^TRGOVSKI LIST= pokrajino: letno 70 lir < za ■■ MlMM a*~En H H Gregorčičeva ■ ■ n| VR mH HIV ■ leta 35 leta 17.50 VV Sifieva ul. 27. TeL 47-61. Ur, mesečno 6,— lir Te- v RoKopisov ne vračamo. • Plača in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, Industrllo, obrt In denarništvo nicl v Ljubljani št. 11.953. C 0 N C E S S I 0 N A R I 0 E S C L U S I V 0 per la pubblicitft di provenienza italiana ed estera: ]1 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i* Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTI TUTO EC0N0M1C0 ITAL1AN0-M1LAN0, Via O. Lazzaroni 10. | | in inozemstvo ima ISTITUTO EC0N0M1C0 IT ALI AN0-M1LAN0, Via G. Lazzaroni 10. Izhaia ™'pVeTk UuDUana, torek 23. decembra 19 41-XX Cena^T 0 60 IMH—IIII lillll—Blllllll MII ■Illl !■—II—ItiHII—I—IMT—n———TTH HHlHW—i TIM^Wll—H——— ■■■■■jMMMMIMMMM————| Hi Obrazci za nakupne in prodajne prijave Vesele božične praznike želi vsem cenjenim naročnikom, bralcem in prijateljem »Trgovski list« Likvidacija bivših državnih denarnih zavodov V Zagrebu je bila te dni pri oddelku za premoženje, kredit in dolgove državne blagajne prva sejo taradi likvidacije bivših državnih »rodov, samoupravnih hranilnic in zasebnih bank, ki je potrebna zaradi razdelitve področja bivši- jugoslovanske države. Za likvidacijo bivše Narodne banke in Poštne hranilnice sta bila izvoljena dva posebna odbora, ki se bosta sestala pozneje. -eje v Zagrebu sta se udeležila z italijanske strani načelnik inšpektorata za banke comm. Pavel Amtbrogio in odvetnik dr. Teobald Zennaro, vodja gospodarskega urada Ljubljanske pokrajine. Na seji so bili tudi zastopniki Hrvatske in Nemčije, Srbijo so pa zastopali člani nemške okupacijske oblasti. Vsa vprašanja dnevnega reda so bila izčrpana in prišlo je do sporazuma o vprašanjih likvidacije in terjatve posameznih državnih in piivilegiranih denarnih zavodov na posameznih področjih. Na italijanski, hrvatski in nemški strani S‘ bili osnovani še posebni pododbori, ki bodo zbrali še nekatere točne podatke. Ti pododbori so že imeli svoje prve seje. Prodaja kovinskih igrač v praznikih Združenje trgovcev in gostilničarjev v Ljubljani je prejelo to navodilo Visokega komisariata glede prodaje kovinskih igrač: »Za prodajo igrač iz kovin v razdobja od 15. dccembra do 15. januarja se zaradi pričakovanega bolj intenzivnega nakupovanja teh predmetov po konsumentih dopušča, da se v nasprotju z dispozicijami naredbe Visokega komisarja z dne 9. novembra 1941 (Sl. 1. ik. 484/82) prodajajo omenjeni predmeti brez knjiženja v registrih, ki so predvideni r zgoraj omenjeni naredbi.« D dež države pri izkoriščanju hrvatskih gozdov in rudnikov Zagrebški tednik «Neue Ord-nung> piše, da bo na Hrvatskem vse lesno gospodarstvo preurejeno in da gozdovi ne bodo več izkoriščani brez udeležbe države ali brez njene kontrole. Veliki lesni industriji v Bosni je že predpisano, koliko lesa sme izsekati na leto. Pri izkoriščanju rudnikov pa se država še bolj udejstvuje. V njenih rokah je že 56% vse proizvodnje premoga, 95% proizvodnje že-lfza, 67% proizvodnje surovega želena in jekla, proizvodnje soli pa 100%. Samo pri produkciji boksi-država še ni udeležena. Prihodnja številka »Trgovskega« lista izide v torek 30- decembra, in sicer kot novoletna številka. Inserate za novoletno številko sprejemamo do ponedeljka 29. decemb. opoldne. Visoki komisariat je poslal Zbornici za TI in stanovskimi organizacijam naslednje obrazce: prodajno prijavo (obrazec št. 7), nakupno prijavo (obrazec žit. 8), izročilno prijavo (obrazec št. 