gospodarske, obrtniške
narodne
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold.;
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ćetrt leta 1 gold. 30 kr.
V
Ljubljani v sredo 28. februarija 1872.
O b s e g : Oklic o brezplačni pođelitvi panjev iz državne podpore kranjskim ljudskim učiteljem in manj premožnim Čbelorej
cem kmetiškega stanů, bovo drevje in pa seme pravega ruskega lanu.
Oklic, kako se bode letos po deželi dalo državne podpore seme svilnih
črvičev
svojemu pobratimu, venske Matice 15. februarija 1872.
Ogenj v gozdu. (Konec.) Kaj je prestopno leto? in kako se je to stvarilo?

mur-
Potopisni listi slovenskega učitelja Poročilo o VII. občnem zboru slo*
Dopisi.
Novićar.
Gospodarske stvari
Učitelji ljudskih šol kranjskih, ki šolsko
mladež podučujejo v sviloreji (židoreji), dobijo
i
Oklic
o brezplačni pođelitvi panjev iz državne podpore kranjskim ljudskim učiteljem in manj premožnim čbelorej cem kmetiškega stanů.
ali
4
unče
po
Iz denarne
odpore
y
ktero je c. kr. ministerstvo
kmetijstva dalo družbi kmetijski za povzdigo kranj-skega čbelarstva, se bosta od vsacega onih dveh panjev,
ktera je dotična komisija novembra meseca 1. 1. za našo Čbelerejo za najbolja spoznala, po en panj podařil takim učitelj em kranjskih ljudskih Šol čbelorej o pečajo in jo v soli učijo.
y4 kartóna in pa nekoliko murb zastonj.
Pravi (izvirao) Rigaj ski lan se prodaja mernik gold.
Kdor tedaj tega ali unega kaj želi, naj se kmalu, zadnji čas pa ao konca s u š c a meseca ali s pismom ali z besedo oglasi v pisarnici družbe kmetijske v Ljubljani (nad Bregom v Salendrovih ulicah).
Centralni odbor c. k. družbe kmetijske
v Ljubljani 25. svečana 1872.

kteri
se s
Ogenj
gozdu.
Ako bi se pa učiteljev ne oglasilo dosti, bosta se dala po dva taka panj ova tudi manj premožnim čbelo-rejcem kmetom.
Učitelji, ki dobodo panjova, pa dobodo vrh tega
VJ x li v xi x y xxx vi v/ m v/ vi. j^/ \)	Jl	^ v*. v/ y jl ix v w i
še za vsak panj po dva goldinarja denarne podpore
Sredst
« •
y
(Konec)
kterih je treba se poslužiti, da se
ognji ne napravijo, m se
1
dalj
ne razprostiraj
so
da si kupijo čbel

te
gold, dobijo le po tem

y
ko
delé
Da se po gozdnem vodstvu naredbe vpeljajo; da se gozdi s presekami v manje oddelke raz
?
so se izpričali, da so panjova res z rojema oskrbeli.
To se daje na znanje s tem pristavkom, da se uči-
da se tišti, ki požigalca dobi, dobro plača; da gozdni čuvaji pri suhem vremenu marlj
telji na deželi, ki želijo dobiti panjev in denarne na- gozdev obiskujejo in ljudi svaré
grade, obrnejo do 20. sušca t. 1. na podpisani centralni odbor s pismom, ktero mora potrjeno biti od okrajnega Šolskega sveta in od županstva dotičnega kraja o tem, da so res čbelorej ci in učeniki čbelarstva v šoli.
e vendar ogenj nastane, poslužimo se teh pripo
močkov za odvrnitev
ze
dosti
Ogenj v posameznih votlih drevesih ustaviti
K m e t j e čbelorej ci
y
ki
so manj přemožní m
želé
y
luknjo
kjer je ogenj v dřevo přišel
;
J*
s saro
panjova dobiti, če jih bode kaj ostalo po razdelitvi med Ce ima dřevo od zgorej luknje, se
učitelje, pa morajo v svoji pismeni prošnji izkazati koliko panjev da navadno^ špogajo
čbelarstvom
zamašiti. Ogenj koj vgasne, in dřevo je še dolgo dobro.
ne pogasi, če spodnjo
y
po
luknjo
zamašimo.
V tem primerljeji moramo tako
m kako dolgo se s
že
pečajo. To pismo morata potrditi go-
drevo posekati, luknje potem zamašiti ali pa z vodo politi,
spod fajmošter m župan
Centralni odbor c. k. družbe kmetijske
v Ljubljani 20. svečana 1872.
da se ogenj zaduŠi.
Ce nastane ogenj v listji, mahu ali vresji
y
mo-
ramo ga z zeleními vejami o tepati
da
Populimo
v^iuiiilui r vg ami u jjciu y kjlcjl	j)o^£lslh30«
3 korake široko ves mah, odstranimo listje
blizo ognja in ne bode se mogel dalje razp ros tirati.
Okli
1.JLJJL\J OUOCUUVí vaoi , UX VttlJC , Oglarje IJU V OV/ UlU^O
ki jih moramo v naglem sklicati s plat zvoná ali
in vse
druge
9
kako se bode letos po deželi dalo iz državne podpore seme svilnih črvičev, murbovo drevje in pa seme pravega ruskega lanú.
PokliČimo sosedne vaši, drvarje ljudi,
s hitrimi ljudmí, da přidej o na pomoč s sekirami, lopa-
tami in grabljami. Do tega pa ogenj otepajmo in mah odpravljajmo, da se ne bode razširjal.
y
Ko
listje pri-
dejo ljudje, postavimo jih v vrsto; eni naj otepljejo, Seme svilnih (židnih) črvičev rumenih drugi plaze delajo. Ko je plaz korak širok, se že ogenj
Friulskih in pa seme pravih Japaneških se bode dalo za tretji del cene, po kteri je družba kme- lajmo pa, kar eni svetujejo rova okoli pogorišča.
ne razprostira, more se pa še širokeji narediti.
Ne de-Delo
tijska ga kupila
y
to je
eno unčo Friulskega ali pa en trpi predolgo in naglo narejeni plazi so ravno tako
kartón Japaneškega po 2 gold. 75 kr.
Tudi murbe mnogovrstne velikosti se bodo dale
za tretjino cene.
zdatni.
Samo tistikrat se mora rov narediti, če zemlja
gon diti.
y
kar
se v
ivai OU Y krajlh y UjUl JU UKjLX	OVUUWJ i-LUV/lU Al^v
Tak ogenj se pa tudi ne razširja naglo, zato se
kjer je zemlja šotna, more zgo-
68
lahko rovi naredé, ce smo popřej s plazi ogenj ustav- Bil je eden med njimi šolski ravnatelj iz Ce ti nj a ter
ljali "	•	.....................
da ne more naglo pres topiti krajev, kjer ima nadzornik vseh crnogorskih učilnic; on jegovoril dobro
biti.^	tudi nemški. Drugi izmed njih je bil že v Petrogradu.
3. Ce se je ogenj jel drevesnih vrhov prijemati in Plemenite črte njegovega obraza razodevale so moža
tudi ondi dalje razširjati, mora se razun popřed našte- odliČnega stanů. Pravili so nam med drugim tega tudi gledati	- - —	—
da
so
da
iCca tUUl gicuatl , VAC* OU íi^jUK
seko in sicer toliko od ognja
WWi J	W * ^ UV 4WWUU	VVAllVUV^MÍ UUC«UU*	X J.U» T til OV 11ULU JLUV^U Vii UglLU j U.CV OVJ
se zgoraj ustavi. Naredimo pre- prišli iz Kotora po parniku v Trst in da popotujejo
?
časa, predno ogenj
do
da moramo do tistega
nas
pride, koncati.
Vsa drevesa
skoz in skoz na državne stroške; vozili so se tudi po
• .	<	a	a	a «	^	«	«	m	^ -	_	^l .	^
■ P . . ■
železnici v vagonih 2. reda in povsod kazali
y
da
rno-
pa, ki jih posekamo, moraj o v ogenj pasti. Gozdar pri gora materijalno nikakor ne zanemarja učiteljev svojih.
taki nesreći ne sme sam gasiti, ampak skrbeti za to da se'potrebne pomočí dobé in naredé, da ogenj pogasé.
Pri ognji je taka vročina in se tako kadi, da lju-
v naši neprilično omikani Avstriji? Stavil sem tù
en vprasaj , zakaj tudi ne?
pa naceckati jih bi bil smel deset.
In
Niso
ravnokar odsvetovali očimi uči-
dém ni mogoče na 100 korakov se ognju približati. Da teljstva svetlemu vladarju, naj nikar ne potrdi postave, se takim ognjem težko zapreka naredi, je res, vendar ktero je kranjski deželni zbor nasvetoval v prid stra-
imajo te pripomočke:
VeČ sto, v hudi sili tisoč korakov od ognja
y
stavimo na strani, kamor se
^ XWICWWY ^U VgLJJC*, po- ov/rvi
ogenj razširja, vrsto ljudi, Al dosti o tem!
mah, travo
dajočih učenikov? Pa kaj se brigajo dobro plačani visoki gospodje na Dunaji za lačne učitelje — trpine !
itd.

