Poštnina ffrzbina o EsSuartnl
S lev. 218
U tManl, v tetelck, 24. septembra 1936
Ido 1.
KEES2B
Madridska vlada mobilizira - Nacionalisti hočejo vdreti v Madrid še prej, preden bi ZN sklenila kaj odločilnega glede Španije
Danes zatišje, piri napad na Bilbao
Tenerifa, 24. sept. o. Na severnem bojišču so bele Sete dovršile zadnje priprave /a glavni naskok na Bilbao. Oddelki, ki prodirajo iz Painpe-lune navzgor, so zasedli včeraj več okoliških vasi in gričev, na katerih so postavili topove. Dnevi potekajo nekoliko v zatišju, znak, da se vse nri-pravlja za_ odločilni napad. Nacionalistične bojne ladje so že položile pred luko Santander dolgo vrsto min in pristanišče takorekoč zaprle. Včeraj je neka vladna ladja hotela zapluti v mesto, pa je zadela ob mino in se s posadko vred potopila. Nacionalistične bojne ladje stalno nadzorujejo morje pred Bilbaom in Santanderjem ter so zaplenili več ribiških ladij, ki so vozile hrano in strelivo za rdeče čete. Po pripravah sodeč se bo izpolnila napoved generala Molle in se bo začelo bombardiranje danes ponoči.
Katalonci sprti med seboj
Tenerifa, 24. septembra, o. Tukajšnji radio poroča, da so začele vodilne osebe španske ljudske fronte v velikem številu bežati preko meje in Francosko. Zaradi kritičnega položaja, ki je r. stal po zmagah nacionalistov na Kierri Guadarami in pri Torriosu, je izbruhnilo divje trenje med ekstremisti in med zmernejšimi španskimi levičarji. Po mestih se pojavljajo spopadi med obema skupinama, vendar pa povsod prevladujejo anarhisti.
Isti radio potrjuje vest, da so anarhisti ubili predsednika katalonske vlade Companysa. To je bil znak, da hočejo ekstremisti odstraniti vse ljudi, ki ne kažejo več popolnega navdušenja za nadaljevanje bratomornega klanja. Begunci, ki so iz Barcelone pribežali v francoski Perpignan, vedo povedati, da se na barcelonskih ulicah streljajo neprestano anarhisti in komunisti s katalonskimi separatisti. Pred nekaj dnevi pa so se tudi komunisti in anarhisti med seboj sprli, da je prišlo do prelepa in streljanja tudi v glavnem stanu poveljstva katalonskih vojnih sil. Stiska je vedno večja, enotnost vladnih čet se krha, le anarhisti drže disciplino s strahovanjem.
Hrane v Madridu ni . . .
Sevilla, 24. sept. o. V Madridu čim dalje bolj primanjkuje živil. Beli letalci stalno nadzorujejo cesto Valoncija—Madrid, po kateri se v Madrid dovažajo življenjsko potrebščine. Vsak transport takoj bombardirajo.
Madrid mobiliziran
Cadix, 24. sept. o. Radio poroča, da je naglo napredovanje belili čet vznemirilo vladne kroge v Madridu in so izdali nagel sklep, da se uvede obvezna vojaška služba in izda ukaz za splošno mobilizacijo. Formirati so je že začela ljudska armada, v katero bodo morali vstopiti vsi moški prebivalci Madrida. Čete se na hitro roko oboro-zujejo in odhajajo na tiste odseke, kjer nacionalisti najbolj nevarno ogrožajo položaje vladnih čet. Vse te čete pa so odšle na bojišča brez predhodnih vaj, vendar ima ta odlok Larga Caballera to prednost, da se bo poveljstvo nad vsemi vladnimi silami združilo v rokah vojnega ministra. Večji del čet se je koncentriral pri Maquedi, kjer so si nacionalisti odprli pot proti Madridu.
Rim, 24. sept. AA. DNB poroča iz Barcelone: Skupina oboroženih komunistov je ustavila avtomobil italijanskega konzula. Čeprav se je konzul takoj legitimiral, so vendar preiskali njegovo vozilo in mu šele nato dovolili, da je nadaljeval vožnjo. Italijanski konzul je zaradi tega protestiral pri katalonskih oblastih.
Sevilla, 24. sept. AA. (DNB) Poveljnik nacionalističnih čet na Balearskih otokih je poslal generalu Francu po zavzetju otoka Ibisa brzojavko, v kateri sporoča, da je večina prebivalstva bila že prej zaradi marksističnega terorja zbežala v hribe. Marksisti, pravi brzojavka, so poškodovali skoraj vse cesle in mnogo hiš, odnesli so pa veliko dragocenosti in denarja. Tako je marksistični stotnik Bajo odnesel s seboj več ko 2 milijona peset.
Madrid, 24. sept. o. Notranje ministrstvo je službeno objavilo, da je Alcazar v Toledu padel. Ministrski predsednik Largo Caballero je šel zmagovalcem osebno čestitat. To obvestilo je polno
Ha vzhodu Je spet zaird©
Spor med Japonsko in Kitajsko
Tokio, 24. sept. o. V torek zvečer je skupina kitajskih nacionalistov v Haiikevvu napadla skupino japonskih mornarjev in ustrelila enega od njih, več jih pa je je bilo ranjenih. Admiral Kondo, poveljnik vseli japonskih oboroženih sil na Kitajskem, je takoj izdal vse ukrepe, da se preprečijo nadaljni spopadi. Takoj so japonski mornarji zastražili mednarodni del mesta in posebno tisti, kjer so naseljeni Japonci. Mornarica je ob polnoči takoj za-pula do meje in čaka pod polno paro za nadaljne ukrepe. Oddelek mornarjev pa je v oklopnih avtomobilih obkolit del mesta, kjer je bil incident in preiskuje vse hiše in osebe. Močno je zastraženo poslopje japonskega poslaništva, vse naokoli so postavljene strojne puške. Meni Japonci vlada prepričanje, da je atentat delo tajne kitajske teroristične organizacije, ki ima svoj sedež v Šanghaju.
Nanking, 24. sept. o. Incident v Hankewu je
vznemiril nankinško vlado. Kitajska vlada je takoj sklicala sejo in se posvetovala o posledicah, ki jih utegne imeti ta dogodek. Pojavila se je velika bojazen, da bi atentat ne dal povoda Japoncem za ponovno vojaško intervencijo. Japonski poslanik v Nankingu je izjavil, da je atentat plod neprestane protijaponske propagande, katere je kriva nankin-ška vlada sama, ker v vsakem trenutku kaže svojo voljo, da se zoperstavlja ureditvi mirnih odnosov z Japonsko.
Tokio, 24. sept. o. Mornariški minister je odpovedal svojo udeležbo pri manevrih, češ, da se je položaj poslabšal. Japonsko brodovje, zbrano v kitajskih vodah, je v stanju pripravljenosti, da bo moglo, če se pokaže potreba, takoj stopiti v akcijo.
V	tukajšnjih političnih krogih mislijo, da je položaj zelo resen.
Z@nei?a je sprejela Abcslmjo
Ženeva, 24. sept. o. Verifikacijski odbor skupščine 1)N se je včeraj zelo dolgo ]>osvetoval o tem, ali naj odobri poverilnice abesinski delegaciji ali ne. Da bi počakali na razsodbo haaškega mednarodnega sodišča, ni bilo mogočo, ker se haaško razsodišče v času, ko zaseda DN, ne bi moglo sklicati. Prevladalo je potem mnenje, da se odločilnega sklepa ne da sprejeti, kar pomeni, da po pravilih D N ostane abesinska delegacija upravičena, na zastopa neodvisno Abesinijo. Skupščina I)N je sprejela poročilo tega odbora z 39 proti 4 glasovi, (locnu je gest držav glasovanja vzdržalo.
1 roti so glasovale Avstrija. Madžarska, Albanija in hKvauor. Glasovanja pa so se vzdržale Bolgarija. I aniima Siam, Venezuela, Portugalska in Švica. seja skupščine je trajala le 45 minut. Prisotni so bili vsi abesinski delegati razen neguša. Kot prvi je stopil na govorniški oder grški delegat, najboljši poznavalec mednarodnega prava Politis. Po svojem govoru je izročil poročilo tudi etiopskemu delegatu Taezasu, ki se je zahvalil za tako odločitev 1)N. Madžarski delegat je vprašal, če so s tem končnoveljavno odobrena poverilna pisma abesinske delegacije. Albanija in Avstrija sta zastopali isto stališče. Delegat bvice Motta je pojasnil, da je Švica oddala prazen glas in ga bo tudi v naprej ker vprašanje poverilnic abesinske delegacije'še ni končnoveljavno rešeno in utegne imeti nepredvidene politične posledice. Britanija, Francija, severne države, Mala zveza in Balkanski sporazum so vsi enotno glasovali za poročilo. Na vse opombe je odgovoril Tudela. Predsednik verifikacijskega odbora je dejal, da je ov®r“vlj“"ie poverilnic abesinske delegacije le stvar proceduie, Iti jo narekujejo statuti DN. Teh pravil se je verifikacijski odbor moral držati.
Naslednja seja DN je danes dopoldne ob 10.
Angleži zadovoljni,
London, 24. sept. AA. Havas. Vest, da bo abesinska delegacija še ostala v Ženevi, je bila tukaj sprejeta simpatično. Politični krogi pa izjavljajo, da bo ta ženevska odločitev preprečila sestanek
lokarnskih držav v tistem roku, kakor je to bilo predvideno. Vendar pa se misli, da bo abesinsko vprašanje rešeno pred sestankom lokarnskih držav. Šele tedaj bo rimska vlada začela sodelovati pri reševanju evropskih političnih problemov.
Za Italijo nič vznemirljivega
Rim, 24. sept. AA. Havas. Politični krogi so še naprej jiojKilnoma ravnodušni napram odločitvam v Ženevi. Tudi včerajšnja odločitev verifikacijskega odbora ni spremenila tega stališča. Sedaj je jasno, da Italija ne bo poslala svoje delegacije v Ženevo in da 6e ne bo odločila za ta korak vse dotlej, dokler ta odbor ne odloči o »dvomih«, ki so nastali. Na drugi strani pa prevladuje vtis, da se bo Italija tudi desinteresirala na konferencah, ki se sicer pripravljajo izven okvira DN. To je posebno lokarnska konferenca.
tacamo pokopan
Ženeva, 24. sept. o. Sklep skupščine, da smejo abesinski odposlanci prisostvovati sejani skupščine, je povzročil glasove, ki pravijo, da je na ta način lokarnska konferenca pokopana, Italija utegne izstopiti iz DN in se najbrž ne bo udeleževala tudi drugih mednarodnih konferenc vse dotlej, dokler bo smela abesinska delegacija prestopiti prag skupščinske dvorane.
Naš izvoz v avgustu
Belgrad, 24. sept. m. Statistični odbor trgovinskega ministrstva sporoča, da je bil izvoz v mesecu avgustu večji kot uvoz in sicer za 97.9 milijonov din. V primeru z lanskim avgustom je bil letošnji mnogo boljši od lanskega, ki je presegel uvoz le za 67.9 milijona din. Glavni izvozni artikli so žito, svinje, gradbeni les, surov baker, sadje in konoplja.
optimizma in najiovedi novih zmag ter pravi, da vladne čete na vseh odsekih zmagovito napredujejo. Na Estremaduri so vladne čete najiadle upornike ter je v hudi bitki padlo 500 belih. Južno od Sierre Guadarame pa so si te čete izjx>jx>lnile utrdbe. Na odseku Talavere so vladne čete zavzele nekaj položajev, ki pa niso največjega strateškega pomena.
Alcazar odnehal
Madrid, 24. sept. o. Poslednji naskok na ruševine Alcazarja je izvršilo 400 miličnikov. Strli so poslednji odpor upornikov, ki so sc zatekli v kuhinjo velikega refektorija. Vladne čete so zdaj gospodar vsega Toleda. Predsednik vlade Largo Caballero je odjiotoval iz Madrida v Toledo, da bo osebno čestital četam.
Sevilla, 24. sept. o. Radio j>oroča, da so začelo bele čete iz dveh strani prodirati proti Toledu. Prva smer gre od jugozapada, druga pa iz severo-zapada z izhodiščem iz Torriosa, ki so ga bele čete predvčerajšnjim osvojile.
Tetuan, 24. sept. o. Iz Gibraltarja javljajo, da je izginila vsaka sled za špansko ladjo »Genovefa«, ki je imela na krovu 400 beguncev. Že pred mesecem je zapustila španske vode, a sedaj je izginila brez sledu. Mnogo ladij je odšlo "na iskanje, vendar niso imele uspeha.