9), prejemno prijavo (obrazec št. 10) ter dal potrebna ipojasnila o uporabi teh obrazcev. a) Prodajno prijavo — obr. 7 morajo izpolniti vsi producenti in grosisti, ki so sprejeli naročila ra-cioniranega blaga po tabeli A, oziroma po naredbi Visokega ko misariata od grosistov ali delavnic konfekcijskega blaga, ki ne prodajajo neposredno Občinstvu. Prodajna tvrdka mora poskrbeti za točno 'izpolnitev obrazca št. 7, ki mora biti pisan na stroj s kopijami ali pa pisan s kopirnim svinčnikom s ikopijami. Original obrazca 7 (tiskan v zeleni barvi) in kontrolna kopija (tiskana v rdeči barvi) se bosta' pošiljala priporočeno Zbornici za trgovino in industrijo do 10., 20. in 30. vsakega meseca, tretja kopija (tiskana v zeleni barvi) pa bo ostala pri prijavitelju na razpolago kontrolnim organom zaradi overovljenja. Obrazec prodajne prijave se mora sestaviti za vsak blagovni predmet, imenovan v tabeli A, ki ga bo treba v celoti popisati z označbo, ali je za moškega, žensko, dečka, deklico ali otroka v primerih, ki so označeni v tabeli A. Primer: Tvrdka, ki prodaja dvo prano suknjiče, tkane iz volne »Fantasia«, bo napisala: »Suknjiči, izdelani iz tkanin, vsebujoči volno ali imitacijo volne« ter pristavila, ali so taki suknjiči za moškega, žensko, dečka, deklico ali za otroka. Tako se ne bo smelo zgoditi, da hi Obrazec 7 prijavil več blagovnih predmetov, upoštevajoč, da se rna-nufaikt enakega značaja in kroja drugače imenuje po namenu, kateremu služi (za moškega, žensko, dečka, deklico ali otroka). Obrazec 7 se mora numerirati po vrsti, začenši s štev. 1, kar izvršijo zainteresirane tvrdke. b) Nakupna prijava — obr. 8 Nakup morajo prijaviti vsi grosisti in izdelovalci konfekcijskega blaga, ki ne prodajajo direktno občinstvu. Za vsak nakup racio-niranega blaga po tabeli A pri producentu aii grosistu se poslu-žuj<*i° tiskovine za nakupno prijavo. Original te tiskovine (v črnem tisku) in kontrolna kopija (v zelenem tisku) se pošiljata priporočeno Zbornici za TI, tretja kopija (v črnem tisku) pa ostane prijavitelju. Za obrazec 8 veljajo vsi predpisi poglavja a). c) Sporočilo o izročitvi ali odpošiljatvi blaga — obr. 9 fekcijskega blaga, ki ne prodajajo direktno občinstvu. Original (v modrem tisku) in druga kopija (rjavi tisk) se pošiljata priporočeno Zbornici za TI v štiriindvajsetih urah po izročitvi ali odpošiljatvi, tretja kopija (modri tisk) pa ostame prijavitelju. Za obrazec 9 veljajo vsi predpisi poglavja a) z dodatkom, da mora biti na obrazcu 9 označena tekoča številka, kakršna izhaja iz prodajne prijave, na katero se nanaša. d) Sporočilo o prejemu blaga — obr. 10 To sporočilo izpolnijo vsi grosisti in izdelovalci konfekcije, ki ne prodajajo direktno občinstvu, takoj, ko so prejeli racionirano blago po tabeli A na podlagi naročil pri producentih aii grosistih. Original te tiskovine (rjavi tisk) in druga kopija (vijoličasti tisk) se pošiljata Zbornici za TI v 24. urah j H) prejemu blaga, tretja kopija (rjavi tisk) pa ostane producentu. I. Z ozirom na okrožnico Visokega komisariata z dne 24. nov. 1941. VIII Nr. 4776/113/41-XX s posebnim ozirom na določbo o prošnjah za dvig nabavnih bonov, se poudarja, da morajo interesirana podjetja v svojih prošnjah navesti samo eno izmed naslednjih blagovnih kategorij: 1. tkanine za obleke, konfekcio-nirane obleke, podloge: 2. tkanine za osebno perilo, konfekcionirano osebno perilo; 3. tkanine za hišno perilo, konfekcionirano hišno perilo, odeje; 4. pletenine; 5. nogavice; 6. obutev 7. tkanine za opremo; 8. preproge, stenske