da veliki
ogenj
j
more, to imenujemo „
m ti naj požigajo do teh krajev pride, dalje ne ogenj".
Mali ogenj, če ga dosti ljudi opravlja, je tc korišten, da se ondi vselej veliki ogenj ustavi, če je
ki mali
Naj omenim še neke druge osobe
na ktero sem bil po naključji zadel na Zidanem mostu. Postavni gospod v dolgi rujavi meniški hali spreha-
tako
jal se je po železniční lopi gori in doli
čakaj e
na
odhod Danajskega vlaka. In zdajci spoznam v njem nekdanjega součenca iz prve latinske šole, sedaj samo-
za palico na široko požgano bilo, predno je veliki ogenj stanskega prednika v K. Prijateljsko se pozdraviva.
hv^^i rv	vm ^	n Ir a if afi an/ln a n a nořflr^arvn a	ttXi n au a aki m %% a
do tje přišel. To delo imenujemo „nasprotni ogenj
lati
?
ki je
sam v
stanu, veliki požar
ustaviti.
ki
ima
kožo
Znano je pa, da se ves les spridi,
zato moramo take oddelke, ki so bile iz mlade
Kako res čudno se razkropijo bivši součenci po raznih stanovih ter razidejo se na vse vetrove sveta. Golo na-ključje nektere zopet združi čez leta in leta.
osmoj eno,
Naj tu še omenim to
j
da ,,Zidani most" nosi
Šilo vine, tikoma zemlje posekati, da potem iz korenin imé opravičeno, kajti zidani most ne prestavi tù
svoje
tirú
in robov poženejo. Kjer se pa to ne more ramo po umetni setvi ali sadbi gozd zarediti.
zgoditi, mo-
železnice Čez Savino, temuč tudi staro cesto, ki pride od Celja doli, ter pelje naprej proti Loki, Sevnici itd.
Ne bodimo pa prenagli pri boru in hrastu ali dru- Blagi prijatel Slovencev, slavnoznani nadvojvoda Ivan,
gem starejem drevji. Takim osmojenje, če se je ogenj
ki
Je
tudi
našim
»
Novicam" pomagal na dan pod ta-
naglo razširjal, ne škoduje in pogostoma tako drevje danjim velikim policistom Sedelnickim, gotovo je za te natornemupomlajenjupomaga. Ce je koža od spodaj kraje veliko storil, kajti hvaležna Stajarska postavila gori do biline sežgana, tudi stareje drevje drugo leto mu je ob kraji starega zidanega mosta iz rude vHti
odmrje; potem pa druzega ne kaže, kakor sežgani les,
posebno,
kip
nad kterim se vzdiguje kapelici enaka lopa.
Ca-
če je šilo vina posekati, hitro iz gozda odpra- kaje na odhod hrvaŠkega vlaka smo memogredé tudi lubadni kukec ne pomnoži. Poiščimo pa mi učitelji obstopili mično lopico, ter navdušeno pozdravili kip nepozabljivega prijatla naših slovenskih pokrajin.
Ko nas po dolgem postanku na Zidanem mostu
več
viti, da se
še vendar, če je sočna koža zbog ognja rumena postala.
Ce je to, vsa
koža še bela, tedaj se ne prenaglimo, ker smemo
da drevje ne bode poginilo.
drevesa gotovo poginejo. Ce je pa sočna
up at i,
v
ze
zopet v vozove potaknejo, bilo se je napolnilo vagonov s samim učiteljstvom. Med gromovitim petjem narodnih slovenskih melodij se hlapon spusti v tek proti
Potopisni listi
slovenskega učitelja svojemu pobratimu
doljnim krajem.	,	u«m jv> ^ \j n.a,u a,, uílkš
so prijazne Rateče, ki stoj i j o kaj prijetno pod strmo goro unkraj Save na kranjski strani. Stara grajska razvalina nad trgom memopotujočim pomenljivo kliče:
Prvo
kar se nam je pokazalo
bile
II.
pismo
lični Tavčarjevi gostilnici v Ljubljani
dragi
vse mine
prijatelj! bival sem v duhu, ko sem se pošlo vil v
Kmalu naprej od Rateč se nad obrežjem Save ponosno vzdiga lepa grajščina Novidvor dobro-znanega ekonoma pl. Gutmansthal-a. Koj zatem smo se pismu od Tebe. Pospremljaj me zdaj blagovoljno dalje, peljali memo prijazne štajarske Loke. In tako je šio o pribrlizga „lukamatija" od Trsta, pripelje nam še ven in ven naprej; člověk ni vedel, ali bi bil pregle-
doval prijetno štajarsko stran, po kteri smo se vozili, Čvrste sobrate iz daljne Crnogore. Opravljeni v krasni ali pa mi kavni kranjski svet unkraj Save z nj ego vimi le-narodski opravi, z hanžarom in samokresi za pasom, bili pimi cerkvamí, gradovi
^vy	„»VtUtMUJfVJjt«	V/v*	r y r V, .J V,	—
nekoliko tovaršev-učiteljev; med le-temi celó tudi
so
možaki pri izstopu iz vagonov predmet občega ob-
vasmi
itd.
kmalu zavozimo v
čudovanja; obnašali so se pa tudi res tako ponosito
i uli i. ucijvvami^ ciauyvij vaouii nu. ^ i\luai u. îj a> v u u i jjll\j ▼
olodvor Sevniški. Tukaj smo dobili zopet nekoliko
znancev
eni so nas
• v 1 •
IUUJL 1UO IttJW I^VUVOll/V/^ ^uail^ Y 4) Ulii OKJ uao priSll 1U UU^Ul»YiU J ±£J^VJ V CUL Jim
da se je bilo kar čuditi. — Kmalu pozvoni zvonec se s konecletnimi preskušnjami, da ne morejo z nami, na odhod in vsem nam učiteljem zbranim v enem va- drugi pa so veselili obrazov skorakali gonu pretekel je čas v živahnih razgovorih tako hitro, Vbrano petje pozdravilo je glas kondukterjeve troben-
pozdravit, izgo var jaje
nam v vozove.
da zdajci smo bili na postaji Zidanega mosta.
Na-
tice
ki je velela: „naprej!" Tudi Sevnica — kaj pri-
djal sem se najti tukaj mnogo znancev in sobratov iz jazen trg z novo bizantinsko cerkvijo, nadvladana od Stirskega, — a zmotil sem se. Pravilo se je sicer po- ponosnega grada nad trgom — morala je imeti o času prej o velikem številu štirskih učenikov, ki hočejo po- železnocestnega štavljenja svoje očime, sicer bili bi ko-
r	J	T	-	^^ «VlikJiVilX	i» V » ,	***	f ~	^VlUUilVVVU^lW^U, ^ VI« , * J	»V «.VjV w v* ^^ >	---------
potvati v Zagreb; al za obljubljeni broj videlo se mi lodvor malo bliže trgu primaknili. Gotovo so morali
■î-îVk i A "irrtA v\*inw\n 1 a	ÎS 6	°	1 *	wa rvv^íVk Ir-wniiVi	k*i>* in/lnî lrnlrî	iî nlr n-wîî (í wi AAiA^ni vm Arrî A	a O o 1 f A_
jih je vse premalo.
jajl± jv y ot» t/iiiuii;« xi KD Yem, jo 11 piiiax	jju vjínii xwi aj íu	uiti tauaj ivarvi ^uax\aiji ui^uuiii i
potovanju kak nasprotni veter ali kaj !	Vrli črnogor-	liko skrbelo za prid njihovih žepov
i • v • j 1 • • v v • y • #1	• • • 1 • x" « i	rri •	i	i
ski učitelji, cuvsi
Je
pihal po onih kraj ih biti tadaj kaki
fiakarji
mogočni možje, da se je to-
naš
žali
mi
pa
se ve
da
jezik, so se
nam prijazni pribli smo jako prijazno odzaravili njihov pozdrav; prav lahko smo se razumeli v jeziku.
In tako Ti za danes „na zdravje!" kličem.
Zvěsti Tvoj
Josip L. Železodolski
69
Znanstvene stvari.
Kaj
prestopno leto? in kako se
stvarilo?
Iz L. na Goriškem je
došlo „Novicam" sledeče
11
vprasanj e :
Povějte mi drage „Novice", ker „Pratika" letošnje leto imenuje prestopno leto in ravno ta mesec (svečan), ki zdaj teče, ima 29 dni, tedaj en dan več kot lani, zakaj to in od kod to, da vsak svečan nima 28
prebrisane glave in srčen vojščak, je 47 let pred Kri"
stusovim rojstvom pra tik o zboljšal in popravil, ker je dva meseca brez imena med listopadom in grudnom v pratiko postavil; eden teh mesecev je imel 34, drugi
pa 33 dni, in tako je tisto leto 14 mesecev dolgo bilo in spet po solnčnem vravnano. Da bi se pa sčasoma navadno leto od solnčnega spet ne ločilo, je Ju lij Cesar ukazal, vsako četrto leto med 23. in 24
sve
7
da
čanom en dan v pratiko vložiti ali vmes djati
tako vsako četrto leto 366 dni imelo namesti 365
tako leto imenujemo pre s top
dni? Ko sem jez v ljudsko šolo hodil, so nam le nem-
pravl j
in
ščino vbij ali v glavo
i
namesti da bi nas bili v mater- J
pratika imenovala, so se tudi
zbolj
pratike
Te od Julij
je po njem kristij
7
JO
in
po
Jul
Ev
nem jeziku podućevali v takih in druzih enakih rečéh,
ki jih tudi kmet vedeti mora, da ne ostane božji volek
ropi do leta 1585. po Kristusovem rojstvu posluževali
(Ko
prihodnjič.)
vse svoje zíve
dni".
Radi damo na to vprašanje odgovor in to tem več, ker utegne še dokaj druzih naših rojakov biti, ki so v istih okoliščinah v nekdanjih ljudskih šolah hlače trgali.
Ko je Bog svet vstvaril, vstvaril je tudi čas, «i takrat človeštvo ni vedelo za to, kaj je leto, kaj pol
Porocilo
o VII. obcnem zboru slovenske Matice
III.
15. februarija 1872.
(Dalje.)
O pisateljih oziroma knjigah.
leta
i
kaj
mesec
i
kaj teden itd. Kmalu pa so ljudstva
Čutila potrebo, čas đeliti v krajše in dalje dobe.
pomoc za to je nevednim ljudém bila luna
SO viu.cn, uč* je je cuivitti ic cu ftiajcij, iuaj ^/ui , zjuaj uuoiu , ui uiugici vocga ouičtvu
cela krogla. Te premene lunine so kmalu zapazili in delà objavim slavnému zboru:
viděli, da je je enkrat
en
k raj e c
, pri zdaj pol
Prva
kteri zdaj
Rodoljubni pisatelji so tudi to leto bili jako marljivi, kajti nakupičili so toliko slovstvenega blagá, da društvena blagajnica z novci, kolikor jih je smela potrošiti, ni mogla vsega spraviti na svetio. Naj njihova
prvo je bilo, da po luni (mesecu) vpeljali so dobo od 29 in 30 dni. Al kmalu so potem razvideli, da ponav-ljajoči se letni časi so še bolj pripravni, razvr s ti ti čas in opravila kmetijstva, lova itd., kakor pa premeni lune.
Gosp. Janez Zaječ, gimnaz. profesor v Novem městu, je prevodil Schoedlerjevo mineralogijo in
geognozijo; tiskane je 10V2 pôle
dele in obsega 32 '/2 pôle
Tako je postala delitev časa v leta, ki se niso ravnala po luni, ampak po soin eu. Vendar je prejšnja delitev časa na m e s e c e se tako vkořenila in se za delitev časa beljaka in Ant. Kosa"
Letopis" za 1871. leto, ki je razdeljen na tri
so
^^ IH.	ISÍJ	y OU piSall
del: Poro čaj o či tajnik „životopis Mat. De
v kra j se dobe tako potrebna skazala
7
da
;
mogli lahko odstraniti, in tako so
Je
niso
po solnčnem teku do-
delovanji z imenikoma"
potem
77
poročilo o odborovém
TTJJ1	'
II. del: znanstvene razprave: J. Parapat „o tur
ločeno leto razdelili v krajše dobe po luninem teku. ških bojih v XV. in XVI. veku; Davorin Trstenjak Al kmalu so spet zapazili, da leto ni imelo enako šte- „raziskavanja na polji staroslověnské z^odovine in my
yj}0	1 ')	i-»-» nonnn tt	"kili	. r n___~ ~	___ A__1 __lii ^ -HL
i
priliko