Pariz, 23. sept. AA. Po vesteh iz Madrida se na Španskem vrši z največjo naglico in popolnoma definitivno delitev poljskih jjosestev med poljske in druge delavce.
Madrid 24. septembra. AA. Havas: Neki list v Sevilli je objavil, da so socialisti in komunsli oropali muzeje v Madridu. Vlada je sedaj objavila katalog ukradenih umetnin in rokopisov, ki so jih pri preiskavi našli v stanovanjih madridskih aristokratov. V stanovanju nekega aristokrata so našli tudi rokopis slavne knjige o odkritju reke Amazone iz 1(3. stoletja. Ta knjiga je izginila iz rtrhiva v Sevilji in je sedaj bila že v tem stanovanju v Madridu.
Angleški laburisti in belgijski socialisti nočejo ljudskih fror>
Bruselj, 23. septembra. AA. (Havas) Prav tako kakor posebni odbor, sestavljen nalašč v ta namen, je tudi glavni odbor belgijske socialistične stranke odklonil ustanovitev belgijske ljudske fronte. Za to resolucijo je glasovala le neznatna večina. Resolucija pravi dalje, da se je treba boriti proti fašistični demagogiji, nato se pa izreka načelno za ustanovitev ljudske fronte pod pogojem, da bo za to glasovala velika večina članov. Ker pa v sedanjem trenutku ni moči doseči takšno večino, poudarja resolucija, da delavski sloji za zdaj zahtevajo od vlade, da izda energične ukrepe proti napadom na ustavne svobodščine.
London, 24. septembra. AA. Reuter: Vodja delavske opozicije major Atlee je imel včeraj velik govor v Blackwarnu. Med drugim je rekel, da ni niti za skupno fronto. Odklanja fronte na drugih podlagah razen na podlagah socializma. Demokratski socializem je edioo sredstvo proti fašizmu. Meni, da bo ves svet sledil vzgledu Skan-dinacije, ki je jiokazala celemu svetu, kako je treba soditi o politiki.
Najnovejše iz Španije
Madrid, 24. sept. AA. Havas. Snoči je notranje ministrstvo objavilo po radiu naslednje poročilo:
Na severni fronti je naše letalstvo bombardiralo most Leferol. Okoli poldne smo bombardirali Valladolid in razrušili železniško progo v dolžini enega kilometra. Ob tej priliki smo uničili en vlak municije.
Na aragonski fronti je prišlo do manjših borb. Na južni fronti na sektorju Montoro smo se dve uri borili z nasprotniki, ki so se umaknili z velikimi izgubami. Vladno letalstvo je bombardiralo nasprotnikove položaje.
Na osrednjem bojišču pri Guadarami je naše topništvo bombardirale nasprotnika. Na telaverski fronti so naša letala uspešno bombardirala nasprotnikove položaje. Na ostalih frontah ni bilo nič novega.
Madrid, 24. 6ept. AA. Havas. Predsednik vlade Caballero je prišel v Toledo in dolgo konfe-riral z voditelji vladnih čet. Nato je odšel na talaversko fronto in pri prihodu v Madrid izjavil, da je položaj vladnih čet povsod dober.
Madrid, 24. sept. AA. Havas. Vsa prevozna sredstva so bila rekvirirana za vlado.
Toledo, 24. sept. AA. Posebni Havasov dopisnik je v spremstvu miličnikov pregledal zavzeti Alcazar. V nekem prostoru je našel izvod časopisa, ki so ga obleganci objavljali vsak dan. Po tem časopisu se vidi, da so bili obleganci dobro informirani o dogodkih v Španiji, in sicer največ po radiopostaji v Madridu.
Burgos, 24. sept. AA. Havas. Nacionalistične čete prodirajo v smeri v Guipizco. Nacionalisti 60 zavzeli Piac zo de las Armas, kjer je velika tovarna orožja.
Lugos, 24. sept AA. Havas. Nacionalisti so zavzeli Monte Corto v Andaluziji.
Madrid, 24. sept. AA. Havas. Snoči je bila seja ministrskega 6veta, ki so se je udeležile vodilne osebnosti glavnega generalnega štaba. Na tem sestanku se je govorilo tudi o tem, da se zapleni vse imetje upornikov. Posestva bi se razdelila siromašnim kmetom in delavcem.
Vesti od 24. sept.
Senat mesta Gdanskega bo ostal razpuščen. Tako je gdansko vrhovno sodišče potrdilo sklep, ki ga je naredil gdanski senat s hitlerjansko večino.
Na zapor in denarno kazen je sodišče v Katovicah obsodilo Nemca Wiesnerja, poljskega senatorja, ker se njegovo delo kot vodje nemške mladine na Poljskem ni skladalo s poljskim zakoni.
Trockega zaupnika so aretirali v Bruslju. Pri njem so našli tajna navodila za ustanovitev in propagiranje skrajne komunistične stranke.
Poljski zunanji minister Berk je DN izročil poročilo o incidentu z nemško križarko »Leipzig« v gdanskem pristanišču. Takrat je DN Poljski naročilo, naj dogodek preišče.
Vodja švedskih socialistov, ki so pri zadnjih volitvah v zbornico odnesli veliko večino, je sestavil nov vlado.
Titulcscu, bivši romunski zunanji minister, ki ga je v čudnih okoliščinah napadlo tajinstveno za-strupljenje z malarijo, bo najbrže ušel smrti. Stanje se mu je zboljšalo ter uživa tudi hrano.
Grško doposlanstvo je prišlo v Rim, da se z italijansko vlado pogovori o novi trgovinski pogodbi.
4900 m znaša nova rekordna višina brezmo-tornega letala. Tako visoko se je dvignil neki turški letalec.
Z naglim sodiščem bo Anglija krotila odslej uporne palestinske Arabce. Do sedaj so pred rednimi sodišči obsodili 1440 Arabcev.in 28 Judov.
Angleške sredozemske vojne ladje bodo v prihodnjih dneh križarile po vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Ameriški poslanik v Kopenhagenu, gdč. Owen, edina ameriška diplomatinja, ki je bila v Ameriki na agitacijskem potovanju za predsednika Roosevelta, se je pri neki avtomobilski nesreči močno potolkla.
Delavci pariških čokoladnih tvornic so stopili v stavko in zasedli vse tovarne.
Tudi na Danskem so socialisti izšli iz delnih parlamentarnih volitev močno ojačeni. Svojo zmago so si priborili tudi večino v senatu, kjer so doslej imele večino konservativne stranke.
Nemiroviča Dančcnka, slavnega ruskega pisatelja, so včeraj v Pragi nadvse svečano pokopali.
Za novo trgovsko pogodbo mod Jugoslavijo in Italijo se vrše razgovori v Rimu. Do sedaj so potekli ugodno in se zdi, da bo še koncem tega tedna dokončano besedilo nove pogodbe.
V nekaj dneh bo podpisana tudi nova trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nizozemsko.
Soboslikarji v Belgradu so končali s stavko in se vrnili na del. Dosegli so kolektivno jjogodbo in z njo jiovišanje mezd za 15 do 20 odstotkov.
V Osjeku so odkrili pri kopanju temeljev za iiovo zgradbo ostanke rimskega mlina. Pri nadalj-nem kopanju so odkrili še drug tak mlin.
V Bukarešti in Temešvaru so odkrili družbo, ki je jionarejala amerikanske dolarje. V promet je sjiravila ta družba za več kakor 100.000 dolarjev ponarejenih bankovcev.
Belgrajski parlament se bo otvoril 19. oktobra že v novi zgradbi narodne skupščine. Na tem zasedanju si bodo poslanci izbirali novega predsednika skupščine.
Voditelj vseli teozofov sveta dr. Arundale bo v nedeljo obiskal Zagreb in priredil javno produkcijo in propagando za teozofsko idejo.
Strupena kača se je včeraj plazila po sredini Banjaluke. Lotila se je nekega banovinskega uradnika, ki se je tudi s palico ni mogel ubraniti. Šele neki pek je uradnika rešil jeze razjarjene kače.
V Varaždinu bodo proslavili 300 letnico svoje gimnazije. Na proslavo bo prišlo mnogo dijakov in profesorjev. Za vse so Varaždinci pripravili brezplačno stanovanje.
Zagrebški Gradjanski bo odigral v Londonu dve nogometni tekmi s klubom Westham Unite-doin, ki se nahaja v drugem londonskem razredu. Za to priliko si bo Gradjanski izposodil nekaj najboljših igralcev iz drugih klubov.
V preteklem tednu je zaradi prometnih nezgod v Nemčiji umrlo 148 oseb, 4305 pa je bilo ranjenih.
*
Pariz, 24. sept. o. Abesinski poslanik v Parizu Wolde Marian je včeraj prišel na italijansko poslaništvo v Parizu in se ob navzočnosti poslanika Ceruttia ter vojaškega atešeja poklonil italijanskemu kralju.
St. Moritz, 24. sept. AA. Havas: Zdravje Tilu-lesca se počasi boljša. Bolnik je včeraj lahko povžil nekoliko kurje juhe, jogurta, telečjih jeterc, sese-kanega kurjega mesa in marmelade. Zdravniki so izdali tole poročilo: Proces obnavljanja krvi se nadaljuje. Splošno stanje je zadovoljivo.
Nanking, 24. septembra. AA. Reuter: Politični krogi gledajo zelo pesimistično na razvoj dogodkov v Šanghaju. Prevladuje prepričanje, da bo v odnošajih med Kitajsko in Jajxmsko nastopil zelo kritičen preobrat.
Bolgarski avtomobilisti v Ljubljani
Ljubljana, 24. septembra.
Danes ob 11 so dospeli v Ljubljano bolgarski avtomobilisti s 13 vozovi. Pred kazinskim poslopjem so jih pozdravili zastopniki bana, vojaške oblasti, mestne občine. Zveze za tujski promet, Avtokluba, Jug.-bolgarske lige in drugi. Popoldne se avtomobilisti odjjeljejo na Bled, drevi pa jim bo v Ljubljani prirejena slavnostna večerja.
Posojila za Ljubljano odobrena
Ljubljana, 34. septembra.
Sklep mestnega sveta z dne 19. avgusta 193«, s katerim je mestni svet dovolil ljubljanski mestni občini najeti pri Državni hipotekarni banki posojilo v znesku 30 milijonov dinarjev in razpisati obligacijsko posojilo v znesku ‘20 milijonov dinarjev, jo v vsej naši javnosti zaradi predvidenih velikih gospodarskih posledic vzbudil veliko zanimanje, zlasti pa so vložniki Mestne, hranilnice, katerih vloge bi e tem zopet oživele, nestrpno pričakovali, ali se bo ta sklep izpeljal ali ne. Preko kraljeve banske uprave je mestna občina zaprosila nadzorne oblasti, da dovolijo izvedbo toga sklepa. In ministrstvo financ je v najkrajšem času potrdilo sklep ljubljanskega mestnega sveta z re-šenjem z dne 15. septembra 1930. še isti dan pa ga je potrdilo tudi notranje ministrstvo. S tem so
obligacijam priznalo sposobnost lombarda pri vseh bančnih zavodih v dravski banovini, kar bo za priljubljenost tel: obligacij gotovo velikega pomena. V prihodnjih dneh bo že izšel razpis tega obligacijskega posojila, polom pa se prične podpisovanje obligacij, za katero je že danes veliko zanimanje. S tein obligacijskim posojilom namerava mestna občina za likvidnost Mestne hranilnice zbrati 20 milijonov, Državna hipolekarna banka pa bo po istem odobrenju finančnega ministrstva dala posojilo 30 milijonov, tako da bo gospodarstvo v Ljubljani v kratkem prejelo denarni vir v znesku 50 milijonov, kai bo vsekakor velikega pomena za vse gospodarstvo Ljubljane.
• Odobreno je bilo tudi posojilo ljubljanski mestni občini za njen Delavski dom na Bleiweisovi cesti. Posojilo je dala Javna borza dela v znesku 1,700.000 Din. Posojilo je odobrilo finančno mini-
vse formalnosti tega važnega koraka opravljene in , strstvo, in skoro istočasno tudi notranje ministr-stojimo pred neposrednim izvajanjem. Društvo j sivo, tako da za le finančne akcije ljubljanske bančnih zavodov dravske banovine je bodočim ; mestne občine ni nobenih ovir več.
