdo fn krog okoli mene se je razširjal.
Jirka, moj berač se je prerival k meni.
"Saj to je vendar sodmg Ka-ienka". je lagal, ne da bi trenil z očesom. "Kačenka v Vinogradov. Dober socijalist. Gre okoli Rajskega dvora v svojo bajto. So Irug Kačenka. verjemite mi! Naš Človek! Sa j ga vendar poznate s shodov v Strašnicah. na Stvanici, v Bezovki!"
Taiko je šel jetzik mojemu pro-kuratorju. da je vsakega kar om-račil. In z največjo predrznostjo je proslavljal moje izmišljene izpade proti buroaztiji. pri pesnil mi je celo deset dni zapora zaradi boljševiške propagande.
Sila njegovih laiži je bila tako velika, da drhal hiipoma ni več vedela mojega okroglega trebuha in moje zlate verižice, ampak se y razhajala s pošti jivim: Sodmig Kačenka ! Naš človek! Pustite ga! In večina je bila pripravljena, da pretfipc neke protestirajoče, ki so me morda osebno poznali.
Toda Jirka. moj berač, me ni o pustil. Prijel me je pod pazduho ter me spremil po ulici.
"Spremim vas, sod rug. M1J1&. vas tu ne pozna in kakšen gobec bi se zopet lahko zmotil!"
"Zivio! Živio!" so naju sedaj ljudje pozdravljali in ženske so začele celo koketirati.
"Živio!" je odzdravljal Jirka. Za oglom sean mu dal za njegovo zgovornost stotak!"
"In potem se vam ni nič vee zgodilo?" da Ičlovek ne eme nikogar podcenjevati. Ne ve, kdaj bo koga, naj še tako revnega, potreboval. In to je moja histerija o levu in miši."
KLOBASE
fakc kot si jih raore srce požoletl. Te klobase so sedaj boljše kot še kc-daj prej, so prava delikatesa, katerim ni para. čim več jih pojeste, tem l»olj se valil dopadajo. vsaj tako trdijo in mi pišejo moji tisočeri odjemalci križem Amerike.
Cena 35e funt. Pošljem od 5 funtov naprej. Poštnina plačana ako je denar poslan z naročnino. Po C. O. D. ali poštnem povzetju pa vsak sam plača poštnino. Pišite iu pošljite naročilo na: —
JOSEPH LESKOVA&
• p- 2
$10 — 14th STREET RACINE, WIS.
M. februarja:
Martha Washington. Trat; Stuttgart, Cherbourg in Bremao.
S5. februarja:
La Savole, Harra.
28. febrt-arja:
Leviathan, Cherbourg; Franca. Havre; Berengaria, Cherbourg.
5. marca:
Clevland, Boulogne in Hamburg: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg.
7. marca:
Olympic. Cherbourg; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen; Conte Verde. Genoa.
10. marca:
Bremen. Bremen; America, Cherbourg in Bremen.
12. marca
Pittsburgh Cherbourg in Antwerp; "Westphalia. Hamburg.
14» marca:
Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; George Washincton, Cherbourg in Bremen; New Amsterdam Boulogne in Rotterdam.
16. marca:
De Grasse, Havre.
18.	marca:
Orduna, Cherbourg in Hamburg.
19.	marca:
Albert Ballin, Boulogne In Hamburg.
21. marca:
Leviathan. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; France. Havre; Conte Rosso Genoa.	•
24.	marca:
Pres. Wilson. Trst.
25.	marca}	.
Berengaria. Cherbourg.
26.	marca:
Thuringia, Hamburg. 28. marca:
Olympic. Cherbourg; Paris. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen: Reliance. Cherbourg In Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne.
31. marca:
Stuttgart, Cherbourg in Bremen.
1.	aprila:
Maoiretania. Cherbourg.
2.	parila:
Deutschland Boulogne in Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascania. Cher-
bourg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen.