12 luninih mesecev. Prisiljeni so bili thologije"; L. Gorenec „ciganije v Angleškej
0	i f	i #	i	y	j	a y m	m	fl	v j 1	i •	i	i •
tedaj razširjati in s ti s no va ti letne čase, ter tù m
Maks Samec
i
Dr.
črtica o vplivu podnebja na človeški
i^ncij	±xx OI/XOIXV/ » cvi/x v	vaov , v^x iu íju.	uarnc^ „v^i	V jJU V U ^UUliCU
tam popravljati, dokler ni bila zmešnjava velika in se organizem in razvitje njegovih bolezni"
m
potreba pokazala, siloma spet prememb vpeljati.
Te zgodo vinske crtice se nam je potrebno zdelo kaj iz ruske zgodovine.
1ÍJV1XI AU j. d/J f AU IV J b 11JL Kt \J L\j áLÁ 1. JL A - 111 J y
tralno analizo"; Andrejčkov Jože —í Gomiljšak
spek
71
ne
omeniti, predno prestopimo
stavljeno „Novicam". ska stoletna
na odgovor
O
vprašanja, ki je
II. del: lepoznanske spise: L. Gorenec
Ada
naša
rAAAâW AiW W O	^/AMIWtVlJjMIJ A^A J VV	JLX« V^VA • 1	V^llCillUJULU	• UI	\J A V JU ^	^XJLUCI
Odgovor jasen nam daje sloven- mante"; A. Jeglič „pisma o vedah in umetnijah";
pratika tako le :
Leto v splošnem pomenu je neki daljši odloček ki okrog pride, rekel bi, okrog leti
A. Podgorjanski „Pesni" ; Luijiza Pesjak-ova
časa
menda ravno zato, ker leti, leto pravi
m se mu Vsako leto, če
zvezdica"
in
milj šak
li
M ač eh a
„pesni" ;
Andrejčkov Jože
in pastorka"; dr. E. H. Costa
HiVllUCi JL CA Y U \J JL*CLL\Jy J^^X X^sLJLy i v l v |J1 Cl V !•	▼ OCVXV V7 IVj LVJ y	yy YJ1KJ IIV/^X CAtLl J VJ OlU V CIIOB
dni in noČí štejemo, pride v I2mesecih ali v 52 tednih do konec 1871. leta".
•	"1	it	1	i	#	^t	\ m »	/N •	i
m enem dnevu, ali v 365 dneh okrog, in se navadno
bibliografijo slovensko od meseca novembra 1870. leta
Mat. Cigale je preskrbel imenje za III. snopiô imenuje. Solnce pa potřebuje nekoliko več časa slovenskega atlanta (Afrika, Avstralija in evropska Ru
leto
kot 365 dni, da svoj ték po naši dozdevi dopolni, prav
sija)
i
kterega konec tega meseca dovrší Ferd. Kôke
za prav pa ga le zemlja potřebuje, da okrog solnea na Dunaji. Gosp. Cigale je dalje pričel sloveniti imenje
pride, in ta Čas znaša 3b5 dni,
trenkov ali sekund.
5 ur, 48 minut in 48 za IV. snopič.
(Vsaka ura ima 60 minut, minuta
pa GO trenkov ali sekund.) Solnčno leto je tedaj
Omenjeni dve knjigi, ki obsezate 43 tiskanih pôl
ur, 48 minut in 48 trenkov dalj še
leto
xxxxnKA li Ai_L uvuivuv uaijoc, kakor je navadno	? jvi jm u^j
in ta razloček med navadnim in solnčnim letom slovenskega atlanta
in se ravno razpošiljate
polarni
7
s
71
Koseskijevimi deli" s 43
i
ki jih udje že imajo v rokah, in III. snopié
v 4 letih znaša 23 ur, 15 minut in VA trenkov
skoraj en cel dan, v 8 letih še enkrat toliko,
, te daj
v 400
7
ki
se
marcija t.
razpošlje konec meseca
dá
za
to so roji, ki jih Matica svojim udom
tega se razvidi, da
letih 96 dni, 21 ur in 20 minut. Iz
se navadno leto toliko dalj od solnčnega odmikuje, kolikor več let preteče. Iz tega vzroka bi se lahko zgo-
kazalo, ko bi po solneu še zimo imeli.
stvo
u
7
da bi po več preteklih letih v pratiki
v
ze
poletje
dobami.
1871.
Iv. Tu šek je poslovenil Pokornijevo „rastlin-
s 350 podobami. Fr. Erjavec pa
Pokornijevo „živalstvo"
s
po
Obé te knjigi namenjeni za naše srednje sole in s
Ta razlocek med navadnim in solnčnim letom svojimi prezalimi podobami gotovo
v v
vsec
so že stari spoznali
i
toraj
poslužili, navadno leto po solnčnem vravnati. Julij
Cezar	~~~
vsem društve-
so se mnozih pripomočkov nikom, se v Pragi pridno tiskajo ter se dovršite do
f -IX ** » t* v. XX \J IV vv/ jl/v/ O U i U V/ U V Ul v X cx v iicfctx. uiAixj konca meseca marcija t. ,
viši zapovedovalec v Rimu, učen mož in zeló III. snopičem atlanta vřed.