preproge; 9. prejice; 10. sukanec; 11. krzno; 12. kovčegi, torbe in torbice iz kože ali usnja. Da se prepreči vsaka negotovost glede dodelitve posameznih blagovnih skupin, navedenih v tabeli A Vis., kom., se prilagajo seznami posameznih proizvodov, ki tvorijo teh 12 kategorij racionira-nega blaga. Trg. oddelek Vis. komisariata je izdal še naslednjo okrožnico: Zaradi izdaje nakaznic se določajo naslednje mere obutve: za otroke od 1. do dovršenega 4. leta do št. 28. Za dečke od 5. do dovršenega 14. leta do št. 39. Tudi za ta obrazec veljajo predpisi Sz poglavja ja) in tudi na njem je treba napisati tekočo številko, kakršna izhaja iz nakupne prijave, na katero se nanaša. Kakor se vidi, služita obrazca 7 in 8 za to, da se javi Zbornici za TI, da se je ustvarila neka obveznost izročitve proizvodov po tabeli A, obrazca 9 in 10 pa sta zaradi prijave izvršene izročitve ma-nufaktov. Iz tega sledi: če se naročilo in izvršitev vršita istočasno, se morata poslati Zbornici priporočeno obrazca 7 in 8 kot prijava obojestranske obveznosti, obrazca 9 in 10 pa kot potrdilo spremembe posesti blaga. V primeru obročnega izročevanja pa služita obrazca 7 in 8 za prijavo vse količine naročenega blaga, obrazca 9 in 10 pa za prijavo odposlanih obrokov. Strokovne kategorijske organizacije naj skrbijo v medsebojnem sporazumu za tisk potrebnega števila tiskovin. H. V smislu čl. 3. navodil za racao-nirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve je predpisano, da morajo delajlisti s tvrdkinim pečatom razveljaviti odrezke, odtrgane od nakaznic odjemalcev, ki so kupili racionirane predmete. Ker je bilo po listih za ztiranje točk ugotovljeno, da se detajlisti ne ravnajo po lem predpisu, se tvrdke opozarjajo, da se razveljavljeni odrezki ne morejo predložiti in da ne morejo biti dopuščeni za dvig nabavnih bonov. Zaradi varčevanja s papirjem se tvrdke opozarjajo tudi na to, da se listi za zbiranje točk lahko uporabljajo na obeh straneh. III. Dodatno k odd. II. okrožnice Vis. kom. z dne 24. 11. 1941 VIII Nr. 4776/107-XX se pojasnjuje, da morajo dobavitelji detajlistov, ki morajo na fakturo pripisati podatke glede bonov za dvig na hrbtu bona, ki ostane pri njih deponiran, pripisati ime lastne tvrdke, datum odprave ali vročitve blaga, ševilko in datum dolične fakture. (Okrožnica Visokega komisariata z dne 11. decembra 1941. VIII Nr. 4776/162/41.) čevlje potrebne velikosti proti izročitvi točk, ki so določene za do-tično otroško, deško ali dekliško obutev. V tem primeru mora trgovec zahtevati od kupca, l. j. odrasle osebe, ki spremlja otroka, dečka ali deklico, naslednjo izjavo: Izjava. ............... dne. Zbornici za TI v Ljubljani. Izjavljam, da sem kupil proti predložitvi osebne nakaznice (otroka, dečka ali deklico) št. ....., izdane po ..............., naslovljene na ................. 1 par obutve v uporabo imetnika, mero št. ........ Podpis naslov ulice.........št., kraj....... označba kupčeve legitimacije Razen mere se mora označiti, kateri postavki tabele A, VI. dela naredbe Vis. kom. pripada obutev. Trg. ind. zbornica v Ljubljani veljavno za .... točk. Ko trgovec izrodi Zbornici za TI točke, ki jih je odvzel ob prodaji obutve, priloži tudi gorenjo izjavo, na podlagi katere obračuna zbornica v bonu za dvig v korist prodajalca razliko točk med dejansko odvzetimi točkami in onimi, ki so določene v tabeli A naredbe Vis. komisarja «S1, 1.» kos 90, Zbornica za TI bo sporočila do 5. dne v vsakem mesecu Vis. Komisariatu število izjav, vloženih v prejšnjem mesecu. Prodajanje