Pariški list o Stojadinovičevi viadi
Pariz. 34. septembra. AA. V zvezi s potovanjem predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Kru-ševac in okolico prinaša Petit Parisien pod naslovom »Program vlade dr. Milana Stojadinoviča« članek, v katerem pravi:
Sprejem, ki ga je Izkazalo prebivalstvo šefu vlade dr. Stojadinoviču, je dobro znamenje za izid občinskih volitev, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, posebno v moravski banovini, ki je sestavljena iz čisto srbskih krajev, kjer so opozicijske stranke razvile zelo živahno delovanje. Nedeljske rezultate pričakujejo s posebnim zanimanjem Hrvati iz okolice dr. Mačka, ki so, kakor vse kaže, izgubili vse upanje, da dosežejo koalicijo s srbsko opozicijo in nameravajo stopiti v pogajanja z dr. Stojadinovičem. V zvezi s tem sc pripominja, da dr. Maček ni prenehal izjavljati, da sporazum v
Vozne olajšave na železnicah
svrho ureditve hrvatskega vprašanja ne bi mogel biti plodovit in uspešen, če ne bi bil sklenjen s srbskimi strankami, ki dejansko predstavljajo večino. Slabost in onemoglost srbske opozicije, pravijo v Zagrebu, se kaže zlasti v moravski banovini, kjer se opoziciji ni posrečilo postaviti več ko 250 kandidatnih list, medtem ko jih ima vladna stranka 1300 in sme upali, da bo zmagala v dveh tretjinah od njih. Razvoj jugoslovanskega notranjepolitičnega življenja utegne zato v zelo kratkem času stopiti v novo fazo in se lahko z velikim optimizmom opazi v kalni dobi, ki jo preživlja Evropa, modrost vlade dr. Stojadinoviča za red in mir v notranjem življenju kraljevine. Notranja organizacija in konsolidacija gospodarstva ter udeležba Jugoslavije v zunanji politiki so glavne točke programa, ki ga izvaja dr. Stojadinovič v ozračju zaupanja.
Belgrad, 23. septembra AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah udeležencem kongresa Zveze jugoslovanskih emigrantskih združenj iz Julijske krajine v kraljevini Jugoslaviji. Kongres l>o 4. oktobra v Zabregu. Popust velja od 3. do 7. oktobra.
Belgrad, 23. septembra. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah:
zadružnim delegatom in gostom, ki se udeleže skupščine Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug 30. septembra v Belgradu. Popust velja od 2(>. IX. du 3. X.;
članom rotarijskih klubov in njihovim družinam, ki se udeleže distriktne konferenco jugoslovanskih rotacijskih slubov v Belgradu od 27. do 28. septembra. Popust velja od 25. septembra do 2. oktobra;
udeležencem skupščine Maticc Srpske 30. septembra v Novem Sadu; popust velja od 27. septembra do 3. oktobra.
Belgrad, 23. septembra. AA. Prometni minister jo dovolil udeležencem skupščine združenja gozdarskih zvaničnikov v Belgradu 11. oktobra t. 1. tele ugodnosti:
za člane združenja zvaničnikov in služiteljev četrtinsko voznino, vsem drugim članom pa polovično.
Popust velja od 7. do 15. oktobra.
Sladkor za čebele brez trošarine
Belgrad, 24. septembra. AA. Finančni minister je izdal sklep, naj se čebelarskim zadrugam fn posameznim čebelarjem, ki niso člani zadrug, sme izjemoma za proizvodnjo dobo 1930-37 izdati že meseca septembra dovoljenje za nakup sladkorja brez plačila državno trošarine za prehrano čebel, in sicer največ do 5 kg sladkorja za vsak panj. Dovoljenja ra podlagi vloženih prošenj čebelarskih zadrug in posameznih čebelarjev za potrošnjo brez trošarinskega sladkorja za proizvodnjo dobo 193(5-37 bodo izdajala finančna ravnateljstva.
Cesta Maribor-Slov. Bistrica bo popravljena
Belgrad, 24. septembra. AA. Gradbenega ministra dr. Marka Kožulja je obiskala delegacija iz Slov. Bistrice z Vinkom Gornjakom, poslancem, Ivanom Jelovškom, Viktorjem Zafasnikom, Mirkom Malim in V. Grejnijem na čeJu. Delegacija ie prosila za popravilo ceste Maribor—Slovenska Bistrica in obrazložila pomen tega popravila. Gospod minister je delegaciji obljubil, da se bodo dela za popravilo te ceste začela prihodnjo sezono, obenem se bo pa zgradil tudi vodovod v Slovenski Bistrici, če ne bo nepričakovanih zaprek.
Vesti iz Belcgrada
Belgrad, 24. septembra. A A. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel v avdijenci predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v gradiču na državnem posestvu Belju.
Belgrad, 24. septembra. AA. V torek se je vršila v prometnem ministrstvu pod predsedstvom generalnega ravnatelja državnih železnic inž. Dimitrija Naumoviča konferenca za sestavo novega voznega reda za leto 1937-38. Konferenci so prisostvovali poleg zastopnikov železniške uprave to pot tudi zastopniki gospodarskih krogov iz posameznih banovin, ki so stavili svoje predloge za novi vozni red.
Belgrad, 24 septembra. AA. Finančni mini--ster je izdal sklep, naj naše oblasti v kraljevini pri pobiranju pristojbine za vizume potnih listov računajo zlati frank kot švicarski frank, druge tuje valute pa po obračunskih tečajih, ki jih za vsak mesec vnaprej določi finančno ministrstvo in ki se redno objavljajo v Službenih novinah.
Aleksandrovac, '24. sept. m. Včeraj zvečer je neznan razbojnik napadel narodnega poslanca Bogdana Miličiča in ga smrtno ranil.
Drobne
Bukarešta, 24. sept. m. Romunska policija je okrila tajno tolpo, ki je razširjala ponarejene dolarske bankovce. V romunskih časnikarskih krogih so mnenja, da pripada ta banda madjarskim revizionistom.
Sofija, 24. sept. m. Včeraj zvečer je sofijska po; licija odkrila tajno komunistično tiskarno, v kateri so našli vse polno komunističnih brošur in proglasov.
Obsofen, ker je ubil mačeho
Maribor, 23. septembra. Poročali smo že v »Slov. domu« o procesu, ki se je vršil danes predpoldne pred mariborskim malim senatom proti 48 letnemu Ludviku Matuši iz Adrijancev. Obtožen je bil, da je ubil svojo mačeho Ano Matuša. Obtoženec je bil kljub la-jenju obsojen na 2 leti robije in 2 leti izgube častnih pravic, ker je bila njegova krivda po izidu zdravniške preiskave pokojničnega trupla jasno dokazana.
ta
Peklenski stroji" v avstrijskem brzovlaku
Maribor, 23. septembra.
V	slabem spominu so pri nas še časi, ko so morali na mariborskem kolodvoru preiskovati vagone, ki so prihajali iz Avstrije, do zadnjega vijaka. Bilo je to takral, ko so v Avstriji lahko nemoteno zloglasni teroristi Perčevičeve in Pave-ličeve skupine nameščali pod sedeži peklenske stroje, opremljene z urami, da so se |>otom na našem ozemlju v določenem času razleteli. Zaradi našega energičnega nastopa so ti atentati prenehali, naši obmejni organi pa so imeli še dolge mesece polne roke dela pri pregledu avstrijskih vagonov. Saj so morali v vagonih drugega in prvega razreda, kjer so sedeži tapecirani, z dolgimi iglami preiskati skoraj vsak kvadratni centimeter, da jim ne bi ušel kak peklenski stroj. Nekaj let je bilo zopet mirno, sedaj pa so se pričele eksplozije peklenskih strojev naenkrat zopet v Avstriji. Samo da so sedaj na zločinskem poslu domači avslrijski teroristi iz komunističnega tabora. Precej takih eksplozij se je v Avstriji na vlakih zadnje čase pripetilo, ni se pa posrečilo izslediti
zločinskih povzročiteljev. Ker ni izključeno, da bi napačno tempiran peklenski slroj zašel v avstrijskim vlakom tudi na naš teritorij, se je sedaj poostrila kontrola vlakov na mariborski obmejni j>o-staji. Vsak vagon natančno pregledajo.
rudi danes je bil na kolodvoru pri prihodu avstrijskega brzovlaka tak pregled. Naenkrat je nastalo med pregledniki izredno razburjenje. Pod sedežem so odkrili v nekem kupeju dva sumljiva zavoja. Naenkrat je šinila enemu od kontrolnih organov v glavo suinnja, da sta to morda peklenska stroja. Poslušali so napeto, če se sliši tiktakanje tempirane ure, s katero so laki stroji opremljeni. Ker ni bilo ničesar čuti se je eden od organov vendar ojunačil ter segel po zavoja in ju previdno odenesel na prosto. Zunaj carinarnice so ju potem z največjo pažnjo odvili pa so z veseljem ugotovili da ni v njih nobene razstrelilne snovi ampak nedolžni vžigalniki, ki jih je skušal nek tihotapec spravili čez mejo. Plen pa-je bil dober: nič manj ko 300 vžigalnikov je bilo v obeh zavojih. Tihotapca se pa ni posrečilo izslediti.
5® poslopij o žrtev plamenov
Maribor, 24. septembra.
Dravsko polje je že od nekdaj znano po svojih čestih požarih, katerim se je pridružil včeraj gotovo največji od viseh, kar jih je bilo doslej v teh krajih. Ko je lepa jesenska noč legla v torek tudi nad lepo vasico Spodnje Jablane, gotovo nihče m slutil, da bo prebivalce te vasi še pred jutrom doletela huda katastrofa. Ko se je kmalu po polnoči Franc Baklan pripravljal na pot v Maribor, je naenkrat opazil pri sosedu Frankešu ogenj, ki je objemal že velik del gospodarskega poslopja ter s strahovito birzino prešel tudi na njegovo domačijo. Medlem je bilo že vse alarmirano. Ko so vaščani, kakor brez glave drli skupaj, so ognjeni zublji že •požirali številne objekte v vasi. Da se je ogenj mogel taiko hitro širiti, je razumljivo, če pomislimo, da je večji del hiš in gospodarskih poslopij iz lesa, da so v drvarnicah bile naložene cele kope suhih drv, v skednjih pa je bilo natrpano sena. Bilo je torej vsekako pripravljeno za ogromen požar, ki ga je bilo treba le zanetiti. Na vso nesrečo je pri tem divjal še hud veter, ki je prispeval svoje, da se je ogenj širil od hiše do hiše. Takoj so prihiteli domačim gasilcem na pomoč še gasilci iz okoliških vasii in Ptuja. Reševanje je bilo spričo tako ogromnega požara izredno naporno. Več gasilcev je dobilo pri tem hude opekline. Kljub štiriurnemu neverjetno napornemu in požrtvovalnemu delu gasilcev je zgorelo v vasi nič več in manj, kakor 50 objektov. Pri tem je zgorelo tudi 22 vagonov sena, polne drvarnice drv, veliko poljskega orodja in vsi
Računi našega živSfenfa
poljski pridelki, ki so jih imeli ljudje že pospravljene. Skoda, ki sicer še ni točno ocenjena, znaša po mnenju strokovnjakov okrog 400.000 dinarjev.
Oblasti so takoij uvedle preiskavo, da bi ugo-ovile vzrok požara. V teh krajih so požari, kakor rečeno, že kaj običajna stvar in je brez dvoma, da gre v največ primerih za zločinslko delo. Zaradi tega m izključeno, da tudi topot niso bili vmes prsti kakega brezvestnega in zločinskega maščevalca. Kljub vsestranski preiskavi, ki jo vodijo zlasti domači in okoliški orožniki, pa se doslej še ni posrečilo ugotoviti, kako je požar nastal. Do sedaj ,e bilo ugotovljeno le, da je požar nastal okrog četrt na eno m sicer na gospodarskem poslopju posestnice Marije Frangeševe. To poslopje je v pretežnem delu iz lesa, krito pa je « slamo S tega objekta se je potem ogenj razširil na skedenj, drvarnico in ostala gospodarska poslopja, ki so bila naenkrat vsa v plamenu.
Kljub temu, da prihaja na Dravskem polju tako pogosto do požarov, ti požari našega ljudstva še niso izučili. Včerajšnji požar je namreč dokazal, da še vedno nimajo vsi posestniki svojih hiš in objektov zavarovanih tako, kakor bi biilo treba. Kaj šele, da bi si zavarovali poljske pridelke, ki ob takih prilikah obenem z gospodarskim poslopjem postajajo žrtev plamenov. Da zavarovanja niso vedno v redu, so sevda krive predvsem sedanje obupne Tazmere, ki menda najbolj tepejo ravno našega kmeta.