in koj potem razpošijete s
10
Ker se te dve knjigi že rabite v kranjskih srednjih šolah, zato se je poskrbelo, da učenci v roke dobé nj une posamesne natisnjene pole.
Stroški za obé te knjigi bodo znašali okoli 4000 gld.
Posledica teh visokih stroškov pa bode ta, da Matica za 1872. leto ne bode mogla nič druzega dati na svetio, ako jej ne dojde mnogo zaostalih letnih dones-kov ali ako jej ne pristopi mnogo novih udov.
Pri vsem tem je odbor vendar narocil IV. snopič
10
11
12.
slovenskega atlanta s tremi zemljevidi (Nemčijo, _L tCvllj \J	U.VL LUCO 1111IV U. V -U U S ili ,
in evropsko Turčijo), ker se mu neobhodnje potrebno	13. slavni nadsodniji graški za vjetnike v slovenskih zdi, da se kmalu dopolni atlant. To pa je bilo mogoče, deželah
da se je poprijel gosp. Ferd. Koke jeve ponudbe, vsled	14. čitalnici v Ribnici.
I ta lij o
slovenskih dežel, ako se deželni ali okrajni šolski sveti oglasé za-njo;
okraj nima učiteljskima knjižnicama v Kozjem in Brežicah ;
katoliško - političnemu društvu v Globokem pri Brežicah
ubogim realnim učencem v Ljubljani in revnim
gimnazijalnim dijakom v Kranji;
prečastitemu škofu F. Paškalu Vuičiču, apostol.
namestniku v Bosni
>
?
ktere se imenovani snopič sicer dovrši 1872. leta
a
Kokeju plača še le 1873. leta.
Kje pa ostane poročilo in imenik za 1872.
ju Matica po pravilih ima podati svojim društvenikom? se je v okviru oběsila v Matične sobe.
^r «»a	a	a	mm	1	m.	«	m
ki
Matica se je s svojimi knjigami in zemljovidi vdeležila izložbe prve obče hrvatske učiteljske skupščine ter je od centralnega odbora přejela „priznanico", ktera
je

Letopis" za znanstvene in zabavne spise?
Temu vprašanju bodi kratki odgovor ta-le: Odbor bode skušal tudi to spraviti na dan, ker se za trdno nadja, da Matični blagajnici dojde mnogo zao-
(Dalje prihodnjič.)
stale letnine in da pristopi mnogo novih udov
>
kakor
Je
bilo
kaj ti
že mimogredé omenjeno, mnogo e še ro-doljubov, kterih pogreša letošnji imenik. —
Odbor bi rad še kaj več storil; on bi za 1872. 1.
rad na svetio spravil IV. snopič Schoedlerjeve knjige,
Dopisi.
Ćubar na Hryaškem 20. svečana. AOL.
H ral ci
7)
V
ze
Novic"
spodariti hoče votli nemškutar, isto tako kod nas
vedó, da kakor pri vas na Slovenskem go-
če
da ie tako ,,na-
za
kteri
mu
Je
Tušek že izročil dovršen rokopis ; rad bi dovršil „Slovenski Stajer", kterega imata iziti še dva snopiča, ako mu dojdejo dotični rokopisi; rad bi družbenikom vstregel s kterim snopićem Stanko Vra-zove zapuščine,^ktero v red deva gosp. dr. Gr. Krek.
ne še huje, oholi magjaron. Čudno je, robe svet" in da v Cislajtaniji kakor v Translajtaniji ni nikogar, ki bi predrugačil, kar je narobe na svetu. Naj vam v dokaz tega tudi to povem, da v Čubru letos o pustu nismo imeli nobene narodne veselice dolj ubi,
mi
ro-
UC*l VU.UV» V UOLillUt; J Uil , i'J
nismo tedaj nič znali od pusta. Maškarali so
Tudi Majciger - Sumanovega „narodopisa slovanskega
Odbor je sprejel
na-
nam je v rokopisu došel I. oddelek.
Iv. Tuškovo ponudbo
o človeških delin.
;
češ
)
da Matici
spiše
knjig
se samo magjaronski činovniki in njihovi prijatli vdani magjaronskega duha. Od naše županije Řičke pozvani smo bili vsi občinski sudci, od vsake občine
en
zastopnik, od
Vse to dovolj jasno priča marljivost naših pisateljev, kteri so Matici v preteklem letu pomagali, da se je popela na isto stopinjo, da ima rokopisov na izbiro.
naroda voljen. Pri skupščini govorilo se je mnogo; no, vendar up amo, da ne bodo zastonj naše besede.
Gorici 23. febr.
x+y.
jl mgr*.*.