blaga potujočim trgovcem Edino detajlisti smejo na novo dobavljati potujočim trgovcem blago brez takojšnjega izročila točk, detajlist pa je pri tem odgovoren za točke, ki ustrezajo dobavam, ki jih dobavi potujočemu trgovcu. Te dobave, ki omogočajo potujočemu trgovcu, da si osnuje obratni fond, se morajo vpisati v register, ki bo v kratkem razdeljen. Ta register, ki se v kratkem razdeli, morata voditi potujoči trgovec in detajlist dobavitelj in v register vknjižiti, kar je tu zgoraj navedeno. Boni za dvig sukanca Dodatno k okrožnici Via. komisariata z dne 11. decembra se pojasnjuje, da je Zbornica za TI dolžena izdajati bone za dvig sukanca proti predložitvi kuponov A in B, ki jih odvizamejodetajlisti kupcem, ne sme pa izdajati nobenih nakupnih bonov. Prodaja racioniranih oblačilnih predmetov Z ozirom na čl. 21. navodil za prodajo racioniranih tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve («S1. 1.» kos 90.) se odreja, da dostavijo mestna in okrajna poglavarstva vsakega 1. in 15. v mesecu pole za zbiranje točk, ki so jih odvzela detajlistom, katerim naj izdajo potrdilo o prejemu, na podlagi katerih bodo dobili bone za dvig. Zbiralnim polam za točke mora biti priložena specifikacija z navedbo potrdil o prejemu, ki jih izdajo mestna ali okrajna [»glavarstva. Boni za dvig Zbornica za TI mora sestaviti bone za dvig po navodilih okrožnice Vis. kom. z dne 11. dec. Bla-goznanski izraz se ne sme označiti s tekočo številko, temveč se mora dobesedno izpisali. Predložitev osebnih izkaznic Z ozirom na določbe naredbe z 9. 10. («81. 1.», kos 82) o dolžnosti predložitve legitimacij (izkaznic) za nakup določenih izdelkov se dovoljuje ob nespremenjenih veljavnih določbah tudi nakup racioniranih oblačilnih predmetov z dopisovanjem, glede drugih predme-za | tov, navedenih v gori omenjeni na- To sporočilo napišejo vsi producenti ali grosisti, ki so izročili racionirano blago po tabeli A gro- j sistom ali pa izdelovalcem kon-1 Za deklice od 5. do dovršenega 14. leta do št. 35. Če bi lastnik osebne izkaznice za otroke nosil čevlje večje številke, je trgovec zavezan dobaviti Nova navodila glede nabavnih bonov Prodaia obutve dečkom in deklicam Stran 2. »TKGOVSKI LIST«, 23. decembra 1941-XX. Štev. 123. redbi pa tudi z dopisovanjem, da se omogoči tak način prodaje, ki je ponekod široko v navadi, vendar pa po naslednjih pogojih: 1. Prošnja prosilca mora biti vi-dirana od pristojnega obč. obla-stva ali od oblastva za javno varnost ali od karabinjerjev, ki morajo potrditi identiteto prosilca. V la namen mora prosilec tem oblastveni predložiti svojo izkaznico. .2. Podatki v prošnji in druge navedbe v smislu cit. naredbe se morajo vedno prepisati v knjigo prodajalcev. (Okrožnica Vis. kom. z dne 17. 12., No, .4775/172-41.). Italijansko-nemško gospodarsko sodelovanje Povprečje italijanske trgovine z Nemčijo od 1. 1931.—1935. se je že 1. 1937. podvojilo, 1. 1939. je bil dosežen skupni promet 650 milijonov mark, za letos pa je preračunan . ves promet na 2 milijardi mark. V drugi polovici lanskega leta je dala Nemčija 47°/o italijanskega uvoza, od vsega italijanskega izvoza pa je prevzela 43°/o. Za tovftrrie v Italiji je Nemčija dobavila veliko število strojev, dala pa je tudi Velike količine premoga, že-leaa ln jekla. Cena nemškega premoga bo za 1. 1942. ostala ista ko za 1. 