Prostori davčne uprave v plamenih
Ljubljana, 24. septembra.
Higijenslti zavod v Ljubljani je izdal o p^pogi, v kateri se udejstvuje, obširno opisno poročilo za leto 1935. V tem poročilu je zlasti zanimiva vitalna statistika in letni izkaz zdravstveno-sitatiističnih razmer, iz katerega posnemamo nekaj podatkov.
Število rojstev pada
Eno najvažnejših meril za oceno življenjske moči naroda je gotovo izraženo v številu rojstev, t. j. v nataliteti. Nataliteta gre pri nas isto pot, \akor v drugih državah: neprestano pada. Še leta 1930 je bilo na 1000 prebivalcev 28 živorojenih, leta 1935 pa jih je bilo le še 23. Vzroki temu pojavu so različni. Največ so seveda krive današnje socialne razmere. Zanimiv je pregled rojstev po nekaterih naših okrajih in mestnih občinah. Na 1000 prebivalcev je bilo rojstev: Brežice 22.08, Celje 59.06, Celje-okolica 16.41, Dolnja Lendava 23.90, Gornji grad 21.62, Kamnik 21.23, Kočevje 20.63, Konjice 24.15, Kranj 24.26, Krško 24.38, Laško 19.01, Litija 20.52, Ljubljana-omesto 33.21 (od tega samo domačih 11.34, presežek skupno s tujci), Ljubljana-okolica 14.18, Ljutomer 28.38, Logatec 18.29, Maribor-mesto 9.56, Maribor desni breg 20.96, Maribor levi breg 32.02, Metlika 27.91, Murska Sobota 19.77, Novo mesto 29.64, Prevalje 24.67, Ptuj-meslo 19.24, Ptuj-okolica 25.69, Radovljica 16.89, Slovenjgradec 21.41, Šmarje pri Jelšah 23.94.
Povprečno pride v Sloveniji na 1000 prebivalcev 22.90 rojstev.
Umrljivost manjša
Pri primerjavi števila smrtnih slučajev iz prejšnjih z lanskim letom, pridemo do zaključka, da tudi število smrtnih slučajev nekoliko pada. Toda prav malenkostno: leta 1930 je na 1000 prebivalcev umrlo v Sloveniji 15.22, lansko leto pa 14.63. Na ta način je znašal vitalni indeks leta 1-930 187, dočim je lansko leto padel na 160.
Pregled umrljivosti v posameznih okrajih nam daje sledečo sliko: na 1000 prebivalcev je v 1. 1935 umrlo: Brežice 15.74, Celje 48.56 (od domačinov samo 19.16, ostalo tujci), Celje-okolica 12.23, Kamnik 12.75, Kranj 12.12, Ljubljana-mesto 9.31 (s tujci vred pa, ki so umrli največ v bolnišnici. 18.55), Ljubljana-okolica 9.29, Maribor 10.77 (s tujci pa 20.02), Murska Sobota 15.52, Radovljica 10.43. — Zanimivo je, da je Ljubljana s svojo okolico med
Celjske novice
Celje, 23. septembra.
Huda nesreča slikarskega pomočnika. 47 letni slikarski pomočnik Pasero Bogomir s Sp. Hudinje je bil zadnje dni zaposlen pri trgovcu s stroji Go-becu v Gaberju in sicer s pleskanjem strojev. V ponedeljek je pa padel 12 metrov globoko z lestve in si je pri padcu prebil lobanjo, nalomil desno nogo, zlomil 3 rebra, zbil 9 zob in prebil lobanjo. Težiko ranjenega so z rešilnim avtomobilom prepeljali v celjsko bolnišnico.
Še dve žrtvi nesreč. Ko je v ponedeljek 32 letni dninar Ločnikar Martin s Hudinje pri Vitanju podiral drevesa, mu je spodrsnilo, pri čemer je padel in si zlomil desno roko nad laktom. — Žerak Jakob, 57 letni posestnik s Strmeča pri Rogatcu, je vozil pred dnevi iz gozda drva. Med vožnjo je padel pod voz, kolesa so šla čezenj, mu zdrobila prsni koš in ga poškodovala po vsem telesu.
Sestanek lahkoatletske sekcije SK Jugoslavije
bo danes, v četrtek, ob pol 8 zvečer v Orlovskem domu. Sestanek je za vse člane lahkoatletske sekcije strogo obvezen.
Nedeljske prvenstvene tekme v Celju. V nedeljo, dne 27. septembra bosta na igrišču SK Olimpa v Gaberju dve prvenstveni drugorazredni tekmi.
kraji, kjer je umrljivost najnižja. Povprečno je umrlo v Sloveniji tekom leta 1935 med 1000 prebivalci 14.63 ljudi.
Pri tem je razveseljivo, da pada umrljivost novorojencev in dece. Od 1000 živorojenih otrok je umrlo leta 1930 v 1 mesecu 53, leta 1935 pa 51. Število pada sicer počasi, a se vendarle vidi, da delo na zdravstveni zaščiti dojenčkov in dece ni brezuspešno.
Mafvečfa starost v P6u£uf najmanjša v Mariboru
Zanimivo je, da se počasi veča tudi povprečna starost, ki jo dosega naš narod. To je pripisovati splošnemu izboljšanju naših zdravstveno-higijenskih razmer. Leta 1930 je bila povprečna starost, ki so jo Slovenci dosegli, 41 let. Leta 1935 se je ta starost povzpela na 45 let. Najvišjo povprečno starost so leta 1935 dosegli Ptujčani, kjer je znašala povprečna starost 54.81 let. Najnižja pa je bila'povprečna starost v okraju Maribor levi breg, kjer so dosegli ljudje povprečno 39.34 let. Ljubljana je v tem oziru na zelo dobrem. Kajti med domačini-Ljubljančani je znašala povprečna starost 1. 1935 53.68 let, torej le nekaj za najboljšem krajem, t. j. za Ptujem. V Mariboru (v mestu) je znašala ta številka 52.47, v Murski Soboti 48.85, v Slovemj-gradcu 44.40, v Celju 45.39, v Kranju 42.69.
Nafveč porok v Ljubljani, najmanj v Kočevju
Dokaj različno sliko nam kaže število porok v posameznih krajih. Povprečno je leta 1935 prišlo na 1000 prebivalcev v Sloveniji do 6.72 porok. V Brežicah je bilo na 1000 prebivalcev 6.52 poroik, v Celju 10.76, v Celju-okolici 5.97, v Gornjem gradu 5.66, v Kamniku 5.58, v Konjicah 5.61, v Kranju 7.58, v Krškem 5.73, v Laškem 6.17, v Litiji 5.22, v Ljutomeru 7.91, v Logatcu 5.35, v Mariboru 9.96, v Novem mestu 5.54. v Prevaljah 5-77, v Ptuju 6.41, v Slovenjgradcu 4.97, v Šmarju 5.68. Največ porok je bilo leta 1935 v Ljubljani, kjer je prišlo na 1000 prebivalcev 11.19 parov. Najmanj pa jih je bilo v Kočevju in sicer le 4.99. Upoštevati moramo seveda, da prihajajo v Ljubljano na poroke tudi od zunaj in da niso bili samo Ljubljančani in Ljubljančanke tisti, ki so z visokim številom porok pripomogli do tega, da nosi naša prestolnica zastavo v sprevodu novoporočencev iz leta 1935.
Ob 9 bo tekma med SK Laškim in SK Žalcem, ob
10.30	pa med SK Jugoslavijo in SK Hrastnikom.
Akademija Rdečega križa bo v soboto, dne
26.	septembra ob 8 zvečer v mali dvorani Celjskega doma.
Maribor
Zadnja nedelja v septembru bo posvečena treznosti. V stolnici bo ob pol desetih cerkvena slovesnost, ob 11. pa bo v dvorani na Aleksandrovi cesti 0 zborovanje s tremi predavanji.
Dom služkinj. Popravila na hiši Slomškov trg št. 12 so končana. Dne 4. oktobra bo hiša posvečena in izročena svojemu namenu. V hiši bo patronaža za služkinje in stanovanje za kolodvorsko misijonarko.
Cankarjeva proslava v gledališču. Ob 60 letnici Cankarjevega rojstva uprizori mariborsko gledališče njegovo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Pri predstavi, ki bo druga v novi sezoni, bo govoril dramaturg g. dr. Ivan Dornik spominsko besedo.
Katoliška omladina pripravlja za 4. oktobra marijansko igro >Theophilus«. Na programu so tudi pevske točke in deklamacije
Enodnevni tečaj o pripravljanju brezalkoholnih sadnih in grozdnih pijač se vrši v sredo 30. t. m. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
stvo
Sisek. ‘24. septembra. Te dni je v Sisku spravil na noge vse meščan-pozar, ki je nastal v prostorih tamkajšnje
...	-	.	,	—	mogli	...
cesar pogasiti, ker jih je dušil gost dim in ni dal dostopa v prostore davčne uprave. Prihitela je hitro tudi policija, ki ima svojo postajo prav v bližini, in zasedla prostore, v katerih so se nahajale davčne knjige in blagajna. Na kraj požara je kmalu prišla gasilska pomoč, toda takrat je bila polovica prvega nadstropja že v plamenih. Pogorel je tudi že del knjig in davčnih zapiskov. Gasilci so začeli najprej reševali te spise na ta način, da so jih metali skozi okno na ulico. Seveda je morala biti tudi tu postavljena straža... Kdo je poskušal zažgali to poslopje, dosedaj še ni ugotovljeno. Mogoče je bil to eden od tistih, ki so preveč dobro zapisani na davkariji.
Tatvine koles na dnevnem redu
Ptuj, 22. septembra.
Kljub strogemu nadzorstvu se tatvine dvokoles vedno bolj množijo. Ne mine dan, da ne bi ljudje prijavljali tatvino svojih koles. Anton Kai-serzberger, posestnik v Gerečjli vasii, je prišel v Ptuj po opravkih pri davčni upravi. Svoje kolo je pustil na hodniku pred pisarno v prvem nadstropju vpričo več sitrank, ki so imele opravek pri tem uradu. Ko se je vrnil iz pisarne, pa ni bilo več kolesa in tudi od navzočih ni nihče vedel, kdo je kolo ukradel. Kolo je še skoraj novo in ga je šele pred kratkim dobil kot dobitek na tomboli. Vredno je bilo okrog 800 Din.
Pobegla hiralka
Ptuj, 22. septembra.
V	ponedeljek, dne 21. sept. se je pojavila m ulicah v Ptuju starejša ženska, ki je s svojim čudnim obnašanjem vzbudila pozornost občinstva in varnostnih organov. Policija, ki je žensko prijela in jo hotela legitimirati, je ugotovila, da je ista mutasta in slaboumna. Pri sebi ni imela nikakih listin, da bi se lahko ugotovila njena istovetnost. Ni preostalo drugega, da se je policija obrnila tele-foničnim potom na bližnjo hiralnico in jo o mutasti ženski obvestila. In reiSi hiralnica v Muretincih je sporočila, da je pobegla iz zavoda hiralka Frančiš-Šalamun, domovinsko pristojna v Pobrežje pri Mariboru. Omenjeni zavod je odposlal takoj dve usmiljeni sestri, ki sta svojo varovanko na policijski stražnici prevzeli in jo s precejšnjimi težkočami odpel]ali nazaj v zavod.
Teniški turnir za prvenstvo Maribora
V	soboto in nedeljo na igriščih ISSK Maribora.
ISSK Maribor razpisuje za dne 26. in ‘27. septembra t. 1. teniški turnir za prvenstvo Maribora. Tekmovalo se bo v štirih disciplinah, in sicer gospodje in dame posamezno, gospodje v dvoje in juniorji posamezno. Začetek tekmovanja, ki se bo vršilo na vseh petih igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu (vhod iz Gajeve ulice), je določen za soboto 26. t. m. ob 14. ter se bo turnir nadaljeval v nedeljo 27. t. m. ob 2. in istega dne zaključil. Prijave sprejema g. Stevo Tončič na igrišču do petka 25. t. m. do 18. zvečer. Igra se z žogami Spancer Moulton ter znaša prijavnina 20 Din za osebo in disciplino, ki jo je treba vplačati prod prvim nastopom. Pravico sodelovanja imajo član! mariborskih klubov. Turnir bedo vodili ravnatelj Babič kot predsednik turnirskega vodstva, uradnik Voglar kot vrhovni sodnik ter akademik Tončič kot blagajnik in tajnik. Na podlagi uspehov v tem turnirju bo sestavljena lestvica mariborskih igralcev in igralk.