med znance in prijatle na kmete
IV. Delovanje odbora in poverjenikov.
poprašavajo, je: £aj je Kaj novega v mestuV in res kdor ktero město pozná, mika ga vse, kar se tam godi
i	V	V	t	V	•	llV	-1	1
Kedar gré meščan
po čemur ga
LA AJCVUVy J_l«i XVULAVj , prVO , JJV7 V
je: kaj je kaj novega v mestu?
In
7 7
Po VI. občnem zboru je odbor imel pet skupščin, tem več, če gre za vprasanja, kakoršna dandanes svet
m sicer:
XIX«
decembra 1870.
bruarija 1871. 1. ;
31. avgusta 1871.
XXI. 31.
i
9. fe- pretresaj O, -ne* v jjj. aoauj JV ici m uuuujm uumctv »t; lUZi-
XXII. odeva v najskrajniših kotih držav in dežel, v kterih so
za vprašanja, kterih odbojni učinek se raž-
in
XXIII.
maja
1871.
novembra 1871.
?
na dnevnem redu.
štev.
Novic" sem razložil
ročilu
Ker so odborové obravnave obširno popisane v po- kaj in kako se je godilo pred novim letom sè sve-
topisemskimi podobami v tukajšnjih mestnih ljudskih
ktero
je privezano „Letopisu", zato mislim
da
mi ni treba obširnejše govoriti o njih.
šolah. Danes naj povem nekaj druzega oni dogodbi
Vendar pa ne bode odveč, omeniti nekterih stvari,	sorodnega, kar se je pripetilo po novem letu. Prve dni
in sicer naslednjih:	tekočega leta so imele opraviti nova voditeljica in uči-
V djansko zvezo književne vzájemnosti je Matica	teljice mestne dekliške šole v postavi zapovedano pri-
stopila s „slovansko Matico", ki se je vstanovila v	se go vpričo mestnega župana, kot prvosednika mestno-
Pilznu.	-	okrajnega šolskega svèta. Potem ko je bil nek uradnik
Odbor je gotovo društvenikom ustregel s tem,	postavno formulo prebral in so jo učiteljice za njim
daje tudi preteklo leto mnogim knjižnicam, društvom porekale, pristavile ste dve izmed njih po besedah: in učencem podařil nekoliko matičnih knjig
m sicer
Tako mi Bog pomagaj", še te-le besede: „salvo i
idrijskim nedelj skim učencem
diritti de 11 a Chiesa" (to je.....pa da ostanejo
Vendiji" , slovstvenemu društvu jugo slo vanskih obvarovane cerkvi njene pravice). Gospod župan je te
dve učiteljici precej oštro zavrnil in podučil in na zadnje
tehnikov Gradcu
Prečastitemu mil. škofu Ignaciju Mraku in ve- ste molčé prisego podpisale, kakor vse druge. To je iz-lezaslužnemu misijonarju Fr. Pireu za Slovence
v severni Ameriki bivajoče; političnemu društvu „Napreju
vedel „Isonzo" in zdajci raztrobil,
ker
se mu je
zdelo
7
u
V
marij i na
Sta-
da je voda na njegov mlin. V eni naslednjih sej mestnega starešinstva je nekdo župana zarad te zadeve in-
terpeliral in župan jo je pojasnil. Al nekteri niso bili
zadovoljni z njegovim pojasnilom in so in to iz dveh vzrokov, kakor se kaže.
naprei
rili
Hoteli
so po
jarskem;
národni bukvarnici v Idriji; šolski bukvarnici na Planino v ipavski dolini bralnemu društvu v Mali nedelji;
knjižnicam kranjskih ljudskih šol 200 odtiskov kom prisegle in pa župana v zadrego zaplesti kr\jjge
knjiga hoče po primeri darovati tudi šolam druzih Sosebno pa jim je šio menda za to, ali je ukazal uči
t
zvedeti, kdo je bil učiteljici nastavil, da ste s pridrž
češ
da
Štirje letni časi" s sklepom, da se ista
ni bilo vse tako, kakor je on v mestnem zboru povedal
71
teljicama, formulo brez pridržba ponoviti. Ne vem, kakor nas zgodo vi na uči, tolikanj prestati imeli, posebno po kterih potih je prišlo do tega, da je bila naročena ob časih turških napadov. Nočem danes naštevati po
trebšcin naših
naj
preiskava o tej stvari mestno-okrajnému šolskemu nadzorniku. Potem ko se je reč na podlagi vseh zadevnih in od sveta ločenim krajem krvavo potrebni žel
omenim le to, da o našim zapuščenim
spisov pri kompetentni oblasti obravnala, došlo je žu- še danes ni sledu ne tird
Po končanih zadnjih
vo-
panu povelje, naj omenjeni učiteljici še enkrat v pri- litvah smo drug proti drugemu. tako priljud
S€gO vzame. XII .^ooj. o^ ui AU!, »A/ OW1II/1 - «vcwxw. VCM» jv,	ivyiuu. mr	ovy uui ^
slišim. Brani se, pravijo, ker ima prisego vsled tega, přetekli pust v čitalnici,naši. Hvala vsem
Al
župan se
brani
to storiti
kakor
da je
postali,
selje. Temu živ dokaz so bili prijazni shodi
ki
so nam
da ste učiteljici postavno formulo podpisali in vsled
grenke
ure
Y VilCIilUlVl ilCiOl*	X.JL t < 4 LGv y Oulll j JVL OU 1 I (1* I 11
vljenja vsaj za kratke ure zabiti dali in
vseh poznejih pojasnil, ki se iz uradnih spisov poda- še posebno gospej in gospodični Kapeletovi in pa go
jajo, za postavno in veljavno, to je, v smislu onih uči- spodoma Švajgerju in Endliherj teljic storjeno; brani se pa brž ko ne tudi zarad tega, ker Čuti, da je sulica prav za prav proti njemu obr-
Letošnj
pred
njena. On misli toraj poslati to zadevo ministerstvu na razsodbo. Radovedni smo, kako se štrena konecno razmota. — To je tedaj zopet en prizorček iz naših domaćih mizerij. Da ni brez principielne važnosti, je očitno. — Kaj pa imajo sicer še mestni starešine z žu-
pustne zabave so pa tudi korist imele, da so me kraso tice naše poprosile, naj jim dramatičaih knjig oskrbim, ker hočejo z gledališkimi igrami na oder stopiti
Njih
blagi namen je stradaj o čim bratom in sestricam na pomoč prihiteti. Jaz sem radosten obij ubil to storiti, ako
se bo
dalo
Ker je namen velike hvale vreden, bom
panom ?
odgovor temu vprašanju bi moral spisati
jaz m vsi, kteri so mojega mnenja, na delo stopili Konecno, da med ne bo brez pei
y
naj
še to
povem,
oelo knjigo; ker pa knjige pisati nočem, naj stisnem da so med mestnim zastopstvom jako velike zmešnjave vse, kar imam reci, v tale stavek. Naš župan pl. Cla- Na domači narodni strani jih stoji 10, na nasprotni pa ricini (bivši c. k. okrožno-sodnijski svetovalec) je skoz in skoz poštenjak; postal je župan po sili okolnosti
j
slovenskega in nemskega jezika v govoru, in pisavi
)
nezmožni, ki pa so lj ubij
c.
okraj nega glavarstva
vsled borbe med strankami v starešinstvu, kterih vodi- Zavoljo pisarnice, ktero je odbor od župana Stoniča iz telji niso mogli doseći večine glasov za županstvo ; imajo strašno nepripravne sobe v pripravno sobo Majerle-tovo
ga za poloklerikalca. je skoraj, da bi bil težavnim okolnostim kos.
tem je vse rečeno; nemogoce
•	11	it	1	TT V
Več
prenesti sklenil, so se silovite reči
preiskave vpeljale, kterih je zdaj konec
godile, celó kazenske
SI
c.
kr
o homatijah v našem mestnem starešinstvu in městu o sodnija je razsodbo tako drugi priliki.
le po razvila, da
ni hudodelstva
Rojanu. (Citalnica naša) napravi v spomin slav- imajo po polit
prestopka našla na nobeni strani. Pritožbe, ktere se
nega Simona Jenka „besedo" v nedeljo 10. marca. vladi in deloma pri Dramatični odsek bo predstavljal igro „Bob iz Kranja" —~ — -----
poti rešiti, so deloma pri visoki c.
deželnem odboru; kako bodo
resene
še ne vemo
Vljudno se vabijo vsi častiti udje, neudje, povabljeni s gosp. Maj eri listki in po udih vpeljani plaćaj o vstopnino
premožnejši
mož
tukaj
Pomilovanja res vreden je naš
, pošten in naj
drugi svetovalec,
on
bil, čujte! po dveh žandarjih
Iz Postojue 23. sveč. (Hranilnica notranj ska ; Želez- na ukaz c. k. poglavarstva tukaj šnj ega od gosposkine nica v naši jami.) Přetekli pondeljek, to je, 19. svečana, uradnije čez veliki trg v svojo hišo peljan, kakih tisoč
vsak na eni strani
strměli
korakov dalec, on v
je za Notranjsko pomenljivi dan. Zbralo se je namreč omenjeni dan v Postojni mnogo rodoljubov iz Notranj- komisar Merk in strežaji za njimi
sredi, žandarj
skega
Ljudj
>
so
in tudi iz druzih krajev v posvetovanje za na- Okoli Majerletove hiše bilo je ljudstva brezbroj
ravo hranilnice za Notranjsko v Postojni. Pa tudi je tudi gl ogovorile so se poglavitne reči v tej zadevi,
m zago-
freie
era
t«
Tribuci primandral
vsaj
si še
huj
precartana „neue
tovilo se je potrebno posebno poroštvo; izvolil se je turške se šteje gotovo še ta vrh tega tudi odsek z nalogo, naj pravila vredi
kakor turška pravica! Med
dogodba, da
si
»iu	tuui uuocx\ u uaiugu , U.cvj j^a c* y axcu vxt-ctx, po i\.jj ll^cai ujtcžotlic Uićt^OJ LliUO , ±V IC
odobrenju njihovem privoljenje od vlade za napravo gerju in Kolešu izrocena bila
kljuca mestne blagajnice, ktera sta odbornikoma
župan
s
silo
hranilnice preskrbi in potem skliče občni zbor, da ustanovi zastop, ravnateljstvo in vse drugo, kar je zadaljno
za narod
voj il
vei-
ključ
ima
prvi
svetovalec, maj hen človeček pa velik germa
srečo
nizator na
v
hrvaški mej
ovemu
Crnomlja 25
sveč
ravnanje potrebno. Bog daj naš neizrekljivo koristnemu početju!*)
sebna pomenljivost preteklega pondeljka je pa začetek poslopij izdelovanja železnice v postojnski jami. Ona bo so nesrečne vžigalice. Nihče
Virant
(Telegram vNovicaml(.)
--------------VUIUUIIJU	«YV^V,. ^	.J	,
Druga po- Doblicah je danes popoldne pogorelo 11 hiš, mnogo
živeža za ljudi in živino.
Skoda velika; krivi
polaj šala pot premožnejšim obiskovalcem slovečih pod- že tako hudo, zdaj bode zemeljskih tukajšnih votlin. Se vé da s hlaponi se ne
zavarovan ; siromaštvo
v
se
huj
Je
bo po jami vozilo, ampak z ročnimi pripravnimi voziči
Župan
Krskega 24. sveč. („Tagblatt"
naš
milodarna beseda.)
,,pijana
muhaa
ljubljanskem
Tag-
kajti iz hlapona kipeči dim bi kmalu vkadil sprelepe blattu" štev. 43. amo čitali dopis „Jungfernsprung bei kapnike, ki kinčajo podzemeljski tukajšnji svet, kteri vabi le-sem mnogo občudovalcev iz bližnjih in daljnih
vicam
kraj ev
del jek v zmirom večem š te vilu od leta do leta.
da! celó iz tujih držav, posebno binkošni pon- Feder"
m „Slov. Narodu" z
Že-
leznica podzemeljska pri vabi nam pa gotovo še več gostov, ki novcev prinese našemu kraju.
Gurkfeld". Dopisnik pita mene kakor dopisnika „No
besedami „ungeschlachte unbefáhigter Original - Correspondent")
šabloni Tagblattovski
Tagblattovega" korespondenta
} »
enacimi naslovi, po
>
m z
Treba le, da
našim
bralcem popišem
t
sami bodo potem lahko sodili pezo njihovih besed Crnomelj 24. sveč. — Tem bolj si nasprotna stranka Taw člověk, namesti da bi sedel v pisarni, sedí raji v na nas pritiskati prizadeva, tem bolj se izbujamo iz mno- krčmi in to že zeló navadno od poldesete ure zjutraj goletnega spanja. Sosed se sosedu bliža in prijatelstvo se do poznega večera; tu vince srka po maslicah, pa se vtemeljuje, pripoznavši, da samo v edinosti in slogi je tudi hudega žganja ne boji, čeravno ga je menda že
napredek mogoč, posebno
v našem kraji, kjer se še nobene straní celó nič storilo ni. akoravno
od
;
so nasi
kraji
večkrat na tla vrgel in ga pogostoma tako omami
;
v
ze v
j utro
v
.da
jih navadnih LukuliČnih besedí ,,das ist
ko maj izreka, navečer pa	„
Cast in hvala rodoljubom, ki so to jako važno stvar najde. Gostilničarju in drugim je ta „pijanamuha" tudi
v svoje roke vzeli in bodo tako veliki dobro tniki Notranj cem ! v íinančnem obziru prava nadloga. Ta člověk je tudi
*
Gute, Gute"
veči „stadi"
Vred
veliko pripomogel v to, da se je tukaj prijaznost kalila,
72
a zdaj so že skoraj vsi spoznali, da je poštene ljudi le maljskem, Novomeškem, Krškem in Litijskem okraji je za orodje hotela imeti svojih umazanih namenov. In ta deželni odbor dovolil 2000 gold, iz deželnega zaklada Člověk, kteremu žganje včasih ves vid vzame
V civ j Atcitjuuu ^gaiiju » vaoiu y	tavi. v^aui^ ^ je tiuii, * i« liaui^u, uo oc	ku	llclřN UU1 Zillčt ILI SćlLieZe
da podpisi za grof Hohenwartovo zaupnico, ki jih je za seme. (V seji 27. dne je odbor vsled toplega vladneg tukajšnja narodna stranka nabirala, so bili večidel le popisa velike
trdil
v ta namen, da se za to podporo nakupi žita in sadežev
podkrižani ; to spet je le pijana
laž
y
kaj ti najbolj
revščine v prizadetih krajih, ki blizo
obraženi možje tukajšnjega okraja, vedoč, zakaj podpi-
Sejo, SO JO jj v vij.'iociu« i^aijv/ vr^iva ta uotua^ vit» og iu.xv«j ^uiu. , i^uaj oivujjaj uaiuvai I'jvw gUiU<j> l (j
bode podpisov za direktne volitve naglo dobilo na nem glavarstvu v Litiji za 1872. 1. sklenj
podpisali. Dalje Čveká ta oseba, da se tukaj
tretjini kranjske dežele obsegajo, zanašaj deželni zbor odobri milosrčnost odborovo, pridal
se na to, da
v
se
gold
tedaj skupaj daroval 4000 gold
Po
c.
kupe ; duh.
Resnica
zopet je to osebo v številkah prevari! vinski zarad oskrbovanja gnanj
.Ie
to
?
da je tukajšnji župan poslal
Litij
m
Zatičini, in
2000 o kraj -
pogodbe
s hrano na štacijah
zarad vožnje gnanjcev iz Litijske
pisov reč
nabirat; nekteri, inislé,
srenjskega strežaja v vojaški monduri in s sabljo pod- štacije so se potrdile, zarad vožnje gnanjcev iz Zatiške
da gré za kako občinsko štacije pa se je sklenilo, da ima občina skrbeti za pri-
prego proti povračilu za leto 1872. odločene postavne
Podobčini Palčje se je dovolila volitev
so podpisali ;
kdo izmed njih vé
i uv^ y ou ^uu^ioan J ai x\uu 1zj uitu i jj i u y v/ y
r e k t n e volitve, tega ne bom tukaj preiskaval
so
7
kaj
ampak
dina
pripreznme
našega župana le stavim interpelacijo to: Občinski man- novih gospodarjev s soseskinim premoženjem
Poro
dat je
V
ze
pred
letoma dotekel
7
kdaj
se
bo
da
vam po- čilo o posvetovanji zarad prenaredbe občinsk
se nas
ki je bilo 24. dne t. m., prinesó prihodnj
ljubilo nove volitve razpisati? Ali hoćete, veČ pri deželnem odboru o vaši svojeglavnosti pritoži? Pevsko društvo bode 17. dne prihodnjega meseca za posvèt gospoda vladna sveto valca Kot h-a in viteza
t
Novice", danes povemo le to, da vlada je poslala v ta
stradaj oce na Dolenskem in Notranjskem „besedo*
c
Hoffe
napravilo s petjem
in tombolo; natančneje vam odbor. Sobe za ta večer društvu nrenušČata stosd. Gre-
V^OV^UU	IX U 1 1 1/ 1 II <» J j^u
poroča dežele prišli c. kr
po deželnem odboru povablj
gorič in sopruga njegova brez plačila. Hvala njima za
spodj
okraj
gi
pa so iz
župani
vitez Garibold
Gl obočnik in go
len. Levičnik. Vavken in K
?
Lang