1941., nespremenjene pa bodo ostale tudi cene italijanskih proizvodov za Nemčijo: živega srebra, konoplje, lanu, koruze, riža, olivnega olja itd. V Nemčiji je zaposlenih okrog 300.090 italijanskih industrijskih in kmečkih delavcev. Iz italijanskega gospodarstva Papirna jndustrija v Italiji šteje i>orij'i 9,7, v Sardiniji pa 7,1 metrskega stota na ha. Pri sodobnih metodah kmetijske proizvodnje pa ni ovire, da se ne -bi tudi v južni Italiji pridelek žita dvignil na višino, ki je dosežena v severnih pokrajinah. V teku so že velika javna dela za oskrbo Sicilije z vodo ter za modernizacijo kmetijstva v vsej južni Italiji. Davčne olajšave za kmetije v goratih krajih stanejo d ržavo letno do 200 milijonov lir. Kmetijam v višini nad 800 m nad -morjem so odpisane vse davčne dajatve, onim v višini 400 do 800 m pa znižane na polovico. Teh olajšav je deležno blizu 9 milijonov kmetovalcev. — barva, ptesira in Ze v 24 urah itd. Škrobi in svetlolika srajco, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Šelenburgovn ul. H Telefon št. 22-72. Pod etia it družbe Nedavno so bili v Rimu objavljeni podatki o štetju industrijskih in obrtnih podjetij v razdobju od 1. 1937. do 1940. ter statistika o poslovanju delniških družb po stanju na dan 31. julija 1941. Štetje podjetij je pokazalo, da je v Italiji z rokodelskimi delavnicami vred 1,025.000 obratov, v katerih je zaposlenih 4,255.000 delovnih moči. Na rokodelstvo pride 79% vseh obratov, toda le 24% v vseh obratih zaposlenih oseb. Pravih industrijskih in obrtnih podjetij, na katera pride 76% vseh delovnih moči, je 225.000. Ce primerjamo zadnje štetje industrijskih podjetij s prejšnjimi, vidimo, da se število obratov krči ob naglem porastu števila delovnih moči in instaliranih mehaničnih sil. Tri štetja obratov in podjetij dajejo naslednjo sliko: Število 1.1911 1.1927. 1.1940. obratov 245.000 307.000 225.000 delovnih moči v mili j. 2,31 3 8,50 instaliranih me- haničnih sil 1,62 5 3,90 povprečje de- lavcev enega obrata 9,4 9,8 17,3 Pri štetju so upoštevani tudi obrati, ki imajo najmanj dva de-Izvca. Iz primerjave se vidi, da se je znatno dvignilo povprečno š.evilo delovnih moči, ki pridejo na en obrat. Ves razvoj kaže napi edujočo mehanizacijo in racionalizacijo proizvodnje, kar velja Japonska Zadnji »Reich« piše o japonski trgovinski mornarici ter uvodoma zlasti poudarja pomen dobro organizirane trgovinske mornarice za vojno. Nato pa navaja naslednje podatke o japonski trgovinski mornarici. Japonska je danes tretja država na svetu po moči svoje trgovinske mornarice in ima njena mornarica 5,6 milijona brgt. Danes je japonska trgovinska mornarica štirikrat tako velika kakor ob izbruhu svetovne vojne. Tehnična sposobnost japonske trgovinske mornarice pa še presega samo njeno velikost. Kajti Japonska ima poleg Norveške najmodernejšo trgovinsko mornarico na svetu. Povprečna starost japonskih trgovinskih ladij je 15,2 leta, kar je dosti pod svetovnim povprečjem. Ameriške ladje so povprečno 4 leta starejše ko japonske. Zlasti pa presegajo japonske trgovinske ladje druge po svoji hitrosti. Nekatere japonske tovorne ladje vozijo po 18 vozlov na uro. Na velikih pacifiških zvezah so japonske ladje dosegle številne hitrostne rekorde, ki si jih ameriški parniki niso mogli osvojiti. Japonska ima tudi zelo sposobno brodovje tankerjev. V tem času gradi največji tanker na svetu. Imel bo nič manj ko 26.000 brgt. Kapaciteta japonskih ladjedelnic je danes osemkrat tako velika ko leta 1914. Do leta 1943. bo imela Japonska po določenem /načrtu 7,5 milijona ton ladij ter bo tako večja, predvsem pa modernejša ko trgovinska mornarica Združenih držav Severne Amerike. Vse trgovinsko brodovje Japonske je ped državnim nadzorstvom