Ljubljana danes	i
Koledar
Danes, četrtek, 24. septembra: Blaž.
Jutri, petek,	25. septembra: Kleofa.	1
*	!
Nočno službo	imajo lekarne: dr.	Piccoli,	Tyr-	'
ševa cesta 6; mr,	Hočevar, Celovška	cesta	62;	mr.	j
Gartuis, Moste.
•
Avtoizleti: Trst, Gorica—Trist, eno-, dvo- in tridnevni; Benetke—Padova, štiridnevni. — Brzo-vlak: Belgrad—Oplenac (krajev grob), — Rim— Neapelj, 12 dni po Italiji. — Pojasnila zastonj, — Uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova 1.
Otroke, ki vsako stvar neso v usta, peljite v Živalski park v Lattermannovem drevoredu in jim pokažite rakuna. Na prvi pogled boste mislili, da iunate pred seboj debelega mladega jazbeca, toda prijazna, popolnoma krotka živalica je pravi medved, seveda najmanjše vrste, kar medvedov poznamo. Dame ga prav visoko cenijo, ker nam daje imenitno krzno, ki ga pri nas kar po nemško imenujejo »Waschbar«, Torej, medved, ki pere! Res je popolnoma upravičeno ime tega malega medvedka, ker tako ljubi snago in varuje svoje zdravje, da vso svojo hrano, zlasti pa 6adeže, skrbno opere, predno jih zavžije. Tudi marsikatera nasa gospodinja bi se od tega severnoameriškega medvedka naposled lahko vendar že naučila, da moramo grozdje in sadje dobro oprati in sploh osna-žiti, predno ga uživamo.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljublfani
DRAMA
Začetek ob 20. uri
Četrtek, 24. septembra: »Za narodov blagor«. Premierski abonma.
Petek, 25. septembra: Zaprto.
Sobota, 26. septembra: »Za narodov blagor«. Red A
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota, 26. septembra: »Matija Gubec«. Premierski
abonma.
Nedelja, 27. septembra: »Pod to goro zeleno,..«
Opereta. Izven. Cene od 36 Din navzdol.
Dogodivščina policijskega stražnika
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 12. septembra: VI. 00 P osmi donski h kozakov '(plošč«) — 12.45 Poror.iia, vreme — 13.00 Čas, (•»porod, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kaj* kdo hpoe (ploščo po željah naročjiiikov) — 14.00 Vreme borza — 38.00 Kmotfki t.rio, vmesne vložke poje p. Sv. Banovec
—	10.(K) Oas, vreme, poročila, sipored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Sokolstvo iin socialni po kr o t (Mark« Sabljič) i/. Bel grad a. — 10.50 Pesmi Josophine Baikarjovo (plo-gče) — ‘20.10 Sloveugčdma za Slovence (p. dr. Rudolf Kolarič) — 20.80 Oktet •Ljubljanskega Zvona« — 21.15 ČaJkovsky: VI. simfonija v h-mol n (i«ra: Sunf. ork. jas Bostona, dirigent: Sorgtxi Kusovioki — 22.00 Čas, vrorao, jx>ro6ila, s/porod —* 22.20 Iu»tr umon tal ni duoti. Konec ob 23. uri.
Drugi programi
Četrte k, 24. septembra: Belgra*! I: 20.00 Koncert Bachovih dol —20.50 Koncort — 21.00 Koncert vokalnega *vpr|.flt(^|,^akod<>iiMko pesmi LJuljoinira BoSnJakoviča
— HpLp,V-fir} H: 20.00 Zn. sledjo jalitc «Nahlim« (Kriiiio-fclav Dijičič) — 23.15 Bal grajske noči (glasbena reportaža). — Z a preb: 20.00 Saksofonski koncert (MiJoft Ziherl). —* Dunaj: 19.40 Vojaška muzika — 21Č15 T,abka glasba — 22.10 W agn er: «Valkira« I.dejan je. — Praga:
20.30	Rostand:	Avanturo	Cyrona de Bergerac-a. —
Bratislava: 20.30 Ba.laida iz življenja gorskih junaikov.
— Varšava: 19.40 Koncert. — BdimpeSta: 20.00 cLepa Gal aloja* in * Pesem Fortuni* — 22.30 Ciganski k on c.
— Rim: 20.40 M arinimi: «P ali a de Mozzi«, opera v 3 dejanjih. — Milan: 20.40 Komedija v 3 dej. — Berlin: 20.10 Večer lahike glasbe. — Ilamburfj: 19.00 Sonate za violino in klavir — 20.10 Plesna glasba. — Kiiln: 20.10 Narodna muzika — 20.50 Weber: «Abu Hasab«, opera.
— Konigsbera: 18.00 Koncert radio- orkestra — ‘20.10 Pisan glasbeni večer. — Miinchcr: 20.10 Berlioz: Fantastična simfonija — 21.00 .Radio-igra — 22.45 Labka glasba in glasba za ples.
Dvojno knjigovodstvo
V	četrtek, dne 17. septembra t.	1. nain je
uprava narodnega gledališča nudila drugo odrsko noviteto letošnje glasbene sezone, in sicer operetko »Dvojno knjigovodstvo« (Kjer ljubezen cvete). Spisala sta jo Emil in Arnold tlolz, glasbo pa sta zložila Fric Liilmer-Beda in Bernard Grtin.
Vsa štorija nam kaže duševno revščino današnjega vladajočega razreda na Dunaju. Naši pradedje so dejali: »Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh	zunaj.« S	tem	so mislili	na težavo
prehranjevanja, danes pa vidimo tam tudi duševno lakoto. Razlika je v tem, da so naši predniki morali iti sami na Dunaj, zdaj se nam pa Dunaj kar v Ljubljani vsiljuje.
Poleg naše odlične operetne igralke Marice umen-Lubejeve, ki nas je zopet obiskala, so se stalni člani	gledališča	več ali manj	posrečeno
udejstvovali.	Vsekakor	jim	ne moremo zameriti,
ce niso za tako delo uporabili svojih najboljših
Operetko je režiral profesor O. Šest. Mali orkester je vodil Demetrij Žebre, ki je meseca ju-absolviral v Pragi poleg kompozicije tudi že/pr k-° *olo dirigiranja pri Vaclavu Talichu.
da mu ravnateljstvo gledališča da priliko delu SV°*° zmožnosti tll(li °b kakem resnem
II. R.
VII. balkanske igre v Atenah
Ljubljana, 24. septembra.
Lahko bi dali drugačen naslov, kakor na pr. »Moč uniforme«, veseli, a v jedru žalostni razpravi, ki se je včeraj od 12. do 14. ure razvajala pred malim kazenskim senatom v sobi št. 79. Vesela je billa razprava le v epilogu, ko so lepe in stare žensike kritizirale temperamenten govor branilca dr. Jakšeta, ki bi ga najraje strgale, ker je z vso vero branil obtoženca, policijskega stražnika Logaoana Jakoba ?.., oženjenega, starega 39 let, ki je drugače nastopal ko! pravcati Don Juan. Afera se je začela razvijati najprej pred okrajnim sodiščem. Bistveni dogodki pa segajo daleč nazaj tja v leto 1931.
Pred okrajnim sodiščem je bilo. Stražnik Jakob je tožil prav priletno ln kot trlico suho kuharico Miciko zaradi žaljenja časti in to na ukaz policijskega poveljstva, ker ga je Micika nadlegovala m mu grozila. Zahtevala je od njega plačilo večje vsote, Jakob pa je trdil, da ji ni dolžan 5000 Din, marveč samo 500 Din. Pred okrajnim kazenskim sodnikom je Jakob kazal kopijo potrdila, na katerem je res stalo le 500 Din, a Micika je imela v rokah Jakobovo potrdilo za 5000 Din. Hikratu se je začela pred okrajnim sodiščem civilna pravda, v kateri je Micika tožila Jakoba na plačilo zneska 5000 Din. Rezultat vseh teh pravd je bil, da je Jakob prišel
pred veliki tribunal
Ovaden je bil Jakob zaradi napravljanja lažnih listin, zaradi prevare in celo zaradi tatvine. Preiskovalni sodnik je imel s to zadevo mnogo posla. Poklical je na pomoč celo grafologa, prof. Koželja, ki je podal do 10 pol pisano poročilo, posnel je celo fotografično ničle in naposled prišel do zaključita, da je najbrž Jakob pisal vse ničle. Pri kopiji pa je bil gotovo rafiniran, da je indigo papir tako nastavil, da je na kopiji izostala tretja ničla, a pred sodiščem se je izgovarjal, da je morala tretjo nišlo pripisati kuharica Micika. Trik pa se mu ni posrečil, ker je grafolog izključil, da bi bila tretjo ničlo napisala okorna roka sitare kuharice.
Pred tremi sodniki
Naposled je Jakobova mučna zadeva toliko dozorela, da je državni tožilec dr. Fellaher Jakoba obtožil v zadevi kuharice Micike prvič zaradi prestopka in zločinstva napravljanja lažnih listin, drugič prestopka prevare, ker je Jakob od Micike izvabil vsega 5000 Din in naposled celo prestopka tatvine, češ, da je ukradel Miciki tudi 200 Din. Prva glavna razprava proti policijskemu stražniku Jakobu, ki je še v aktivni službi, se je vršila dne 7. januarja letos. Danes se je nadaljevala. Bila je prav zanimiva, kajti razgrnila je tajnosti, kako je Micika, kuharica pri nekem najuglednejšem ljubljanskem trgovcu, sprejemala in gostila lepega Jakoba, ki je poln mladeniških sokov, kakor se je izrazil branilec dr. Jakše. Mali 6enat so tvorili
kot predsednik s. o. s. g. Fran Gorečac( a kot sosodnika sta fungirala gg. Ivan Kralj in Fran Kovač. Javno obtožbo je zastopal dr. Julij Fellaher.
Ko je senatni predsednik uvedel zaslišanje obtoženca in začel stavljati prva vprašanja, je obtoženec stal kot dren in trdovratno molčal. Bulil je z očmi v sodnike. Predsednik je bil primoran, da je obtožencu predočil, kar je bil izpovedal v preiskavi. Priznal je, da je hodil k Miciki, toda z neko Tončko, ki je žal umrla. Po daljšem molku se je Jakob vzravnal in vzdihnil:
»Nimam več vsega v spominu. Sem čisto raz-rvan. Nič ni res.« Predsednik končno: »Govorite no!« Jakob: »Dane« bolj malo. Sem silno razburjen. Ni res, da bi ne potrdilo glasilo na 5000 Din, le na 500 Din. Ničlo je Mica pripisala.« Ko mu je predsednik predočil, da je obtožen tudi tatvine 200 Din, je Jakob ogorčeno pristavil: »Nikdar nisem bil tat in tudi ne bom.« Sodišče mu je v tej točki verjelo in ga oprostilo.
IdiSa pri Miciki
Prav idilično je bilo življenje pri kuharici Miciki. Branilec je celo omenil, da ®o tam praznili buteljke iz kleti gospodarjeve, kar pa je kuharica Micika kot priča odločno zanikala. Z Jakobom je celo Micika hodila na Bled. Micika kot priča je povedala, da je od nje najprej izvabil 3000 Din pod pretvezo, da bo denar pri njem bolj varen, dalje 1500 Din za mater in še drugih 500 Din. Re-signirano je pristavila: »Še več denarja je šlo.«
Priča Ivanka, brhko in resolutno gorenjsko dekle, je bila tudii deležna idiličnega življenja pri Miciki. Morala je enkrat spati celo na mizi. Predsednik ie prečital še nekatere izpovedbe drugih prič. Jakob je imel zveze tudi z raznimi natakaricami. Ena, Fanika, je prisostvovala celo razpravi. Njo je opeharil kar za 20 jurjev. Štiri leta sta se ljubila, obljubil ji je zakon, pa Fanika je naposled bila razočarana, ko je zvedela, da je Jakob oženjen. Fanika se je sicer pridružila kazenskemu postopanju kot oškodovanka, a formalno ni podala kazenske ovadbe proti Jakobu.