7
to prijaznost!
Ljubljane.
Mes t j a n.
(Naznanilo
»
cem priobčile zaupnico šemu ministru, ktero je na povod
Novice" so nedavno svojim bral- naznanili, da se je
grofu Hohenwarth-u, biv-
oklicu od 19. dne t. m. smo v Ljubljani ustanovil „odbor za
u
tukajšnjega načelnika
77
Slavije
u
podporo stradaj očih" v ta namen, da bi tem vspeš Jan. Lad. Crny-a, neje milosrčne darove nabiral po vsem Slovenskem za
ojake. Dotekli so nam v
ppdpisal skoro da ves naše v revščini zdihaj
narod slovenski. Na prošnjo g. Crny-a je g. dr. Costa malo dneh obilni darovi od vseh strani in še
jîh je
to zaupnico poslal gospodu grofu v Sovodnje (Gmunden) bilo pričakovati. Al c. kr. deželna vlada, kterej smo v gornji Avstriji, kjer zdaj biva. Grof Hohenwarth, 19. dne t. m. pismeno oznanili svoj namen, je z dop
1	1 • v •	••	1	•	• 1	1	\ I	.	V . « fl A	11	^ •	*
zahvalivši se v prijaznem dopisu spomenico, je dr. Costi
rny-u za milo mu som od 22. dne t. m
vis. ukaz od 14. sept
;
poslal pismo na mnogo stran
št 18
13 9
leta
y
odboru s
ozivom na
velevažno. Mislé, da ne žalimo ozirnosti proti grofu delovanje v gori omenjenem
smis
Hohenwarth-u
iiviicunaiui-u, naznanjamo to pismo vsem onim, rvi w u u u i ^udujuu, uobavm »vuje j^u maj za podpisali zaupnico, živo prepričani, da jih bode jako će to delovanje. SrČno se zahvaljujemo vsem bla
ki so
Je
dbor prisilj
ta vit
povedala vsako
Po tem ukazu je ko maj za-
razveselilo. Tako-le se glasi v slovenski prestavi:
„Blagorodni Gospod! Vrnivši se v Savodnje, kjer me delj časa ni bilo, prejel sem Vaše čestito pismo od 30. preteklega meseca, in ž njim poslano zaupnico
godušnim darovateljem za nam poslane darove
ktere
smo izročili deželnemu odboru kranjskemu: vse rodo
liube
pa prosimo, naj se po tem
s
adé zadržati
da
sak
odnem slučaj
i ne
po svojih močéh prihiti na po-so me počastili Slovenci kranjski in sosednjih moč svojim revnim rojakom, kteri zeló potřebujejo
dežel. Ze osebne razmere, v kterih sem s Kranjsko de-
želo
po
rodu
zdatne podpo
in
«•ta l^r . : •
mesto
, tej zaupnici daj ej o odlično mnogimi dokazi priznanja, ki so mi došli iz različnih dežel cesarstva; a vendar še ceno tega glasila mnogo povikšuje to, da so se, kakor mi objavlja
Dr
Ljubljani 26. svečana. 1872
Bleiweis, predsednik
Dr
Vaše
Iz tega naznanila
idij
naši
Vošnjak
tajnik
bra lei, da „domo
ljubi obraćaj o, vlada pa obrne". Odbor za podpo
pismo, te zaupnice s svojimi podpisi Čisto prostovoljno siromakov naših komaj roj
vdeležili tisoči iz vseh stanov teh dežel. Ker ste Vi, grob položiti — pok blagorodni gospod, bili tako prijazni , da ste prevzeli
y
moral se
kmalu
v
■ ? ■ ■ mjm m ■ ■
zato dovolite tudi meni, da
časov
iz časov absolutizma
trud poslati mi to zaupnico, Vas nadležujem s prošnjo, da blagovolite posrednik biti dobe ne smela bi več
previđen člověk vé, da ta postava izvira še
postavnim predpisom. Al vsak
iz Bachovih
imeti
tudi
moji
zahvali, kteri
morem pristaviti
še to
zago-
tovilo, da načelom, která sem zastopal s svojimi tovarši v ministerstvu, vedno zvest ostanem, in da trdne nade
verci" v e država, ki
, in misli, da postava te
, ko nam „ustavo-
mer zagotovljajo, da Avstrija je „svobodna"
t
je nima para, s hripavimi gl
77
Freiheit wie in Oesterreich
Zares „frajost"
kriČajoČi
da
se
pričakujem nedaljnega trenutka, ko se zopet in popol- Bog usmili, če se še z društvo siromakov usmiiiti ne noma pokaže ničnost domišljenih vspehov, ki se morda sme! — „Novice" pa so že sto in stokrát za pogorelce dosežejo s centralizujočo silo, in na dan pride splošno
m
drug
spoznanje one resnice, da Avstrija more svojo staro-
si zopet
v l^t
reveže brez prepovedi nabirale darov , m
tako
v/ a jm. aa j v/	jl -jl	jl v> p^ a. a i v v-/ y	\jl tu	x ii ▼ k
davno moč in veličestvo doseći
s tem
da
vic* * uu JLUVVI iu »tliLCOlVU UUOCU 1C O ICIU , Vld» OX ZiUjJCt naj ,, i-t \J v JLV-C4JLXJ. jJUOl
ustanovi slogo med svojimi samostojnimi deli in dalje gam oddati ne vedó
tudi zdaj obrnejo do dobrotnikov naših s topio prošnjo, Novicam" pošljejo darov prav obilo, ako jih dru-
zida na svojih starozgodovinskih podlagah. Ponavljaje
7
blagorodni gospod, svojo zahvalo za Vaše poro- realke vé : koliko obrtniških učencev ob nedeljah ob
Vam
čilo izreka posebno svoje spoštovanje
Vam udani
Karol grof Hohenwarth Sovodnjah (Gmunden-u) 24. febr. 1872. (Iz seje deželnega odbora 23. febr.) stradaj očih na Dolenskem
(VpraŠanje.) Ali gosp. vodj
c.
kr
više naše
skuje nauk o kemiji, in obkoré gosp. prof. Perger pri
r.
u
haj
učit jih?
zimskeg
(Preskusnja babic v tukaj šnji
tečaj

ki je slovenski, je bila 26. in 27
po preteku
in
Notranjsk em
in sicer v Postojnskem, Planinskem, Kočevskem
;
Crno-
njic, da
dne Kra"
Stajarka in i Istrijanka. Kazale so skoraj vse, so se dobro izurile v babiški umetnosti, in tudi letos
podporo t. m. Podvrglo se je tej preskušnji 14 učenk