in vodstvom. Popolno podržavlje-nje trg. mornarice se namerava izvesti do 1. februarja 1942. Vsi dosedaj izdani ukrepi imajo samo ta namen, da se postavi japonska trgovinska mornarica popolnoma v službo države. Od začetka vojne se je japonska trgovinska mornarica popolnoma koncentrirala v Pacifiku. Ze zgodaj je bilo za več ko 400.000 brgt ton ladij odpoklicanih z evropskih morskih zvez. To se je zgodilo ne t delniške v Italiil ne samo za velika, temveč tudi za srednja podjetja. Stroke se po številu obratov vrstijo tako-le: živilska 293.000, oblačilna 168.000, usnjarska 124 tisoč, lesna 123.000, mehanična 100.000, gradbena 64.000, ribarska -i.t.uOO, tekstilna 37.000 obratov. Po številu delovnih moči ter po uporabi mehaničnih sil pa je1 vrstni reu strok naslednji: na metu nično in kovinsko stroko pride 23.5% vseli zaposlenih delavcev in 34.3% vseh instaliranih mehaničnih sil, na drugem mestu jo tekstilna stroka (20.2% vseh delavcev), potem pa sledijo gradbena, živilska, steklarska, rudarska, kemična, papirna, lesna in usnjarska stroka. Zadnje ljudsko štetje 1. 1936. je ukazalo, da živi v Italiji od industrije in obrti 29.3% vsega aktivnega (nad 10 let starega) prebivalstva. Najbolj industrializirane so severne |K>krajine in je n. pr. v Lombardiji 48% aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji. Letos 31. julija je bilo v Italiji 26.000 delniških družb, ki so imele skupaj za 65,25 milijarde Lr nominalne glavnice. V treh letih je število delnisam družb naraslo za v-ju, nominalna glavnica vseli družb pa se je povečala za čez 12 milijard lir ali za 23%. Od tega prirastka glavnice pride približno 1,5 milijarde lir na emisije, ki so bile lani javno razpisane. samo zaradi potreb vojne s Kitajsko, ki je zahtevala krepko podporo trg. mornarice, temveč tudi zato, da se obvaruje japonska trgovinska mornarica nepotrebnih izgub. Ta koncentracija mornarice daje Japonski veliko prednost. Dočim sta angleška in ameriška trgovinska mornarica zaradi vzdrževanja zelo velikega omrežja pomorskih preskrbovalnih zvez notranje razklani, more Japonska v odločujočem sektorju nastopiti z absolutno premočjo na trgovinski mornarici. Trenutno je v Pacifiku najmanj trikratna premoč, ki je Anglija in U. S. A. ne morejo izravnati, razen če bi brezobzirno1 decimirala del svojih najvažnejših zvez. Nevtralna trgovinska mornarica, kolikor je je še, zapušča nevarnostne cone. Tako je n. pr. portugalska vlada takoj, ko je izbruhnila vojna na Daljnem vzhodu, odpoklicala iz riskantnih con svoje trgovinske ladje. Vojna v anglosaški službi ni za lastnike ladij nič več dobičkonosen posel. Tako morajo odgovorili Anglija in Združene države japonski koncentraciji samo z lastnimi sredstvi. V koliko se jim bo to posrečilo, bo pokazala bodočnost. Japonska trgovinska mornarica pa ima v sedanjem konfliktu še to prednost, ker se more opirati na primeroma kratke proge z domačimi pristanišči in je tehnično izredno sposobna. Prodajna družba za trboveljski premog V trgovinski register v Celju se je vpisala tvrdka Hohlenhandels-gesellschaft Sttd, Montana A. G. & Co. Ustanoviteljici nove tvrdke sta »Oskrba z energijo Spodnje Štajerske d. d.