7.	aprila:
Resolute. Cherbourg in Hamburg; Republic, Cherbourg in Bremen.
8.	aprila:
Aquitania, Cherbourg; La Savoie. Havre.
9.	aprila:
Zeeland, Cherbourg in Antwerp: Mt-. Clay, Hamburg.
11. aprila:
Majestic Cherbourg; Leviathan. Cherbourg; Volendam. Boulogne in Rotterdam; Conte Verde. Genoa.
14.	aprila:
Martha Washnigton, Trst.
15.	aprila:
Berengaria, Cherbourg; De Grasse. Havre; America, Cherbourg in Bremen.	_
16.	aprila:
Cleveland. Boulcsne In Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg in Antvcrp;
Columbus Cherbourg in Bremen.
18. aciia:	___
Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington, Cherbourg In Bremen; Orbita, Cherbourg.
21.	aprila:
Belgenland, Cherbourg in Antwerp.
22.	aprila:
Mauretania, Cherbourg; Suffren, Havre.
25. aprila:
Paris, Havre: Homeric. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen.
28.	aprila:
Lapland Cherbourg In Antwerp: Luetzow. Bremen.
29.	aprila:
Aquitania. Cherbourg.
30.	parila:
Ohio, Cherbourg In Hamburg: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg.
2. maja:
Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg.
16. maja:
Paris. Havre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank.
V JUGOSLAVIJO
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razrsdu oo Zagreba od
$198. do $210. .
V Beograd in nazaj —
$198.50 do $210.50 Veliki parniki za vas,—
vključno Majestic "največji p^rnik na svetu". Olympic. Homeric, Belgenland, Lapland, Pittsburgh, Zeeland, &;innakalu1a itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter s<> vrn^t.'* v Združeno države z ameridtcim vladnim dovoljenjem. Vprašajte poob la/1 ne_ j: gen te ali
WHITE STAB LIHE RED STAB LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
Slovensko Amer. Koledar za leto 1925
amo že skoro razprodali V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zaloga. Cena s poštnino VTed
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. 7. C.
Iščem .svojega soseda FRANK KLEMENCA. dama iz Postojne. št. 41 na Notranjskem. Svoj ččiis je bival na 300 Cole Ave., Akron, Ohio, a sedaj pa lie vem kje se nahaja. Za'to prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležen. Če pa slučajno sam čita ta ogla-s, ga prodam, da se mi oglasi na naslov: Frank Mele, 724 Chestnut St., Yohnstown, Pa.
(2x 17,IS)
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —•
MALI OGLASI v "01a s Naroda"
Pozor čitatelji.
Kako se potuje v stari ifl nazaj v
Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na taneno poučen o potnih listih, prt ljagi in drugih strareh.
Pojasnila, ki vam jih Eamorem< dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v ILL razredu.
Glasom nove naselniške postave
ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1£>24, zamorejo tudi nedr^avljani dobiti dovoljenje ostati v domovin t eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniSki komisar v Washington, D. C. Prognjo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi * New Torku pred odpetovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejše odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor želi dobiti sorodnika al svojca iz Btarega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripugčenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa eamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. Sta riši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost r kvoti. Pišite s pojasnila.
Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Opozorite trgovce in o-| brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glaa Naroda". 8 tem boste vstregli vsem«
Uprava "Glas Naroda
B
;
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA % 4 GLAS NARODA' NAJVEČJI * SLOVENSKI- DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAV An.
his mas rt rs vocc
UK'. M.WW.No »lOCLlOtfei-^o.tTO*
Prave glasne VICTfeOLE od $3230 do $300.00. Slovenske, hrvatske, nem ške Victor plošče, kakor tudi najboljše Slovenske, nemške, hrvatske in ameriške PIANO ROLE od 60c do $1.00 dobite vedno pri
IVAN P A J K
21 Main Street. Conemaugh. Pa.
Pišite nam po cenike.