«pet je bilo očitao, da je napredek v slovenskem tečaj i bolj ši memo nemškega. Izpraše valci so bili vodja
( Vábilo udom IcatoliŠlce družbe na Kranjskem.)
nedeljo 10. sušca ob
zvečer bode v sobah kato-
te učilnice c. kr. vladni svetovalec dr. vitez Andriolli, liske in katoliško-politiške družbe v Ljubljani večerno
kr. profesor učilnice dr. Valenta in pa dr. Karol Bleiweis.
vedrilo s tombolo ter z zbirko „za stradaj oče na Do-lenskem in Notranjskem. Odbor zatega del upa, da se
(Slovenska razreda tukajŠnje gimnazije in realke) bodo častiti družniki s svojimi družinami obilo vde-v prvi polovici letošnjega šolskega leta sta se veliko ležili te milodarne veselice; ob enem pa tudi prosi tište
bolja skazala kakor n e m š k a ; tega zanikati tudi nemški dobrotnike , ki bi morebiti blagovolili kake dobitke učitelji ne morejo
za tombolo v ta namen darovati, da bi se dobilo več
(Deželni Šolski svet) je v poslednji seji onih čistega zneska, naj bi take
reči
;
4000 gold., ki jih je v podporo kranjskim učiteljskim pripravnikom in pripravnicam odločila vlada
razdelil tako, da je 34 pripravnikom dal po 50 do 100 gold., 22 pripravnicam pa po 50 gold. — Pritožbo
katoliškega društva.
poslali predsedniku
. imenik darovatelj ev za stradaj oce na Notranjskem in Dolenskem.
mestnega odbora zoper sklep deželnega šolskega	Gospa Franciška Šupevec 20 gld., gospodje: Ivan
sveta, ki ga sili napraviti letos si pošteno šolsko po- Junkar, civilni inženir na Reki 10 gld., Janez Parapat
slopje, pisano skozi in skozi v „Tagblattovskem
duhu
y
je šolski svèt sklenil dobro razjasněno poslati mi- Janez
v Podbrezji
gid.
7
nisterstvu nauka.
Orešek, c. k.
Drag. Ravnikar v Gradcu 5 gld. gimn. profesor 10 gld., Anton Ho-
čevar, kaplan v Dobrnči pri Trebnem
gld.
in
mer-
V	/	JL	W
(Čudna ministerská imenovanja!) V Litijo ima nika ajde, Janez Boheim, kaplan v Laškem trgugld.
za c. kr. začasnega okrajnega glavarja priti iz
C elj a
Anton Žuža, dekan v Laškem trgu 5 gld., Miha Šumar
7
i
tišti glasoviti Schonwetter, ki je unidan vradni slo- «.«^«.n x	^uui,	* 6
venski dopis iz Ljubljane poslal v Zagreb prestavljat! Petrič, učitelj v Planini 1 gld., prof. Kandrnal
kaplan
gid.
Andrej Elsbaher, trgovec
gid.
7
M. gld.
Veseli se ga Kranja! Vi Celjani! pa se veselite onega Kuralt 1 gld., Jože Kušar v Ljubljani 6 mernikov fižola, glasovitega g. Franca, ki iz Dalmacije pride k vam! F. P. iz Remške fare pri Gorici 1 gld., M. V. iz Rem-
^	* XIV^U	JU X Li JLJL	y xvx Xí-í X-/ tVlJLU	J V J^/A	^ * ^	•	— w	•	w
In naš c. k. okrajni komisar g. Ar con, dozdaj v službi ške fare pri Gorici
^^■■^■■■■■■(■^■■■■■■■■^■H	gold.l
pri tukajšnem c. kr. deželnem predsedstvu, izvrsten okrajni sodnik v Sovodnjah uradnik, kteremu so razmere naše dežele dobro znane v Ljubljani 25 gld.
France Hrašovec
PIP^IBBIPH
in slovenskega jezika zmožen kakor málokdo, on mora za okraj nega glavarja „vandrati" v neznano mu Dal-
dr.
gld. Str bene
7
n.
kr.
7
Valentin Krisper
gid.
Fljaui luxj giU« ^ VIJL • u • UU UUUV/ t/	y MUOUC% T
fajmošter v Ljubljani 10 gld., dr. Pogačar, stolni
Gustav
7
macij 0
i
precartana nova êrat
(Eden in dvajseta predstava dram, društva) v deželnem gledališči bo v soboto 2. marca. Predstavljala
Kosti
prošt v Ljubljani 10 gld., France Vidic, kaplan v Kanali 1 gld. 50 kr., baron Anton Zois 200 gld., dr. Valenta 10 gld., skupaj 332 gld. 50 kr., in z vštetimi 165
gold. 1. imenika skupaj 497 gld. 50 kr.
se bode prvikrat historiena resna igra v 3 dejanjih
Ljubljani 27.
sveč.
1872.
Edvard na Skotskem", poslovenil J. Bavdek. Ker
bodo
Dr. Jan. Bleiw
v
ce
je letos velika noc jako zgodaj in ni gotovo, meseca aprila po veliki noci še slovenske predstave, se je nadjati, da bodo predstave meseca marca vsaj še
Ivan Vil h
7
denarničar
bivši predsednik.
Dr. J. Vošnjak, tajnik
dobro obiskane.
(Dramatično društvo) sme Raimundovega
77
Za-
(Pobirki iz časnikov.) Dopisnik iz Zagreba v 20. listu „Slov. Nar." zagovarja svojo zaupnico dr. R. Raz 1 agu poslano in vleče celo armado izmišljenih raz-
pravljivca", kterega je J. Ogrinec dobro přestavil svojim najboljim predstavam prištevati. zato hvaležni, kajti Raimundovi igrokazi niso jalove
Mi
7
smo mu
burke, ampak so biseri dramatični, ki razveseljujejo dr#
logov na dan, izmaknivši se pa temu, da dr. Razlagu je došla zaupnica zagrebška potem, ko je v deželnem zboru zagovarjal službene pravice nemški h zdravni-
dr. Keesbacherja, to je onega
kov
prav
za
prav
člověka, mu srce žlahnijo in misliti dadó. Glavne naloge so imeli gospodje Schmidt, Grasselli, Noll i, P. Kaj zel, gospá Odijeva in gospodičina Podkraj-šekova. Gosp. Grasselli je bil „Volk", da boljega
marsikterega „Wolfa"
na kterem „Slov. Nar.
u
prej š nj i čas ne dobre
dlake ni pustil! Od kod zdajci druga sapa? Dozdeva
drugim grmom; vsaj
se nam
Otf iiCbLU pa y kjlch ucijkšvj UU1 OU ZJC4I U. A U ^ 1 ULI	j T OC%J
dr. K. ni spak „kranjskega domaćinstva". Če pa ste to
da
zajec
tiči
še za
7
m mi smo ze
še nismo videli
viděli v dunajskih glediščih; gosp. Nolli se tudi more meriti z vsacim „Azurom"; „beračevo" pesem je pel izvrstno; gosp. Kaj zel je bil tišti dobrovoljni zvesti
služabnik, kakoršnega si je Raimund mislil; da nipevec, za Matičin odbor, tega ni on kriv; vsaj tudi Raimund ni bil; gospá Odi-
bila izvrstna „Roza" ; v sceni, ko se grozi nad

ker pravite, da „ste videli, da

se v po-
zaupnico stavili zato
Ljubljani proti dr. R. skritoin očito ruje in intriguje zivljamo vas očitno, povejte : kdo je rul? inimenujte intrige! — „Slov. Nar." na-se obraća, kar so „Novice"
o „Mladoslovencih*
rekle, ko so poročale
jevaje
sprejemom svojega nekdanjega gospoda v hišo
bila
Wťi^JVyLUl'LU ° VV7JU5ař I101\UaLIJU^Cl ^UOJ^UUCV V IllOU y kJJLLCL J6
klasična; ljubeznjiviše „Keristane" kakor je bila gospo-
o izidu volitev Kako neki to, vsaj ga niso imele v mislih? Ali se čuti zadetega? Da so oni, ki so stavili kandidate, merili na to, da iz odbora spra vij o duhovne to kažejo volilni listi in „Narod"
>
Pod kraj šeková
dičina
Gosp. Schmidt je těžko rolo te igre; še

