318                                                                 Listek.
in prijateljev gasilstva v obče. Album bode izhajal v zvezkih velike osmerke po 25—30 slik z življenjepisi na lepem popirji, slike pa na kartonu, in se bode oziral na hrvaško-slovenska društva. Cena lepo vezanemu zvezku bode okolo I gld. 20 kr. — Isto uredništvo namerja izdati tudi ,,Vatrogasm žepni koledar za godinu 1895", ki bode poleg kalen-darija in drugega berila obsezal statistiške podatke tudi vseh slovenskih gasilnih društev. Cena 80 kr.
Jagičev ,,Archiv". Nedavno sta izšla prvi in drugi zvezek XVI. letnika Jagiče-vega zbornika ,,Archiv fiir slav, Philologie". Kakor prejšnji, prinašata tudi ta dva mnogo zaiiimljivega in raznovrstnega gradiva iz obširnega področja slovanske filologije v najširšem zmislu. Tudi nekaj doneskov "za zgodovino slovenščine se nahaja tukaj. Na prvem mestu pa omenimo Vondrakovo razpravo ,,Althochdeutsche Beichtformeln im Altkirchenslavischen und in den Freisinger Denkmalern". Voudrakova zasluga je, da je zasledil original jedne izpovedne molitve staroslovenskega („pannonskega") eucholog. sinait. v starovisokonemščini, in sicer v rokopisu iz IX. in XI. stoletja. Mi smo sicer vedeli po kijevskih odlomkih, da je že na velikomoravskih tleh, tedaj že v panuonski dobi, vplivala latinščina na staro-slovenščino, da se je tudi iz nje prevajalo v staroslovenščino. Za homeletiko in katehezo se pa v teh ravnokar za krščanstvo pridobljenih pokrajinah ni dala latinščina uporabiti v korist staroslovenščine; morala je tedaj staronemščina, katera je bila tukaj v cerkvi ozko spojena z latinščino, priskočiti na pomoč To se nam sedaj dozdeva popolnoma naravno, in vender ni imel nihče poguma brez nobene podlage izreči take trditve. Sedaj imamo temu v Vondrdkovi razpravi neovržue dokaze. Zanimljivo je vender, da se je že prej izreklo mnenje, da je baš v nekaterih molitvah euchol. sinait. najti vpliv latinskega in ne grškega izvirnika Z isto izpovedno molitvijo euchol. sin., katera je prestavljena iz staronemščine strinja se v marsičem nedvojbeno zadnja izpovedna molitev brizinskih spomenikov, kakor nam to dobro razlaga Vondrak. Po njegovem mnenji je nekje v slovaških pokrajinah ali na slovaškoslovenski meji prestavil duhovnik nemške izpovedne molitve v staroslovenski jezik s primesjo slovaškega narečja. Ta prevod se je potem predelal v čisto staroslovenskega, kakor se nahaja v euch. sinait., in z marsikaterimi izpremembami v slovenščino, kakor ga vidimo v brizinskih spomenikih. V tem oziru nam še marsikaj ni jasnega in marsikaj je še dvojbeuega. Tudi slovaške sledove v brizinskih spomenikih bode treba podpreti s tehtnejšimi dokazi ali pa jih opustiti. —- Med ostalimi razpravami še opozarjamo na obširno studijo danskega učenjaka Sorensena ,,Beitrag zur Geschichte der Enlvvickelung der serb. Heldendichtung '. Razven tega so tu še razprave Verhrackega, Katužniackega, P, Gjorgjeviča,  Abichta in Oblaka.
Med korenitimi ocenami je največ Jagičevih. Tudi o novi glagolski izdaji misala poroča. ,,Wir haben es nicht mit einer Erruugenschaft neuester Zeiten zu thun, wie ein ,liberaler' osterreichischer Vervvaltungsbeamter vor mehreren Jahren den Glagolismus Istriens als eiue Neuerung des Jahres 1848 braudmarken vvollte. Nein, er hat sich nur um die Kleinigkeit von 600 Jahren verrechnet; das Recht datiert namlich nicht vom Jahre 1848, sondern 1248" — piše Jagic v tej oceni. — Mnogo zanimljivih opazek in novih mislij je v obsežni oceni Murkovi o Sobestjanskega ruski knjigi ,,Učenija o nacional. osobennost. karaktera i juridičesk.  byta drevnihfo Slavjanfc".
V bibliografskem oddelku poročajo Jagič, Briickner, Oblak in Polivka kratko in jedernato o mnogih novih knjigah; navzlic vsi kratkosti nam povedo vender dovolj o vrednosti dotičnih razprav.
Glagolita Clozuv. Vydal dr. Vdclav Vondrak. Se tremi svčtlotiskovjmi pfi lohami. V Praze 1893, 40, 126. — Kopitarjeva za ono dobo epohalna izdaja glagol. cloz. je že iz davna  pošla.    Zato nam je Vondrak jako   ustregel z novo izdajo tega   važ-