Primerna nagce da
Po končanem dokaznem postopanju in običajnih govorih se je senat posvetoval dobro uro, kakšno nagrado naj prizna donjuanskemu Jakobu. Sodba se je glasila:
Jakob Ž. se obsodi zaradi prestopka in zločinstva napravljanja lažnih listin in zaradi prestopka prevare na 5 mesecev strogega zapora, na 480 Din denarne kazni in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Kuharici Miciki ima plačati le 4500 Din. Oprosti pa se od obtožbe zaradi prestopka tatvine.
Jakob s sodbo ni bil zadovoljen ter je prijavil revizijo in priziv.
Sramotni primeri v našem športu
Kje si( srčna omika?
Velike balkanske
Ljubljana, ‘24. septembra.
Atenah. Zadnje so b^^Ia^s^ott^nfkaterlS0^ se nasi tekmovalci prav lepo plasirali Tudi letos ko bodo Vil. balkanske igre, uVn.o da bodo na"i tekmovalci kar najlepse in najboljše zastopali naš šport. Prva skupina tekmovalcev, id nastoni že
27.	t. m., je odšla v Atene včeraj, druga, ki pa bo naslonih* sele 1., o. im 4. oktobra, pa bo odšla 29. septembra. Tekmovalce vodijo gospodje Frančič, Simič in Kermauner.
V	posameznih panogah nastopijo naslednji
\ .	i».....	>Jnn	.vt. u_ •’
maratonski tek: Belas, Sporu in Nušeč; 1X100 m: Bauer, Banščak, Dremilj in Kovačič; 4X40(1 in: Gaberšek, Nikhazi, Pleteršek, Panščak; 100 m zapreko: dr. Buratovič in Ehrlich; 40(1 m prepone: Pleteršek in Ehrlich; strok v višino: dr. Buratovič in Mohr; skok v daljino; dr. Buratovič in Mikic; skok s palico: Bakov in Cvijetič; troskok; Mikic in Jovičevič; met diska: Kleut in Kovačevič; met diska (helenski stil):	Kleut in Kovačevič; met
krogle: Kovačevič in Kučevič; inet kopja: Marku-
Te dni se je pred belgrajskim sodiščem vršila razprava proti znanemu nogometašu Franji Glazerju, kaiteremu je državni tožilec očital, da je v j šali sunil svojega tovariša naraščajnika Radomira j Stokiča v Savo. Stokič ni znal plavati in je utonil.
| Nikdo ga hi poskušal reševati in tudi (i la ser ne.
I Slučaj nesrečnega Stokiča je dvignil v Belgradu j mnogo prahu. Listi obširno pišejo o športnem »gentlemenstvu«, »viteštvu«, »tovarištvu« itd., kakor se vse te lepe lastnosti športne vzgoje imenujejo. Primer s Stokičem naj bi bil živ dokaz, da ni vse zlato, kar se sveti...
Kdo je bi! Stokič? Na igrišču BSK ni bilo nikogar, ki ne bi poznal revnega fantka, ki se je navdušil za nogomet in za svoj klub. Pridno je j igral nogomet in gojil samo eno željo, da bi v j športu postal »laven. Okoli vsakega nogometnega igrišča se po vseh mestih klartijo desetine takih dečkov, ki obožujejo gospode prvega tima, ki trenirajo neumorno, da bi tudi sami dosegli nekoč njih slavo ...
Golman Glazer pred sodiščem
Letošnjega poletja je Stokič utonil. Na kopališču je ostal ta primer skoraj neopažen. Šele čez dva dni ga je našel poklicni potapljač v globini pod kopališčem. Stvar je prišla policiji na uho. Poiskali so Glazerja, ki je sprva izjavil, da o stvari nima pojma. Pozneje je povedal, da je videl, kako je Stokič padel, toda dalje ga stvar ni zanimala.
Te dni je prišla zadeva pred sodišče. V svojem poročilu piše belgrajska »Politika« med drugim sledeče:
Franjo Glazer: — ...Ne čutim krivde... Toda mi je žal, da se je to zgodilo.
Stali smo v kopališču Dimitrijevič, Božovič, Roter in jaz. Pogovarjali smo se, razume se, o športu, kakor običajno. Bilo je tudi mnogo druge publike, katere pa nisem poznal.
Od zadaj je pritekel mali Stokič. Oni so se podili. Bil sem obrnjen drugam. Ko sem instinktivno občutil, da je on v bližini, sem se obrnil. Sedaj ne vem, ali zato, da sc umaknem, ali da ga zaustavim. Pa sem ga rahlo prijel (o, čisto rahlo), njemu pa je spodrsnilo in je padel v vodo.
»To se ne strinja z vašimi prejšnjimi izvajanji. Najbolje, da govorite kakor je bilo. Opominjam vas. Vi ste mlad človek in športnik . . . Prvič ste rekli, da ste sedeli in da je pokojni Stokič pritekel tri metre od vas, da je zdrsnil na vlažni deski in padel v reko. Drugič ste rekli, da ste ga hoteli zadržati. ..«
»Sedaj sem govoril resnico.« »Je znal plavati?« »Ne.« »Zakaj pa ste pred preiskovalnim sodnikom izjavili, da vam je bilo znano, da je on odličen plavač?« »Tako so mi pripovedovali.« »Kdaj so vam pripovedovali?« »Ko je padel v vodo, sem vprašal, če zna plavati. Vsi so rekli: seveda zna!« »Kaj pa ste napravili, ko se je potopil? Ste ga reševali, vpili na pomoč, obvestili koga?« »Prišel je ključar in rekel: Kaj je to? Glejte, fant je padel v vodo, sem dejal. V ostalem, če se ne pojavi, bomo videli. . .« (Čudno, kako gre vse to počasi). »Ali ste vi osebno kaj storili?« »Da, gledal sem v vodo... Ničesar ni bilo mogoče storiti...« »Kdaj pa ste javili drugam?« »Čez pol UTe.« »Pol ure! Človek se utopi v nekoliko minutah. Torej, vi mislite, da niste kriv?« »Ne. Zal mi je, da ga nisem tudi za ceno svojega življenja rešil. Toda moja
sic in Smojda; met kladiva: Goj’č in Stepišnik. Lanski balkanski zmagovalec na 5(WX> in 10.000 m Ljubljančan Bručan bo nastopil le, če bo dobil potreben dopust.
Lista nastopajočih je precej dobro sestavljena, upamo, da tirdi uspeh ne bo izostal.
nesreča je, da sem ga baš jaz pripeljal na kopališče, mu plačal vstopnico in kosilo ...« »Kaj ste delali pozneje?« »Ostal sem do šestih na Savi. Potem sem odšel.« »Naslednjega dne ste odpotovali na tekmo v Novi Sad, dasi je bil vaš tovariš mrtev!«
Priča g. Pavle Zdinjak, ključar: ».. . Videl sem nekega človeka, da pada v vodo. Ko sem prišel, mi je Glazer rekel: Jaz sem ga sunil. Toda on zna plavati, prišel bo ven!«
Glazer: »Nisem rekel, da sem ga sunil. Rekel sem, da je padel.«
Sodnik: »In potem?« »Oba sva gledala v vodo. Nagnila sva se in gledala. On pa se sploh ni več prikazal. Pozneje so prišli neki od Timaniča in rekli, da je tam izplaval.« »Kdo je prišel?« »Jih ne poznam.« »Ali bi jih poznali? So mogoče tukaj?« »Niso. To so bili neki otroci...«
flMBadi ljudje, žoga vam ne prijja . .
V	tem stilu so bili zaslišani še drugi »tovariš- <, ki so bili zraven, vendar se niso potrudili, da bi poskušali potapljajočega se reveža reševati. »Mladi ljudje, žoga vam ne prija, opustite ta poklic,« jim je svetoval sodnik.
Na koncu sobotnega pretresa je imel državni tožilec g. Milosavljevič govor, v katerem je ožigosal naše nezdrave športne razmere. Njegov govor je bil potrebna obsodba one športne orientacije, ki vlada zlasti v nogometnih krogih.
Gospod Milosavljevič je naglasil, da so športniki pri tem procesu demantirali vse one športne vrline, katere je javnost od njih pričakovala. Menjali so izjave in so celo z nedovoljenimi sredstvi poskušali Glazerjevo krivico zmanjševati. Zlasti ostro je g. državni tožilec ožigosal dejstvo, da nikdo od prisotnih ni niti poskušal rešiti nezaščitenega reveža.
Po razpravi so športniki burno zapuščali dvorano. Neki mladenič, bil je boksarskega izgleda, se je pošalil: »Dvajset let na vešala!« Nekaterim se je to zdelo smešno in so se smejali... V mračnem kotu hodnika pa je sedela mati pokojnega Stokiča. Tiho jih je gledala in razočarano . . .
Sodba je billa že izrečena in se glasi: Franjo Glazer se obsoja na 2 leti strogega zapora.
Opomba športnega uredništva: Primer, o katerem poročamo zgoraj, je brez dvoma hudo obremenilen in sramoten za šport. Ne prinašamo ga kot dnevno zanimivost, temveč, da stvari dodamo sledeče naše misli: Ob mnogih prilikah smo nagla-šali, da je v pokretu, ki je danes najglasnejši in najvidnejši, ločiti dve smeri: prva je občekoristna in ji pravimo lelesno-vzgojna smer, druga pa sc izživlja v senzacijah cirkuškega značaja. Skrajni čas je že, da smo si na jasnem, kateri športi so občekoristni, t. j. kateri športi skrbe za sistematično telesno vzgojo mladine in za pošteno razvedrilo, I — in kateri na drugi strani skrbe le za aktrakcije j v smislu zloglasnega načela »kruha in iger!«
Ne gre, da spravljamo pod isto firmo organizacije, ki skrbe za otroška igrišča, ki leto za letom učijo stotine mladine plavati, smučati, gojiti lahko atletiko, planinstvo itd., in na drugi strani organizacije, katerim ni mar obča korist, temveč le dresura dobrih tekmovalcev. Ali konkretno: Med tem, ko vemo, da n. pr. plavači prirejajo tečaje za reševanje utopljencev, ko čujemo o junaških primerih planinske reševalne službe . . ., čujemo z nogometne strani le prepogosto primere podivjanosti na tekmah in druge slične Drimere, ki pričajo o pomanjkanju srčne vzgoje. Bilo bi potrebno, da motrijno športni pokret pozornejše in da potegnemo odločno črto med onimi, katerim gre za cirkus — in med onimi, katerim gre za dobro mladine.
Le s kakšno pravico zahteva šport, ki ni obče-koristen, naklonjenost javnosti in oblasti?!
Zadnji g9as z jesenskih gora
Po dolgem, mrzlem in vročem letu so se zdaj spet vrnili v gore kratki, redko mili in rahli dnevi. Jesen je prižgala svoje pisane baklje.
Pod nebom brez slehernega oblaka leži kristalni zrak in razgrinja daljine, ki so vse leto ostale zabrisane v mlečnem somraku. Svet se je razširil, postal je lažji. Zdi se, da je to, kar je še pravkar v trdnem stanju kazalo pezo, ki označuje rodovitnost, namah začelo lebdeti in iz rahlo stopnjevanega zelenja dolin je nastala pisana šahovnica z nepravilnimi lisami in raznovrstnimi toni.
Utrip narave.
Gozd na višini je zadržal sapo. Tiho stoje stoletne smreke in druga tesno ob drugi zidajo rjavkasti obok z zeleno kupolo. Pod njimi je malo grmičevje, rahlo, v merah in kakovostih nežnejše,
—	kakor majhen gozdiček pod večjim. Iz zapletene polnosti zelišč, trav, mahov sijejo čaše poznega encijana kakor majhni safirji v smaragdno zelenem morju. Nad njim raztresa sonce svoje motne pločice, ki v somraku jesensko prezrelega gozda nosijo čar starih pravljic.
To je čas velikih potovanj, ko noge kakor same od sebe zmagujejo najbolj strme vesine in telo, do zadnje celice s poletno gorkoto prežeto, ne skopari z močjo. Duši zrasto peroti; jasno gleda duh. Stvarilni čas človekov jo v zgodnji jeseni. Tedaj mu prihajajo po vseh stezah načrti; težko mu postane lažje, in iz zapletljajev življenja potegne celo starejšega moža fantovska korajža — ne kot spomin, ne, kot resničnost ure. Ljubi jesenski dan v gorah spelje sumotne skupaj — čuke, umetnike, snovalce; pravo osebnost s teatra-tičnim izgubljencem. Družba se je vrnila v mesta; potihnile so pesmi. Promet, društvo, družina — poletje je čas njihovega veselja za potovanje. Zdaj pa prilezejo na dan samotni popotniki, zdaj najdejo drug k drugemu — na čarovnih krajih prirode, v tihih kočah ali v okajenih oglarskih in drvarskih bajtah. To kar jih veže, je čarobna doba gora.