SI
pac
želeti
ne moremo.
pravi
da
Je
sam to obstojí, čeravno
Šolar skoro enoglasno voljen; kje so
dobro dělal „Zapravljivca
a
7
veči efekt pa bi bil
prvo
m
dosegel, ako
bi ne bil sploh tako hitro in mnogokrat prejokljivo go-voril in sem ter tje bolje povdarjal to in uno. Ker tudi
pa oni š tir je duhovni, ki so vsled pravil imeli izsto-piti, 1867. leta voljeni? Vrh tega pa imamo pisma v rokah, ki nam naznanjajo parolo, ki se je dajala pred
volitvijo. Da niso bili nas vetováni kandidatje
v ,,Na-
manjše role so se pohvalo obilo zbranega občinstva.
dostojno vršile, dobila je igra
veliko
rodu", to je pač istina; al kdo more reči, da niso bili po druzih potih za kandidate stavljeni? Vsaj tudi „Tagblatt"
(Citalnica) napravi
v nedeljo 3. dne t. m. ,,be-
kandidatov
ne stavi pri volitvah deželnih poslancev svojih
^	»	1	•	•	•	•	v	•
že ve
začne zvečer ob pol osmih. Dotični odsek pa delajo na vse kriplje
sedo", ki se
si je prizadjal, program tako mikavno sestaviti, da se moremo nadjati jako veselega večera; orhester vojaški bo godel zanimive predmete.
7
z a k a j
ne
za „svojbino
njegovi privrženci
u
Ce „Narodu"
ni
znano, povemo
mu mi
7
da so pisma švigala s podpi-
som: „kranjski in štajarski rodoljubi napredne stranke'
Sapa.
?
če je iste dni bila, vsaj menda vendar ni volil
cem na uho šepetala ali roke vodila, da so skoro ista je brzopisje le postranski pripomoček. Iz tega sledí, da sem imena zapisali na priliko : v Zagrebu in v Gorici, komen- moral stenogram prestavljati v svojih prostih ponoćnih urah
ski in videmski dekaniji, v Begunjah in Celji
j
v
Reki
m
ni PtU]U y v jl i v/ouivu m viuiuiiu j xjaoxv^ui ni
Bistrici. Le nikar zvijač, kjer je stvar jasna!
in z ozirom na to sem poslal dne 16. januarija s pismi vred
v Proseku in Ormužu, Laškem in slovenski proti povzetji 55 gold. g. Rap o eu sledeci račun:
Noviear iz domačib in ptujib dežel.
Iz Dunaja.
Potihnil je nekoliko preširni krič
; ;
ustavovercev o zmagi s z a silno volilno postavo federalistični časniki pa pretresajo propad naše stranke ki je edina sama kriva, da so zmôgli ustavoverci. Krivda je dvojna: izdajstvo Dalmatincev in Primorcev je ena, — druga pa ta, da dveh grofov Avernas-ov,
Tirolcev, Deiserja iz gornje Avstrije, dr. Ryd-zovskega Poljaka, in dr. Z ar nik a v zboru ni
dveh
bilo.
Ako bi bili vsi na svojem městu, ki so mandat poslanstva prevzeli, ne bi bili zmogli ustavoverci,
ki
so
zmagali
z dvema glasovoma!
Tako
se je z
de-
da
nas
janjem grešilo in z opuŠčenjem. Ce delà vsak za-se politiko in ni parlamentarne discipline, prav je, ustavoverci tepó. resulocija
na vrsto; to bode
jek pride menda g a liška
rugi „veliki prizor" drža-vozborne komedije. Se danes se ne vé, kako da izpade.
Na HrvaŠkem silovito delà magjaronska sila za vo-litve deželnega zbora.
Poslano.
Odprto pismo si. krajnému Šolskemu svetu v Kamnigorici
na Gorenskem.
Podpisani stariši solo Kamnogoriško obiskajočih otrok si. šolski svèt ponizno poprašamo , od kodi to , da že skozo
14 dni
biti prečastiti
reci štirnajst dni
šola ni kurjena? Ali more-
v
nas gospod
učitelj gorkote ne potřebuje?
Mo-
goče, ker po navadi zgodaj domu hodi, taki gospodje pa zju-traj gorkote ne prenašajo. Ker pa šola je tudi za nas,
zato
stariši ubogih rev lepo prosimo , da se jih ktera dobra duša
usmili ter jih reši mrzlote
?
>
če ne

bodemo res primorani, vsa-
kemu otroku en polen za kurjavo na hrbet privezati, da ga
v solo ponese.
2. svečana 1872.
Mnogi stariši šolo obiskajočih otrók iz
Kamnegorice in Lipence.
Poslano. * )
Ker je g. Rapoc pravnik, smem kratek biti, kolikor se Telegram: „jutri novoveško razpravô v Celji brzopisati,
dá.
stroški se povrnejo. Rapoc" sem prejel . in ob 81'
v
«2
uri isti večer sem že
zvecer ob uri moral odpeljati se, voziti se
celo noč in zjutraj
ob 4 '/0 uri sem
jedva dobil stanovanje v
3. krčmi, ker je obtoženih in svedokov okoli 50 Vedel sem , da je g.
že
u
in „Slov. Nar. se, da bode tudi on v Celji
tam bilo.
Rapoc solastnik ,,národně tiskarnice"
»
in sem tedaj ustregel želji njegovi nenadjaje
kot poškodovan in priča". Prva dva dni sem stenograíiral po 11 ur, tretji dan pa 3 ure, ali s tem še g. Rapocu ni bilo pomagano, moral sem stenogram tudi prestavljati, ker je tem bolj zamudno, ker se je nemški in slovenski obravnavalo, da je imel kaj tiskati, in podvizal sem se v tem delu tako, da še niti svojih domačih iz Celja nisem obiskat šel, ko sta bila 6. in 7. ja-
Slo-

nuarija praznika, kar sem se bil nakanil storiti. Ali ker venija" dozdaj še nima svojih stalno plaćanih stenografov, imajo ti navadno še kak drug glavni posel, ki jih
V* 9 •	••
zivi m jim
Po teh pojasuilih je končana ta obravnava v našem listu.
Vred.
in drugih gotovih stroškov 15 gld. 31 kr.,
3 dni 25 gold., c
potnih
steno gr afo vanj e
prepisovanje poročila 14 gold. 69 kr.y skupaj 55 gold.; ob enem pa g. glavnemu vredniku to na-
znanil po listnici.
is
berem v ,,Slov. Nar."
v
odposlano poročilo in pošljem tedaj
19
ze tiskano 16/
i
na pošto v Brežicah
naj mi izplača povzetih 55 gold. Naš poštni opravnik za-
Ko pa pravim r da je že tiskano
renči
da
še nič prišlo
ni.
in da mora tudi denar tù biti, vendar bolje pogleda in na
da je povzetnega lista s pismi vred odposlati po-
znam mi
zabil in da bode to še isti dan popravil. Čudno se mi je vendar zdelo, kako je mogla Mariborska pošta pisma izročiti brez plačila povzetja ! Ali ne bode vsak misleći Člověk sklepal,.
da je g. Rapoc s tem, da je pisma „proti povzetji 55 gld."
oddana in priloženi račun prevzel ter poročilo dal tiskati, moj račun popolnoma odobril? Sicer ni imel pravice mojo
dobim manuskript že tiskanega
lastnino tiskati!
Dne
porocila sicer v mojem zavoju, pa z drugimi tujimi pe-
in povzetni
V A •
cati
ki kažejo , da se je pismo otvorilo
pozneje odposlani vozni list z Rapočevo roko pisanimi be
sedami: „wird
gegen Nachnahme nicht angenommen
u
r
nazaj |
Kaj neki poreče poštenjak takemu ravnanju?? — Ker pa se naša pošta sploh slabo opravlja in je tudi v tem primerljeji grešila, sem njo přejel za povzetje , g. Rap oca pa pustil dokler ne bode pošta iskala pri njemu povracila.
Laž je, da je g. Rapoc za mene že vplačal bil 25
9
gold, na račun moje delnice „narodne tiskárně" tačas, ko sem proti povzetji poslal pisma; kajti na mojo dotično prošnjo mi je 14/j. odgovoril, „ce je Ti mogoče, nimam nič zoper to, ako Ti Tvoj oddelek na akcijo pošlješ, ker je sitno račune kumulirati ker bom moral Tvojo plačo in odškodnino
še nabirati". Is ti â an sem poslal g. Grasselliju v Ljub-
ljano svoj delež iz svojega žepa
i
e le
27
mi je naznanil
, da
9
da je za me vplačal tudi on 25 gld., na kar mu povem, naj jih nazaj vzame. Da pa g. Rapoc v tej stvari rodoljub ja išče, je ravno tako neumno, kakor da bi narodnjak, ki od druzega narodnjaka par volov kupuje , tirjal, naj mu
jih za polovico ceneje pusti zato
y
ker je
narodnjak !
14
j. mi posije g. Rapoc 25 gld. na poštni nakaznici, ktere
pa sem mu nazaj poslal z ozirom na to, ka „upnik ni dolžen
plačila kakega dolga na dele ali na odbitek jemati". Ker Še
tedaj do zdaj
• v
nic
nimam niti od g. R a p o c a niti od c. kr.
pošte, opominjam še prvega zadnjic na §. 1412. obč. drž.
zak. rekoč : „Dolžnost se deva ob veljavo sosebno s plačilom
9
}
kedar se opravi, kar je kdo opraviti dolžen".
to je
Rapoc še ne vidite, da ste umazani?
V Brežicah 25, febr. 1872.
Ali g,
Ivan Tan Šek.
v
Žitna cena
v Ljubljani 21. februarija 1872.
Vagán (Metzen) v novem denarji : pšenice domače 6 fl. 40.
banaške 7 fl. 30.
turšice 4 fl. 60.
soraice 5 fl. 60.
rži
3 fl. 20
ječmena 3 fl. 60
prosa 3 fl. 40
ajde 3 fl. 80.
ovsa 2 fl. 20
Krom pir 2 fl. 30
Kursi na Dunaji 27. februarija
s .
50/
/0
metaliki 63 fl. 80 kr.
Ažijo sfrebra ill fl.
kr,
Narodno posojilo 72 fl. 40 kr.
Napoleondori 8 fl. 96 kr.
Loterijne srećke:
v Gradcu na Dunaji
24. febr. 1872:
24.
79. 85. 79. 40.
67, 47
46. 37.
Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 9. marcija
Odgovorni vrednik : JaiHîZ Muriiik.
Katiskar in záložník: Jožel Blazilik v Ljubljani.