« in »Montana d. d. za rudarstvo, industrijo in trgovino« na Dunaju. Prva od imenovanih družb jo prevzela poleg elektrarne na Fali in naprav Kranjskih deželnih elektrarn tudi premogovnike Trboveljske premogo-kopne družbe in premogovnik v Velenju. Nova družba bo predvsem prodajala premog prej omenjenih premogovnikov. Razmestitev vajenskih šol V novem proračunu ljubljanske občine je za strokovno nadaljeval,-ne šole določen znesek 76.000 lir, v starem proračunu pa je bilo 57.000 lir. Dejansko pa je prispevek za vajenske šole zvišan le za 14.250 lir, ker ima novo proračunsko leto 12 mesecev in ne več samo 9 kakor doslej. V novem proračunskem letu bodo imele vajenske šole, ki so pod okriljem mestni občine, okrog 2000 učencev ali približno 500 več kakor lani. Ker se je število vajencev zvišalo in tudi iz drugih razlogov so potrebne spremembe pri porazdelitvi vajenskih sol na ljubljanska šolska poslopja. V tem pogledu je bilo že več posvetov, ki so dali naslednje predloge. Nova šišenska šola na Vodnikovi cesti naj da učilnico za 1. in 2. n zred vajencev iz Zg. šiške in s- vernega dela mesta. Na tehniški srednji šoli naj bi se dobile učilnice za vajence stavbne stroke, ki so imeli doslej svoje učne prostore v ljudski šoli na Grabnu, ter za vajenke oblačilne stroke. Na tehniški srednji šoli bi kazalo urediti tudi učilnice 3. razreda drugih strok, ker so obiskovali 3. razreda že preveliki za tesne klopi ljudskih šol. Vajenci mehaničnih strok bodo ostali v ljudski šoli na Ledini, tja pa se bo preselil tudi del vajenk, ki so imele doslej pouk na šentjakobski dekliški šoli. Vajenci oblačilne stroke, čevljarji in krojači, ki so imeli doslej pouk na meščanski šoli na Prulah, se bodo preselili v mošcansko šolo, vajenci brivske stroke pa bodo najbrž dobili učilnico v novi šoli na Viču. Predlagana je bila tudi ustanovitev 4. razreda nadaljevalnih šol za vajence, ki imajo štiriletno učno dobo. To bi bila potrebna in koristna izpopolnitev nadaljevalnega šolstva. / Bolgarske finance Bolgarski finančni minister Bo-gitov je govoril v sobranju o bolgarskih državnih financah. Dejal je med drugim, da znaša novi proračun 14,3 milijarde levov ter so tu všteti tudi vojni izdatki. Obtok bankovcev se je povečal, od 4 na 13 milijard. Upoštevati pa se mora, da se je Bolgarska povečala skoro za polovico. Nikakor pa ne bo v Bolgariji inflacije. Zlato kritje znaša 25%, kar je več, kakor pa določa zakon. Tujih valut ima Bolgarska narodna banka iza 700 milijonov levov. Države osi bodo ustvarile evropsko gospodarsko enotnost, kar bo zelo olajšalo dvig gospodarskega življenja v vseh evropskih državah. irncvinslreoisiu Vpisale so se naslednje spremembe: Montres (Jlarte II. Suttner, Henri Maire, imetnik, Ljubljana. Obratni predmet: Ekspertna trgovina Z urami, zlatnino in srebrnino, trgovina z galanterijskim blagom in prodaja radio-aparatov ter njih delov. Trgovina s kolesi in njih sestavnimi deli, pnevmatiko in priborom. Besedilo firme odel-j: H. Sutner, Henri Maire lastnik, javna trgovska družba. Obratni predmet odslej: Ekspertna trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, trgovina z galanterijskim blagom. Alojz Pauschin, Ljubljana, trgovina s steklom in podobami. Izbriše se dosedanji lastnik K nebi Adolf, vpiše pa novi lastnik firme Parma Bruno, trgovec v Ljubljani. Obratni predmet odslej: Trgovina s steklom in porcelanom. Fran Zorn, družba z. o. z. — Ljubljana. — Izbrišeta se poslovodji Zorn Fran in Zorn Katarina, vpišeta pa poslovodji Stojan Marija roj. Mergenthaler, soproga inženirja in inž. Stojan Lovrenc, oba v Ljubljani. Trgovske obratovalnice za časa božičnih praznikov Združenje trgovcev ljubljanske pokrajine obvešča trgovce in kupujoče občinstvo, da morajo biti po odloku Visokega komisariata vse obratovalnice v sredo 24. t. m. odprte do 17. ure. Na praznik Sv. Štefana v petek 26. t. m. pa morajo biti vse