Večer končno dopolni magično spremembo prirode. Gozd se pogrezne v črno neprodirnost. Doline se od prvega mraza zavijejo v vijoličaste megle. Še je mogoče prepoznati trate, jase, skale, da, celo hiše v vaseh. Toda vse že leži v tem sljudasto barvanem morju: še vidno, ali ne več jasno; brez teže in vendar ne lebdeče; neresnično, mutasto, strto — kakor sen.
Vzdolž ob večernem obzorju se vleče širok pas pobledelega rumenega, ki ga grejejo rdeče načičkani robovi samotne oblačne krpe. Pas drsi z zelenimi toni v vodnato sinjino neba, ki ima v sebi že zimsko daljavo.
Hitro se spusti jesenska noč. Vetrovi dobe od nekod silo, ki smo že pozabili nanjo, .leče se pode skozi veje in odlomijo vse, kar je izgubilo moč. Daljno rikanje jelenov straši skozi nepro-zornost.
Toda v daljnih dolinah mirno migljajo luči kakor zvezde na prevrnjenem nebesnem svodu. Trate v bližini leže brez glasu v temini. Le tu pa tam kaže varčni sijaj ognjišča ali petrolejke, da teče življenje naprej... proti tišini, k dolgi, trdi gorski zimi.
Da, ne bo več dolgo, ko se bo spet zasvetilo po samotnih gorskih vrheli, belo, z motnim, žalostnim bleskom. Neslišno se bodo zadirali mali, vsiljivi kosmiči otožnim macesnom v iglice. Nikjer ne bo videti, da bi bil kdaj človek kopal, vrtal in zabijal. Vse bo zabrisano.
Zadnji dnevi v kopnih gorah'
hitro beže. Poslednjič meče sonce svojo najlepšo, snažno luč na gola slemena, čisto, snažno in tako lepo belo kot nikdar v letu. Tudi v tem svečanem jesenskem nebu je nekaj onega, prikrito bridkega slovesa, ki diha iz nedolžne sinjine nebogljenih spominčic ob samotnem močvirju, kamor ne zaide zlepa človeška noga. Zadnji čas je prišel, zadnja ura pred mrazom in snegom. Povsod po kolovozih se oglaša živina, rožljajo verige in udarjajo zvonci; pastirji ženo s planin. Kmalu bodo v stanove udrli smučarji in mesto kravjekov na travi se bodo po čistem snegu zabliščale prazne konzerve. Nnvalile bodo množice, orale sneg, vriskale, pele in pile, da se bo ob nedeljah pozni zimski vlak opotekal po zasneženem tiru.
Prihaja doba gorskega smučanja, pa tudi zimske alpinistike. Ne bo več dolgo, ko se bodo privlekle svetlosive megle. S kostanjev že pada rumeno listje; vsak dan je bolj mraz, že žene ptiče na jug. k boljšemu, prijaznejšemu južnemu soncu. Izletniki pospravljajo okovanke in — pedantje — pridno mažejo smuške čevlje. Trgovine s smučmi so že začele z uvodom v svojo zlato sezono. Po oglih se zbirajo trije ali štirje mladi užigovci, obujajo spomine in kujejo načrte za novo zimo, ki ne more biti več daleč, saj se stoletna pratika še zlepa ni zmotila. V gorah postaja počasi mrtvo. Oskrbniki se selijo v doline in zapirajo koče. Samotni popotniki se redko izgube kam v večje višine. Za plezanje postaja premraz, pa tudi jesenski dan je že od sile kratek. Vse kaže, da je poletna sezona v hribih pri kraju. Potegnimo torej še mi črto in poglejmo, kaj nam je prinesla slabega in dobrega na tujem ter doma!
(Nadaljevanje.)
Proslava 60 letnice Rdečega križa
Predsednik dravskega banovinskega odbora društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije gospod dr. Viljem Krejči je kot predsednik društva v dravski banovini napisal za spomenico, katero je izdalo društvo ob svoji GO letnici, naslednje po-svetilne besede:
»Slovenski člani Rdečega križa se prav iskreno veselimo obletnice, ki jo praznujemo v naši jugoslovanski skupnosti usmiljenja in ljubezni do Hivniega Od vsega srca ji želimo najlepši razmah in prav uspešno delovanje v korist naroda in dr-,.„vc. iudi za nas je to praznik, velik in pomemben, ne le, ker nas skupni dom, kri in poreklo družijo v nedeljivo enoto, temveč tudi zaradi tega, ker pomeni zadnja četrtina jubilejnega razdobja obenem 15 let našega sodelovanja v jugoslovanskem Rdečem križu. Prej smo morali samarjansko delo v dravski banovini šele na novo organizirati, zlasti pa je bilo treba ugladiti pot novemu pokretu s teni, da smo si prizadevali odstraniti številne ovire, treba je bilo predvsem razpršiti povsod obl le predsodke, to neljubo zapuščino naših prednikov iz prestane svetovne vojne. Vsi se zavedamo, kolikšnega pomena je Rdeči križ za primer vojne m zato hočemo v tej smeri svojega delovanja v polnem obsegu izvršiti svojo dolžnost, saj nas lega naše ožje domovine naravnost sili k previdnosti in pripravljenosti. Toda iskrena želja vsega našega članstva je, da bi Rdeči križ posvetil čim večjo pozornost svoji mirovni nalogi. Tu se nam za delo odpira široko polje i v narodu sa-inein i v naših odnosih do drugih narodov. Ali ne bi bilo mogoče, da bi se v znamenju Rdečega križa našli in sporazumeli vsi, ki jim je svetovni mir res srčna želja?
.	J
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/IIL Telefon 2994 Id 2996. Uprava: Kopitarjeva 6.
Telefon 2992- Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Cec. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosicek.
58
Zeleni pekel
Zavidam Chiquitanskih Indijancev za njihovo življenje ne. Človek iz tega rodu stoji neprenehoma v boju, ki je od vseh vojska najbolj krvav — v boju z leti, ki teko neusmiljeno. V časih — zdaj pa zdaj
—	se mu posreči, da zabije eno uro ali dve, toda veliko, neskončno večje je število ur, ki ubijajo njega in spreminjajo dojenčka, ki kar žari od življenjskega veselja, v lenega možaka, ki nikomur nič ne koristi, ki je sam sebi v napoto, v križ in v breme, svoji ženi pa ne pomeni nič. Spremeni se v dolgočasnega moža, v malomarnega očeta, v staro, krmežljavo, zapito okostje, ki tedne* in tedne prespi v brezdelju, kvečjemu da vmes kdaj pokima z glavo.
Če je treba v tem življenju pomilovati koga, potem je treba žene, ki imajo na sebi breme, da preživljajo moža. Njihovo življenje je polno dela; ker rode otroke, ustvarja to v njih nekako napetost in odpornost. Njihovi hrbti so ravni, njihova koža je trdna. Nosijo pisana, barvita oblačila z dostojanstevnim obrazom človeka, ki si je vse to sam zaslužil.
O, če bi se vrnili jezuiti nazaj v Chi-quitos, da bi spet v stolnici v San Josefu brali mašo!
Ko smo iz pogozdenega ozemlja prišli spet na glavno prometno cesto, ki drži iz
Rierta Suarez v Santa Cruz, smo si mislili, da je našega trpljenja konec. V resnici pa ni bilo nič manj podobno resnici, .kakor take misli.
Naslednje tri tedne smo trpeli še dosti hujše kakor prej. Gledali smo smrti v oči od dosti bliže kakor vse dolge ure popotovanja prej, ko smo romali po stezi Rufla de Chaveza, ki ni zaznamovana na nobenem zemljevidu.
Nekaj dni, preden smo odšli iz San Joseja, nas je obiskal neznan možakar, da bi nas posvaril.
»Indijanci so se uprli, senores. Prejšnjo noč so napadli kmetijo, ki je oddaljena dve milji od tu in pobili moža, ženo in otroke. Pazite, pazite, Indijanci so tako močni in številni, da bi utegnili prodreti v sam San Jose.«
Tigrovec je poznal Indijance ob reki, Guarayce, Chamacose, Caduvejce in Boro-re in je bil pripravljen, da vse take govorice vzame za šalo.
»Siromaki so bili lačni in jed jim je bila tako pri rokah. Če bi bili vi gospod, tako divjaški in tako izstradani, bi celo sami zagrešili umor. Ti ljudje bi potrebovali misijonarja.«
»Misijonar bi tudi ne mogel nasititi sto in sto teh ljudi,« je odvrnil mož in se žalostno smehljal. »Kako pa je z vašimi živalmi?«
»Precej so zdelane,« je povedal Urrio. »Vampirji bi jih bili skoraj uničili. Kljub
temu pa vam jamčim, da bomo to pot do Santa Cruza še zdelali.«
Naš prijatelj je planil na noge.
»Kaj takega bi ne smeli tvegati, senores. Oprostite, da sem tako razvnet. Toda to bi bila najčistejša blaznost. Med vami in med našim ciljem leži tristo kilometrov in slabše ceste, kakor je ta, še nisem svoj živ dan videl. Celo ozemlje.ob Amazoni je raz-veseljivejše. Gospoda, tam je majhna stenica, tako majcena, da je komaj videti, toda v takem številu, da zatemni sonce, tako strupena, da njen ugriz žge kakor ogenj. Če nimate mrež proti komarjem brez sleherne luknje, ne boste zatisnili niti oc-esa, kadar bodo te stenice blizu vas. Živali prav tako ne bodo mogle spati. Rotim vas, pošljite dva od vaših ljudi z najslabšimi konji nazaj v Gaibo, zase obdržite mezgov, kolikor jih rabite, vse drugo pa pošljite na volovskih vozeh tja.«
Burrio je vprašujoče pogledal Tigrovca. Zamišljeno se je poigraval s svojo brado, potem pa je izpregovoril skromno in jasno, kakor je bilo vse njegovo mišljenje:
»Če pridem v pokrajino, ki mi je tuja, pa mi kak otrok pripoveduje o kačah v nekem določenem gozdu, bom, ko pridem v ta gozd, prej 'vse natančno ogledal, potem pa sedel na tla.«
»Prav,« je potrdil Burrio, »jaz mislim ravno tako. Tiburcio in Kosme se lahko vrneta. Suarez in Adolfo nas bosta pa
spremljala. Še nocoj bom šel iskat kak volovski voz.«
Bee-Mason se je kar na lepem vzdignil.
»Stolnico moramo fotografirati,« je dejal.
Za Bee-Masona je bila častna zadeva, da ni nikdar naredil nobene fotografije ob jasnem nebu brez oblakov. Bil je umetnik v svoji stroki, z jasnim pogledom, kakršnega mora umetnik imeti. Neutrudno je iskal najučinkovitejših pogledov za fotografske posnetke in je zaničeval vsak videz ali fotografsko goljufijo.
Seveda je natanko vedel, kako fotograf lahko na sliko vriše umetne oblake, toda menil je, da to ni ne umetniško, še manj pa pošteno. Zato je rajši čakal teden dni, štirinajst dni, da, tudi po ves mesec na lepo procesijo oblakov, ki so kakor galerija s polnimi jadri pluli čez bledomodro nebo.
Kakor vsi umetniki, je imel svoje skrbi zlasti pri slikanju cerkva. Tropski kraji, po katerih smo popotovali, so mu pri njegovem delu nudili kaj malo pomoči. Po navadi so se oblaki navlekli na nebo že okoli treh popoldne, ko sonce še ni stalo dovolj na Zapadu, da bi na glavna vrata metalo zadosti ugodno luč. Kajti tukaj, kakor drugod po svetu, so stavbe uravnane natanko po straneh neba.
Zdaj pa so se oblaki pripravljali, da bodo vstali na vzhodni strani. Žarki, ki so s sonca padali naravnost v lečo, so Bee-Masona neskončno jezili.
Metaxas rešuje Grčiji slav®
Predsednik c,rške vlade govori o bodočem delu
Francoski tanki na manevrih v bližini Vinona.
možnosti, da utrdim državni ugled. Toda za popoln državni preokret sem čakal prilike, ki bi sama prisilila državo k temu. Ta priložnost je bila na večer 3. avgusta. Ta večer so namreč prišli k meni zastopniki komunistov in so zahtevali, naj onih socialnih načrtov, ki sem jih do tedaj izdelal ia začel izvajati, ne uresničim.
Možje, ki so se izdajali za zastopnike delavstva, so torej zahtevali, da se delavstvu ne ustvari dobrobit, ki sem ga imel v načrtu. Vzrok je bil jasen: Funkcionarji so se bali, da bodo izgubili svoje položaje in svoje pristaše, če se v Grčiji vzpostavijo idealne razmere.- In oni niso samo zahtevali, marveč so celo grozili z vstajo in revolucijo, kakor smo to doživeli nekoliko prej v Solunu, kjer je bilo toliko mrtvih. V tem trenutku zame ni bilo izbire.«
Na vprašanje, če misli, da je v Grčiji komunizem že izruvan, je predsednik odgovoril: »Popolnoma. Vodje smo spravili v zapore. K sreči je policiji uspelo, da je še tiste dni ujela tudi glavnega krivca. To je Zahariades, večkrat predkaz-novan potepuh, ki ima na vesti tudi nekaj umorov. Toda leta 1928 se mu je posrečilo, da je pobegnil ter je flašel ugodno zavetje in lep sprejem v — Moskvi. Od tedaj je glavni hujskač v Moskvi. Pri zadnjem zasedanju koininterne je zastopal balkanske države. V ostalem je vsako komunistično udejstvovanje v Grčiji prepovedano. Zato skrbi novo ustanovljeno varnostno podtajni-štvo. Nadalje smo ustanovili za preganjanje komunizma poseben zasilen zakon, ki izključuje vsako možnost komunističnega delovanja. Končno pa tudi delavstvo samo obrača hrbet komunizmu. Novi vladni ukrepi naletavajo na odobravanje — narod komunizma ne rabi več.«
Notranji ustroj Grčije
Predsednik je nadaljeval: »Nova država bo imela stanovsko ureditev. Nastajajo delodajalske in delojemalske organizacije na področju posameznih pokrajin. Vrhovni vodje teh obveznih organizacij so v posameznih pokrajinah prefekti teh pokrajin, nad njimi pa sem jaz. Sodelovanje vseh skupin se vrši prav tovariško. Kake stavke so odslej izključene. Možno je, da iz tega nastane nekoč neka zbornica, toda taka zbornica — če bi res do nje prišlo — ne bo nikakor spominjala na parlamentarizem. Jaz celo verjamem, da bo iz vsega tega nastala nekoč močna vsedržavna stranka. Ni treba, da bi jo mi ustanovili, nastala bo iz ljudi, ki razumejo vrednost novega položaja.«
Glede kulturno-političnih razmer je predsednik izjavil: »Odpraviti hočemo duhovni proletariat. Dosedaj je bilo spričevalo visoke šole tudi kot nekako ogledalo, v katerem se je zrcalil človekov značaj. To pa spričevalo dejansko ni. Visokošolsko spričevalo prikazuje samo znanstveno vrednost človekovo in ne vsebuje prav ničesar o drugih človeških lastnostih, ki jih zahtevajo razni poklici. Vse te stvari so šele v povoju in morejo biti uvedene šele postopoma.
Sploh bo vsa naša mladinska vzgoja doživela temeljit preobrat. Naši otroci se morajo učiti discipline in navaditi jih moramo, da bodo za narodne ideale kaj žrtvovali. Oni morajo postati Grki in samo Grki, potem šele pride ostalo. Spomniti jih moramo, da je Grška zibelka evropske kulture. Tudi gledališče se bo moralo spomniti, da je naš stari vek prinesel ljudem dramo, naši klasični
dramatiki morajo biti vzor našim sedanjim avtorjem. Sofoklejeva drama je dosedaj še nedosegljiva. Nasprotno pa naša dežela ni preveč muzikalično navdahnjena, zato bo glasba ostala pri nas samo kot nekaka postranska umetnost. Toda glasbena komedija ima pri nas močne korenine in jo je treba gojiti. Ona je to, za kar se morejo navduševati naše široke ljudske plasti. Vsa grška bit pride najbolj tipično do izraza ravno v njej.«
„Junak * nasmehom"
Na vprašanje, kako je s svetovnim nazorom, je predsednik odgovoril: »Mi ne postavljamo nobenega novega svetovnega nazora, kajti mi imamo svojo klasično dobo, ki je za nas danes tudi še merodajna. Naši stari filozofi so živeli nekoč in njihovi ideali so naši ideali. Naš stari vek nam je dal simbol Palade Atene, ona^ je bila boginja znanosti, toda ona je nosila istočasno tudi bojno čelado in sulico, na njenem ščitu pa je upodobljeno Meduzino obličje, pred katerim vsak zastrmi.
V	takih silnih simbolih je izraženo naše gledanje na svet. Smehljajoči se junak, kakor so ga upodabljali v starem veku, je vzor naše mladine. Mi hočemo, da si pridobi naš narod zopet vero v svojo bodočnost, hočemo, naj bo optimist. Kajti optimist zmaguje, pesimist nikdar!
Razen teh velikih vzorov starega veka imamo krščanstvo. Mi smo grški katoliki. To je nekaj posebnega. Sreča je za nas, da imamo edinstveno in enotno narodno cerkev, kateri je ves grški narod verno vdan že stoletja.
Na tem področju, je dejal predsednik, se ne bo nič spremenilo. Živeti hočemo v miru in prijateljstvu z vsemi narodi, kajti mi potrebujemo miru in ga ljubimo. Kot balkanska in obmorska država imamo svoje obveze, ki jih bomo tudi spolnjevali. V pogodbah stoje. Nova ureditev države se bo poznala tudi na zunaj in	po$ua
v tem, da je ugled Grčije narastel. Obnovitev naše narodne obrambe in red v državi sta nam prinesla moč in ugled tudi izven naših meja. Novemu razvoju moramo posvečati vso pozornost. Pometi nas kot naroda se je s tem dvignil, dasi smo majhen narod. Ta pomen leži očitno v zaupanju in veri našega ljudstva, ki se od 4. avgusta pozna v vseh področjih.«
Foto amaterji pozor!
:	Nudimo Vam po najnižji ceni
!	popolnoma nove krasne foto
■|	albume, foto ogliče, navadne
;	albume za razglednice ter spo
minske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2
Pred nedavnim so nemški listi objavili razgovor, ki ga je dovolil predsednik grške vlade Metaxas nekemu nemškemu časnikarju. V zvezi s lem razgovorom je poslal poročevalec svojim listom sledeče poročilo:
Od vojjaka do generala
•Toannis Metaxas je bil rojen leta 1871 na jonskem otoku Itaki in je prebil svojo mladost na sosednem otoku Kefaloniji. Po grškem ljudskem mnenju ima to ozemlje imenitno predzgodovino. Iz tega otoka izvira namreč Odisej, toliko slavljeni junak pripovedk. Posebno pa je Kefalonija bila od nekdaj domovina najpremete-nejših Grkov.
Metaxasa so že za časa njegove mladosti določili za vojaka. Absolviral je kadetno šolo, vojno akademijo pa je obiskoval v Nemčiji, kjer ie tudi služil v prav različnih vojnih formacijah. Povsod so se takoj izkazale mladeničeve velike vojaške sposobnosti in njegova inteligenca.
Že leta 1897 je bil za časa grško turške vojne prideljen generalštabu. Ko je postal Venizelos vojni minister, je imenoval Meta.\asa za svojega pribočnika. V tem svojstvu je potem dosegel sklenitev grško-bolgarske vojaške konvencije, bil je vojaški ekspert delegacije na londonski konferenci in je vodil nato leta 1913 pogajanja za sklenitev vojaške pogodbe med Grčijo in tedanjo Srbijo.
Ob izbruhu druge balkanske vojne pa ga zopet vidimo na fronti. Bil je tu kot poročnik in je vodil oddelek I. v glavnem generalštabnem stanu.
Kmalu nato je izbruhnila svetovna vojna in Grčija se je znašla pred velikimi vojaškimi problemi, ki so čakali svoje rešitve. V tem trenutku, ko je stala Evropa v vsesplošnem bojnem plamenu, je imenoval kralj poročnika Metaxasa za šefa glavnega generalštaba. Toda on je s tega visokega položaja zopet odstopil, ker se on ni strinjal s politiko Venizelosa, ki je silil Grčijo, naj se udeleži vseevropske vojne. Bil je imenovan za polkovnika, toda je prosil, naj ga odpuste.
Na tem dejstvu se vidi Metaxasov značaj. Odpovedal se je sijajni karijeri, ker ni hotel delati nikakih kompromisov. Vztrajno je zasledoval cilj. v katerem je slutil dobrobit naroda: za narod je žrtvoval tudi osebne koristi, ki bi mu pripomogle do najvišjih položajev. S svojim vladarjem je šel v pregnanstvo.
Od generala do politika
Leta 1920 so ga obenem z monarhom poklicali nazaj, reaklivirali in imenovali za generala. Toda on ni hotel ostati pri armadi. Spoznal je namreč, da bodo pri delovanju za narod sedaj odločilni politiki in ne generali.
Leta 1921 je ustanovil politično stranko, ki jo je nazval -neodvisna stranka«. Vedel je namreč, da more doseči kak političen vpliv samo s pomočjo stranke. Delal je proti temu, da bi se
Grčija bojevala proti Mali Aziji, ko je hotela vlada napraviti vojno ekspedicijo na ozemlje Malo Azije. Kol mlad poslanec je dobil nalog, naj osnuje nov kabinet. Vendar v vsem tem ni uspel.
Katastrofalna ekspedicija se je izvedla proti njegovi volji in je prizadejala Grčiji najhujši udarec. Metaxas je nastopil proti ekspediciji z vsemi močmi. Naprej je slutil nesrečo in je delal proti vojni s tako silo, da so ga začeli dolžiti izdajstva ter so ga končno — izgnali.
Polomija grške armade je prinesla polomijo tudi kraljestvu. Kraljevina se je spremenila v republiko. Na podlagi vsesplošne amnestije je bila dana tudi Metaxasu prilika, da se vrne v domovino. Toda šele leta 1926 se mu je posrečilo, da je na čelu 54 poslancev stopil v parlament in postal prometni minister.
Kljub temu uspehu pa so volitve leta 1928 njegovo stranko vendar le malo oslabile. Stopil je v ozadje in mogel se je spraviti na politično po-zornico šele leta 1932 z malo skupinico svojih poslancev. Ko je leta 1933 izbruhnila venizelistična revolucija, se je takoj slavil na razpolago kot minister brez listnice, z namenom, da zatre revolucijo. Nato je zopet odstopil, ker je bila preslišana njegova zahteva po takojšnji vzpostavitvi kraljestva. Tudi tokrat se je rajši odrekel svojemu položaju, kakor da bi napravil kompromis. Toda odslej je veljal njegov boj izključno restavraciji kraljestva, v katerem je videl rešitev naroda. Svojo stranko je prekrstil v kraljevo stranko.
Kljub temu, da je Kondilis spravil kralja nazaj na prestol, je moral biti Metaxas prvi, ki ie moral z vso silo zagovarjati kraljev povratek. Po povratku kralja se je izkazalo za nemogoče, ustvariti kako politično vlado. Nasprotne stranke so bile prepričane, da more nastopiti samo gospodarski kabinet pod predsedništvom pravnika Demer-dzisa. K tej vladi je pristopil nato Metaxas kot vojni minister, po Demerdzisovi smrti pa je prevzel predsedništvo vlade.
Tudi danes ie še predsednikova vojaška izobrazba nedosegljiva. Povsod se čuti, da je bil generalštabnik. Ne poslužuje se nobenih fraz, govori kratko in določno, ko je svoje misli točno zbral in pretehtal. On je neverjetno stvaren, realen, nikdar zmeden, bolj mislec kakor govornik, človek, ki zna takorekoč iz nič nekaj ustvarili, ki pa se zna dobro izogniti vsaki zaleteiosti. Njegove odločitve drže, izvirajo iz osredotočenega stališča do stvari, vsak čuti: ou ve, kaj hoče in hoče, kar ve.
Delo ga kaže
Razgovor se je začel s poročevalčevim vprašanjem, ali se je načrt za prevrat stvoril že prej, ali pa je bil slučajna posledica težkega položaja, v katerem se je znašla država. Ministrski predsednik je odgovoril: ».laz sem že davno spoznal slabost in breme parlamentarizma in sem iskal
Yorški vojvoda pregleduje vrsto škotskih gardistov, ki so namenjeni v Palestino.