trgovine, ki se ba-vijo s prodajo živil, odprte le od 8. do 12. Vse ostale stroke pa imajo svoje obratovalnice zaprte cel dan. Kupujoče občinstvo se ponovno opozarja, da se pri nakupu blaga vsak izkaže s predpisano osebno legitimacijo. Gospodarske vesti Visoki Komisar je maksimiral cene za božična drevesca. Smrekova drevesca smejo s podstavkom veljati največ 5—30 lir, jelova pa 10 do 40 lir. Za stare srebrnike po 10 in 20 lir, ki niso več v veljavi, sme Ban-ca dTtalia plačevati predložiteljem po 5,25 oz. po 7,55 lire. Naredba o prisilnem odkupu živine in vseh živalskih proizvodov je izšla na Hrvatskem. Ves promet z živino in živalskimi proizvodi nadzira po tej uredbi državna oblast. Odkupna cena za tobak je bila na Hrvatskem zvišana za 60%. Nova centrala za gospodarstvo s perutnino in divjačino je bila ustanovljena na Hrvatskem. Tudi za zdravila je bila ustanovljena posebna centrala. Znani srbski industrialec Radi-sav Jovanovič-Resavac je umrl v Beogradu. Zadrugi za izdelovanje olja sta se ustanovili v Mladenovcu in Var-varinu, ker Srbija nima tovarne za izdelovanje olja. Obe zadrugi vodijo Slovenci. Obleke iz domačega platna so začeli izdelovati v Srbiji, ker manjka blaga za obleke. Med Madžarsko in Srbijo je bila sklenjena kompenzacijska pogodba ter bo Srbija dobavila Madžarski pekmez in češplje, Madžarska pa Srbiji zmleto papriko. Sofija ima sedaj baje že blizu pol milijona prebivalcev. Samo v zadnjih mesecih se je preselilo v Sofijo okoli 80.000 ljudi. Romunska vlada je sklenila, da uvede krušne nakaznice. Ves žitni pridelek pride pod državno nadzorstvo. Krušne nakaznice se uvedejo 15. januarja na Madžarskem. Istočasno se bodo uvedle tudi nakaznice na mast. Obrok masti bo znižan. Turška vlada je zelo omejila potniški železniški promet. Na večini prog bodo odslej vozili le trije pot-niški vlaki v tednu. Francoska vlada v Vichyju je dovolila ustanovitev delniške družbe »Francolor«, ki bo prevzela vse tovarne za izdelavo sintetičnih barv. Glavnica družbe znaša 800 milijonov frankov. 51% vseh delnic prevzame I. G. Farben, ostale delnice so last Francozov. Nemško-švedska trgovinska pogodba je bila sklenjena. Po novi pogodbi bo zunanja trgovina med švedsko in Nemčijo v letu 1942. enako velika ko v letu 1941. Istočasno je bil sklenjen med obema državama tudi plačilni sporazum. Belgijske tovarne, ki so doslej izdelovale 3000 do 4000 vrst tkanin, bodo smele v bodoče izdelovati le 100 vrst tkanin. Luksuzno blago se sploh ne bo smelo več izdelovati. Uvedejo se tipizirane tkanine. Vsak izvoz kave bo prepovedala Portugalska, ker je uvoz kave vedno bolj težaven. Japonska vlada je znatno znižala takse na sintetični bencin, da s tem čimbolj pospeši izdelovanje umetno pridobljenega bencina. Kavčuka proizvajajo na leto po nemških podatkih: Britanska Mar laja 487.000, Nizozemska Indija 448.000. Indokina 44.000, Siam 36.000 in Borneo 40.000 ton. Skupno te dežele nad 1 milijcn ton, vsa svetovna proizvodnja pa znaša 1® 1,150.000 ton. Razumljiva je zato zaskrbljenost Anglije in Amerike zaradi prodiranja Japonske v te dežele. Mednarodni odbor za kavčuk je podaljšal dosedanjo kvoto v višini 120 odstotkov za 1. tromesečje 1942. Po tej kvoti so določene izvozne količine kavčuka na 469.000 ton ter se bodo zaloge kavčuka povečale za 100.000 ton. Cena kavčuka ostane nespremenjena. S tem je bilo popolnoma ustreženo željam USA. ■Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«. njen predstavnik dr Ivnn Plesa. ..rednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani