^NA 240 din _ Leto XL - št. 81 Kranj, petek, 16. oktobra 1987 LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Z \ GORENJSKO TORKAR N?M čakamo l.da^eem''-e potrebn°. ugotavlja uvodničar, laciji ^ncne Drezobziren boj proti korupciji in brezvestni speku-2- da se dr? tralizira uprava reorganizira, poceni, poenostavi in decen- MARKO JENŠTERLE ' Trda roka, stisnjena pest, vsak dan dajo nam zajest_(Pqnkrti) MG. DAMIJAN GUŠTIN Ob 70-letnici Janeza Evangelista Kreka DARINKA SEDEJ Jeseničane tepe izguba, botri pa bežijo SVETO KOBAL - MARIJA VOLCJAK Uveljavlja se nesrečna filozofija, da ima upnik tako ali tako preveč denarja in da ni nemoralno, če ga oskubiš Danes so gradiva protiinflacijskega programa državna tajnost ali pa niso za javnost, kar pomeni, da nastajajo v ozkih krogih, v tistih, ki so v zadnjem času simpatizirali z administrativnim urejanjem stvari. let e' oktobra — Turistično društvo Lesce, ki letos praznuje trideset nagef.p^nega dela, bo v nedeljo prejelo veliko priznanje, letni turistični nia v Si ljubljanska televizija podeluje najboljšim na področju turiz-prjj. °veniji. Letni turistični nagelj in nežo podelujejo tokrat že četrtič, Hju ,tev, ki jo bo neposredno prenašala tudi televizija na prvem progra-Cn* P® Pripravljajo v nedeljo v kampu Sobec, saj je delo leškega turisti-§no ,"ri,štva tesno povezano z razvojem kampa. Nežo pa bo za ne uspe-pot °pavnavo gradu prejela skupščina mesta Ljubljana. V. Stanovnik, ~ °: *• Perdan J^jse dogaja v tržiškem Peku Referendum na zrelostnem izpitu Ni naključje, da je centralni komite Zveze komunistov Slovenije na dnevni red današnje seje uvrstil tudi obravnavanje nekaterih idejnopolitičnih vprašanj -eferendumov. Za to so vsaj trije tehtni razlogi: veliko število referendumov z negativnim izidom v zadnjem času, različni idejni pogledi na tovrstno odločanje v sami zvezi komunistov ter predvidene spremembe ustave in zakona o združenem delu, ki bodo na novo opredelile vlogo referndumskega odločanja. Nesporno je, da število referendumov o samoprispevkih v krajevnih skupnostih upada (v kranjski občini so, denimo, letos razpisali le dva). Krajevna vodstva, predvsem v podeželskih skupnostih, se zaradi zapletenosti postopkov in načina zbiranja denarja (sproti ga »požira« inflacija) raje odločajo za neposredno zbiranje prispevkov. V nekaterih krajevnih skupnostih kranjske občine so, na primer, letos zbrali za naložbe po sto milijonov dinarjev in več. Še težje kot krajevne je izpeljati občinske in mestne referendume o samoprispevkih (Ljubljana, Koper, Jesenice...). Analize kažejo, da na izid ne vplivajo le splošne družbene in gospodarske razmere, temveč predvsem slabo poznavanje (stvarnih) zahtev in želja ljudi in razpoloženja na »terenu«. Šele v zadnjem času se je v tovrstno odločanje vključila znanost (raziskave javnega mnenja). Delavci v organizacijah združenega dela so, povedano preprosto, referendumov že siti, še posebej tistih, na katerih le potrjujejo sprejete odločitve, zato so tudi upravičene njihove zahteve, da bi referndumsko odločanje omejili le na najpombmebnejše zadeve. Na posvetu, ki ga je v sredo pripravila komisija za politični sistem pri Medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko, smo med drugim slišali tudi za primer, ko so v tovarni pretili delavcem z 80-odstotnimi osebnimi dohodki, če bodo na referndumu glasovali »proti«. Takšne in podobne »igre« z delavci so ob še vedno prisotni mezdni miselnosti o enakih plačah glavni razlog, da na referendumih »pade« vse več pravilnikov o merilih za osebne dohodke. Čeprav ustava daje občinam, republikam in federaciji možnost referndumskega odločanja o pomembnih družbenih vprašanjih, se »politični referendumi« pri nas še niso uveljavili — družbeni kritiki trdijo, da zato ne, ker se bojimo neposrednega odločanja. Naj bo tako ali drugače: zadnje čase se tudi pri nas pojavljajo pobude o tem, da bi se na vsejugoslovanskem referendumu izrekli o jedrskih elektrarnah, ustavnih spremembah, smrtni kazni.. Pobude so izziv tudi za zvezo komunistov, v kateri ocenjujejo, da politični referendumi ne bi bili zaušnica delegatskemu sistemu, temveč njegovo koristno dopolnilo. G. Zaplotnik Direktor napovedal odstop •"ajšnjj \?ktODra ~~ Člani tržiškega izvršnega sveta so na vče N*Q*Vai« obravnavali pod zadnjo točko dnevnega reda, kamor 8*SSS Uvrščajo razne malenkosti, dokaj pomembno zadevo. «ga n ,So se sa Poslovod so se namreč z odstopno izjavo predsednika kolegij-nega organa tovarne Peko v Tržiču. Aeč vlej }e Franc Grašič navedel utUe£ za tako odločitev. Up°štev Vega> ker ni zagotovil delavsk ja skleP°v skupnega ^ih oree8a sveta na samoupravne »lanin temeljne organiza-skuPn";°merciala in delovne Ntah p skuPnin služb. V teh a dva _ ^ka namreč nista uspe-Sa^oun 6 enduma za sprejem SkuPnihVnega sporazuma o stev 2a 0snovah za delitev sred-jem a,?sebne dohodke, na tret-Lprejeli t°Vanju pa so ločeno ' Proti dokument in se izrekle d',rnet°dologiji za vredno-Jn nalog delavcev Pe- ka. Zato direktor ne vidi možnosti za dograjevanje stimulativ-nejšega sistema nagrajevanja, prav tako pa si ne predstavlja uspešnega vodenja kolektiva brez podpore odgovornih delavcev v nekaterih oddelkih in enotah. Kot ocenjujejo, bo njegov odstop omogočil reševanje nastalega problema, pri čemer je vsako odlašanje glede na razmere v čevljarstvu lahko usodno. Večina članov izvršnega sveta se je najprej vprašala, kaj se pravzaprav dogaja v Peku. Kot je pojasnil član sveta iz tega kolektiva, se strokovni kolegij tez mejo z več denarja bori eo8rad, 14. oktobra — Ob prvem prehodu čez mejo vsa? lahko v Prihodnje nesli prvič 50 tisoč dinarjev, ob smcm naslednjem prehodu pa 20 tisoč dinarjev. Doslej na , Ianko pri prvem prehodu nesli 10 tisoč dinarjev, ob Srn pnjem pa 5 tisoč dinarjev. Vrednost bankovcev ne bo «iu presegati 5 tisoč dinarjev (prej tisoč dinarjev). V ob-Jnem prometu se zaenkrat ne bo nič spremenilo. V. S. ukvarja razen s kadri in njihovim nagrajevanjem tudi z drugimi perečimi vprašanji, od zalog in likvidnostnega položaja do stroškov in donosnosti prodaje. Večina članov je tudi menila, da izvršnemu svetu ne more biti vseeno, ali se bo Peko še naprej obdržal v vrhu čevljarske industrije ali pa bo padel v sivo povprečje, saj ta tovarna ustvari 70 odstotkov družbenega proizvoda v občini. V izvršnem svetu se niso strinjali z odstopom direktorja Gra-šiča. Predlagali so skupnemu delavskem svetu Peka, naj ne sprejme njegovega odstopa, obenem pa priporočili, da ocenijo vzroke neuspelega referenduma in storijo vse za dokončno uveljavitev predlaganega sistema nagrajevanja. Posamezni člani sveta so mislili tudi drugače; češ, direktor naj kar odstopi, delavci pa naj pripišejo sami sebi, če bodo namesto belega otepali črn kruh. S. Saje Preskrba z gorivom se je na gorenjskih črpalkah spet poslabšala. Primanjkujejo predvsem dizelska goriva, super bencin in kurilno olje. Kot pravijo na Pe-trolu, prodajo sedaj kar še enkrat več goriva kot je običajno. Vse pa zaradi tega, ker si nekateri kupci delajo zalogo. M. A. 20. mednarodni sejem stanovanjske opreme Vsestransko predstavljena oprema stanovanj Kranj, 16. oktobra — Danes se že dvajsetič odpirajo vrata mednarodnega sejma stanovanjske opreme. To, kar so v sredo povedali prireditelji oziroma predstavniki nekaterih večjih razstavljalcev in spremljajočih prireditev, obeta, da bo letošnja prireditev sicer specializirana, vendar pa bo na njej dokaj vsestransko predstavljena oprema stanovanj. Srenje Vse za vaš gorenjskem sejmu v Kranju m / Posebej ugodno: uumi ■ kuhinje in kopalnice za gotovino s 15-odstotnim Popustom ali na obroke s 6-mesečnim odplačevanjem brez obresti stavbno pohištvo z 10-odstotnim pupustom oljerji TIKI z 10-odstotnim popustom Na Gorenjskem sejmu razstavljajo strani 6, 8, 9,18,19 in 20 Na skoraj šestih straneh lahko preberete, kdo sodeluje na 20. mednarodnem sejmu stanovanjske opreme Na sejmu sodeluje 221 domačih in 17 tujih razstavljalcev. Čeprav od osnovne opredelitve sedanjega sejma, katerega začetki segajo na področje splošne opreme, še precej manjka, da bi predstavili vse možnosti od opreme najmanjšega stanovanja do večje stanovanjske hiše, kot je rekel direktor sejma Franci Ekar, bo letošnji sejem po kakovosti in raznovrstnosti najbrž prekašal vse dosedanje. To nekako potrjuje tudi izjava predstavnika kranjskega Merkurja, da do lani temu sejmu pravzaprav niso posvečali večje pozornosti (nekateri proizvajalci pa ga še zdaj niso povsem vključili v poslovni kole- dar). Potem pa so zabeležili izreden poslovni uspeh, ki se lahko meri celo z avgustovsko sejemsko prireditvijo. Zato si je Merkur letos izbral kar dva poslovna dneva. Za poslovne dneve pa so se odločili še Astra, Metalka, Lesnina in Slovenijales. Vsi razstavljalci, manjši in večji, obetajo ugodne posojilne pogoje in popuste za razstavljene izdelke namenjene opremi stanovanj. Prireditev je tokrat zasnova pa na geslu, vse kar je razstavljeno, je moč kupiti oziroma naročiti. Posebej pa velja opozoriti na izobraževalni oziroma svetovalni del v celotni prireditvi. Potrošniško informativni center Cen- tralnega zavoda za napredek gospodinjstva je namreč poleg razstave poskrbel vsak dan popoldne za svetovanje o ekonomičnem ogrevanju, ob 17. uri pa bodo na programu še posebna predavanja. Za predstavitev možnosti, novosti in dosežkov za opremo stanovanj je tokrat namenjena večnamenska dvorana, v stari hali A pa so poleg zasebnikov razstavljalcev člani gobarske družine Kranj pripravili tradicionalno razstavo gob in gobjo restavracijo. A. Žalar • VSE ZA VAŠ DOM IN GOSPODINJSTVO • VELIKA RAZSTAVA GOB 20. sejem stanovanjske opreme kranj,16.-88. 10. '87 UGODNI NAKUPI OZIMNICA POPUSTI • KREDITI VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSl AVUA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL:22-347 (g®IS®SgaJ©lEIIGLAS 2. STRAN JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Odlašanje. Zakaj? Ko je bolnik težko bolan in so še upi, da ga obdržimo pri življenju, zdravniškega posla vešči ljudje ponavadi ne mečkajo, ampak po temeljitem, strokovnem premisleku hitro ukrepajo. Takšen težak bolnik je naša država, vendar izvoljeni in najbolj odgovorni zdravniku zanjo še kar naprej mečkajo. Protiinflacijski program šele nastaja, čeprav ga je še posebej Slovenija zahtevala še v časih, ko je bila inflacija 40-odstotna, danes pa je bližje dvestotim kot stotim odstotkom. Zdravniki najrazličnejših specializacij so morali začuda dolgo poslušati prepričevanja, da je strahovita in ena največjih inflacij na svetu glavni problem Jugoslavije in ne le eden od mnogih. Sedaj imamo menda osnutek protiinflacijskega programa, ki obsega 120 ključnih postavk boja zoper to našo najhujšo nadlogo. Postavk seveda še ne poznam, vendar se mi zdi, da bo spet nastal papir, ki bo že zaradi svoje preobsežnosti težje uresničljiv in bo najverjetneje omogočal kup izjem, razlogov in podobno, ki jih pri nas znamo najti, če nečesa nočemo dosledno izpeljati. Da smo se za takšen protiinflacijski program sploh odločili, je treba iskati razloge tudi zunaj: tako globoko smo zabredli v težave, da je omajano zaupanje v nas v tujini, š e predvsem pa pri mendnarodnem denarnem skladu. Treba go bo vrniti, samo s pametjo, s posluhom za pametne rešitve, ki jih zc dnje leto tako radi preslišimo. Niso bili redki doma in na tujem, ki so nas učili, da si s tem, ko za vračilo dolga dajemo blizu polovice deviznega priliva, natikamo za vrat. Pa smo si jo kar natikali, kar odlašali z drugo, pametnejšo in preizkušeno strategijo, in končno klecnili. Vračilo dolga smo morali spet preložiti in privoliti v to, da zmoremo plačati le dobrih 20 odstotkov deviznega priliva in ni več in da bomo morali še kaj drugega storiti v odnosu do tujih upnikov. Povrhu vsega pa imamo še veliko nekritega dolga in za vse bo treba enkrat položiti račune in predvsem kaj narediti, da tega več ne bo. Samo nergati, razpravljati in iskati najrazličnejše odgovore ne moremo več. Tudi vedno manj ljudi temu še verjame. Da smo uspešnejši, bom verjel, mi je dejal pred dnevi gorenjski kmet, ko bo moj denar nekaj vreden, ko bom z njim tudi čez par mesecev lahko kaj kupil, ko se mi ga bo splačalo hraniti in ne takoj zapraviti, ko si_z niim tujci in tudi naši ljudje z njim ne bodo prižigali cigaret! Ko tega ne bo, bomo lahko rekli, da smo uspeli, da smo nekaj ukrenili in nekaj tudi premaknili. Brez tega je neumno zgubljati besede in čas, ker tudi s tem zapravljamo. Enkrat nas pa vendarle mora srečati pamet. J. Košnjek Ob 70-letnici smrti J. E. Kreka Sedemdeset let mineva te dni (točno 8. oktobra), odkar je v Šentjanžu na Dolenjskem, med obiskom pri prijatelju župniku Bakru, srčna kap nenadoma pretrgala življenjsko nit Janezu Evangelistu Kreku, enem najvidnejših politikov tedanjega časa, po političnem, socialnem, gospodarskem in žurnalističnem delovanju pa tudi eni najbolj zanimivih osebnosti v vsej slovenski zgodovini. V počastitev spomina na velikega in dolga desetletja prezrtega moža pripravljajo KUD in krajevna konferenca SZDL Selca, občinska konferenca SZDL škofja Loka, Zveza hraniinokreditnih služb Slovenije in Zadružna zveza Slovenije slovesnost ob 70-letnici njegove smrti. Prireditev bo v nedeljo, 18. oktobra, ob 11. uri pred osnovno Solo v Selcih. L. B. Srečanje borcev 30. in 31. divizije — Ob 44-letnici ustanovitve 30. in 31. divizije NOV organizirata odbora skupnosti borcev obeh divizij v soboto, 17. oktobra, 15. uri v Domu JLA v Ljubljani tradicionalno tovarniško srečanje bork in borcev obeh divizij in vseh enot ter služb IX. korpusa. Vabljeni. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča__ Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kulrdVa), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Kosnjek (notranja politika, šport), Vilma Stanovnik (mladine, gospodarstvo), Dušan Humer (Sport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Cusopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali,oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din Šolski koledar .NOVICE IN DOGODKI N'. >-1- PETEK, 16. OKTOBRAjj!! Teden dni prvomajskih počitnic Kranj, oktobra — Kranjske srednje šole bodo tako kot osnovne imele zimske počitnice od 25. januarja do 5. februarja prihodnje leto, pouka prost pa bo tudi letošnji 31. december. Ob prvomajskih počitnicah pa prihodnje leto pouka ne bo tudi v četrtek, 28. aprila in v petek, 30. aprila. Praktično se bodo torej potegnile na teden dni, saj v Sloveniji praznujemo tudi 27. aprila, v šolo pa bodo učenci po prvomajskih praznikih prišli v sredo 4. maja. Takšen šolski koledar so potrdili na nedavni seji kranjskega izvršnega sveta, ob tem pa se je razvila vroča razprava, saj so nekateri sodili, da tako dolgih prvomajskih počitnic ne zaslužimo. Zavrnili so jih s kopico razlogov. Delavci od drugod tedaj običajno vzamejo dopust, gredo domov in s seboj seveda vzamejo tudi otroke, če ne gre drugače, jim starši pač napišejo opravičila. V dobro organiziranih tovarnah prvomajske praznike običajno izkoristijo za večje remonte in vzdrževalna dela, delavci pa imajo med 27. aprilom in 1. majem kolektivne dopuste. Je torej pametno, da so šolski razredi tedaj na pol prazni, saj starši otroke vzamejo s seboj na dopuste in izlete? Bržkone ne, sicer pa so tako ali tako naši šolarji dokaj obremenjeni in težko je reči, da prvomajskih počitnic ne zaslužijo, saj si tedaj vsaj malce ohlade glave za zadnji naskok na končne ocene. M. V. Nov korak k božiču kot ljudskemu, verskemu in cerkvenemu prazniku Praznovali naj bi, ne delali Ljubljana, 14. oktobra — Večina slovenske javnosti, ne le katoliška, je za uzakonitev £9^^* kot dela prostega dneva. Vendar na prvi pogled simpatična ideja ni enostavno uresniclji • saj je Jugoslavija tudi na verskem področju zelo pisana. Tako bo letos ostalo še pri bozicn čestitkah, drugo leto pa utegnejo biti zadeve že jasnejše. Ne bo odveč kratek skok v prva povojna leta. Na osnovi izročila Osvobodilne fronte slovenskega naroda in značaja slovenskega narodnoosvobodilnega boja je bil božič do leta 1952 dela prost dan. Ker pa so bila ta leta najhujša nasprotja med mlado jugoslovansko državo in Vatikanom, je bila odredba o ukinitvi božiča kot dela prostega dne eno od dejanj države zoper rimskokatoliško cerkev. To je bilo politično dejanje, ki si ga ni mogoče razlagati samo s stališča ločitve cerkve od države. Ideja o dela in šole prostem dnevu živi naprej. Izražena je bila v anketi o slovenskem javnem mnenju, s samoupravno družbo vedno bolj sodelujoča cerkev to zagovarja in glasovi, naj se o tem razmišlja, so vedno pogostejši. Na sredini seji sveta za odnose z verskimi skupnostmi pri predsedstvu republiške konference SZDL so rekli enako, vendar so menili, da ne kaže hiteti, ampak je treba delovati pretehtano, zmerno. Letos bo zanesljivo še ostalo pri božičnih voščilih predstavnikov SZDL in verskih skupnosti, kar je bilo lani v drugih delih Jugoslavije grajano, vendar še zdaleč ni v nasprotju z ustavo, kar so trdili nekateri. Letos se, za razliko od lani, namerava vključiti še televizija. Optimisti pa dokaj glasno trdijo, da utegne biti božič dela prost dan že prihodnje leto. Tudi letos po šolah in tovarnah, če bi kdo želel zaradi tega ostati doma (dopust je možen), ne bi smeli delati problemov, če gre za kulturno, človeško, družinsko in ne politično izkrivljanje božiča. Pobuda Slovenije, čeprav je to v njeni pristojnosti, bo zanesljivo povzročila različne komentarje, saj je že v Sloveniji več verskih skupnosti in vse so načeloma enakopravne, drugje pa verska pisanost še večja. Nujno se bo treba ozirati tudi na ostale v Jugoslaviji, čeprav naj se vsaka republika glede tega odloča po svoje. Mi imamo že kazalo itak en praznik vec vember) in bi mogoče na račun božiča kakšen praz nični dan odvzeti. Če bo božič dela prost dan, nihče ne sme Bo- potem tega ✓zeti za zmago ali poraz, žič mora ostati to, kar je v svojem bistvu. Tudi napak bi bilo, če bi se ta dela prost dan spremenil v pretirano veseljačenje, nakupovalno mrzlico, potrošništvo, kot s? takšni prazniki že v tujim-To k takšnemu prazniku sodi, vendar v razumnih me; jah. Prav imajo tudi tisti, ki pravijo, da je božič, kot dela prost dan stvar politične modrosti, zadeva političnega razuma, da vernikom vrne ti; sto, kar je bilo pač zaradi razmer takrat vzeto, da je praznovanje božiča dokaz napredka v odnosih med cerkvijo in državo in da je treba to nadaljevati. Je pa tudi res, da je večina sveta spoznala, da se v tovarnah v dneh pred koncem leta zelo malo naredi in je še najmanj škode, če so ljudje doma. Rina Klinar, vodja strokovne službe SIS na Jesenicah: Kdo bo plačeval za zgubarje? Jesenice, 14. oktobra — V drugih gorenjskih občinah so lani s precej nezaupanja, češ v kaj se podajajo, spremljali početje v jeseniških sisih, kjer so že marca pogumno začeli usklajevati skupno porabo z rastjo gospodarstva in niso čakali konca leta, kot drugje. Pogum se je Jeseničanom splačal, saj imajo zdaj, ko se prižiga zelena luč za vnovčenje sisovskih presežkov, umetno ustvarjenih z interventnim zakonom vlade, višjo osnovo za letošnjo porabo. Ravno zato jeseniško gospodarstvo letos tudi ni več obremenjeno za občinske programe družbenih dejavnosti kot lani; izjema sta le raziskovalna skupnost, ki ni zakonsko uokvirjena, in skupnost otroškega varstva zaradi tekočega usklajevanja porodniških nadomestil. Kljub temu pa Rina Klinar, vodja strokovne službe jeseniških sisov, napoveduje skupni porabi črno prihodnost. Prihaja čas, ko se bo treba marsikateri že ustaljeni pravici, marsikateremu kamenčku v mozaiku skupnega standarda odreči, pravi. Projekt obrzdanja inflacije je padel tudi v družbenih dejavnostih? »Res je. Rast skupne porabe usklajujemo za nazaj; najprej za prve tri mesece, potem za polletje in tako naprej. Ker pa inflacija drvi mimo vseh načrtov, s poračuni za nazaj ne pokrivamo stroškov družbenih dejavnosti. V jeseniški občini bomo letos za skupno porabo namenili nekaj manj kot dvanajst milijard dinarjev. Od tega gre 53 odstotkov za zdravstvo, 28 za izqbraževanje, 11 za otroško varstvo, ostanek poberejo drugi. Maneverskega prostora je malo. Zato nas toliko bolj prizadene povečanje stroškov za socialno varnost ljudi, to je za otroške dodatke, bolniška in porodniška nadomestila in podobno, kar nas je letos v prvem polletju stalo toliko kot lani celo leto. Raven socialne varnosti družine se ravna po republiškem povprečju, ki je višje kot v jeseniški občini. Razumljivo, da je zato vse več upravičencev do raznih nadomestil in pomoči.« Socialni programi so ena plat; kaj pa še bistveno vpliva na večje stroške družbenih dejavnosti? »Osnovni razlog izvira iz nespoštovanja planov zaposlovanja. V letošnji resoluciji piše, da se bo število zaposlenih povečalo do 0,4 odstotka, torej v okviru naravnega prirastka, kar spričo zoženega poselitvenega prostora in posodobitve proizvodnje ne bi smeli preseči. Dejansko pa so organizacije v planu skupnosti za zaposlovanje načrtovale kar 3,1 odstotno rast zaposlovanja. Tako pretirano neplanirano zaposlovanje seveda pritiska tudi na družbe ne dejavnosti in povečuje njihove stroške. Udarjene so predvsem zdravstvena, izobraževalna in skupnost otroškega varstva, ki so že tako največje porabnice. Rastejo stroški za zdravila, bolniške> povečuje se število oddelkov v osnovni šoli, vrtcu.« h Ob polletju je bilo enajst jeseniških organizacij v izgubi. Sp'° je sestava gospodarstva dokaj neugodna. Kako bo to vplivalo «* skupno porabo, če se kolo izgub in nizke rasti dohodka ne "° obrnilo? »Zaradio manjših plač se povečujejo stroški za socialno varnost delavcev oziroma njihovih družin, še huje pa se bo slabo slabo gospodarjenje odrazilo v prihodnjem letu, ko začne / celoti veljati zakon o celotnem prihodku in slovenski obračunski zakon; Viri za financiranje posameznih družbenih dejavnosti bodo noVi> za usmerjeno izobraževanje, telesno kulturo, kulturo, delno zap0' slovanje, raziskovanje bo merilo ostanek dohodka.« Menda imate izračun, kaj pomeni tak sistem financiranj« številkah? »Republiški zavod za družbeno planiranje je izdelal oceno izp8' da prihodkov družbenih dejavnosti na osnovi rezultatov gosp0' darstva v prvem polletju letos. Za jeseniško občino je ocenil pov' prečni izpad za četrtino, nas postavil med štiri slovenske občine z največjim ocenjenim izpadom denarja.« Kaj predlagate? »Nobenih uradnih usklajenih izhodišč še nimamo. Mislim Pf' da družbeno, gospodarsko, politično, narodnostno in kakorkoli se hočete ni sprejemljivo, da zlasti usmerjeno izobraževanje in ku1' turo postavljamo na finančno negotova tla. Odprto je vprašanje ustavnosti zakona o celotnem prihodku, ki rangira družbene dejavnosti; nekatere avtomatično postavlja kot nepogrešljive, druge pa kot fakultativne, izbirne, neobvezne.« Če gospodarstvo ne bo ustvarilo dohodka, torej ne bo prispe.**! 10 za »fakultativne« družbene dejavnosti. Kje dobiti manjkajo*1 denar? »Najbrž bo treba ubrati pot, kot jo je pred nedavnim repubb' ška izobraževalna skupnost: ker so imele posebne izobraževalne skupnosti izgubo, je z večjo prispevno stopnjo obremenila tiste, ki »lahko« dajo. Na Jesenicah je problem toliko hujši, ker breme; na nimamo na koga preložiti, če bi, na primer Železarno, opros _ 11 obveznosti. Uspešnejši najbrž ne bodo hoteli plačevati še za «z' gubarje, razen tega pa je zakonsko predpisana tudi zgornja mej* obremenitve bruto osebnega dohodka. Problem je tudi, ker se či število tozdov z matičnim sedežem zunaj jeseniške občine kr-inje vse manj denarja iz tako imenovanega sedežnega principa- W sebno v zdravstvu in socialnem skrbstvu odliv iz občine narasc ' Družbenim dejavnostim oziroma skupnemu standardu ljudi, k * je eno in isto, se torej obetajo leta suhih krav. Najbrž se bjr*\ marsičemu, kar zdaj imamo, morali odreči, dokler slaba leta bodo mimo.« H jgiovča" Ob tednu otroka Komercialna razstava igrač in predavanje o dobri igrači Brdo pri Kranju, oktobra — Že dvanajstič zapored so v trgovski delovni organizaciji, točneje v temeljni organizaciji En-gro, v tednu otroka pripravili komercialno razstavo igrač za vse poslovne partnerje. V težnji, zbuditi zanimanje kupcev in izboljšati ponudbo, smo letos na Brdu opazili tudi igrače z oznako »dobra igrača«, ki jo po priporočilu komisije za oceno igrače dodeljujejo na vsakoletnem tradicionalnem sejmu igrač v Celju. Komisija, ki deluje v okviru Skupnosti otroškega varstva Slovenije, je kot poseben dodatek letošnji razstavi organizirala tudi predavanje za vzgojiteljice otroških varstvenih ustanov Slovenije na temo »dobra igrača«. »Ne samo z ustrezno vzgojo, temveč nujno tudi z dobro igračo vzgajamo bodoče generacije,« je povedala predsednica komisije za dobro igračo Ljubica Marjanovi«- l; m«-k. »Razlike med »dobro in dobro igrač o so namreč zelo velike. V izbiri pa smo kupci prepuščeni sami sebi. Vzgojiteljici v vrtcu zaupamo svojega otroka in pri tem smo trdno prepričani, da bo otrok pri svoji igri uporabljal tudi dobro igračo. Pred vnem v vrtcih ne bi smeli popuščati pri izbiri kvalitetne igrače, saj je izbira v prodajalnah igrač nrilagojena predvsem očesu potrošnika in ne to- liko samemu namenu. Mnenja o tem, kaj je dobra igrača, se razhajajo z mnenji komercialistov, ki navadno vse podredijo poslovnemu uspehu* Člani komisije za dobro igračo so izrazili posebno odobravanje trgovski delovni organizaciji Kokra, ki je z dolgoletno tradicijo, prikazati na področju igrač res vse, kar se trenutno lahko dobi na jugoslovanskem tržišču, krepko posegla tudi na področje zares kvalitetne igrače. Potrošniki pa lahko že kmalu pričaku jejo sadove teh prizadevanj tudi v vzgojno-varstvenih organizacijah in, kar je najvaženjše, tudi v prodajalnah z igračami. Boris Jalovec Laični sodelavci, vabljeni Gorenjsko društvo za ce& bralno paralizo išče neP.r 13. oktobra — V pričakovanju višjih odkupnih cen živine so kmetje že ves prejšnji mesec oddali klavnicam precej saj v Ki°Ve^ kot običajno. Odločitev ZIS, da se meso s 1. oktobrom ne sme podražiti, je preskrbo trga s svežim mesom še poslabšala, avnicah zakoljejo več kot osemdeset odstotkov manj klavnih govedi kot običajno. Je^Qibvno kot P° vsej Sloveniji škofih J §0renJskih občinah. V delali 1 klavnici so morali Pomesti!? dJUSt ali pa 50 jih PaboSL^ druge obrate- kJer nr«« ?T P°manJkanja suro-dela t kmalu zmanjkalo ostali mesarji bodo lahko 2oirzniV mesnicah in prodajali zalogi mfs?' ki §a imaJ° na 5 e za do konca meseca. naš?h^a S svežim mesom v razna YSnicah Je trenutno poklali ni, Vsem mesecu smo za-vine r;r°g sto petdeset glav ži- °bičain Pa ^ le nekaJ več kot Jih Že VJ"° zakoljemov treh dneh. s*o dnSm ,let°šnjem polletju °dstotk V klavnice skoraj tri juliju T m!lni živine kot lani, v sta Da - anaJst odstotkov, avgu-tkov §Ze več kot trideset odstopaj JJ^ Precej manj smo zaklali kolje"3* fe?ec> ta mesec pa za-živjne k ^e neznatno količino dilni ' Sreči imamo novo hla- ?e OdlnS rati' ki Je v teJ krizi ^Pcpm sv°l° vl°g°- saJ tako dimo J" v mesnicah lahko ponu- veda Da^ zmrznJeno meso. Se-2&to se k^no ni za v skrinje, P°2na °aTm-pri Prodaji že precej ttianjš'e zave- sicer nekaj mesu 6 So»tucn P" svinjskem v°dnia rožena Pa Je tudi proiz-smo, damesnih izdelkov. Opazili Velijo JG bil° letos pri kmetih lani sph13^ črnega zakola kot naJbrž o Je razmere pa bo to tor M«,spremenilo,« pravi direk-MircuS2jWkov Skofja Loka' tllagat'aVnicab si ne moreJ° P°" Sih r 1 2 nakuP°m mesa iz dru-drug-gPublik, kajti tudi povsod Vser, >• veliko pomanjkanje biti 7i • mesa- Tako Je moč do-DdjrtSv le za več kot trideset v Slov Vlš]e cene' kot velJaJ° eniJi, denarja za pokriva- nje razlik pa v klavnicah nimajo. Razlike med veljavnimi in dejanskimi proizvodnimi cenami so tako velike, da kmetje živino zadržujejo v hlevih, hkrati pa skupaj z odborom za klavno industrijo pri živinorejsko poslovni skupnosti zahtevajo, da se takoj uveljavijo višje (za 26 odstotkov) odkupne cene, ter da se sorazmerno s tem podraži tudi meso v prodaji, kar je bilo predvideno že s 1. oktobrom. Ker pa tudi takšna podražitev ne bo pokrila vseh stroškov pitanja, predlagajo, naj bi se povečale tudi vzrejne premije. »Naši kmetje so ze^,razočarani, saj je zvezni odfck junija predvideval, da se cene povečajo s 1. oktobrom. 28. septembra smo na Kmetijski zadrugi od živinorejsko poslovne skupnosti dobili izračun novih cen, po katerem naj bi se te povečale za 25 odstotkov. S kupci živine (KŽK — TOZD Mesoizdelki) smo se sporazumeli o novih cenah, 30. septembra pa smo kmete o teh cenah že obvestili. 1. oktobra je na presenečenje vseh prišel preklic ZIS, da se cene živine ne smejo povečati. Posledica tega je, da kmetje živine ne oddajo več in da odkupimo le zasilne zakole in nujne primere. Kmetje imajo zaenkrat dovolj krme, zato lahko z oddajo še čakajo. Seveda pa vsi upamo, da bo problem s cenami čimprej rešen. Še večji problem se pojavlja pri odkupu mleka, kjer odkupne cene še bolj zaostajajo za družbeno priznanimi proizvodnimi stroški. Odkup mleka se tako iz meseca v mesec zmanjšuje,« je povedal Tone Trček, vodja kooperacije pri KZ Skofja Loka. Zavod za ekonomiko pri kme- Za mesnate klavne prašiče plačuje škofjeloška klavnica od 1400 do 1500 dinarjev za kilogram žive teže, za pitana goveda pa 1072 dinarjev. tijskem inštitutu Slovenije je pred kratkim naredil izračun proizvodnih stroškov za pitano živino in proizvodnjo mleka. Ugotovili so, da sedanje odkupne cene pokrivajo le dobrih 50 odstotkov teh stroškov. Zato je razumljivo, da so kmetje vedno bolj nezadovoljni in obupani in da postaja živinoreja v zelo resni gospodarski krizi. šna. Za takšno ceno pa se ne splača kupovati dragih krmil in rediti živine.« Janko Porenta, kmet iz Svetega Duha: »Živine za oddajo trenutno nimam, če pa bi jo imel, je sigurno ne bi prodal. Volja do živinoreje pri nas kmetih je vedno manjša, saj država sprejema' takšne ukrepe, ki spravljajo živinorejo na tla. Ko vidiš, da delaš izgubo na kmetiji, te mine vse veselje do živine. Kmetje smo imeli vedno računico, da naj bi za kilogram žive teže goveje živine dobili približno osemkrat toliko kot za kilogram koruze. Cena koruze je bila letos okrog 250 dinarjev za kilogram, cena mesa pa le štirikrat tolik- Ivan Oman, kmet iz Zminca in predsednik zadružnega sveta pri KZ Skofja Loka: »Naše hribovske kmetije so usmerjene predvsem v živinorejo, saj imamo le za to pogoje. Na naši kmetiji predvsem oddajamo mleko, ki pa ima poleg mesa tudi čisto neustrezno ceno, saj so pred časom izračunali, da so proizvodni stroški za liter mleka 298 dinarjev, kmetje pa dobimo plačano okrog 160 dinarjev. Trenutno bi iz hleva oddal tudi tri živali, toda kaj.ko so tako neustrezne cene. Krme imam dosti in bom čakal. Tisti kmetje, ki oddajamo mleko in živino, vemo, da je šestkratna proizvodna cena litra mleka približno tolikšna kot kilogram goveje živine. Trenutno smo zelo obupani, naše delo je razvrednoteno. Delavci lahko vsaj štrajka-jo, mi pa še tega ne moremo.« V. Stanovnik na in komunalna skupnost Radovljica Usmeritev v lokalne ceste Hada vi" cesje . Jlca» 8. oktobra — Glavni zalogaj občinske skupnosti za di dodt izgradnja mostu s priključno cesto v Otočah. Zara-skupn tn.ega združevanja denarja pa bodo skupaj s komunalno »irrtj ° v*udi zaradi spremenjenega upravljanja z regional-estami) skušali narediti čimveč na lokalnih cestah. Sta, Vse do sprejetja samoupravnega sporazuma o temeljih planov od 1986 do 1990. leta so občinske skupnosti za ceste dobivale po republiških kriterijih zelo malo denarja za ceste na svojem območju. Bilo ga je komaj za redno vzdrževanje, saj je dobršen del tega pobrala že zimska služba. »Prav zaradi tega so se regionalne in lokalne ceste v naši občini v zadnjih letih zelo poslabšale,« pravi tajnik občinske cestne in občinske komunalne skupnosti Radovljica Stanislav Žibert. »Na podlagi sprejetih temeljev nls,*v žibert i J,)a Da v-------------------■-----" —*-----------*~ " *,2 od«l se 'an* v občini dogovorili za enotno prispevno stopnjo ?too se i bruto osebnih dohodkov iz dohodka. Dogovorili pa S t 'e z« dodatno zbiranje, in sicer 1 odstotek iz čistega dohod-regionn?1 •^n.° P^'č po nekaj letih v občini opravili večja krpanja na celo»i .. n 'n lokalnih cestah. Pa tudi sprejeti program smo lani v »Ka"resničili.« vlJanjaSne Pa so posledice letošnjih sprememb na področju upra-»Že ^regionalnimi cestami?« Prav rnc^fj1* sP°razuma opredelili, da bomo letos dali prednost izgrad- smo se na podlagi sprejetih temeljev plana in samou- ki da*u ,n ureditvi dostopne ceste v Otočah. Nekaj časa je celo ka-^ Harfk^*r.adi tega zalogaja na ostalih cestah ne bomo mogli skoraj °*ste (.»i ^daj pa kaže, da bomo pri gradnji mostu in dostopne re8ionai°.n*kai prihranili. Spremembe, kar zadevajo upravljanje z c*ste. s^*1"*1' cestami, pa se kažejo v večjem poudarku na lokalne t*8l©riai~f^a Se naprej sodelujemo s sredstvi pri urejanju nekaterih cest. Tako smo na primer s skupnimi napori asfaltirali V okviru priprav na svetovno prvenstvo letos s sofinanciranjem urejajo odsek od Toplic do Mlina del ceste Koprivnik—Gorjuše. S sodelovanjem blejskega turističnega gospodarstva in občinske komunalne skupnosti prav zdaj urejamo odsek od Toplic do Mlina na Bledu. Razen tega pa je občinska komunalna skupnost sodelovala tudi pri urejanju cest in posameznih del v Gorjah, na Lancovem, Koprivniku, Posavcu in v Mošnjah. Pravzaprav smo z deli na cestnem področju lahko za zdaj kar zadovoljni, saj na začetku leta na kaj več kot na most v Otočah skoraj nismo upali misliti.« Od pomembnejših del, kjer bo potrebno skupno dogovarjanje, jih čaka še Gorenjska cesta v Radovljici in ureditev treh mostov: Globoko, Savica ter Brod. Za regionalno cesto Kamna gorica —Kropa so letos izdelali projekt, na odseku od Lancovega do Kamne gorice pa se je ta teden začela obnova. Pripravljeni so tudi projekti za semafo-rizacijo dveh križišč na Bledu in enega v Bohinjski Bistrici, vendar trenutno slabo kaže, da bi z deli začeli že letos. Marsikaj bi namreč še lahko naredili, vendar se gradbena sezona bliža kraju, izvajalcem pa pohaja sapa zaradi zmogljivosti. A. Žalar y Železarni boljši rezultati k!Ve ^es* • MKtoDra — Predstavniki izvršnega sveta skupščine ob-* in n?'0* So se v 2elez*rr,i pogovarjali s člani poslovodnega od-^•"Rftnj Predstavniki samoupravnih organov ter družbenopolitičnih Hi C,J- Septembra v Železarni nekoliko boljši poslovni rezulta- Clarji >t« sn il>sen'skega izvršnega ur članov P'UVlli skuPm raz«°' hp^'ne nbZVrSn",:a sv,'la m »°v°dnim ,ne Je-senice s po-^leZa.. odborom jeseniške Nunr'' Z.**r predstavniki s.i 'lih ora ln družbenopoliti 5?«ovor,,dni2ac'ij Železarne. Na ^'b in VU So s«' menili o proble ^rni ter k,h M ,/'*ubo v ^le-Zu 'zbnli*Se d°K°vorili o ukrepih U»tanj^anje slabega finančne- j* «arno?tanku so Poudarili, da ^Ute o, ,avnosti na slabe re-KOSpod^\11io' različne prireditve in deja ^ sti. Morda bomo čez čas ce'°nC no dobili nazaj...« pravi f Peternelj Sicer pa so v krajevni skup«0' sti, kar zadeva jutrišnje cilJe'n0 zdaj trdno odločeni, da V°si?V ^ uredijo krajevne ceste in se . leta 1990 tudi mrliške vez* Vse bolj pa se kažejo tudi po^ be po organiziranem var?udi najmlajših in nenazadnje ^. po primernem gostinskem ^ lu. Kar predolgo že namreč A Loka načrtuje ureditev seda™ ga skromnega bifeja. . ,„r A. žalar Počasi do prave vrednosti in podobe Kanjon Kokre moramo urediti Kranj, oktobra — »Zadovoljna in presenečena sem, koliko smo naredili v dveh sobotnih akcijah. Ime, ki opredeljuje njeno delo oziroma sodelovanje s cestno komunalno skupnostjo Kranj, zveni nekako tuje. Projektant zelenja oziroma krajinar, pravijo, da je. Po mpie je inž. Anka Bernard, pred. Hortikulturnega društva Kranj predvsem strokovnjakinja, ki, na kratko povedano, pozna in ljubi rastline in ki ji ni vseeno, kje in predvsem v kakšnem okolju živimo. V tem bi tudi lahko iskali pobudo, da se kanjon Kokre — Kranjski Vintgar oziroma Tivoli, kot so ga včasih že imenovali — ponovno uredi in prikaže v vsej svoji naravni zanimivosti in lepoti. »Dve akciji smo letos organizirali, kjer so sodelovali poleg naših članov v Hortikulturnem društvu in članov odbora za ureditev kanjona predvsem učenci nekaterih šol in vojaki kranjske garnizije. Zal je za ureditev tega naravnega spomenika, ki je opredeljen z odlokom, premalo denarja. Čeprav so tovrstne akcije morda bolj spodbuda, da bomo začeli drugače razmišljati in se tudi odločati pri sprejemanju finunčnih programov, sem zadovoljna, vesela in celo presenečena, kar nam je do zdaj uspelo.« Najbrž res ni nihče pričakoval, da bodo minulo soboto v akciji, ki jo je na določenem delu strokovno vodil arheolog Andrej Valič, odkrili že nekdanje ruševine starega mlina in domačije v kanjonu, ki ju je pred 72 leti pokopalo odkrušeno skalovje. »Včasih je do mlina vodila vozna pot. To smo zdaj že uredili, nameravamo pa letos narediti še čimveč. Odkrivamo tudi že stopnice, ki vodijo iz kanjona proti Prešernovemu gaju. Delali bomo vse do snega in spomladi bo, upam, na samem vhodu, na desnem bregu Kokre, kanjon že dobil tisto pravo urejeno podobo. Veliko dela nas še čaka, a tudi veliko volje imamo. Ce ne drugače, pa nam bodo Kranjčani nad kanjonom tudi tako pomagali, da ne bodo več odmetavali smeti in odpadkov vanj.« A. Žalar Novi kilometri asfalta — Krajevna skupnost Velesovo skoraj vsako leto uredi nekaj cest. Tako je bilo tudi letos. Pretekli teden so vgradili asfalt na nekaterih cestah v Velesovern, "S Trati in Praprotni polici v skupni dolžini 3400 metrov. Ljudj* teh vasi so se tudi takrat izkazali, saj so sami opravili pripr8* vi jalna dela, vredna nad 2 milijona dinarjev. Na Praprotni P0' lici so že sami kupili 400 kubikov gramoza, sami poskrbeli t prevoz in ga vgradili.(J. K.) — Foto: F. Perdan Postavljajo avtobusna postajališča Bitnje — Ze nekaj sobot in nedelj zapovrstjo najbolj delavni krajani Zgornjih, Spodnjih in Srednjih Bitenj pri Kranju vneto postavljajo avtobusna postajališča ob CM ti Kranj -Skofja I/oka. Sedem bo vseh, šest jih bo ob eesti, enegu pa grade V notranjosti Zgornjega Bitnja, pri vrtcu. Prek M krajanov je Sodelovalo pri teh delih. Pravijo, da bodo do /ime \se Zgrajene. Na sliki: Janko Traven se je \ nedeljo v Spod -njih III i u).ili lotil l>ar\unja le ■enih oblog postajališč. — Koto: I). Dolenc I S A L I STE Pohvala bohinjskim turističnim delavcem »Danes se veliko govori, kako je naš turizem slab, brez prave organizacije in podobno. Ne strinjam se s takšnimi razlagami m mnenji. /Vat tO prav bi rad pohvalil ves slovenski turizem, še posebno pa gorenjskega. In še posebej bi se rad zahvalil n tam dobro in uspešno sodelovanje z vodstvi bohinjskih hotelov ter or-ganizatorji zabavnega m turističnega življenja v Bohinju, Sem poklicni glasbenik in sem julija in avgusta vsak dan igral v hotelu rod Voglom. Se posebej bi rad pohvalil direk tonco hotela. Marijo tarkaš m celotno osebje za zares dohro sodelovanje m sj)rejem na samem začetku. Ob četrtkih od 12. do /5. ure je naš ansambel igral tudi i hotelu Zlatorog hotelskim gostom, ki so z mu-si-jskim vlakom prihajali v Bohinj iz Avstrije Zahvalo za uspešno sodelovanje sem zato ilolžan direktorici hotela Zlu torog. Majdi Z.van in Celotnemu osebju Zares vzorno m od- govorno so opravljali svoj lo. Veliko zaslug za dobr.°Je^ čutje gostov ima tudi 0 raC\)i tudi vodja kavarne in restav — ^ v Grand Hotelu Topl}cf pr Bledu, Marjan Bogovčic- j, hvala velja tudi Slovenija ^ stu iz Ljubljane, posebno Dolinar in nenazadnje se _ turno umetniškemu drusfl' , Bohinjske Bistrice pod ^ s tvom Jožeta Cimermana- p ki sem jih omenil, so si ] ,a m avgusta zelo prizadeva čimboljio organizacij0 predvsem dobro počutje u HtOV Ne poznam sicer naj .( razmer, vendar menim, .^o turizem na Gorenjskem j r za zgled še marsikomu** £ji tour in direktor Tozda kal*' Iztok \oč so tO sezono do ^ h. ak trdo delo t" P da imajo gostje vednO V Vnem še enkrat lepa vas v uredništvu Gorenj-glasa pa prosim, da 1° " objavit* ••• . e(\- Vodja tria KonUJ tal. Suša Muh^ flr Zagreb Sopc4 * rini na 4 521^16. OKTOBRA 1987 KULTURA 5. STRAN SEEGLAS Likovno delo meseca ŽAREČA GOVORICABARV ni!l!)liana - V akciii Cankarja „uj. - — vuimarjevega doma in Slovenskega društva likovnih kritikov — likovno delo meseca — je bila za pravkar mi-1 mesec izbrana slika kranjskega akad. slikarja Henrika Marchla Kompozicija v modrem. Likovno priznanje več v vrsti pri-----_znanj, ki jih je doslej požel za svoje ustvarjanje kranjski umetnik._ blienaVHrla svetloba- nepova-barska •'a' neuPOgljiva, bar-neba 'ks SOnčnega, s sočnega ne stp higienično zlošče-kjeitghišne§a zapora? Je tukaifJ'- more v tem našem staviti J6m svetu svetlobi za" utriDa pot? ^e pesem ostro riih igpie kovinskih svetlob-nastih pek°čih žag, prame- ko, se SVedr0V' ki sršijo na sli-svi'n^ na nJi. kot na zaslonu v mebS' ustaviJo, zasvetijo nej0 , or„skem blesku, ne uto-Je Dp„ ZariJo zeleno, naprej? wsem ta žar? Se ji iz barv- nega grla utrguje prepevajoči glas, ko zadeva udarjenka, na edini odpor, s katerim se svet postavlja žarkom po robu: na odpor— na platno, na tla, na ploščo — slike? Slika odbija zbesnjene žarke nazaj na našo stran...« To so izvlečene misli iz eseja o barvitosti slik akad. slikarja Henrika Marchla, kakor jih je videl in doživel ob neki razstavi Taras Kermauner. Najbrž ne bi imel noben slikar kaj dosti proti, če bi na podoben načih kot na Kermauner- v ani — Na drugem koncertu nove glasbene sezone se bo l°rek, 20. oktobra, ob 19.30 uri v kranjski Glasbeni šoli v edstavila mlada sovjetska pianistka Ekaterina Sarance-p ' 2a kranjski koncert je izbrala skladbe R. Schumanna j^ntazijske skladbe, F. Schuberta Fantazijo Popotnik, S. "fnaninova sonato št. 2 in S. Prokofjeva sonato št. 7. Izvirna ljudska pesem KONCERT V SREDlS&J SLOVENIJE pev , ~~ ^veza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska prire ,a Zv*za sta v sodelovanju z ZKO Litija minulo nedeljo Pri 11 ..srečanje malih vokalnih skupin Slovenije v Vačah umji, v geogralskem središču Si. oveni je. Prireditev je **•-----sodila v okvir tamkajšnjih kulturnih dnevov. Vao o. Organ ~" Srečanje, ki naj bi postalo tradicionalno, je bilo virne 1?[lrano P° nekajletnem premoru z namenom ohraniti iz-r»°st slovenske ljudske in ponarodele pesmi in ponuditi mož- deset t Yitve sodobni izvirni ljudski tvornosti. Nastopilo je KVimtl Upin: VAŠKI PEVCI iz Šentvida pri Grobelnem, cu sA\7 DrUŽINE BREZNIK iz Pameče pri Slovenj Grad-DEkj ySKl VAL iz Ljubljane, VOKALNI KVINTET I.enart, FRAmE1 12 BUKOVICE, V1HARNIKI iz Gorenje vasi, TERpa OIjOVČANI, Kvartet SPEV iz Škofje Loke, skupina qV 12 Celja in skupina ALBATROS iz Nakla. ko hajboh°* sestavov, ki smo jih ob takih srečanjih neka-^vintetd V?.Jen'' so P° svoji glasovni sestavi najbolj izstopali: Pasovi ^u?'no Breznik z dvema ženski ma in tremi moškimi ^-letno ^ek'eta 'z Bukovice, katerim se pozna že skoraj Albutr°spr,zadevanje za lepo gl asovno ubranost, ter skupina sPremli Z dvema moškima in petimi ženskimi glasovi ob kranisWVvi^'tar' slednjega smo prijavili za sodelovanje iz Po* ZI^0 '^irn^h6^1]081 skuPine Albatros je bila predstavitev lastnih V°di. Sk S b' katerih avtor je Stane Grum, ki sestav tudi Svojega H hi? mlada, deluje šele dve leti in je še na začetku (jaJ .Oljskega ustvarjalnega hotenja. Ima pa vse mož-se sčasoma razvije v dober sodoben ansambel, če bo nost, 2bal pri°t°lu dograditi svoj naravni glasbeni dar. ?au" lepo i h ^ ^''a v svoJem namenu uspešna, saj s in mani *' n in Pester program, nekaj tudi redko izv anJ znanih pesmi. smo sli-izvajanih Miha Plajbes ja slike delovale na vsakega gledalca. Žal je branje slikar-jevega rokopisa s platna odvisno od posameznikove odzivnosti, ki jo bolj ali manj vznemirja sožitje barvnih gmot in črt, navidezna neurejenost kompozicije, igriva, zdaj spet barvno temačna pot svetlobnih črt in ploskev, ustavljenih za hip v večnem potovanju, v večnem spreminjanju. Toda bolj ko nemir črt in ploskev ter iskanja sožitja z barvo, Marchlove slike pritegujejo s svojo barvitostjo. Ta njegov barvni ekspresionizem bi lahko primerjali tudi z glasbo: na osnovno maso barvnih tonov, na osnovni motiv se kot v glasbi lepijo toni, ki bogatijo in poživljajo kompozicijsko je- dro. Prav ta »muzikaličnost« Marchlovega slikarstva se skriva v navideznem barvnem neredu, nemalokrat že podobnem eksplozivnemu gibanju barv na platnu; nenehno iskanje, poskušanje izraza barv je za Henrika Marchla poglavitno slikarsko sporočilo. Ne-predmetnost slike, zanikanje doinala slehernega slikarskega motiva ne postavlja med slikarjevim izražanjem in gledalčevim sprejemanjem nobenih trdnih pregrad, morda le tančico, skozi katero včasih zlahka drugič spet bolj zastrto prihaja izraz notranje napetosti, doživljanja in razpoloženja umetnika. »Kompozicija v modrem«, platno, ki ga je kot likovno delo meseca v Cankarjevem domu v Ljubljani izbral dr. Cene Avguštin, v mnogočem prinaša osnovne značilnosti sedanjega slikarjevega prizadevanja. V obrazložitvi svoje izbire je likovni kritik zapisal: »Osnovno kompozicijsko jedro slike je umetnik omejil z močnimi determinantami v obliki vehementno potegnjenih linij, ki jih ob straneh krepi močna zelena obroba. Barvne gmote so ob črtah zavrte in le rahlo posegajo v barvno enotno polje. Njihova dinamika je obrnjena proti središču kompozicije, kjer se jim obeta dovolj prostora za njihovo razgibano igro. Tako se gostota barvne mase, ki je nakopičena okoli determinat, vedno bolj redči in se odmika proti centru slike, kjer prostor kaže močne tendence razvoja v globino, kar je pri novejšem Marchlo-vem slikarstvu izjema.« L. M. Ne bom oprala teh krvavih madežev IGRA BESA Kranj — Zdanji dan letošnjega septembra, ob šestih zvečer. Kup gnoja pred Prešernovo hišo, v kateri je otvoritev razstave skupine z nenavadnim imenom: Ne bom oprala teh krvavih madežev. Namesto običajne otvoritvene »govorance« — hepening: akterji so trije fantje in dve dekleti, vsi oblečeni v črno, fantje v »fašistoid-ne« uniforme, dekleti v postmodernistični »Jugendstil«. Ob petju »žalostnih narodnih« in recitaciji tekstov, ki so jih napisali sami člani skupine, fantje z vilami razmečejo gnoj naokrog pred nogami publike, prinesejo vedro živalske krvi, v morilskem »raptusu« poteptajo otroški lutki in ostanke namočijo v kri. Na koncu vsega pride še »klasično« krvniško poziranje pred fotografom... Razstavljeni likovno-tekstualni izdelki so na liniji, ki jo je demonstriral hepening. Ta linija poteka med dvema tiroma: seks in smrt. Vmes s polno paro »deluje« lokomotiva panterorizma, ki v polju umetnostne prakse razkrije svoj »igrivi« obraz. Ali točneje: sname svoj obraz, da se pod njim pokaže maska, ki je igra. Igra kot zgodovina, zgodovina kot besneča strast. V prvem prostoru razstavišča je najprej udarila v oči velika, široka razpeta zastava SFRJ. Pred njo je bil stol, obrnjen tako, da bi eventualni sedeči z razdalje enega metra strmel vanjo. To je bilo mogoče razumeti kot poziv k radikalnemu razmisleku o usodi TUKAJ IN ZDAJ, o koncu psevdoidilične izključenosti tega politeko-nomskega prostora in časa iz panterorističnih trendov sveta. Ta radikalni razmislek naj bi bil udarec žeblja v glavo, kar je sugerirala fotografija skupine obritoplavcev zraven zastave (v vsako glavo na sliki je bil zabit po en velik, rdeč žebelj). Sicer pa je kolaž poglavitna produkcijska tehnika skupine. To kolažiranje se poleg omenjene tematske dvotirnosti seks-smrt dogaja tudi na formalni: gre za prepletanje vizualnih in besednih elementov. Vizualni elementi so pretežno vzeti iz fotografijsko-revijalnega fundusa in izbrani po principu »šokantne« ekspresivne drastike, deloma pa gre tudi za originalne »risarske« intervencije. Tekstualna stran po svoj'? dopolnjuje, mestoma pa prerašča slikovno gradivo. Pri obojem se skozi mladostno forsirani marš kritičnega angažmaja, ki je sicer v marsičem že onkraj učinka kot preživela in obrabljena izzivalnost in »nekonvencionalnost«, prebija temeljna in nedvomno avtentična genetska travmatiziranost. To je obsesija določene identitete kot individualne ujetosti med seks in smrt (seks kot verižna produkcija smrti, smrt kot verižna produkcije seksa) in kolektivne ujetosti v kontekstualni odnos zahod-vzhod. Zato je razumljivo, da se nastop zadevne skupine v določenem smislu ujema z zornim kotom »transavantgardnega« gibanja V/EST-EAST, katerega iniciator je Franci Zagoričnik, ki je razstavo vklopil v program Prešernove hiše. Vodilna misel skupine je, po vsem sodeč, da si krvavih rok ni mogoče oprati; obremenjenost z grehom je absolutna: takoj ko subjekt stopi v prostor zgodovinske akcije, mu za zmeraj »pordečijo« roke. Nikakor pa tudi ni mogoče sprati vprašanja, ki se postavlja pred vsako takšno ali podobno umetnostno produkcijo: je umetnost, ki je bolj trivialna od svoje imanentne trivialnosti, še umetnost. Iti »do konca« mogoče pomeni prebiti zdi umetnosti ali pa se ga le dotakniti. Mogoče pa je od umetnosti važnejši krik. Mogoče je le krik avtentičen Tisto, kar ga potoni "nadgrajuje«, je morda le obrt ali dogovor ni obred sofisticiranoga besa. Ivo Antič KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled razstava Ne bom oprala teh krvavih madežev. V Mali galeriji Mestne hiše razstavljata akad. slikar Mario Petrič in akad. kiparka Štefka Petrič. V Mestni hiši je na ogled razstava del skupine fotografov iz Furlanije in Julijske krajine. V torek, 20. oktobra ob 19.30 bo imela v dvorani Glasbene šole koncert pianistka Ekaterina Saranceva iz Sovjetske zveze. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je odprta razstava ilustracij inž. arh. in akad. slikarke Marije Vogelnik in razstava gledaliških mask in lutk Eke Vogelnik, inž. arh. in akad. slikarke. SKOFJA LOKA —V galeriji Loškega gradu danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik slikarja Staneta Žerka. Ob otvoritvi bo krajši koncert Komornega pevskega zbora Loka. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. MENGEŠ — Ob otvoritvi novih prostorov mengeške knjižnice prirejata Knjižnica Domžale in DKD Svoboda Mengeš danes, v petek ob 18. uri, v veliki sejni dvorani krajevne skupnosti literarni večer s pisateljem Ivanom Sivcem ob njegovem mladinskem romanu Pozabljeni zaklad. Pogovor bo vodil Matjaž Brojan v sodelovanju z Boštjanom Pricem in slikarko Dunjo Kofler. TRŽIČ — V paviljonu NOB bo v petek, 16. oktobra, otvoritev razstave akademskega slikarja Dušana Premrla. Koncertiral bo pianist Boštjan Lazukič SREČANJE PLESNIH SKUPIN Kamnik — Danes, v petek, ob 17. uri se bo v veliki dvorani kina Dom pričela plesna prireditev z naslovom Srečanje plesnih skupin Gorenjske. Na prireditvi nastopa trinajst plesnih skupin iz gorenjskih občin. Največ, kar osem, jih je iz Kranja, dve iz Kamnika, po ena pa iz Domžal in Jesenic. OSEMDESETLETNICA ČRTOMIRA Z0RCA Kranj — Vzgojitelj in pedagog, literarni ustvarjalec in publicist, organizator in urednik, kulturni in družbenopolitični delavec. Po rodu Dolenjec, po nagnjenju in študiju likovnik, po srcu pa ljubitelj, prešernoslovec. Že upokojen se je lotil, kot kustos Gorenjskega muzeja v Kranju, iskanja sledi, ki jih je pesnik France Prešeren zapustil v svojem kratkem, komaj dveletnem bivanju v Kranju. Dve, tri desetletja, kolikor se je ukvarjal s takšnim delom, so dodala marsikaj novega, še neznanega o pesniku. Tako so nastali tudi zapiski Po Prešernovih stopinjah v Kranju, v katerih se je Zoreč deloma naslonil na že znane vire o Prešernovem bivanju v Kranju, del podatkov pa je s skrbnim zbiranjem našel tudi sam in jih povezal v »kramljanje« o pesniku, kot sam pravi svojim zapisom. Dolgo časa so izhajali v Gorenjskem glasu; letos za kulturni praznik pa so v založbi Časopisnega podjetja Glas izšli tudi v knjižici v počastitev kulturnega dne in v počastitev avtorjevega življenjskega jubileja. Knjižica ja zbudila na Gorenjskem tolikšno zanimanje, da je že skoraj pošla. Rojen v učiteljski družini, kjer mu je oče že v zibel položil ve-zilo za vse življenje — bodi Slovenec — je tudi sam zajadral v tak poklic, saj je kot profesor na kranjski tekstilni šoli poučeval prvo generacijo tekstilcev pri nas. Skoraj ni področja, na katerem se ne bi v svojem dolgem in plodnem življenju preskusil, od tabor-ništva do dela pri, tedaj še poklicnem, Prešernovem gledališču. Toda vseskozi je v njem ostajala vedno nepotešena želja spoznati vse, kar je slovensko, tudi onstran meja. Po dolgem in počez je preromal ne le Gorenjsko, temveč vse druge dežele, kjer žive slovenski ljudje. Vse je skrbno zapisoval, objavljal. Vsega niti ne. Doma hrani še kupe rokopisov, dokumentov, ki jih še ni utegnil urediti. Toda tudi brez tega so njegova zasluge na področju kulturnega ustvarjanja v Kranju in tudi širše pomembne in trajne. Odraz tega so tudi družbeni priznanji, ki jih je Črtomir Zoreč prejel — Prešernovo nagrado Gorenjske in nagrado občine Kranj. A. P., L. M. Na 35 mm _FILMSKO GLEDALIŠČE Tradicionalna akcija Kinopodjetja Kranj bo svoj jesenski ciklus pričela prihodnji teden. Gledalcem je ponujeno osem izbranih filmov. Možnost nakupa abonmajske karte. Že nekaj časa na področju kulture veliko, ponekod glavno vlogo igra denar. To se v veliki meri pozna tudi v naših kinematografih. Ni prepotrebnih deviz za odkup licenc novih, kvalitetnih filmov. Kaže, da se bodo vse jugoslovanske kinodvorane bolj ali manj drugo leto spremenile v kinoteke... Za osem večerov bomo lahko vsaj delno pozabili na zgornje probleme, kajti pred obiskovalci kinodvoran v Kamniku, Tržiču, na Jesenicah in v Kranju je znova Filmsko gledališče. Ciklus bo začel Spielbergov celovečerec Nekaj vijoličastega (TehColourPurple), ki je nastal po zgodbi slovite Alice Walker in govori o usodi dveh temnopoltih sester. Posebno slovesnost ob predavanju filma pripravlja Kino Kranj 22. oktobra. Pred predstavo bo namreč predstavitev istoimenske knjige, ki. je izšla pri Mladinski knjigi, kratek odlomek iz vsebine pa bo prebral igralec Jože Vunšek. Hanna in njene sestre (Hanna and her sisters) so pripisane v vlogi scenarista, režiserja in glavnega akterja Woodyju Allenu. Ob Miji Farrovv in Michaelu Caineu dobimo film vreden WA imena. Skozi življenjsko pot prostitutke bomo ob zvokih N. King Kolove popevke Mona Lisa spremljali istoimenski film Neila Jordana. Režiser Taksista ponovno prihaja k nam. Tokrat z Idiotsko nočjo (After Houro), ki jo preživi junak filma Paul Heckett, strokovnjak za računalnike. Plesalci za prvo vrsto (A Chorus Line) nam prinašajo na veliko platno musical Broadway in obilo glasbe in plesa. John Huston je nedavno preminil, njegovi filmi pa bodo živeli naprej. V Pod vulkanom (Under the Volcano), ki je v bistvu njegov zadnji dokončani film, lahko občudujemo Alberta Finneva. Tokratni predstavnik domačega filma je noviteta z letošnjega Pulja Oficir z vrtnico (Oficir s ružom), ki je postavljena v leta po osvoboditvi, v Zagreb. Jesenski ciklus filmskega gledališča bo zaključila komedija Kdo mi ubije ženo? (Ruthless People). Omenimo še, da je tudi tokrat moč kupiti abonmajsko vstopnico pri vseh blagajnah omenjenih kinematografov. PRIHAJA PLATOON V"e Beš,er Kranj — Tik pred zaključkom redakcije smo prejeli s strani Kina Kranj potrjeno vest — v petek, 23. oktobra, bodo v kinu Center pričeli s predvajanjem razvpitega ameriškega filma Pla-toon (Vod smrti), scenarista in režiserja Oliverja Stoneja. KM^IEHGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI, OGLASI PETEK, 16. OKTOBRAl«!7 TA MESEC NA VRTU Ob suhem vremenu konec oktobra izkopljemo tudi korenček za ozimnico. Za to opravilo je najprimernejša vilasta lopata. Korenove cime ne smemo pore-zati, temveč jo samo potrgamo. Poškodovano korenje izločimo, ker hitro gnije. Novozelandska špinača postane žrtev prve slane, zato jo moramo pravočasno pobrati. Kdor bi jo pa le rad ohranil na vrtu, naj ji čez gredico napne plastično folijo ki jo moramo ob hujšem mrazu obložiti še s slamnatimi odejami. Oktobra naberemo samo toliko pora, kolikor ga bomo porabili v določenem času. Drugo pustimo kar na prostem, med rastlinami pa natrosimo šoto, da površina zemlje tako hitro ne zmrzne. Pri izkopanih rastlinah pora nekoliko skrajšamo korenine, odstranimo del listov in jih na gosto vložimo v zabojček z vlažnim peskom. V kleti vedno skrbimo, da je pesek zmerno vlažen. Prezgodaj vzimljene zimske redkvese slabo držijo, zato jih spravljamo šele tik pred hujšim mrazom. Pospravljajmo jo pa le ob suhem vremenu. V kleti se redkev najbolje dFŽi pri nekaj stopinjah nad zrarzliščem. Ko spravljamo rdečo peso, moramo biti posebno previdni, ker je ne smemo poškodovati. Tudi listnega šopa ne smemo odrezati, temveč liste po potrebi posamič potrgamo. Rdečo peso izkopavamo tako, da ne poškodujemo glavne korenine. Vsaka poškodba povzroča »krvavitev« in pesa začne gniti. Čeprav črni koren tudi v najhujši zimi ne zmrzne, ne odla-šajmo predolgo s spravilom. Spravljamo ga proti koncu oktobra, kajti s sprotnim izkopavanjem imamo veliko težav brž, ko zemlja močneje zmrzne. Zamrznitev lahko preprečimo, če gredo pokrijemo z debelo varovalno odejo, to je s hlevskim gnojem, šoto ali listjem. Tudi za izkopavanje gomoljne zelene, je najbolj primerna vilasta lopata. Spraviti jo moramo pred hujšim mrazom. Izkopano zeleno moramo takoj vzimiti. Tudi pri zeleni listov ne smemo porezati, temveč ročno odstraniti, najmanjši listi v sredini morajo ostati. Korenine prirežemo z ostrim nožem na dolžino nekaj centimetrov pod gomoljem. Gomolje zelene lahko spravimo za zimo v hladni kleti, v zaprti gredi ali pa tudi v zasipu na prostem. Tečaj vozlanja v Kranju Kranj, oktobra — Žene krajevne skupnosti Kranj — Center za letošnjo jesen spet pripravljajo tečaj vozlahja — makrame-ja. Začel se. bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti (za gostilno Mayr ), Tavčarjeva 21. Tečaj bo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih, trajal pa bo en mesec/ Organizatorke naročajo naj tečajnice na prvo srečanje v ponedeljek prinesejo s seboj naslednje pripomočke: ploščo stiro-pora 50 x 50 cm,in debeline najmanj 2 cm, palico ali vejo dolgo 40 do 50 cm, debeline dober .centimeter, 80 m navadne (!) vrvice, bucike z debelo glavico, škarje, meter, beležnico in svinčnik ter debelo kvačko. Cena tečaja je 15.000 dinarjev. Za tečaj se lahko prijavite uro pred pričetkom tečaja. Vabljene so vse Gorenjke, ne le Kranjčanke. Če bo zanimanje več, bo tečaj ponovljen. r i i cATitj tri not ismhiuopi Moja glava Moja glava je velika posoda, ki si vsak dan izmisli kaj novega. Je rada taka, kakršna je. V njej enkrat rojijo norčije, drugič pa je mirna kakor žoga, ki čepi v kotu in čaka, da kdo brcne vanjo. Moja glava rada posluša glasbo. Včasih po cel dan preživi nad HI-FI radiom s slušalkami na ušesih. Z ušesi ves dan posluša. V šoli profesorje, ki razlagajo snov, včasih ob tem razlaganju skoraj zaspi, včasih pa je vsa napeta in budno pazi, da ji ne bi kakšna besedea ušla skozi ušesa. Kaj počne moja glava z nosom? Nič, voha kajpak. In ko kaj zavoha? Včasih se ji zabliskajo oči, saj ve, da so na mizi sirovi štruklji, včasih pa se ji usta skremžijo in si misli: »Že spet zelenjavna juha« Z očmi moja glava budno spremlja dogajanje okoli sebe. Če vidi kaj, kar ni v redu, je brž tam in popravlja tisto stvar, včasih pa si reče: »Nič za to, bom že pozneje popravila.« Potem pridejo na vrsto usta. Vedno jih oblikuje, kakor se ji zljubi. Včasih naredi tak »fris«, da se mu od srca nasmeje, ko ga vidi v ogledalu. Z jezikom okuša hrano. Če ji je hrana všeč, glasno cmoka, se oblizuje, prežvekuje, če pa ji ni, pa obdrži vsak grižljaj v ustih najmanj pet minut in ga potem pogoltne kot najbolj nevaren strup na svetu. V zvezi z mojo glavo bi lahko povedal še marsikaj, pa je vendar čas, da je konec tega, hm, moji glavi kar, začuda, privlačnega spisa. Gregor Ahačič, 7. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič S spisom si je Gregor prislužil sedež v avtobusu Alpinine karavane, ki bo nagrajence konec leta peljal na izlet. NOVOTERM je sodoben izolacijski material iz Z NC steklene volne, ki ima vse odlike sodobnih iz&~ stene, pt lacijskih materialov, kakršne uporabljajo tudi $q «^' drugod po svetu. lahko izolirate: stropove, pode, m še prihranite na energiji do dOLACUA Silit m izolacija poševm KNHACfJA mnOimeSA POOSTHFŠJA Izbira debelin izolacijskih materialov NOVOTERM z upoštevanjem gradbenih klimatskih con. UTRINEK IZ ŠOLE V NARAVI Najlepše v šoli v naravi mi je bilo v prikolici. Ko smo šli v nedeljo spat, se je Gorazd spravil na Damijana, Ukazal mu je, naj pobere papirček, Damijan pa ga ni hotel. Za to ga je tako nadrl, da se je Damjan pričel jokati. Takrat pa je tevarišica gledala po prikolicah ter slišala jok. Rekla je, naj odpremo vrata. Ko jih je Gorazd odprl, se je Damijan še vedno jokal. Tovarišica je rekla: »Zdaj bosta šla pa narazen!« Damijan je šel k Jožetu in Matjažu, jaz pa h Gorazdu. Potem je bil mir. Franci Zupat., 4. r. OS Voklo ★★★★★★★★★ ★★★★★★★★★ REZERVIRANO ZA ZVEZDE SODELAVCA ŽE IMAMO NALOGA Učitelj: »Mati ima šest otrok in deset jabolk, ki jih hoče enako razdeliti. Kako bo naredila?« Peter: »Spekla bo jabolčni zavitek ali skuhala kompot« Renata Križnar, OŠ Francem Prešerna Kranj Prejšnji teden smo povabili k sodelovanju vse, ki se dobro razumete na popularno glasbo, predvsem tujo, da bi vodili ru briko Rezervirano za zvezde. No, ponudb je prišlo kar obilo, tako da je bilo res težko presoditi, kdo bi bil najprimernejši. Končno smo se vendarle odločili za Jasminu Audič iz Kranja, 17-letno učenko tekstilne šole. Naslednjič vam jo bomo predstavili, sama pa bo tudi že pri pravila prvo rubriko. Vsi tisti, ki ste zdaj ostali praznih rok, nikar ne obupajte. Vaša pisma bomo spravili, saj razmišljamo tudi o možnosti, da bi se »uredniki« na vsake nekoliko časa zamenjali Zaenkrat pa prav lepa hvala /a pripravljenost. ^1 Bralce, pardon br*lfct>» »J^ razveseljujemo s sliko • • j^t Reada. Morda ni tako it\c* njegov filmski tovariš .^(t Swav/e, je pa prav M«°P" xg* in čeden. Seveda veste. « . ,<--Georga Hazarda v •"»JJJJJ i'1 Itvi/.ijski »jari kači« J>* << jug. ki jo lahko *Pren jh p«*' kdor jo je v poznih vecd p spal - ob petkih po ,a,iHs reklamah. Pravijo, du J*' .(„vt'k' Reud precej samotarski pl ki ga lepotic« težko *f*J*Ztt*' led. Morda pa je samo vre birčen. E§!L_Li OKTOBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN @®IIMI^©IESGLAS TV SPORED PETEK 10.00 11.00 11.40 12.20 Tedr 16. oktobra Svet Medr P St zad 15.00 V 15.10 15.15 16.15 16.55 17.35 Moza Tedn. Svet i 17.50 D 18.15 ■ 18.45 1855 19.00 19.12 19.17 19.25 1930 19.55 20.05 20.50 20.55 21 -22 22: 23 45 16.55 17.10 1730 18.00 18.30 19.30 20.00 21.30 22.30 22.50 Inik I na zaslonu -Jnarodna obzorja O. Enquist: Avgust rindberg, ponovitev 6. -dnjega dela švedske nadaljevanke ' 'ideo strani zaik-ponovitev nik —it na zaslonu Mednarodna obzorja Vukov kotiček, 7 del otroške serije TV Beograd Dr. Who: Maščevanje pločevincev, 11. del angleške serije Pred izbiro poklica: Poklici v zdravstvu Risanka Videostrani Obzornik > Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja J. Jakes: Sever in jug, 4. del ameriške nadaljevanke Propagandna oddaja Zakon ljubezni, 6. del dokumentarne serije Rezerviran čas TV dnevnik Dobri in slabi za igre. angleški film Videostrani l Oddajniki II. TV mreže Test TV dnevnik »Fore i fazoni«, otroška oddaja Domači ansambli: Ansambel Vita Muženiča Kronika Kopra TV dnevnik Koncert moskovske filharmonije z dirigentom Antonom Kolar jem: F. Schubert: Rosamunda R. Schumann: Koncert za klavir in orkester v A-molu op 54 R Strauss: Sinfonia domestica op. 53 Filmi s festivala ekološkega in etnološkega kratkega filma - Kranj 87: Električna gora — angleški Černobilska jesen — danski Rezerviran čas Šahovski komentar 16.00 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19 00 19.10 '19.30 20.00 21.15 22 15 22.35 00 05 0135 Dober dan Kronika Reke »Fore in fazoni«, otroška oddaja Žive hipoteze, izobraževalna oddaja Risanka številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Napad na Goelro, sovjetski film Pot v središče znanja, kviz TV dnevnik Kulturni magazin BIS - nočni program Poročila SOBOTA 17. oktobra J-00 Videostran, 0 '0 Kljukčeve dogodovščine, R ->c c*e'' ponovitev 0 S Pregl Odprava zelenega zmaja, ponovitev B ah otro^e nadaljevanke *5 Leteča hišica, ponovitev otroške oddaje 8 55 Šola za klovne, otroška oddaja TV Skopje 10 25 Republiška revija MPZ Zagorje 86 10 55 Aktualno: Pred javno razpravo o ustavnih spremembah 12.55 Videostrani 13.40 Videostrani 13 55 Ciklus filmov Laurenca Oliviera: Hamlet, angleški film 16 25 Okno na koncu sveta, dokumentarna oddaja TV Sarajevo 16 55 DPv košarki-Zadar : Cibpna, prenor 18.25 Na zvezi 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Knjiga 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20 15 Propagandna oddaja 20.15 Pesem je ženska: Vita Mavric 20 55 Propagandna oddaja 21.00 Junaki divjega zahoda, ameriški film 22.40 TV dnevnik 22.55 N. Shute: Mesto kot Alice, 5. del avstralske nadaljevanke 23.45 Videostrani _Oddajniki II. TV mreže 14 20 Test 14.35 Kako biti skupaj 15.05 Tri je mnogo, holandski film 16.40 Otroška predstava z lutkarskega festivala Bugojno 87 17.40 V registraturi, ponovitev TV nadaljevanke 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasbeni večer: BEMUS 87 21 45 Poročila 21.50 Mak fest 87, posnetek 22 50 športna sobota 23.10 Šahovski komentar _TV Zagreb l. program 15.30 Poročila 15.35 TV koledar 15.45 Narodna glasba 16.15 Sedem TV dni 16.55 DPv košarki — Zadar: Cibona , 18.30 Medtem, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.15 Boljše življenje. humoristična serija 21 05 Operacija strela, ameriški film 23.00 TV dnevnik 23.20 Nočni spored 18. oktobra 8 25 Vidostrani 8 40 Živ žav 9.40 Dr Who: Maščevanje pldčevincev, ponovitev 11. dela angleške serije 10.05 V Šobec po nagelj in nežo, prenos 10.15 N. Shute: Mesto kot Alice, ponovitev 5. dela avstralske nadaljevanke 1105 Domači ansambli: Ansambel Mihe Dovžana 11 35 Na zvezi, ponovitev 1155 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 13.00 V Šobec po nagelj in nežo, prenos 13.14 Videostrani 14 45 Videostrani 15.00 V šobec po nagelj in nežo, prenos ma x Kini . Neltaj vijoličastega je prvi film v seriji izbranih filmov le snjega Filmskega gledališča To |e film Stivena Spielberga, s ptresl|iva melodrama, posneta po romanu, ki je bil nagrajen V u,,*erjevo nagrado Film bo po premieri 22 oktobra ob 20 Jn na rednem sporedu v kinu Center Na premieri bo predsta tudi knjiga, po kateri je bil film posnet B_i ssov je francoska akcijska komedija z Jean Paulorr (. m°ndom v glavni vlogi Zgodba se dogaja leta 1917, v za 'ku vojnega letalstva Jo Cavalier, kapetan lovske eskadrile mu pravijo »As asov«, se spopade z nemškim pilotskim , ,orn Guntherjem von Beckmanom Po vojni postaneta prija-'k Leta 1936 je Jo. lastnik kavarne »As asov«, trener fran Bor boksa,sk« ekipe, ki se pripravlja za olimpijske igre v izk J° 58 zawt>da. da bodo nacisti skušali olimpijske igre viln'81'1' *° svole namene Na poti v Berlin ga že čakajo steno a.Dresen«čen|a njegov prijatelj von Beckmann je zdaj ge "oral Luftvvaffe. ClQ ,r'p '••>« smrti je ameriška srhljivka. To je zgodba o p v i u- ki hoče ubiti svojo ženo in ves je obseden z zamislilo £ Polnega zločina V filmu bomo poslušali odlično glasbo Ff8nkie Goes To Hollvvvood ske * 8 ,mrti° ie novozelandski film o bivšem avtomobil to m asu- ki se zdaj preživlja s prodajo vstopnic za oglede av tovi d n 8KrODac') v ,em casu Pa dr Kristina Rubin ugo kole V 'n*t'tutu' kjer dela, goje smrtonosni virus Trije njeni ubi S l° *e mrtv'- vlada pa vztraja pri gojenju virusa, novem ske'8 orožju Kristina prosi za pomoč stare avtomobil 16 30 W Renner: Sokolov let, 2 del nemške nadaljevanke 17 45 EXIibrisM8iM 18 45 Risanka 18 55 Videostrani 19 00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 I. Andrič—A. Sidran: Tudi to bo minilo, 1 del nadaljevanke TV Sarajevo 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zdravo 22.30 Mesta: Skopje, dokumentarna serija 2300 Videostrani Oddajniki H. TV mreže 9.00 Danes za jutri in Široko je listje, jugoslovanski film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 12.15 Opoldanski koncert 13.00 Glasbena oddaja 13.25 Crnogorska kulturna zakladnica 14.00 Športno zabavni maraton 18.15 DP v rokometu (m) Pelister: Medveščak (Novogradnja), prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Avtomanija, poljudnoznanstveni film 20.25 DP v nogometu- Partizan : Radnički 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.15 Therese Humbert, serijski film 22.10 Revolucija ki traja: Zgodba o Špancu, dokumentarna oddaja 22.40 Poezija 23.10 Šahovski komentar _Z V Zagreb l. program 15.00 Nedeljsko popoldne 17.40 Mesta: Novi Sad 17 15 Začnimo znova, ameriški film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Človek v srebrnem jopiču, dramska serija 21.00 Zabavnoglasben? oddaja 21.45 TV dnevnik 22.05 Športni pregled 22.50 Naši narodi na Madžarskem, dokumentarna oddaja PONEDELJEK 19. oktobra 10.00 Zrcalo tedna 10.20 Osebna moč, kanadski film 16.50 Videostrani 17.05 TV mozaik - ponovitev 17.25 Radovedni Taček: Vozel 17.40 Pamet je boljša kot žamet 17 45 Šola za klovne, otroška oddaja TV Skopje 18.15 »20 let Emone«, folklorna oddaja 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19 55 Propagandna oddaja 20.05 Y. Courriere: Kuharske zvezde, 2 del francoske nadaljevanke 2100 Propagandna oddaja 21 05 Aktualno: Večer železničarjev na TV 23 05 Videostrani __Oddajniki H. TV mreže 17 10 TV dnevnik 17 30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja 17 45 Vukov kotiček, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18 55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti. zunanjepolitična oddaja 20.30 M Ji koncert resne glasbe 20 45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Stalag 17, ameriški film 23.05 Znanost in mi TV Zagreb I. program 16.00 Dober dan —šport 17.10 Kronika Bjelovara in Varaždina 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja 17.45 Vukov kotiček, otroška oddaja 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke — kviz 19.00 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Ž. Kozinec: Suha veja, drama TV Ljubljana 21.00 Manjšine bogatstvo Evrope, dokumentarna oddaja 21 30 Hit meseca 22.30 TV dnevnik 22.50 Šahovski komentar TOREK 20. oktobra 10.00 TV mozaik Šolska TV: Psihologija Naravoslovje: Svet okoli nas - Razvoj obzorja 11.05 Angleščina XX. 11.35 Francoščina III. 16.25 Videostrani 16.40 TV mozaik - ponovitev 17.45 Ex libris M&M, ponovitev 7. oddaje 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 D. Trifunovič-N. Lorencin. Drobno gospodarstvo, drama TV Novi Sad 21.30 Propagandna oddaja 21.35 Integrali 22.15 TV Dnevnik 22.30 Videostrani _Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test 18.00 Francoščina III. 18.30 Mostovi-Hidak 19.00 Rezerviran čas 19.10 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije-danes Pokrajinskivnuzej Maribor 20 45 Žrebanje lota 20 50 Manjšine-bogastvo Evrope, dokumentarna serija 21 20 Posebna oddaja ob osvoboditvi Beograda, vključitev 22 35 Pot do umetniškega dela, izobraževalna oddaja _TV Zagreb l. program 16.00 17.10 17.30 18.00 18 30 18.40 19.00 19.10 1930 20.00 20.05 21.05 22.20 2245 Dober dan Kronika Osjeka Otroška oddaja Zaščitena narava, izobraževalna oddaja Risanka številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Žrebanje lota Vse reke tečejo, avstralska nadaljevanka Sovjetska zveza-1987, zunanjepolitična oddaja TV dnevnik Šahovski komentar 21. oktobra 10.00 Mostovi 10.30 D. Trufinovič-N. Lorencin: Drobno gospodarstvo, ponovitev drame TV Novi Sad 15.45 Videostrani 16.00 TV mozaik-ponovitev Tuji jeziki-ponovitev 16.30 Angleščina XX. 17.00 Francoščina III. 17.30 Kljukčeve dogodovščine, 9. del lutkovne serije 17.45 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja, otroška serija 18.15 Tovarna prihodnosti. Umetna inteligenca in ekspertni sistemi, 3. del izobraževalne serije 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Dokumentarec meseca: Prepovedane igre 20.45 Propagandna oddaja 20.50 Film tedna-Ciklus Tennessee VVilliams: Noč legvana, ameriški film 22.35 TV dnevnik 22.50 Rezerviran čas 23.20 Videostrani _Oddajniki II. TV mreže 20.00 Športna sreda-PEP, PPZ, Pokal UEFA 1 tekma 2. kola 22.30 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 16.00 17.10 17.30 18.00 18.30 1840 19.00 19.10 19.30 20.00 2230 22.55 23.40 Dober dan Kronika Karlovca, Siska in Gospića Otroška oddaja Izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke-kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Športna sreda TV dnevnik Zabavnoglasbeni program Poročila 22. oktobra 10.00 Šolska TV: Umetnostna zgodovina-Stili-obdobja-življenje: Srednji vek-Bizanc Glasbena vzgoja Kulturna dediščina: Stare ure 11.00 Podeželana, ameriški film 16.20 Videostrani 16.35 TV mozaik-šolska TV, ponovitev 17.35 Povodni mož, oddaja za otroke 17.55 Pisma iz TV.klobuka 18.10 Bilo je... Nobel, Andrič 18.25 Potrošniška porota 18.45 Risanka 18.55 Videostrani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20 05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja 21 15 F. Lehner: Z mojimi vročimi solzami, avstrijska nadaljevanka 22.50 TV dnevnik 23 Ob Manjšine-bogastvo Evrope, ponovitev 1. dela 23.35 Kronika Boštnikovega srečanja 00.05 Videostrani _Oddajniki II. TV mreže 16 35 Test 16.50 številke in črke 17.10 TV dnevnik 17 30 Soba 405, otroška od Jaja 18.00 Mednarodni sejem knjige, prenos 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč 20.15 Premor 20.25 Nogomet-Marseille: Hajduk, prenos 22.15 Poročila 22.25 Dokumentarni večer 23.55 Šahovski komentar _TV Zagreb I. program 12.30 Poročila 14.05 Prezrli ste-poglejte 15.00 TVvšoli 15.40 Številke in črke - kviz 16.00 Dober dan 17.10 17.30 18.00 19.00 19.30 20.00 20.55 21.05 23.35 Kronika Splita Otroška oddajo Mednarodni sejem knjige, prenos TV koledar TV dnevnik Politični magazin Izbrani trenutek Kako se snema nadaljevanka Seobe in film A. Petroviča: BG TV dnevnik d radio žiri 16.10 Test 16.25 Velika šolska ura, posnetek iz Kragujevca 17.30 Otroška serija 18.00 Izobraževalna oddaja 1P30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik Žiri in Poljanska dolina na Skofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91.2 MHz UKV območju 96.4 MHz _ Nedelja, 18. oktobra 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 10.00 Zdravstveni nasveti — Krajani Sovodnja praznujejo — Kdaj bo blagovnica v Železnikih? 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Predstavljamo klub Lubnikarjev 11.45 čestitke in pozdravi_Torek. 20. oktobra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Pogovor s slavistom — Kadrovska politika v občini 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za četrtek Sreda, 21. oktobra 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbena lestvica EP — obvestila Četrtek. 22. oktobra 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Slovenska beseda — beseda praznika — Rekreacija starejših občanov (v živo) 18.00 Novice in dogodki — Pet minut za požarno varnost — Gospodinjski nasveti 19.00 Napoved programa za nedeljo RADIO PETEK, 16. oktobra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 10.05 Rezervirano za... - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasve ti — 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov 1n narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13 30 Od melodije do melodije - 16 00 Vrtiljak zelja in EP -17.00 Studio ob 17-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo - 20 00 Mla di mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje - 00 05 - 4.30 Nočni program SOBOTA, 17. oktober Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.20 Minute za staro glasbo — 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama — 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17-ih - 20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči - 00.05.5 - 5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 18. oktober Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8 07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Promenadni koncert - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih - 17 05 Nedeljska reportaža - 17 30 Pojo amaterski zbori - 18 00 Humoreska tega tedna - 20 00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba PONEDELJEK, 19. oktobra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Pesmice na potepu — 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... — 13.30 Od melodije do melodije — 14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi — 16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba TOREK, 20. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8 35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05 - 4.30 Nočni program -glasba SREDA, 21. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -11 05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Koncert za besedo - ljubezen - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK. 22. oktober Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Mladi koncertant -14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja -17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica -23.05 Litaratni nokturno — 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba MUL KRANJ CENTER 16. oktobra: premiera amer barv črne komedije ČAST PRIZ ZIJEVIH ob 15 30, 17 45 in 20 uri. 17. oktobra: amer. barv. črna ko medija ČAST PRIZZIJEVIH ob 15 30, 17 45 in 20. uri, premiera novozel barv. akcij, filma DIRKA S SMRTJO ob 22 uri, 18. oktobra: amer barv akcij, film KARATE KID II. ob iO uri, amer. barv. črna komedija ČAST PRIZ ZIJEVIH ob 15, 17 15 in 19 30, premiera amer filma STRIPTEA-SE SMRTI ob 21 30,19. in 20. ok tobra: novozeland. akcij, film DIRKA S SMRTJO ob 16., 18. in 20 uri, 21. in 22. oktobra: amer. barv r!m STRIPTEASE SMRTI ob 16., 18 in 20 uri KRANJ STORŽIĆ 16 oktobra: hongk akcij film PEST VELIKEGA ZMAJA ob 16., 18. in 20 uri. 17. oktobra: kitaj barv. film MRAČNA SENCA ob 16 in 18 uri, franc. barv. kome dija TUDI BANKIRJI IMAJO DU ŠO ob 20 uri, 18. oktobra: amer. barv komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 14 in 18 uri, amer barv srhljivka GREMLINI ob 16. uri, premiera franc. akcij komedije AS ASOV ob 20 uri, 19. in 20. oktobra: franc barv akcij komedija AS ASOV ob 16.. 18. in 20 uri, 21. oktobra: amer barv komedija POLICAJ IZ BE VERLY HILLSA ob 16., 18. in 20. uri, 22. oktobra: franc. barv. komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ŽELEZARNA 16. oktobra:premiefl ital. pust. film MOČNA FANTA ob 16. in 18. uri, premiera amer barv. fil ma NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri, 17. in 18. oktobra: ital. barv pust. film MOČNA FANTA ob 16. in 18. uri, ital. barv erot film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 20 uri, 19. oktobra: ital barv erot. film PERVERZNA SLUŽKINJA ob 16.. 18 in 20 uri, 20. oktobra: amer barv. srhljivka GREMLINI ob 16. uri, ital. barv. erot. film PERVERZNA SLUŽKI NJA ob 18. in 20 uri, 21. oktobra: amer barv. srhljivka ULICA STRAHU ob 16 in 18 uri amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTE GA ob 20 uri, 22. oktobra: amer. barv film ULICA STRAHU ob 16.. 18. in 20. uri KAMNIK 16. oktobra: ital. barv zgod spektakel HERKUL ob 18. in 20 uri, 17. oktobra: amer. barv ak cij. film KARATE KID II ob 16., 18. in 20. uri, 18. oktobra: amer barv. akcij film KARATE KID II. ob 15. in 17 uri, franc barv ko medija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 19 uri, amer barv. srhljivka ULICE STRAHU ob It. uri, T9. oktobra: amer barv. srh Ijivka ULICE STRAHU ob 18 uri, premiera amer. barv filma NE KAJ VIJOLIČASTEGA ob 20. uri, 20. oktobra: amer. barv. srhljivka ULICE STRAHU ob 18. in 20. uri, 22. oktobra: amer. barv. črna komedija ČAST PRIZZIJEVIH ob 17.45 in 20. uri TRŽIČ 16. oktobra: amer barv. komedi ja POLICIJSKA AKADEMIJA ob 17. in 19. uri, 17. oktobra: amer barv. komedija POLICAJ IZ BE VERLY HILLSA ob 16. uri, itak barv. srhljivka PHENOMENA -NADNARAVNI POJAV ob 18. m 20. uri, premiera amer. barv. filma STRIPTEASE SMRTI ob 22. uri, 18. oktobra: ital. barv. film KERKUL ob 15. uri, ital. barv srhljivka PHENOMENA - NAD NARAVNI POJAV ob 17. in 19. uri, premiera kitaj filma MRAČNA SENCA ob 21 uri, 19. oktobra: kitaj barv film MRAČNA SENCA ob 17. in 19. uri, 20. ok tobra: franc barv komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 17 uri, amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 19 uri, 22. oktobrait.il barv pust film MOČNA FANTA ob 17. in 19. uri KRANJSKA GORA 16. uri, novozel. akcij, film DIRKA S SMRTJO ob 18. in 20. uri, 21. oktobra: franc. barv. komedija TUDI BANKIRJI IMAJO DUŠO ob 20. uri, 22. oktobra: franc. barv. akcij, film AS ASOV ob 20. uri DOVJE 18. oktobra: ital barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 20. uri CERKLJE 16. oktobra: novozeland. akcij film DIRKA S SMRTJO ob 18 in 20 uri DUPLICA 17 okotbra: amer barvh srhljiv ka GREMLINI ob 18. uri amer barv film NEKAJ VIJOLIČASTE GA ob 20. uri, 18. oktobra: amer barv. risani film TOM IN JERRY NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 17. oktobra: ital barv. akcij, film SUPER POLICAJA IZ MIAMIJA ob 18. uri, amer barv komedija KLOŠAR Z BEVERLY HILLSA ob 20. uri SKOFJA LOKA POUANE 16. oktobra: amer. komedija HOT DOG ob 20. uri, 18. oktobra: amer. fant. film HIGHLAN-DER - BOJ NESMRTNIH ob 18. uri, 20. oktobra: amer. tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20. uri RADOVUICA 16. oktobra: amer. komedija FLETCH - MASKIRANI DETE KTIV ob 18. in 20 uri, 17. in 19. oktobra: amer. znan fant. film POIZKUS PHILADELPHIA ob 18. in 20. uri, 20. in 21. oktobra: amer. akcij film HITRONOGI KOLESARJI ob 18. in 20. uri, 22. oktobta: arner. trag.komedija LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 20 jri ŽELEZNIKI 16. oktobra: amer film POIZ KUS PHILADELPHIA ob 18. in 29. uri, 17. oktobra: amer. komedija FLETCH . MASKIRANI DE TEKTIV ob 20 uri, 18. oktobra: amer. komedija HOT DOG ob 18. in 20. uri, 21. oktobra: amer fant film HlGHLANDER - BOJ NESMRTNIH ob 20. uri 16., 19. in 20. okotbra. amer. pust. film NE UBIJ... SAMO... ob 20. uri, 17. in 18. oktobra: amer. risani film ČUDEŽNI GRM ob 18. uri, amer. film ŽRELO III. ob 20. uri, 21. oktobra: ital. film KONDORJEV LET ob 20. uri, 22. oktobra: amer film POLICAJ ŠT. 1 ob 20. uri _BLED_ 16. oktobra: hongk. film BOŽJI OKLEP ob 20. uri, 17. oktobra: amer. pust. film NEVAHO GROM ob 18. uri, amer. pust. film DIRKA KONOBAL II. ob 20. uri, 18. oktobra: amer pust. film DIRKA KONOBAL II. ob 18. uri, hongk. film BOŽJI OKLEP ob 20. uri, 19. in 20. oktobra: amer. film ŽRELO III ob 20. uri, 21. oktobra: amer. film NE UBIJ... SAMO., ob 20. uri, 22. oktobra: ital. pust. film KONDORJEV LET ob 20. uri BOHINJ 17. oktobra: hongk. film BOŽJI OKLEP ob 20. uri, 18. oktobra: amer. pust. film NEVAHO GROM ob 18. in 20. uri, 22. oktobra: amer pust film NE UBIJ... SAMO... ob 20. uri @®IMiSSaJ©ISSGLAS 8. STRAN 20. SEJEM STANOVANJSKE OPREME PETEK, 16. OKTOBRAJ ke opreme NAKUP OZIMNICE Sejemska prireditev je namenjena opremi človekovega bivalnega prostora, prikazu smotrne in gospodarne uporabe vseh razpoložljivih sredstev ter informiranju sodobnega človeka o možnostih in načinih opremljanja in vzdrževanja bivalnega okolja. UGODNI NAKUPI POPUSTI, KREDITI SEJEMSKE CENE Pridite in si oglejte bogato izbiro: — pohištva za kuhinje, spalnice, dnevne sobe, kopalnice, shrambe,... — dekorative, okrasnih predmetov in spominkov — OGREVALNE TEHNIKE: peči, kamini, bojlerji, centralno ogrevanje — SOLARNE TEHNIKE: ko-lektorji, črpalke, varčevalni sistem — gradbenih in izolacijskih materialov ter stavbnega pohištva POSLOVNI DNEVI večjih razstavljalcev s svetovanjem in predstavitvijo posameznih izdelkov petek, 16. 10. — DAN ASTRE sobota, 17. 10 — DAN METALKE nedelja, 18. 10 — DAN LESNINE ponedeljek in torek, 19. in 20.10.— DNEVA MERKURJA sreda, 21. 10. — DAN SLOVENIJ ALEŠA Predavanja in svetovanja strokovnjakov na sejmu: sobota, 17. 10. ob 17. uri: Kurilne naprave — predavanje o ogrevanju, pravilni izbiri in ravnanju z ogrevalnimi napravami — predava: Jože Kaplar, dipl. inž. — otvoritvena dvorana ponedeljek, 19. 10. ob 17. uri: Uporaba sončne energije — predava: Sašo Medved, dipl. inž. — otvoritvena dvorana torek, 20. 10. ob 17. uri: Dobra izolacija — pogoj za zdravo bivanje in čisto okolje — predava: Maks Cvikelj, dipl. inž. — otvoritvena dvorana sreda, 21. 10. ob 17. uri: Funkcionalno urejena kuhinja — predava: Branka Tancig, dipl. inž. — otvoritvena dvorana GORENJSKI SEJEM VAM OMOGOČA BREZPLAČNO INFORMIRANJE! Vse, kar vidite, lahko tudi kupite! VELIKA RAZSTAVA GOB Seznanitev šolske mladine z različnimi vrstami gob — za šolske skupine prost vstop Medalje za kakovost Novi izdelki, inovacije, izboljšave razstavljenih predmetov ter funkcionalne rešitve pri gradnji in opremi stanovanj bodo nagrajene z zlatimi medaljami za kakovost, ki jih bo podelila strokovna komisija. Sejem je odprt vsak dan od 9. do 19. ure. ESTETSKA OPREMA STANOVANJA Na sejmu si boste lahko ogledali tudi razstavo likovnih del v stanovanjskem ambientu in muzejsko razstavo. kranj,16.-22. 10. '87 MERKUR kranj OBIŠČITE NAS NA VELIKEM RAZSTAVNEM PROSTORU SEJMA STANOVANJSKE OPREME V KRANJU, OD 16. - 22. OKTOBRA '87 SEJEMSKI PRODAJNI PROGRAM: • PEČI, OPREMA IN NAPRAVE ZA CENTRALNO OGREVANJE TER OSTALA TOPLOTNA TEHNIKA • RADIATORJI IN INŠTALACIJSKI MATERIAL • IZOLACIJSKI MATERIALI V SODELOVANJU S: TVT BORIS KIDRIČ - Maribor ITTP - Ribnica LIBELA - Celje KIV - Vransko KOVINOPLASTIKA - Lož ELEKTROELEMENT -Izlake TERMIKA -Ljubljana IZOLIRKA - Ljubljana SEJEMSKE CENE - SEJEMSKI POPUSTI IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA NA 6 MESEČNO POTROŠNIŠKO POSOJILO! HH^K^Jf OKTOBRA 1987 20. SEJEM STANOVANJSKE OPREME 9. STRAN (g®m®SSJJ©IESGLAS A izolirka 50iet industrija izolacijskih materialov, n. sol. o., 61110 ljubljana, ob železnici 18 tel.: (61) 443-096, 442-402, tlx: 31585 yu izo Imate probleme s slabo hidroizolacijo ali vlago? Je vaš dom slabo toplotno izoliran ? Ali že gradite in vas zanimajo pravilni in učinkoviti sistemi izolacij? Pokličite nas in skupaj bomo rešili vaš problem! Proizvodnja in dejavnost IZOLIRKE: — inženiring za področje vseh vrst izolacijskih sistemov — bitumenska in styropor proizvodnja — proizvodnja mineralne volne — proizvodnja lahkih gradbenih plošč novolit in kombi — proizvodnja strojne opreme — vgradnja vseh vrst izolacijskih materialov z jamstvom — protipožarni inženiring Delcvna orgcnzadja SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA TOZD STANOVANJSKA OPREMA PE VIŽMARJE LJUBLJANA PLEMLJEVA 86 RAZSTAVLJA IN PRODAJA NA 20. SEJMU STANOVANJSKE OPREME KRANJ OD 16. DO 22. OKTOBRA 1987 CENJENIM KUPCEM NUDIMO POHIŠTVO PRIZNANIH PROIZVAJALCEV KUPCEM SPOROČAMO, DA JE DAN SLOVENIJALES A V SREDO, 21.10.1987 NUDIMO STANOVANJSKO SVETOVANJE ZA IZBRANI PROGRAM SLOVENIJALES A SOZD MERKATOR - KIT, n.sub.o. ^0 Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske TOZD Agromehanika Kranj, Hrastje 52 a Centrala (064) 36-461, 36-751,36-764 34-033, 34-034,34-032 PSC Hrastje (064) 34-035 KREDIT ALI POPUST TRAKTOR TOMO VINK0VIĆ 732 tudi za traktorje IMT sprejemamo vplačila z ugodnim dobavnim rokom za oba programa smo vedno dobro preskrbljeni s priključki, rezervnimi deli in imamo organizirano servisno službo. TRAKTOR IMT 539 PRI DELU za vse tipe traktorjev Tomo Vinković ponujamo naslednje nakupne pogoje: A. popust v višini 15% B. kredit, 50 % udeležba, ostalo brezobrestni kredit do 4 mesece Omenjeni nakupni pogoji veljajo le pri generalnem zastopr^-u za področje SRS. Za vse proizvode lastne proizvodnje nudimo naslednje pogoje: popust do 20 % ali kredit do 50 % s trimesečnim rokom odplačila brezobrestno PRODAJA: PSC HRASTJE 52/a pri Kranju Kranj, Koroška 25 (v središču mesta), tel.: (064) 24-786 PSC Maribor, Primorska 9, tel.: (62) 38-980, 38-861) OBIŠČITE NAS TUDI NA SUMU V KRANJU OD 16. do 22. 10. 1987. GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI najsodobnejšo strešno kritino iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE izolacijske materiale — lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev sanitarno keramiko opaž in furnirane stenske in stropne obloge ladijski pod parketi in talne obloge stavbno pohištvo gradbeni material reprodukcijski material za lesno obrt Trgovina z gradbenim materialom — Kranj VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE boste vedno dobili v LESNINl, trgovini z gradbenim materialom na Primskovem v Kranju, in sicer: vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure Informacije po telefonu: 26-076 ali 23-949 Ugoden nakup furniranih vrat, kril in podbojev Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 16. do 22. 10. 1987. r mira Obiščite nas na 20 sejmu stanovanjske opreme v Kranju, kjer razstavljamo naša kvalitetna strešna okna. stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22. telefon 75 036 (064), žiro račun pri SDK Radovljica 51540-601 -12232 Obiščite nas! IMiKoU^IEIIGLAS 10. STRAN PETEK, 16. OKTOBRA 1987 ZANIMIVOSTI Dr. Tone Košir V zdravstvu nočemo biti hlapci trenutnih možnosti V težnji po zmanjšanju porabe je država poskrbela, da sredstva za družbene dejavnosti, torej tudi za zdravstvo, zaostajajo za rastjo dohodka v gospodarstvu. Zdravstvene skupnosti so se zavoljo teh ukrepov znašle v likvidnostnih težavah, zaradi interventnega zakona blokirani viški pa kot mrtev kapital ležijo na računih. Pomanjkanje denarja hromi zdravstveno varstvo. Kot je slikovito dejal dr. Tone Košir, pomočnik direktorja Osnovnega zdravstva Gorenjske za strokovno področje, je stanje v zdravstvu še najbolj podobno rešilcu na nujni vožnji. Le da ne pet minut pred dvanjasto, temveč že kako minuto čez. Družbene dejavnosti, med njimi tudi zdravstvo, so zdaj v takem položaju, da v zvezi z njimi govorimo le še o denarju. Ob tem smo v dvomu, ali je zdravstvo podrejeno denarju ali vendarle še medicinski etiki? »Zdravstvo je še vedno podrejeno medicinski etiki, a bojimo se, da bo tega zavoljo finančne stiske vse manj. Pripravljenost zdravstvenih delavcev za delo je še vedno velika, toda njihov odnos do bolnika je že načet. Nanj ne vplivajo le plače, temveč tudi delovne razmere z iztrošeno opremo in pomanjkanjem materiala vred. Za bolnika ni slabšega, če zdravstveni delavec, namesto da bi dvigal moralo bolniku, nerazpolo-žen opravlja svoje delo.« Kako preživeti? Kako se kriza odraža v stroki? »Pri nas je tako, da spričo pomanjkanja denarja stroka stalno siromaki sama sebe. Denimo aparat za diagnostiko je ostarel in se iztrošil, novega ne moremo kupiti. V bolnici na Jesenicah trije EKG aparati od petih stojijo. Kako naj v položaju, ko nam gre za preživetje, strokovno napredujemo. V zdravstvu ne bi smeli biti hlapci trenutnih možnosti. Neodvisno od dnevne politike bi morali izdelati program, kako si predstavljamo normalne poti razvoja stroke, hkrati pa povedati, kaj se lahko zgodi, če program ne bo uresničen.« Kje so po vašem rezerve v zdravstvu? »V zdravstvu ne moremo varčevati pri bolnikih ali ta- Gustav in participacija Zdravstvu bi bilo torej laže opravljati svojo osnovno dejavnost, če bi se rešilo vseh nepotrebnih obremenitev. Ena od njih je participacija. Zakaj še kar vztrajamo pri njej, namesto da bi malenkostno povečali prispevno stopnjo? »Zdravniki so dosegli le to, da na hišnih obiskih ne bi pobirali več participacije. Ta stvar naj bi šla iz rok zdravstvenih delavcev. Ljudje bi se že strinjali z ukinitvijo participacije, ne pa tudi sistem, čeprav je dokazano, da je z njo skoraj več stroškov kot učinka. To me nehote spominja na madžarsko risanko z Gustavom, kjer le-ta strojno žaga drva. (Da bi stroj tekel, kuri z že razžaga-nimi drvmi, tako mu na koncu ostane le kupček pepela, pa še tega mu razpiha veter). Tako ;e tudi v zdravstvu, saj z najnižjo participacijo (450 dinarjev), ki jo pobirajo v ambulantah in jo stroški docela oklestijo. Participacija se 'splača' le v zobozdravstvu. Tu bi Gustavu ostal vsaj kupček pepela.« ne pošlje v bolnišnico, usodna. O zdravniku bolj kot količinska merila, govori splošni vtis. Dober zdravnik je tisti, ki se z bolnikom veliko pogovarja, mnogo ve, predpiše normalno terapijo, ki skratka pozna pravo mero.« Milojko Demšar, direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske »S participacijo zberemo le 2 do 3 odstotke vsega za zdravstvo potrebnega denarja. Laže bi bilo enostavno povečati prispevno stopnjo. Vendar je smisel participacije v selekciji. V našem zdravstvu se letno zvrsti prek milijon dvesto tisoč ljudi in participacija naj bi ta tok zavrla.« Hišni zdravnik se »tihotapi« v družino Zdravnik, ki najbolje pozna bolnika, je hišni zdravnik. V strokovnih okrogih spet oživlja misel nanj. Se bo vrnil v družino? »Renesansa hišnega Zdravstvene skupnosti porabijo za osnovno zdravstvo 20 odstotkov denarja, 45 odstotkov za bolnišnično zdravljenje (polovica tega gre za domače bolnice, polovica za Klinični center in ostale), 8 odstotkov dajo za zdravila, 5 za zobozdravstvo, 12 za specialistična zdravljenja in nekaj za domove upokojencev. Bolnišnično zdravljenje zunaj regi-skih meja financiramo po tržnem principu. Zdravnik kot pisar, prometnik, diktator Učinkovitost zdravstva bi povečali, če bi zdravnika motivirali za dobro delo. Je zdravnika mogoče nagraditi po delu tako, kot se je denimo pred leti že izkazalo v zobozdravstvu? »Merljivost dela v zobozdravstvu je drugačna kot v zdravstvu, zobozdravnikovo delo se vidi, kar pa za ostalo zdravstvo težko trdimo. V zobozdravstvu je možno nagrajevanje po delu ob hkratnem strokovnem nadzoru. Tu so velike možnosti, da se zobozdravnik približa ljudem — v »Zdravstvene skupnosti na Gorenjskem se povezujejo na medobčinski ravni in tu se združujejo tudi sredstva. Zahvaljujoč {emu združevanju so bile posamezne skupnosti na Gorenjskem do zdaj likvidne. Če zdaj, po spremembi interventnega zakona, ne bo več blokiranih viškov v zdravstvu, se bodo razmere normalizirale.« ko, da bi več delali, saj obremenjen zdravnik ne more ustvarjalno delati in učinkovito pomagati bolniku. Da bi bil učinek v zdravstvu večji, bi se morali rešiti vsega nepotrebnega, kar hromi naše delo. Zakon o evidencah nam neprestano nalaga, da pišemo poročila, tudi zato, da bi ustvarili vtis, da je vse pod kontrolo Z Gorenjske večkrat predlagamo univerzitetnemu zavodu za zdravstveno varstvo, kako si predstavljamo'cenejše poslovanje, vendar na to nimamo pravega vpliva, kajti drag sistem, razdrobljena organizacija so stvari izven in iznad zdrav stva. Naše pobude tako ostajajo večidel brez odmeva« šole, vrtce, tovarne. Obratno od siceršnjega zdravstva je tudi drobitev smotrna. Uspešnost v zdravstvu pa je imaginaren pojem in tu žal ne poznamo meril, kako oceniti zdravnika. Zdravnika, ki ima veliko bolnikov, se je treba izogibati. Utrujen je, obremenjen, tak pa dela več strokovnih napak. Slab je zdravnik, ki ustreže bolniku z receptom, to je pisar. Tisti, ki izstavlja napotnice, je prometnik, oni, ki slovi po nizkem staležu svojih bolnikov, je diktator. Tudi to ni morilo, če zdravnik pošlje malo ljudi v bolnišnico. Ni rečeno, da jih je vse pozdravil v ambu lanti. Za nekoga utegne biti zdravnikova odločitev, da ga zdravnika je bila tudi tema dveh učnih delavnic zdravniškega društva. Ta način bi bil najcenejši, saj se na enem mestu reši, napove in prepreči največ zdravstvenih problemov. Vstopnica za prihod v družino pa bi bil eden od družinskih zdravstvenih problemov, ki bi se ga lotil najbližji zdravnik, zdravnik enega od družinskih članov. Naša želja je, da bi se z isto družino ukvarjala en zdravnik in ena sestra. Ta način, ki smo se mu na Gorenjskem nekoliko približali na zdravstvenih postajah v Škofji Loki, se ne seka z obstoječo strukturo v zdravstvu. Dispanzerji bodo ostali, vendar pa se bodo ljudje najbrž iz njih zatekali v ta-koimenovano polivalenco.« Gorenjsko zdravstvo našemu bolniku najbrž ne zadošča, saj sicer ne bi iskal teh storitev tudi v Ljubljani. Zakaj mu z zapiranjem regijskih meja to skušamo ubraniti? Spet zaradi denarja? »Gorenjsko zdravstvo planiramo in vzdržujemo tudi za bolnike, ki gredo potem v Ljubljano. V tem imajo občinske in regijske meje svoj smisel. Bolniku sicer ne gre trmasto preprečevati, da bi, denimo, obiskal specialista zunaj regije Vemo namreč, da je bolj voljan izpolnjevati zdravnikova navodila in bolj discipliniran, če mu terapijo predpiše zdravnik, ki ga sam želi in mu zaupa. Tako je tudi zdravljenje učinkovitejše kot pa če bolniku vsilimo domačega specialista. Zaradi takih primerov ne odobravam zapiranja v regijske meje, temveč sem za razširitev rizične skupnosti« D. Z. Žlebir POPULARNI NA GORENJSKEM *&** Dr. Iztok Tomazin: Troje mojih radosti Tržič, 14. oktobra — »Resnično imam tri glavne radosti, prva je poklic zdravnika, ki ga rad opravljam. S kolegico se še vedno ukvarjava z akupunkturo in kdo bi jo želel, naj me le pokliče v tržiški zdravstveni dom. Druga radost je alpinizem, kjer sem še aktiven in čez 14 dni odhajam v Himalajo, da bi poravnali dolg na Daulagiriju. Tretja radost je letenje z zmajem in padalom. Zadnje čase letim več s padalom. Bolje se da povezati z alpinizmom. Plezam in v nahrbtnik dam še padalo in se skušam s kar navečje višine spustiti v dolino. Sedaj je moj jugoslovanski višinski rekord polet s 5895 metrov visokega Kilimandžara v Afriki.« S čim je lepše leteti: s padalom ali z zmajem? »Z zmajem je boljše in lepše leteti. Vendar je zmaj težji, saj je treba nesti 30 kilogramov v hrib, padalo pa tehta le 4 kilograme in je v tem pogledu lažje.« Zadnjič ste na Kofce dirjali kar z motorjem. »To je bolj postranska, vendar uporabna zadeva. Z njim sem zelo hitro pod tržiškimi hribi, dirjal pa sem tudi že pod Julijce.« Pretirano veliko prostega časa nimate. »Veliko zahteva že moj poklic, saj je to redno delo, dežurstva, zelo veliko še študiram v stroki, veliko pišem o alpinizmu in podobno. Trenirati pa moram vsak dan. Prilaga- jam se glavnemu c^iuj^V„ y primeru bližnjega odh°d Himalajo vzpon nad 80W i trov in polet s padalom s večje višine. Moram tore] več plezati, teči in letati s v dalom.« loli Za kakšna padala pa SP1 gre? j io ki z8 »To so posebna padata, *■ klasično skakanje splon primerna. Bolj letijo kot p» jo. V bistvu so podobnai z^ jem in so dosti varna. Ne g. se lahko pripeti samo H Pnoce. ru slabega vremena, slabe ne razmer, neznanja ^e*a. Tudi gorski reševalec ste. »Sem član tržiške ^ usposobljen za letalsko res nje, član zdravniške pod* sije. Posredoval sem ze, sem plezal, povsem naKij y Bil sem zraven, ko je ede« Špiku padel.« . •» Je vse kupaj za vas hoW- »To sploh ni hobi. To je ^ čin življenja. Je nekaj vec ^ preganjanja dolgčasa, od nosti. Je tudi užitek, tudi ve lje, hobi pa nikakor ne.« J " Košnje*5 Cerkvica sv. Marka propada •ti/ Vrba, 8. oktobra - Cerkvica sv. Marka v Vrbi propada, župnišče jo je že poskušalo samo obnovu.- , /*<~__:~__•_____i«__i _i_____i___•__•_____• ___A_______•_____i i _ _ i_» „,*u»teU 11 bilo prave podpore. Če so jo pripravljeni obnoviti krajani sami, potem naj vendarle ne bi nalete' ke zadržke. »...« bo bližnji sosed varoval, sv. Marka,« pravi Prešeren v svoji Vrbi, ko misli na zavetnika Marka in na bližnjo cerkvico. Že desetletja je ta cerkvica v Vrbi kulturni in sakralni spomenik, pod strogo varstveno zaščito. V zadnjem času je predvsem kulturni spomenik, saj so v njej kulturne prireditve vse bolj pogoste. Imenitne glasbene večere, ki jih prireja Glasbena mladina, pa vsebolj moti skrajna dotrajanost cerkvice, neugledna zunanja opodoba in notranjost, ki postaja plesniva in vlažna. V cerkvici se je že pojavila tudi goba... Cerkev sv. Marka je last za-brezniškega župnišča, kjer pravijo: »Že pred leti smo hoteli, da bi s prostovoljnim delom krajanov cerkvico primerno obnovili, seveda pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo. Žal nikakor nimamo toliko denarja, da bi župnišče samo poskrbelo za obrtniška dela, zato bi morali pomagati krajani, ki so seveda pripravljeni, da se odpravi prava sramota v Vrbi, vam ne bi smelo biti kakšna je cerkev, ki spr na tisoče obiskovalcev...« Kulturna skupnost »Zaradi pomanjkanja ,a ^ obnove cerkve v Vrbi ^ programu, vemo pa, da F \c prej treba popraviti tud« s vod.« Zavod za spomeniško v Kranju: »Obnove te cerK*. ^ programu del. Če bi kraja" jjt mi hoteli pomagati, je n«' j«' da vložijo prošnjo za pfl«J' d del na občino, mi pa boj^j $ soglasje, da bomo poskrt* strokovni nadzor.« V cerkvici sv. Marka se je že pojavila »goba«, notranjost je vlažna, zunanjost pa neugledna... — Foto: F. Perdan saj objekt propada. Po drugi strani pa je tudi res, da je cerkev vseslovenskega pomena in kulturnim ter drugim ustano- Tako torej. Cerkvice n» Vy* gramih, treba pa jo bo Z*VV* ti, če ne, bo povsem Pr°Pf u|tn: vsesplošni slovenski in noinstitucionalni brezbrj* ^ jo lahko rešijo le lastniki i „; jani sami, ob seveda vSflJ 0 ^ ni podpori občine. UpaJ.^c*' ob kulturnem pomenu, kl J sf kvica sv. Marka ima, ne/5 jrf takih ali drugačnih idejn držkov? j imateIhkonjička? Marija Pestar: Za cel kamion puloverjev in jop bi bil° Že od njenega trinajstega leta je menda ni najti brez pletilk v rokah in klobčiča volne pod nogami. Marija Pestar, lončarjeva mama iz Bobovka, si je prve dinarje v življenju zaslužila s pletenjem. kdo pletel. Marijina mama je pletla in Marija je bila kot najstarejša prva na vrsti za učenje. Kar ni znala mama, ji je pokazala učiteljica v šoli v Pro-dosljah. Po dva dinarja je dobila za par prvih rokavic s prsti Če je bila pridna, jih je spletla v štirih urah. Takrat je delavec imel 2 dinarja na uro, kilogram kruha je stal ravno toliko. A koliko sta bila vredno pri Mariji ta dva dinarja, kako jih je hranila! In ko se je nabral kupček, si je kupila obleko, iz navadnega blaga seveda, pa nošen plašč. Skromno so žive li, ata je bil sam za zaslužit, v opekarni je delal po dvanajst ur. sest ljudi je moral preži vi jati Služit otroci niso šli, zato pa so si t.ikolr pomagali. Vsa ta dolga leta Marija še vedno plat«. Za cel kamion bi bilo puloverjev in jopic, če bi jih dali skupaj, pravi. Koliko hft'' krat ji je že mož moral u^etf siti igle. Včasih so bile J«'ji«, in se niso tako hitro o&r ^ današnje aluminijaste P $ tro. Tolikokrat je že rek bo nehala, da bo to zadnj« jo rokavnik, zadnji pulovei.^ ^ vedno znova pregovore ^ sj-svoje nima časa naples" J e$ e, zase in za moza P j0 naplesu. nove še, /ase in za moža Pa ne. Saj se smešno sliši, t0<\,rtr pico iz surove volne s šal , tnikom, ki so bile nekaj P io v Ameriki, Švici in na lenjskem, je njenemu n morala njena sestra na^*f Ona ni imela časa. Do pu'u j a nu tel, likom, ki so Diit- lyer\e ri moških tako prilJ"P'.J. n0s' n io ona na pletla, da jm p0 fT pa je prišla le. če * ^ namenjen, prevelik Več kot petdeset let je /»' od tega. ko |e za k Arnež na Pivko pri Naklem, spletla prvi par ro kavu Tam so predli volno, jo »pocvirnali«. kot NO včasih pravili, pa dali po domovih. fce |e »O, čisto velja tisto o ko. p vi kobili in šuštarski o ^ meje,aV sta ob« M .„ bosi,« arija »Kes bom morai pO ci, da bom že enkrat za^ kojenu Takrat bom Pd tudi za moža :n zase.« n Po""1' l KM OKTOBRA 1987 11. STRAN (^Ml^SIEIIGLAS Urednikova beseda „ čeprav smo spomladi napovedali, da Odprte stran, do konca septembra ne bodo ^a»* ^? *>bili precej vprašanj in namigov o tem. da je priloga začela ugašat.. Bojazen je ^Preuranjena res pa je. da je prva jesenska številka izšla teden dn. kasneje kot smo sprva Predvidevall Se ved no so Odprte stran, odprte za vaša mnenja in razmišljanja, rdeča n.t pa bodo pogovon z Gorenjcu h so se uveljavili na različnih področj.h in nam lahko marsikaj zanimivega P°^da I^tos bodo Odprte stran, še izhajale občasno, prihodnje leto pa bodo postale redna sV"^8^"^"1^* Gorenjskega glasa. Potrudili se bomo. da boste v njej našli zanimivo branje, k. vas bo spodbudilo k razmišljanju in - to nas bo še posebej razveselilo - k pisanju. Leopoldina Bogataj ^OTORKAR Na kaj čakamo kot je vif ni bolj zastarelega vterajšnji časopis. **torej, če hočete biti na teko-z aktualnimi dogajanji do-"!« in v svetu, ne berite včerajšnjih časopisov, berite predvče-^Jsnjje. ^ zelo starih časopisih boste Jfcrda zvedeli celo to, kaj se bo godilo jutri!) se leto 1936. V februarski številki slovenskega ilustriranega rnesečnika PRIJATELJ je obeljen obširen uvodnik z naslo-otn Na kaj čakamo, v katerem ^Podpisani pisec ugotavlja ,*roke za tedanjo gospodarsko 22* v svetu in ponuja nekaj re-slavijV Za ^P1"^0 le"te v Jug°" »Predvsem je potrebno,« ugota vlJa uvodničar, *l- da se pricne brezobziren boj Jr°*i korupciji in brezvestni spekulaciji; *\da se državna uprava reorga-"*zira. poceni, poenostavi in decentralizira na banske uprave g Prilagodi krajevnim potrebni in razmeram; s" da dobi vsaka banovina go- P°darsko samostojnost; da vodijo državna podjetja 'okovnjaki in ne birokrati; •da se revidirajo vse carinske n Prevozne tarife. Privilegiji, ki DAMIJAN GUŠTIN so v škodo splošnosti, naj se ukinejo...« ... Itn., itn. Piscu ne zmanjka in ne zmanjka idej. Svoj spis končuje takole: »... Nameščenci in delavci s svojimi plačami ne morejo živeti. Za vse te niso važni politični in plemenski prepiri. Vsi ti hočejo, da se predvsem uredi gospodarstvo, da se jim omogoči delo in za življenje potrebni zaslužek. Saj sreča ni ravno v bogastvu, sreča je v udejstvovanju, v delu, sreča je v tem, če se človeku omogoči, da izrabi svoje zmožnosti za cilj in uspeh. Nič se ne čudimo, če mladina ob sedanjih razmerah naseda komunističnim agitatorjem. Saj ni nikogar, ki bi se resno in energično lotil dela in rešil pereča in neodložljiva vprašanja. Ljudstvo se je v 17 letih naveličalo teh političnih sporov. Nič več ne verjame raznim obljubam. Ljudje hočejo kruha in dela. Zato morajo urediti gospodarstvo strokovnjaki in ne politiki. Narod zahteva dejanja in takojšnje ukrepe. Ko bo ljudstvo spoznalo, da hoče država urediti gospodarstvo, da hoče ljudstvu pomagati, da hoče rešiti krizo in da hoče dati delo brezposelnim, potem se bo pričelo splošno gibanje. Politična napetost bo prenehala. Plemensko vprašanje bo izgubilo na važnosti. Rešitev krize bo stopila v ospredje. Ljudem se bo odprl pogled v bodočnost. S tem bo ljudstvo zopet dobilo zaupanje v državo. In to zaupanje bo potrebno, če hoče dobiti država prostovoljno in ne prisilno posojilo. Seveda se vsa ta vprašanja ne smejo zavleči na dolgo dobo let. Rešiti jih je treba v najkrajšem času...« Piše se leto 1987. Država, v kateri živimo, se še zmeraj imenuje Jugoslavija, le da so se plemena v njej preimenovala v narode, banovine pa v republike. Mladina, ki je pred 50 leti nasedala komunističnim agitatorjem, se je že krepko postarala in zdaj sama agitira - le da ji nihče več ne naseda. Namesto komunistične nevarnosti imamo socialistično stvarnost: na eni strani rdečo oblast, na drugi strani pa ljudstvo, ki se mu že dela rdeče pred očmi. Sicer pa — nič ni novega pod soncem, zgodovina se ponavlja in z njo časopisni uvodniki. Kaj pa obvezno posojilo, bo kdo rekel. Brez skrbi, tudi to bomo še dočakali. Če ne verjamete, berite stare časopise. Ob 70-letnici smrti Janeza Evangelista Kreka Ko i^jS^Jjubljani 13. oktobra 1917 pokopavali dr. Janeza Evangelista Kre-jj^S^Jl^globoka žalost in priznanje njegovemu delu splošna, tako med ^ž!^om, inteligenco, politično elito, ki so jo tvorile tri, med seboj ne ra-^£[Jlgjeljske stranke; njegova smrt je odmevala tudi izven slovenskega Kr^-^vg^Ne glede na znano latinsko reklo, da se o mrtvih govori le do-Jj^^Sj^og^janje dobro ilustrira Krekovo združevalno moč znotraj sloven-e-§£^odI- flk> Pomfungelist Krek, duhov-;Ulturni J; časnikar, sociolog, K* leta &eC in še kaj' se Je WVer>dar V učitelJski družici nemii . Pa mu Je oče že devet- Vz>J * oZ\' tak° da ga je' ofk^'la trS lmi Petimi otroki hi v Sekt A traflkantka v Sel- Sdi Preživl,d0lini- kJer Je Krek se ii 1 Preostali del otrobi v it,Pa tudi pozneje rad u?eJ na Pm0, v zrelih letih P°-JSec in wJ?vi- Bl1 Je nadarjen ioF materialnb °e preveČ U«°d->?k°nčal p ainirn razmeram je biiDrecei nlmnaziJo, nato pa je i5*'lno »iJansko bogoslovje; ?elamatrlo8o Pri tem naj bi 8&Te z ?U/^'i« študij teo- l?8'8' Uubit al?koto kon^ U>ta ffiVfiai nskl knezoškof Mis-J^nika ie k°t bleščečega novo-H na Dnn na nadaljnji štu-arih leUh J' odk«der seje po Bgle. DUnnVrml k°t doktor teo-KWKS?*« letajo dokon-I *>v. a „1? nje«ov socialno ob-1& nazor prr0ka^ško Profili-t ^likrovParnev^lo ga je tedaj X tv°. vkIno dansko soci-ki.°ba nn. <>m jo lahko zdru-rsčans£°la sv°J*ga značaj-k0 s^ia»stvo, k. Je z p a. peževo encikliko Rerum nova-rum (1891) dobilo značaj uradne doktrine, je bilo odgovor cerkvene hierarhije in katoliške javnosti na razredno polarizacijo v razviti kapitalistični družbi. Zahtevalo je vključitev cerkve v reševanje socialnega vprašanja, zlasti delavskega, omejevanje moči kapitala s pomočjo države, hkrati pa je zavračalo razredni boj. Nasproti je postavljalo družbeno solidarnost v stanovih organiziranih družbenih skupin, ki medsebojne probleme urejajo na osnovi krščanske ljubezni. Še v nečem je Dunaj obogatil njegovo osebnost, namreč v znanju jezikov. Poleg nemščine in obeh klasičnih jezikov je vsaj pasivno obvladal vse slovanske jezike, madžarski in tekoče italijanski, francoski in angleški jezik. Nekaj mesecev po vrnitvi z Dunaja je mladi Krek dobil mesto stolnega vikarja in profesorja tomistične filozofije (pozneje fundamentalne teologije in tomistične filozofije), z vso svojo veliko energijo pa se je vrgel v uveljavljanje nove doktrine na Slovenskem. Vzporedno in tudi prepletajoče je deloval na treh temeljnih področjih: kot časnikar in publicist, organizator kmečkega prebivalstva in pri organiziranju delavstva. Kot časnikar se je izkazal za izredno plodovitega, saj je v dveh desetletjih napisal nekaj tisoč člankov, glasili Slovenec in Domoljub je pomagal dvigniti v vrh tedanje žurnalistke. K temu je pisal leposlovje, ki pa je brez posebne umetniške moči, in vrsto publicističnih del na visoki ravni, od katerih sta najbolj znani Črne bukve kmečkega stanu z analizo položaja kmeta v kapitalizmu in Socializem, prva v slovenščini pisana knjiga o družbi in zgodovini socializma. Pravi talent pa je Krek pokazal v organizacijskem delu. Da je Katoliška narodna stranka ( pozneje se je preimenovala v Slovensko ljudsko stranko), ki ji je pripadal, postala stranka velike večine slovenskega naroda, je predvsem njegova zasluga, zasluga njegove sposobnosti približati se ljudem ( ->genij širokih mas« ga je označil pesnik Žu,-pančič) in neverjetne vztrajnosti (v dveh in pol desetletjih naj bi govoril na 3000 shodih, sestankih in parlamentarnih sejah). SVETO KOBAL - MARIJA VOLČJAK Uveljavlja se nesrečna filozofija, da ima upnik tako in tako preveč denarja in da ni nemoralno, če ga oskubiš MARKO JENŠTERLE Trda roka, stisnjena pest, vsak dan dajo nam za jest (Pankrti) JANEZ SVOLJŠAK Na Jesenicah v letu 2000_ FRANCI ZAGORIČNIK Za učinkovito javnost Bil je k temu še sijajen govornik. Skoraj ga ni bilo katoliškega društva ali organizacije, ki med pubudnike ali voditelje ne bi štelo tudi ali predvsem Kreka. Z organiziranjem delavstva je začel kmalu po svoji vrnitvi z Dunaja. Želel ga je odtegniti socialni demokraciji, ki jo je zavračal, tako kt)t njeno idejno podstat (marksizem). Katoliška delavska društva, ki so sorazmerno hitro nastala v večjih industrijskih centrih, so bila po zadani si nalogi najbolj podobna sindikalnim organizacijam. Zanje je Krek 1895 leta pripravil program Socijalni načrt slovenskih delavskih stanov z gospodarskimi in političnimi zahtevami. Vendar pa njegovega navdušenja nad širjenjem politične baze stranke niso delili tudi v vodstvu stranke še prevladujoči stari prvaki, ki so menili — tako kot njihovi idejni nasprotniki liberalci — da je politika le za elito. Prvi oster spopad med krš-čanskosocialno delavsko skupino in vodstvom stranke se je končal s kompromisom, ki je Kreka namesto delavca Gostin-čarja popeljal kot poslanca državnega zbora na Dunaj (1897-1900). Prav tu je, je menil Kardelj v svojem Razvoju slovenskega narodnega vprašanja, Krek naredil temeljito strateško napako, ki je pogojila nedemokratično razrešitev slovenskega narodnega vprašanja ob razpadu monarhije leta 1918; moral bi svoje demokratično krščansko-socialno krilo odcepiti od klerikalne stranke in ustvariti demokratično kmečko in delavsko gibanje. Leta 1909 je Krek ustanovil sindikat Jugoslovansko strokovno zvezo, ki se je med obema vojnama razvila v napredno krš-čanskosocialistično sindikalno organizacijo in je bila nato ena od ustanovnih skupin Osvobodilne fronte. Najpomembnejša in po posledicah dalekosežna je Krekova dejavnost med kmečkim prebivalstvom. To je bilo v Krekovem času večinski sloj naroda, njegov položaj pa zaradi kmečkih dolgov, konkurence veleposesti, drobitve kmetij in agrarne prenaseljenosti na robu katastrofe. Posledice so se kazale v razprodajah posestev in v množičnih selitvah v zahodno Evropo in zlasti Ameriko. Zdravilo za to res težko stanje je Krek videl v zadružništvu, katerega organizacijski sistem je presadil z nemškega prostora. Res uspešno, saj je do leta 1910 delovalo nad 500 zadrug različnih vrst. Zadruge so uspele vsaj delno stabilizirati položaj kmeta, imele pa so poleg ekonomskih še širše učinke, tako politične, na-rodnoobrambne in kulturne. Žal je s tem rastla tudi vezanost slovenskega kmeta na stranko, ki je postajala vedno bolj škodljiva, ko se je Slovenska ljudska stranka pomeščanila in so tudi v njej vladali interesi kapitala. Vse te male zadruge in posojilnice same ne bi mogle preživeti, zato so potrebovale močno centralo, ki jih je podpirala z združenim kapitalom. V Zadružni zvezi zbrani kapital je sčasoma presegel celo onega, ki je bil vložen v vse delniške družbe na Slovenskem, vključno s Trstom. Kot tako obsežen je bil tudi najpomembnejši del narodnega gospodarstva, in ni čudno, da je vodenje zadružne centrale Kreku vedno bolj uhajalo iz rok. Zadnje desetletje svojega življenja je Krek prebil predvsem kot politik. Od 1902 je bil poslanec v deželnem zboru Kranjske, kjer je v letih 1908 — 1914 vladala njegova stranka, s čimer je Krek dobil možnost, da je svojo politiko realiziral skozi organe deželne avtonomije. Ob demokratizaciji volilnega sistema je Krek kandidiral tudi v državni zbor (1907) in bil nato njegov član do smrti. Ni bil le govornik, deloval je v raznih parlamentarnih odborih, zanimal se je za kartele in zlasti socialno zavarovanje. Na Kranjskem je hotel uvesti celo starostno kmečko zavarovanje, a se mu je del stranke, ki ga je vodil Šušteršič, uprl. Leta 1912/13 se je začela zoper njega klevetniška kampanija — kdo jo je spodbudil, še ni povsem jasno — v kateri so mu očitali intimno razmerje z uradnico zadružne centrale na Dunaju Kamilo Theimer. Obrekovanje ga je skoraj prisililo k umiku iz javnega življenja, vendar ga je podprl knezoškof ljubljanski. Ob zmeraj bolj zaostrenem položaju slovenskega naroda v av- strijski polovici monarhije je Krek namenjal veliko pozornosti političnemu reševanju slovenskega narodnega vprašanja. Največjo nevarnost je videl v nemškem imperialističnem pritisku. Proti njemu naj bi se slovenski narod postavil s samoorganizacijo na gospodarskem področju, politično pa z oblikovanjem avtonomne državne enote, v kateri bi se združili Slovenci s Hrvati in ostalimi Južnimi Slovani v monarhiji, kar pa je terjalo trialistično preureditev monarhije, ki vladajočim ni bila po volji. Krek je svojo jugoslovansko usmeritev z leti še dopolnjeval, v imenu svoje stranke pa vzdrževnl intenzivne stike s sorodnimi hrvatskimi politiki. Iz te povezave je nastala med svetovno vojno (30. maja 1917) znamenita majniška deklaracija, v kateri so južnoslovanski poslanci v dunajskem parlamentu zahtevali takojšnjo združitev jugoslovanskih pokrajin monarhije v samostojno državo pod habsburško dinastijo. V zadnjih mesecih življenja se je Krekov miselni razvoj glede rešitve slovenskega vprašanja še poglobil in zagovarjal je samoodločbo narodov, torej razbitje Avstrije. Iz zgodovinske perspektive se nam Krek kaže kot eden največjih slovenskih politikov, še posebej, ker ni bil predvsem politik. Bil je med slovenskimi politiki prvi, ki je v politiko uvedel široke ljudske plasti, prvi,ki je politična načela združil z organiziranim delom med ljudmi in svoj program tudi povečini uresničil. Čeprav je izhajal iz konzervativne krščanskosocialne doktrine, bil soutemeljitelj moči slovenskega klerikalizma, nasprotnik socialdemokratov, pa je bilo krš-čanskosocialno gibanje ob socialni demokraciji najbolj demokratično politično gibanje na Slovenskem pred svetovno vojno, Krek pa dejanski narodni voditelj, ki je mnogo pripomogel, da je slovenski narod, oziroma njegov vodilni sloj v prevratnih dneh leta 1918 vedel ,kaj in kako hoče, pa čeprav veliko tega ni bilo mogoče uresničiti, Kot tak je že dolgo neupravičeno potisnjen na rob našega zanimanja. Zal pa pri tem ne gre le za ideološke predsodke. 991 @®®®S5yjgIEnGLAS 12. STRAN PETEK, 16. OKTOBRAJ987 _f SVETO KOBAL MARIJA VOLĆJAK 333 Uveljavlja se nesrečna filozofija, da ima upnik tako ali tako preveč denarja in da ni nemoralno, če ga oskubiš Začenjamo niz pogovorov z znanimi Gorenjci, z ljudmi, ki znajo in imajo kaj povedati. Da bodo naše Odprte strani še bolj odprte, bomo vsakega sogovornika prosili, naj predlaga naslednjega, naj mu zastavi vprašanje. Za začetek pa smo se odločili za Sveta Kobala, strokovnjaka za finančna vprašanja in kreditno-monetarni sistem, ki ga je Agrokomerc temeljito pretresel. »Že dolgo ne živite več v Škofji Loki, ohranili pa ste staro loško govorico, ki Lo-čanom prav prijetno zveni s televizijskega ekrana?' « »Ne morem ji pobegniti. Vsakdo ima domači kraj, kdor se zanj ne zanima in ne ohranja stikov, se, po mojem, tudi za širšo skupnost kdovekako ne. Tam vodim svet za zgodovino NOB, podpredsednik muzejskega društva -sem, v odboru Loških razgledov, pišem zanje. Loški razgledi so edinstvena publikacija v Jugoslaviji, ne boste našli kraja, kjer bi jo izdali vsako leto. Mi pa imamo probleme z izborom prispevkov, težko jih je zavračati, da se ne bi komu zamerili. « »Časnikarji so vas zadnje dni spet oblegali kot strokovnjaka za finančna vprašanja in kreditno-monetarni sistem, ki ga je Agrokomerc temeljito pretresel. Agroko-merčeva šola je draga, kakšna bo, pa še ni povsem jasno.« »V vsakem primeru je draga. Če bo prispevala k večji finančni disciplini in pravnemu redu, bo nekaj le prispevala. Če pa bo okrepila administriranje in centralistično podržavljanje, potem bo dvakrat draga. Kolikor lahko ocenim, je zdaj več simptomov za drugo varianto. Uveljavlja se tisto naša nesrečna filozofija, da ima upnik tako ali tako preveč denarja in da zato ni nemoralno, če ga oskubiš. Dolžnik pa je splošno objokovan in vsega usmiljenja vreden. « »Kateri so poglavitni razlogi, ki pri nas reproducirajo krizo že sedmo leto?« »Seveda ni samo eden, toda če zelo poenostavim, je to zasuk Jugoslavije od neto uvoznika v neto izvoznika kapitala. Po letu 1970, zlasti pa proti koncu sedemdesetih let, je po zaslugi tujih kreditov razpolagala z veliko več kot je sama ustvarila, temu so se v sistemu delitve prilagodili notranji odnosi; od položaja ljudi in socialne politike do odnosov med republikami in pokrajinami. Niso pa se ustrezno spremenili, ko je velik zunanji input usahnil, tu je temeljni odpor, vsakdo skuša zadržati pravice, z vsemi elementi negospodarnega ravnanja, inflacija odtlej silovito narašča. Sami po sebi tuji krediti krize niso povzročili, res pa je, da so dali trdna tla demagogiji, ki je v medsebojnih odnosih zmanjšala odgovornost. Zanimivo je, da pri nas ševedno nismo razčistili problema upnik-dolžnik, da so interpretacije družbene lastnine še vedno široke.« »Visoka inflacija torej ni zgolj materialni problem?«' »Naša družba se je v zadnjih letih upirala temu, da bi v instrumentariju priznala visoko, naraščajočo inflacijo, kar je povzročalo vse večje razliko med stvarnim in nominalnim, o materialnih dogaj uijih smo vse manj vedeli. Je bilo to dobro, da se je branila, o tem so mnenja ekonomistov različna. Končno pa je gospodarsko indeksiranje le priznala, tudi v obračunskem sistemu, z revalorizacijo obresti, s klavzulami v pogodbah itd. Povsem dosledna ni bila, nominala je ponekod ostala, zlasti pri državnih zadevah, denimo pri dav- kih, pri sporih na sodiščih itd. Privolitev v indeksiranje pa je nevarna pot, vse države, ki so šle po njej, so se zelo težko izmotale. Vsakdo pač z njim računa kot s stvarnostjo, še naprej anticipira ta proces, kar povzroča poraste tudi tam, kjer materialnih neskladij ni.« »Pred leti, potem ko je zmanjkalo pralnega praška in smo morali bencin kupovati z boni, so bili ukrepi ekonomske politike pametnejši, ljudje so, denimo, začeli varčevati, mnogi so imeli tedaj na tri ali več mesecev vezane hranilne vloge?« »Kakor hitro denar ne igra več svoje vloge, se kot način distribucije pojavijo boni in podobne stvari. V svetu je dosti primerov, ko so privolili v naturalno distribucijo, ki v bistvu negira veljavnost lastne valute. Tega države seveda ne počno rade, toda morajo. Na zasuku, ki sem ga omenil, torej leta 1982 in leta 1982, ko smo sprejeli splošno državno garancijo za vračilo tujih kreditov, kar vse je bila največja sprememba v položaju Jugoslavije, je tedanja vlada delala v zelo težkih razmerah, mislim, da v dosti težjih kot sedanja, saj kasneje večjih sprememb v odnosih s tujino ni bilo. Poglejte, leta 1979 smo imeli 3,7 milijarde dolarjev deficita, štiri, pet let kasneje celo suficit, to pomeni, da smo razpolagali s 4 milijarde dolarjev manj, materialni položaj Jugoslavije se je izrazito poslabšal. To je bila velikanska sprememba, mislim, da jo je dolgoročni stabilizacijski program podcenil. Vlada je tedaj morala sprejemati administrativne ukrepe, imeli so socialno zašči-tni-značaj, toda bili so izhod iz največje krize. Pozabiti tudi ne smemo, da je bila tedaj inflacija še nizka, bilo je še dosti iluzij, da jo lahko na hitro obvladamo. Vlada je tedaj imela program, navsezadnje je bil leta 1982 sprejet dolgoročni stabilizacijski program, ki je bil plod splošnega družbenega napora, veliko jih je sodelovalo, tudi znanstveniki. Rad bi poudaril, da je bilo v primerjavi s sedanjimi napori to odprto delo. Danes pa so gradiva protiinflacijskega programa državna tajnost ali pa niso za javnost, kar pomeni, da nastajajo v ozkih krogih, v tistih, ki so v zadnjem času simpatizirali z administrativnim urejanjem stvari. Bolj ali manj ga torej pišejo uradniki, nastaja interno, na liniji izvršilnih organov in deloma skupščine. Mislim, da bi ga morali sprejeti javno, saj bi le tako mobiliziral ljudi. Prepričan sem, da bi dobremu programu ljudje še vedno verjeli, saj dosti izbire nimajo, bolje je nekaj kot nič. Tako pa se uveljavlja logika: država je slabotna, ker je ukrepov premalo. Zanemarjeno je temeljno vprašanje motivacije ljudi, brez nje pa nič ni.« »Vaše razmišljanje le še bolj utrjuje moje prepričanje, da bi morala program pripraviti nova, neobremenjena ekipa, saj je sedanja dobršen del ugleda že zapravila?« »Predvsem bi ga morala pripraviti ekipa, ki ima drugačne koncepte in poglede.« »Kako bi birokraciji lahko stopili na prste?« »Ta boj je najtežji, po vsem svetu. Nekateri sistemi so bolj odporni, drugi so naravnost prikladni za razmah birokracije. Socializem je zelo prikladen, ker je med družbeno in državno lastnino razlika navidezno majhna. Če družbeno lastnino pojmujemo kot lastnino vseh in vsakogar, obstaja neposredna nevarnost, da zdrkne v državno. Kakšne rezultate pa daje gospodarjenje z državno lastnino, je zgodovina že-pokazala. Birokracijo bi odpravila krepitev zakonodaje, delegatskega, skupščinskega sistema.« »Toda ali ni prav delegatski sistem še bolj kot poslanski prikladen za razmah birokracije, naštejem lahko dosti primerov, kako nekateri delegati niso niti vedeli, kaj so sprejeli?« »Se strinjam, toda tudi zato, ker je pri nas toliko sprememb in ljudje jim težko sledijo, najsi so delegati ali poslanci. Če imaš na mizi kar naprej nove predloge, ki jih producira birokracija, jim ne more več slediti. Pomembna je predvsem stabilnost pravnega sistema, zahtevnost zakonske procedure. V nekaterih državah vsak zakon trikrat preberejo v skupščini, celega, od besede do besede, in to stoje. S tem žele manifestirati tudi njegovo trajnost. Predvsem pa vsi vedo, da je procedura težka. Pri nas pa vsakdo lahko napravi analizo in pravi, ta zakon je pa zanič. Včasih je bil hiter razvoj prikladen argument, zdaj tudi tega argumenta ni več.« « »Kaj sodite o odložitvi odplačila tujih kreditov, pravijo, da naj bi s tem zajeli sapo za izhod iz krize, kaj pa, če bomo po jugoslovanski navadi le zajeli sapo za malce boljše življenje, dolgove pa preložili na otroke in vnuke?« »Dogajajo se pomembne stvari. Razprava, jih odložiti ali ne, ni stvarna, v sedanjih razmerah jih ne moremo plačati. Globoko sem prepričan, da so upniki pripravljeni pa reprogramiranje, saj bi sicer Jugoslavijo spravili v položaj, da še tega ne bo plačala, kar bi lahko. Ti odnosi so jasni in surovi. Skrbi pa me mehanizem: plačali bomo, kolikor zmoremo, glede na izvoz. Kajti ta logika ima tudi drugo stran: če nič ne izvažaš, tudi nič ne plačaš, torej lahko tudi manj izvažaš. Takšno razmišljanje pa je zelo podobno razmeram na domačem finančnem trgu, bojim se, da našo notranjo logiko želimo uporabljati tudi v mednarodnih odnosih. Kakšna je notranja, pa vemo: če plačaš plačaš, če ne, ne. Tudi izključna vezanost na izvoz je velika poenostavitev, izvoz je seveda nujen pogoj, toda vračamo vendar akumulacijo. Si predstavljate, kaKO veliko breme sta 2 milijardi dolarjev obresti! Če potegnem primerjavo s turizmom: še enkrat toliko tujih turistov bi lahko prišlo k nam in imeli bi vse zastonj. Rekli ste reprogramiranje in potem predah. Kaj v tem predahu početi? Reprogramiranje je doslej v bistvu pomenilo socializacijo odgovornosti, konkretni dolgovi organizacij združenega dela so je pretvorili v državni dolg, imena so se izgubljala in danes imamo pretežno državni dolg. Po mojem globokem prepričanju drugega izhoda ni, kot da to metodo opustimo, da država izstopi iz poslov splošne garancije in da se zadolžujejo neposredni koristniki, ki morajo biti odgovorni za devizno in dinarsko vračilo. Danes imamo do tujine splošno garancijo, tujca ne zanima, komu da kredit, dobremu ali slabemu, saj tako ali tako nič ne izgubi, zanima ga le papirnata garancija. Če tega ne bomo uredili, predah ne bo nič pomenil, le novo iluzijo, ekonomski odnosi s tujino se bodo še bolj podržavljali, kar ima odraz tudi v zapiranju države. Če država vrača nemesto tistih, ki dolga niso sposobni plačati, je v to vgrajena emisija. To pa je seveda inflacija.« »Splošna garancija pa gradi spomenike gospodarske neumnosti?« »Seveda, saj nisi odgovoren, posledice bodo padle na vse. V tak posel se vendar splača iti, ko investiraš, trošiš, vsi dobro žive, inženirji, projektanti itd. Še najbolje je, da investiraš deset let, na koncu pa razvalino predaš državi. Če se stvari ne bodo obrnile, bo reprogramiranje le podaljšalo životarjenje, inflacija pa bo šla svojo pot in prihodnjič bo dolg še težje vrniti, saj ti dve milijardi dolarjev obresti pijejo kri. Če novi krediti ne bodo usmerjeni v propulzivne panoge, v dohodkovno zanimive izvozne dejavnosti, potem tudi matematično ni rešitve. Saj nihče ne misli, da ceste, melioracije in podobne stvari niso potrebne, toda, ne moremo jih izvažati.« »V tem kontektu bi bil zanimiv tudi vaš pogled na novo jeseniško elektrojeklarno, Čeprav že stoji, dileme še niso potihnile, tudi zaradi velikih izgub železarne, saj jim revalorizacija osnovnih sredstev povzroča ogromne stroške?« »Železarna je napravila napredek, človek verjame, da tehnični prinese tudi ekonomskega, vendar vselej to ne velja, če je stvar predraga, tudi tehnični napredek zbledi I*ustil bom ob strani rentabilnost, praksa bo to najbo- lje pokazala, naložbo gledam predvsem v tem smislu, koliko bo prispevala k uveljavitvi intenzivnega razvoja na Gorenjskem nasploh, če bo, potem to je prispevek. Prav na Jesenicah se dobro vidi, kakšne posledice ima ekstenzivni razvoj, kako poraja nerešljive probleme.« »Lahko že rečemo kar revščino, pa ne le na Jesenicah, tudi v Kranju, kjer je doslej industrijski razvoj prav tako slonel na priseljevanju ljudi od vsepovsod?« »To je star gorenjski problem, že leta 1960 so bile narejene analize, ki so opozarjale na posledice ekstenzivnega razvoja, že tedaj so politiki opozarjali, spomnim se razprav v skupščini, čeprav so gospodarski instrumenti še podpirali ekstenziv-nost.« »Zakaj torej do zasuka ni prišlo?« »Modernizacija v gospodarstvu je težka, nova tehnologija zahteva notranje kadrovske spremembe, vsaka sprememba pa je boleča. Za Gorenjsko pa je značilna inertnost kadrov, zakoreninjenost mojstrov, ki svojo eksistenco vidijo le v tehnološkem procesu, v katerem so oni pomemben dejavnik. Sicer pa je to nasploh bolezen stare industrije, včasih je lažje postaviti novo tovarno in potegniti kadre od vsepovsod. Mislim, da ni realno, da bi na Gorenjskem zmanjšali število zaposlenih, ljudje, ki so prišli, žele ostati. Zato bi morali ustaviti priseljevanje in z večjo produktivnostjo širiti tercialne dejavnosti, saj bodo sicer tehnološki presežki velik problem.« »Tudi z večjo zasebno pobudo?« »Tudi, upajmo, da so minili časi, ko je bila država dolžna vsakomur zagotoviti delo. Upajmo, da je presežena miselnost, da je družbeni sektor edini kriterij naprednosti naše družbe.« »Kaj mislite o pobudah mladih, denimo o delnicah?« »O njih bi morali govoriti konkretno. Pri nas imamo navado, da razpravljamo zelo široko, zato nastajajo nesporazumi, kaj je »Mladi pravzaprav obveznica, kaj de n ca, kako si jih kdo predstavlja Obveznica je dejansko kredit, z razliko od delnice, kjer nastopa tudi lastninski odnos, tu je središče spora. Toda, tudi v svetu poznajo delnice, ki jih imajo d lavci le v svoji tovarni, ne m°. jo pa jih prodati in torej n,s predmet trgovanja, temveč m toda interesa v zaključeni skup ni, ne po abstraktnem dobick -temveč po dobrem gospodari nju. V bistvu je torej pomern no, ali ima dokument ekonom ski zaključek ali ne. Veliko obn» je, nasprotnik tega sem, da g vorimo posplošeno in na pam^' vsakdo naj precizira, kaj rnisi, kako si to predstavlja in kaK naj bi to funkcioniralo. Z mladimi se v marsičem sto njam, vmes pa so tudi moT^ ideje, ki niso uresničljive, rta zumljivo je, da vselej niso rea ni, tudi mi nismo bili, kaj P8? a sicer bilo leta 1941, če ne bi °u mladostnega zagona! Seveda P je mladina najbolj zainteresira na, kakšen bo gospodarski raz voj, saj išče svoj kruh Res P»J tudi, da se zelo hitro spremen -ko se zaposle, ko stvari ne gled jo več samo od zunaj.« iščejo svoj kr*1^ Jj! položaj v družbi, social»s čna zveza se s težavo 'lt™e iz otrplosti, sindikat ne dobro, kako naj se postavi v> delavce, v zvezi komunist se članstvo osipa. Agr(,K mere ima velik odmev, n»n gi naravnost rečejo, da. želijo biti več v isti »H*81?1 ^jj ciji z ljudmi, ki so izkorj8 ^ svoj položaj v partiji >n • družbi: kako kot med^ in povojni politični del»v gledate na to?« »Zveza komunistov je delhi^ družbe, tega ne smemo P°za ^ Agrokomerc ima negativne Pj, sledice, ker se je zveza komu stov preveč poistovetila z ob|a jo, morala bi biti idejnopol|uC,r sila. Če se partija poistoveti z žavo, v njene vrste prihajaj0 . rieristi. Zdaj odhajajo, ker so. gubili svoj motiv, saj ni jjJ-splošno pravilo, da so na vo» nih mestih lahko le kom"01* Odhajajo pa tudi tisti, ki so s delovali iskreno. Razočarani > ; teh mi je žal. Z njimi bi se rnOr H bolj ukvarjati, mislim, da J veliko premalo pojasnjeval veliko premalo informacij- PL vih informacij na terenu seve ' ne mislim časopisnih, temveč j formiranja v partiji, da bi & . vnaprej vedeli določene sty» da bi jih razumeli. Ker jih ni. čutijo navezanosti. V zvezi munistov se odvija velika bi jj za njen profil, za pot izhod« krize, za smer razvoja ^"Lama, za demokratično ali cen+gž-listično varianto, spopadi so ki. Mislim, da borci pri tem v lej ne ločijo semena od PleV g0- dostikrat dobronamerno varjajo trdo roko. Bili sm° v. navajeni zvesto poslušati Pre postavljene in izvrševati na'0*^ med vojno in po njej, kakrsn koli so že bile. Sodobna Prod^se cija se ne odvija več tako- v bolj je prisoten pluralizem. nost v različnosti, način P0' 0 čnega dela se bo moral bistve spremeniti.« »Enotnost različnosti, *u<*' naši federaciji?« »Absolutno, na to se bomo m li navaditi.« »Predlagajte nam ob k°n še sogovornika!« »Mislim, da bi bil Slavko ^ kar primerna oseba, te .i; v tovarno vodi, 1 t* oseba, Beograd^ ljubljanski banki - banki je predsednik izvr& pfo-odbora. Vprašajte ga, ka* fl» blemi, o katerih sva S0^0.,,,,^'1" splošno, odsevajo v konk okolju.« J!!gU_6. OKTOBRA 1987 .13. STRAN ©©IMgimJSSISnGLAS gARlNKA SEDEJ Jeseničane tepe izguba, botri pa bežijo -p-Vjesaniško ieklarno, največjo slovensko naložbo, so še vedno (ali pjpjojolj) uprte oči slovenske javnosti. Ali jeklarna je ali ni slovenski Fe-p-^žljjg energetski požeruh, ali je z veliko žlico slovensko akumulacijo in rp-žllibančne blagajne? Kdo, kdaj in zakaj je sploh prižal zeleno luč za na--—2l-k' naj bi bila z narodnogospodarskega vidika še vedno sporna? —-^PJ'ejmo, kako je bila od leta 1980 javnost obveščena o gradnji! I^j^nimivo je. da so se javne polemike začele šele tedaj, ko so jeklarno ^4l!l?gll"» ko je začelo primanjkovati denarja. Pred tem so bile informacije >lŽ^Qsti skope, v času gradnje so se večinoma omejile na investicijsko g^-Sllgst. Vidi se. da je zrasla predvsem zato, ker jo je v začetku izdatno j^pBlTgla vsa industrija (pozneje jo je več ali manj pustila na cedilu), ban---LŽig^enske železarne, gospodarske in družbenopolitične institucije. 5^-^2li!5Q je jeklarna danes vredna, banke še niso sporočile. Na lastnih grffljovo jeklarno čutijo jeseniški železarji, saj so porabniki jekla, ki so —iubili_svoje deleže, odpovedali in mora sama železarna prispevati denar, JE& hude likvidnostne in dohodkovne težave. (Viri: : dokumentacija Dela) ^Prijateljskem hoE§*anju kmetje zrelost naBeUw nasProtujejo lokaciji če je t^em PolJu. njihovo stališ-pričevan- P° *PriJateljskem prema odti U zelezarne« popolno-•^teke n0, Niso se odzvali izPadel U-P°Z1VU' nič bolJe ni govor 7 \ečerni avgustovski po- Je nr!iooZarne s kmeti. saj se Vna siu-^2 odzvalo le osem! Pra-ftieter - DOnuJa za kvadratni din ?a^J1Ve od 57,40 din do 98 din' a travnik od 49,90 do 91,50 Dnevnik, 16. septembra 1980 * esemška kmetijska skupnost sk^Str° nasprotovala, saj je Bel JJJ. P°lje najboljše obdelovalno r*1!* v občini. Največ glasov je Pum3 gradnjo jeklarne na nasilje 7.lndre. a odločili so se za po-g ' kl daje možnost dolgoročne-r razvoja jeklarstva. Belsko po-jj! 45 hektarov, v prvi etapi 20 W6zarna potrebovala 15 do ku 0V- Na zadnjem sestan-j .s° kmetje pokazali veliko sprSS-' delegati občine pa s dal? iem zazidalnega nacrta • z«leno luč za gradnjo...« Delo, 7. oktobra 1980 Vrtnina tehtnici "Meri tni )? Petimi velikimi slovenski-ki iJJal°žbami je tudi jeklarna, je-^nuJejo že deset let... Zdaj *lnim-na na tehtnici, z materi-k0m- 1 ^rašanj i se muči posebna *amo " Za to "aložbo se odlogih i* tasu> ko v gospodarstvu vred° škriPlJe. Predračunska jakost ni majhna, 12,4 mili-bili j d,n- Največ opreme bi do- ** mnu' Tje naJ Di Dil° le za ^anj knfd e din- kar Je cel° Sti- Dorn -e lnterkalarnih obre-J* 3,4 "ace opreme naj bi bilo ^vlae"'uJarde, za 2,2 milijarde J*rde za V energetiko, 2,8 mili-P01 milil g5adbena dela. Slabe tos boHarde so vložili že lani, sledr,;. v Se 2,8 milijarde, na-■985§e^7to 4,2 milijarde, leta ln leta iao rniliJarde, nato še eno J7 naj bi bil zadnji sto-zar-odstot-sozd Slovenske že jonski uUJ 01 b>l zadnji: ua naj k obrok- Samo žele; i vredn prisPevala 13,7 ods ezarne ioSt1, sozd Slovenske « i1 27 4 r.a odstotka, sovlagatelj '7 od^t ,totka- domače banke a nai w0tka Posojil, 4,4 i>dstot-sojil. V1 bilo kom« ;rcialnih po- Ustvariiem SO vpe žeIezarne ?acije ^za 3 milijarde amorti- leto bodo še Dosedanja ve- ?°° mili?UslednJe leto bodo ka eni°nOV več Dosedanja Ztnarij- 'Metsk;i p«,,ubu se penilo r la P°,ovieo, kar bi po-e^n0 vdzbrernenitev ene pov-to \f, „ lke termoelektrarne bo mja lermoeieKirarne U.ol°ške nergetsku Prednost, da 'a zdaji nG omenjamo. Cena Je-S^n9 kj,Je 435 dolarjev na tono, , 0 dolar°Vostnega jekla bi bila v,ji proi,Jev na tono. V Jugosla-Snj : JJ^emo skoraj trikrat al; I?^na Prebivalca kot v Ve ah ^rskega ?ai? Z narodnogospo EGS, celo Madžari ga vidika kapitalno in ^ria^0 lnten/.ivna investicijo, -aenar, ki ga ni mamo ve 0sl>od arski vestnik, 18. marca 1983) «Jeklarna bi veljala v prvi etapi 13,3 milijarde din... (Delo, 4. aprila 1980) »Jeklarna bo stala 16 milijard, jugoslovanska industrija je pripravljena združiti eno tretjino sredstev«, pravi predsednik občine Franc Brelih na pogovoru s predstavniki federacije in republike...« (Delo, 13. oktobra 1983) »Republiški komite za informiranje sporoča, da je komisija za oceno investicij v SRS potrdila vključenost jeklarne v dogovor o družbenem planu SRS in Jugoslavije in je naložba v interesu porabnikov jekla. Jeklarna bo nadomestila uvoz kvalitetnih jekel, cenejša bodo od uvoženih. Komisija je dala prednost prvi etapi, elektroobločni peči. Nobenih zadržkov ni, da se ne bi vključile vse temeljne banke v republiki, jeklarna pa bo veljala 17,7 milijarde...« (Delo, 5. novembra 1983) Kako zbrati 18 milijard? »Težko je verjeti, da bo jeklarna stala manj kot 20 milijard,« pravi direktor železarne Boris Bre-gant. »Če ne bomo šli v novo, se bo stara podrla,« pristavi predsednik IS Jesenice Srečo Mlinaric. Bregant pa nadaljuje: »Prihranili bomo pri energiji, saj se bo poraba zmanjšala za več kot polovico. Za 1 tono porabimo 317 kg J energije, z novo 14,5 kg energije na tono. Nismo taki, da bi zgradili jeklarno, potem pa okoli iskali vtičnice. Vsak mega-vat povečane porabe zagotavljamo z vlaganjem v nov megavat... Res je, da po svetu zapirajo jeklarne, a le jeklarne masovnih jekel. V ZDA držijo na nogah jeklarne našega tipa. V Jugoslaviji manjka 2 milijona ton jekla in ga bo dolgo primanjkovalo... Proizvodnja na Jesenicah je stara 600 let — zakaj ne bi tradicije nadaljevali...« (Večer, 6. januarja 1984) »Denar združuje že 143 jugoslovanskih delovnih organizacij, so zvedeli na pogovoru na Jesenicah Štefan Korošec, Katja Vad-nal, Ljubo Jasnič, Marija Zu-pančič-Vičar, Jože Božič.« (Delo, 31. marca 1984) »Izvršni odbor Ljubljanske banke, združene banke Ljubljana uvedel postopek za združevanje denarja. Prevladalo je mnenje, da jeklarno potrebujemo. Do vključno 1987 naj bi združili 5,455 milijarde din, od česar letos 700 milijonov. Devize za kreditiranje opreme za prvo fazo so v višini 66 milijonov nemških mark naj bi najela Ljubljanska banka.« (Delo, 12. aprila 1984) »Hamletovsko vprašanje žele-zarjev: kako zbrati 18 milijard? Če se odločimo, da denarja ne bomo vtaknili v modernizacijo železarne, se moramo odločiti, kje zbrati denar za uvoz pločevine? Ze osem let ni odgovora, vrednost jeklarne pa je poskočila za devetkrat! Ta molk je lahko dražji od zlata...« (Gospodarski vestnik, 20. aprila 1984) »Jesenice ne bodo Obrovac, tudi mi moramo naprej«, pravijo delavci Cvetko Blaž, Turkeš Ham-zalija, Ejub Midžan, Štefan Sčerbič, Ećo Dolžan, Ivanka Petrič, Henrik Zupan, Sašo Pi-ber...« (Dnevnik, 30 aprila 1984) Delegati sojo popihali »Zbor gospodarske banke Ljubljanske banke naj odloči, kako naj bi združili 900 milijonov din od komintentov! A še naprej tudi pričakujejo odgovore o ekonomski upravičenosti naložbe, deviznih in dinarskih anuitetah...« (Delo, 13. junija 1984) »Delegati gospodarske banke so jo popihali, namesto da bi glasovali. Po 14. uri ni bilo dovolj delegatov v dvorani, ko naj bi sprejeli stališče o elektrojeklarni. Ali ne bi bilo bolj pošteno, če bi bili proti? Metod Rotar je dejal: »Vse skupaj bo gradnjo samo podražilo...« (Delo, 22. junija 1984) »Mar beg delegatov kaže na to, da so minili časi, ko se je o naložbah le formalno odločalo?« (Borba, 3. julija 1984) »Temeljna banka Gorenjske odobri kredit za jeklarno v višini 5,4 milijarde din, kar je 30 odstotkov vrednosti naložbe. 30 odstotkov bančnega kredita bo zagotovila Temeljna banka Gorenjske, 70 odstotkov pa druge temeljne banke. Železarna naj bi sama dala 2,8 milijarde, a je zdaj v težkem položaju, saj ima ob polletju za poldrugo milijardo izgube. Prva tri leta bo železarna poslovala z izgubo...« (Delo, 10. julija 1984) »Združitev slovenske akumulacije in izgradnja jeklarne stane 20 milijard din,« pravi uvodničar, »morda bi šlo, ko ne bi svojega piskrčka zamude postavili aluminarji iz Kidričevega, ki bodo potrošili še kakšno milijardo več.« (Delo, 23. julija 1984) »Banke so torej za naložbe, dovoljenje za uvoz opreme je ZIS dal, tuje posojilo je, energetikom so dali 1,1 milijardo din. Banke naj bi združile 700 milijonov din letos, v naslednjih dveh letih 2 milijardi in leta 1987 še 755 milijard — skupaj 5.455 milijonov. Investitor je temeljna banka iz Kranja, obrestna mera 60 odstotkov splošne obrestne mere, izplačuje se tromesečno, odplačilna doba 10 let, zapadlost zadnjega obroka je 20. januarja 1998. Z garancijo banke naj bi železarna najela 55.964.222 DM tujega posojila. Ista banka naj bi za železarje najela še posojilo v višini 9.876.039 DM. Okoli 132 GWh, kolikor bo več električne energije, bo zamenjalo 137.351 ton koksa in 30.665 ton mazuta.« (Delo, 4. avgusta 1984) Vsak dan zamude: milijarda izgube »Zakaj gradijo na njivah, zakaj sploh jeklarna, ko jih po svetu zapirajo, se sprašuje Drago Viš-nar z Bleda...« (Delo, 6. oktobra 1984) Mag. Peter Kune, vodja projektnega sveta jeklarne 2 »Začela se je gradnja jeklarne...« (Vjesnik, 9. oktobra 1984) »Ali je bager zakopal prepozno ali prezgodaj? Nova jeklarna bo poonudila 210.000 ton jekla, kupcev ne manjka. Pravijo, da jekla ne bodo izvažali, če ga bo le vzela predelovalna industrija...« (Delo, 9. oktobra 1984) bodo rešile tako, da se sprejme odlog plačila ali pripisuje k glavnemu dolgu,« je dejal Metod Rotar. (Dnevnik, 20. marca 1986) »Na Jesenicah so bili Dušan Ši-nigoj, Vinko Hafner, Marko Bule...« (Delo, 20. marca 1986) »Vrednost naložbe je 51 milijonov din, od tega interkalarnih obresti 10,6 milijarde din...« (Gospodarski vestnik, 4. aprila 1986) »Investicija se bo morala ustaviti, če ne bo dodatnih posojil, saj stane 31 milijard več kot so računali. Precejšen delež je železarna sama pokrila, gorenjska banka namenila še 1,6 milijarde din posojila, druge banke naj bi zagotovile 4,5 milijarde din, ostalo porabniki jekla in železarne...« (Delo 20. marca 1986) »Nočemo drugega Fenija, « pravi med drugim Boris Bregant, »Sprašujete, če bomo znali delati? Tega se sploh ne bojimo. Zahodni Nemci vabijo jeseniške strokovnjake, da oridejo k njim Kamen za vratom Predsedstvo republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije je 1. oktobra letos sprejelo pobudo udeležencev sekcijske razprave Ekološke determinante tehnološkega razvoja v okviru Mladinskega festivala 1987 v Celju. V pobudi predlagajo, naj preučijo, ali je nadaljevanje gradnja jeklarne 2 na Jesenicah in elektrolize C v Kidričevem upravičena. Med drugim pravijo: »Zato predlagamo, delegatom skupščine SRS, da ob razpravah o dopolnitvah srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planov SRS zahtevajo izdelavo ocene narodnogospodarskih posledic obeh investicij in zahtevajo javno razgrnitev... V mladinski organizaciji vztra-jajmo pri oceni, da pravočasno zaprtje jeklarne 2 in Elektrolize C lahko preprečita, da ti dve investiciji postaneta kamen za vratom slovenskega gospodarstva in zagotovita dodatni najcenejši vir električne energije... »Gradnja ni potekala potihoma, slovenski industriji dajemo 52 odstotkov proizvodov...«, odgovarja na Višnarjevo pismo Stanko Čop iz Žirovnice. (Delo, 6. oktobra 1984) »Polemike ne pojenjujejo, saj gre za nadpovprečno veliko vlaganje na tono izdelka. Železarji se zavedajo in napovedujejo, da bo jeklarna stala 100 milijonov dolarjev in šest let delala z izgubo. Ali je smiselno v času jeklarske krize z veliko izgubo izvažati jeklo za odplačevanje obveznosti? Delovno mesto na Jesenicah stane 2 do 5-krat več kot v tovarnah, kjer imajo kakovostnejše izvozne programe. Edina svetla točka je, da združujejo denar tudi drugi...« (Delo, 17. oktobra 1984) »Dvomi ostajajo, a na Jesenicah jih zavračajo...« (Politika, 29. oktobra 1984) »Spomnim se besed Dušana Ši-nigoja: ali vzdržati pri modernizaciji železarne ali se sanacije lotiti v smislu zmanjševanja železarstva na Jesenicah in začeti proces počasnega ukinjanja (Delo 26. junija 1984)...« pravi A. Mencinger. (Delo, 30. marca 1985) »Železarno sta obiskala Marko Bule in Jože Knez. Poudarila sta, da se bo vključila tudi slovenska Gospodarska zbornica (kredit nemškega dobavitelja znaša 65 milijonov nemških Wai k, okoli 30 odstotkov naj bi ga plačali z izvozom jekla).« (Delo, 31. julija 1985) »Dušan Šinigoj je na obisku poudaril, da izgradnja ne sme kasniti...« (Dnevnik, 23. oktobra 1985) »Vsak dan zamude pomeni eno milijardo din izgube, zmedo delajo interkalarne obrsti, ki predstavljajo že tretjino vrednosti jeklarne, v železarni pa so zaskrbljeni zaradi kompenzacijskih poslov...« (Gospodarski vestnik, 2. novembra 1985) Kdo je pojedel slovensko akumulacijo? »Očitno se v Sloveniji ne bomo nikoli poenotili glede jesenske naložbe, vendar jo uvrščamo med investicije, ki pomenijo varčevanje z energijo in pomembno prispevajo k varstvu okolja. Interkalarne obresti se predavat! Nismo hoteli kupiti tehnologije iz leta 1988, saj je še v fazi prototipov — tako bi bili lahko drugi Feni. Kupili smo tehnologijo iz leta 1985, ki jo bomo dopolnjevali. Le spremljati moramo tehnološki razvoj... Zaradi inflacije v prvem obdobju jeklo ne bo cenejše...« (Večer, 11. junija 1986) »Kdo je pojedel slovensko akumulacijo?« sprašuje Teleks B-Breganta, le-ta pa odgovarja: »Ni res! Preprosto ni res, da bi imelo slovensko gospodarstvo zvezane roke za prihodnjih deset let, kot pravite. Jeklarna 2 je porabila iz sredstev za investicije 3,7 odstotka slovenske akumulacije, po drugih podatkih pa 6 odstotkov. Nova jeklarna je dveletna akumulacija železarne in komaj enoletna akumulacija vseh slovenskih železarn... Danes porabimo 30,4 GJ energije, po rekonstrukciji le še 15,7 GJ...« (Teleks, 28. avgusta 1986) Dušan Šinigoj: »...tudi generacije za nami ne bodo mogle brez jekla... »Kaj vse ni stvar Borisa Breganta,« polemizira Mladina in med drugim pravi: »Spomnimo se pripomb komisije za oceno investicij iz leta 1983: da jeseniški investitor hi upošteval priporočil glede zmanjšanja deleža bančnih sredstev (kljub bahavi izjavi o lastni amortizaciji in akumulaciji so lastna sredstva železarne v finančni kontrukciji predstavljala manj kot šestino sredstev, skupaj z drugimi sredstvi železarn pa krepko manj kot tretjino). Naložba šele po letu 1991 ne bo prinašala izgub... Tedaj so tudi rekli, da predstavljajo bančna sredstva za jeklarno 42 odstotkov celotnega bančnega kreditnega potenciala za investicije v SRS... Bregant je... zvesti nadaljevalec državnoso-cialističnega planiranja naturalnih količin, ki streže interesom lokalne oblasti po ohranitvi polne zaposlenosti in socialnega miru...« (Mladina, 12. septembra 1986) »Jeklarna se je od lanskih 50,1 milijarde podražila na 68,8 milijarde...« ^DeJo 24 oktobra 1986) »Na Jesenicah so bili France Popit, Janez Stanovnik in Dušan Šinigoj. Dušan Šinigoj: ...Žal tudi generacije za nami ne bodo mogle živeti brez energije, jekla, aluminija...« Od 69 milijard je kar za 13 milijard interkalarnih obresti...« (Delo, 19. novembra 1986) »Zamuda pri gradnji jeklarne. Letos v železarni ne bo akumulacije, velike težave bodo z likvidnostjo,« so poudarili železarji, ko jih je obiskal Stane Do- (Delo, 27. januarja 1987) »Konzorcij bank se je slabo odrezal, saj so Jeseničani lahko uporabljali dodatni kredit iz leta 1985 šele leto kasneje...« (Gospodarski vestnik, 30. januarja 1987) »Teh vprašanj, ali smo Feni ali ne, smo na Jesenicah siti,« je med drugim dejal Emil Ažman, vodja projekta, 'mož z milijardami nad glavo'...« (Dnevnik, 22. februarja 1987) »Iz jeklarne prvi šarž, težak 73 ton«... (Delo, 15. marca 1987) »Naložbena vrednost je od 15.855 milijonov narasla na 55.400 milijonov in še 14.986 milijonov dinarjev interkalarnih obresti; vrednost opreme in izobraževanja znaša 65,8 milijonov nemških mark...« (Delo, 20. marca 1987) »Z jekleno voljo do jekla«, reportaža Vjesnika (10. maja 1987), po prvomajski otvoritvi jeklarne 2 na Jesenicah. Slovesnost, na kateri govori Janez Zemljarič, prenaša vsa jugoslovanska televizijska mreža... Kvaliteta je boljša, stroški so manjši Jesenice, 6. oktobra — Mag. Peter Kune je predsednik projektnega sveta jeklarne 2. Kaj pravi o energetski porabi ter poskusni proizvodnji v jeklarni? »Leta 1988 bo skupna energetska poraba vseh slovenskih železarn upadla, in sicer zato, ker se ukinja potratna stara tehnologija: proizvodnja surovega železa v Storah in na Jesenicah, ukinjajo se Siemens-Martinove peči. Ne bo več rude in koksa, zmanjšala se bo poraba apnenca. Tretjina tovora v železniškem dovozu bo tako rekoč odpisana, razbremenjena bo edina enotirna železnica na progi od Jesenic do Gevgelije. Ostala bo poraba zemeljskega plina. Slovenske železarne so sodelovale pri gradnji slovenskega plinovoda in si dolgoročno zagotovile 211 milijonov kubičnih metrov plina, od tega 110 milijonov za jeseniško železarno. Električna energija in zemeljski plin predstavljata 95 odstotkov vse energije slovenskih železarn od leta 1988 naprej. Energetski prispevek so železarne plačevale od leta 1976, leta 1983 so plačale vse. Zdaj plačujejo železarne elektriko med 51 in 53 dinarji za kilovatno uro, prav toliko kot gospodinjstva, saj smo po tarifnem sistemu izenačeni. Pri vključevanju nove jeklarne v proizvodnjo smo kar preveč hiteli, saj smo v teh mesecih proizvedli 12.000 ton, kar naj bi po planu dosegli šele v šestih mesecih. Kvaliteta je boljša, stroški manjši, čeprav asortimenta res ne dosegamo v celoti. Nekatera jekla še niso »osvojena«, nekatera so že, a trg ne kaže pretiranega zanimanja za, denimo, »super feritna« in druga nerjavna jekla. Tržišče se ne odziva dovolj, po drugi strani pa je nekoliko tudi res, da miselnost delavcev v jeklarni tudi še ni povsem prava. Treba bo spoznati, da ni tu sedem starih peči, ampak ena sama... Sovlagatelji kasnijo, do leta 1986 so sredstva normalno prihajala, zdaj usihajo, veliko je neporavnanih obveznosti. Zato je morala železarna najeti drage kratkoročne kredite in je v težkem, ne le lividnostnem, temveč tudi dohodkovnem položaju.« M(JJ©JEHGLAS 14. STRAN PETEK, 16. OKTOBRA 1987 MARKO JENŠTERLE Trda roka, stisnjena pest, vsak dan dajo nam za jest. (Pcmkrti) Komaj se je malo polegla afera Agrokomerc, so se na drugem koncu Jugoslavije ponovno razplamtele strasti, kar je pripeljalo do izključitve Dragiše Pavlo-viča iz centralnega komiteja ZK Srbije. Zadeva torej, ki nima na prvi videz nobene posebne zveze s Slovenci, vendar je od končnega izida boja mnenj in stališč v srbski partiji zelo odvisen tudi odnos Jugoslavije in njenih republik do Slovenije. Sporna tiskovna konferenca Dragiše Pav-loviča je bila seveda le neposreden vzrok za najnovejšo čistko. V njej sta se dva dneva v Beogradu bojevali dve liniji, ki sta se bistveno razlikovali predvsem v eni stvari - odnosu do Kosova. Dragiša Pavlovič je bil za strpnejšo politiko, pri kateri bi se bilo treba vprašati tudi, kaj je z naraščajočim srbskim nacionalizmom (zanjo se je zavzel FRANCI ZAGORIĆNIK na tiskovni konferenci), druga struja (njej je načeloval predsednik srbske partije Slobodan Miloševič) je menila, da je čas že tako kritičen, da je potrebna odločna akcija s politiko trde roke. Zmagala je druga struja. Toda tudi Dragiša Pavlovič in njegov krog (na čelu katerega je predsednik srbskega predsedstva Ivan Stambolič) sta v svoji politični karieri prav tako naredila kup težkih napak in zahrbtnih dejanj (eno od njih je vsekakor objava žaljive humoreske na račun španskega borca Goj-ka Nikoliša v Politiki), zato nam je v zvezi z najnovejšim razpletom žal samo zato, ker je strpnejša politika izgubila boj s politiko trde roke, ne pa, ker je Slobodan Miloševič premagal Ivana Stamboliča. Kaj pravijo o tem v Beogradu? Ljudje so se zgražali nad ne- enotnostjo vodstva, v katerega so še pred nedavnim gledali z upanjem, da bo sposobno prepeljati državo iz krize. Zdaj se je lepo pokazalo, da gre v bistvu samo še za boj za oblast (kolikor je je sploh še ostalo), pri katerem so ljudske množice tiste, ki so najmanj pomembne. Nova srbska partijska politika je jasna: najprej narediti red v svojih vrstah, takoj nato na Kosovu, zatem v Vojvodini... Srbski novinarji namreč svojega slovenskega kolega prepričujejo o nujnosti take akcije s tem, da je Kosovo nevaren problem za vso Jugoslavijo; da se bo albanski nacionalizem najprej znesel nad srbskim ljudstvom, nato pa bo nadaljeval proti drugim narodom. Zato ni prav nič čudnega, če iz pogovorov z njimi začutiš mnenje, kako Srbi spet varujejo in osvobajajo Slovence. Pri tem Za učinkovito javnost Vse kaže, da se je pri nadaljevanju Glasovih Odprtih strani nekaj »zatikalo«, oziroma da so se Odprte strani neke ko s težavo »iztaknile«. Ne morem vedeti, kaj vse je bilo. Prav tako seveda ne morem vedeti v celoti, kaj Odprte strani sploh »odpira«. Mogoče se povsem neupravičeno sprašujem, kako začeti znova po čudnem sklepu časopisnega sveta Gorenjskega glasa, objavljenem 5. junija, o »smotrnosti družbenih razprav« o primernosti spomnikov enobe v Kranju. Sklep je navidez iz trte fcvit, saj če ga beremo pomensko, dobimo, da je nekdo razpravljal o primernosti, seveda, konkretnih spomenikov in zahteval namesto njih neke drugačne spomenike. Ali resneje: možno je, da so spomeniki neprimerni, le družbena razprava o tem ni smotrna. Vemo pa, kaj pomeni ta sklep, oziroma vsaj delali smo se, da to vemo. Pomeni regionalno prepoved družbenega razpravljanja o problematiki, ki pa ni endemi-čnega značaja in je ni mogoče zapirati za plotovi posameznih avtarkičnih domačij. Sklep se je pojavil ob zaključku dokaj bogate sezone kranjske javnosti in njegova edina dobra stran je v tem, da vrsti avtorskih prispevkov, objavljenih v Glasu, pripisuje status »družbenega razpravljanja«. Če imamo v mislih našo javnost, lahko sem štejemo pri Glasu prav Odprte strani in rubriko Odmevi; širše vzeto pa seveda tudi mladinski Naprej in različne okrogle mize. Sam sklep časopisnega sveta pri Glasu je potemtakem naletel na »družbeno razpravo« na straneh Glasa, ki je njegovemu sklepu odločno ugovarjala. Pomembno pa je, da se časopisnemu svetu ni zdelo vredno, da bi se ponovno oglasil, ponovno premislil svoj sklep, ga branil ali umaknil ali spremenil, ga vsaj preformuliral iz analfa-betske v neko bolj pismeno obliko, ali se eventualno opravičil pred ustvarjalci Glasa ter obenem udeleženci »družbene razprave« in pred njegovimi bralci. Rezultat takšnega obnašanja časopisnega sveta je potem lahko v tem, da je postala bistveno vprašljiva smotrnost »družbenega razpravljanja«, ne samo tega za regionalnimi plotovi, ker je to pravi vzorec oblastniškega obnašanja, je splošen in primerljiv za vso Slovenijo, kljub različnim razvitostim javnosti v različnih okoljih. Formalno se to kaže tako, da je predsednik časopisnega sveta že v kolofonu samega časopisa naveden z velikimi črkami, v primerjavi z navedbo tistih, ki Gorenjski glas urejajo in pišejo. Pomen takšnega razlikovanja govori lahko samo o hierarhični neprimernosti. Pri tem je pomembno tudi to, da pa ostali člani časopisnega sveta sploh niso navedeni, so torej anonimne in nepismene »mračne sile«, ki se skrivajo pred javnostjo in jih je javnosti strah. A tudi javnost je pri tem ostala v senci neke birokratične odločitve znotraj delegatskega sistema (po katerem je časopisni svet verjetno zaseden) in ta senca nam razločno govori, da se na naše ugovore in »družbene razprave« sploh ni treba ozirati. To je samo neka vrsta javnih mentalnih iger, ki lahko služi sproščanju neartikuliranih notranjih napetosti v ljudeh, sicer pa je tako in tako neresna, nenevarna in brez pomena. To je seveda negativni pogled. Pozitivni vidik naše demokratične javnosti se na primer kaže v temah, ki so bile »odprte« na mladinskih straneh Odprtih strani. Naša »regionalna« javnost je bila teh tem v glavnem deležna iz širšega mladinskega gibanja, denimo, za preobrazbo Dneva mladosti, za civilno služenje vojaškega roka, zoper čl. 133 Kazenskega zakonika, za plakat Novega kolektivizma in navsezadnje celo za pravico uporabe slovenskega jezika in Prešernove Zdravljice in za mnoge druge stvari. Odprte so bile tudi izvirne regionalne teme: vihar okrog kranjskih oporečnih kipov, okrog Smiljaničevega stripa Kje je revolucija in vrsta drugih. Nasledki tega zametka javnosti so bile različne okrogle mize, ki so po eni strani razširjale sam pojem javnosti, po drugi pa uvedle neposreden dialog med občani in političnimi vodstvenimi kadri, kar pomeni - ne glede na rezultate takšnih pogovorov — izreden premik v osmišljanju demokratične javnosti. Dialog med istomišljeniki še ni noben dialog, posebno ne v primerjavi z dialogom ljudi različnih pogledov in različnega mišljenja in seveda različnih družbenih položajev. Pri tem se je razvila nova kvaliteta družbenega komuniciranja, ali vsaj vzorec nove kvalitete To bi kazalo razvijati naprej. Poglavitno vprašanje je zdaj o učinkovitosti naše demokratične javnosti. Njena neučinkovitost bi gotovo pripeljala do splošne apatije n otopelosti. Po aferi Agrokomerca in po podobnih aferah, ki so bile med tem odkrite - na nek način tudi v času po neprimernem sklepu časopisnega sveta Gorenjskega glasa -se je izoblikovala dosti bolj nao-strena situacija, ki še bolj kliče po zares "demokratični javnosti. To javnost težijo vrhu vsega predvsem nerazrešeni problemi, ki so bili znotraj nje že prej zastavljeni in ki zaenkrat še niso obrodili zaželenih rezultatov. Pri nerazrešenih problemih najbolj upada splošna morala in je toliko bolj računati s tem, da teh problemov nikakor ne kaže puščati ob strani. Sicer bi samo brskali po novih nevralgičnih točkah v naši družbi. Vsaka nova afera, poleg tistih, ki se same ponujajo, bi pomenila samo nek nov publicistični zalogaj. Časopis bi zdrknil na raven senzacio-nalizma in bi izgubljal svojo resnično priljubljenost in privlačnost, kakršno je dosegel s svojim dosedanjim »družbenim razpravljanjem«. Dejansko je treba vztrajati pri nadaljnji socializaciji nerazrešenih problemov, ki so družbenega življenjskega pomena, dokler ti ne bojo primerno razrešeni. Pa naj gre za vprašanja gospodarskega razvoja, ki ga gospodarstveniki skupaj z našimi župani še naprej zakrpavajo z uvozom delovne sile iz drugih republik in s tem še naprej slabšajo neugodno narodnostno sestavo naše -»svobodne dortfbvine«. Naj gre za alarmantne ekološke Droble-me, ki številnim odločujočim faktorjem niso mar, ne glede na težke zdravstvene posledice za zdrav obstoj našega ljudstva. In tako naprej. Procesa nadaljnje demokratizacije javnosti ni mogoče ustavljati zaradi tega, ker je treba vselej odločno ugovarjati birokratom, ki se skrivajo za zanje samozadostnem samouprevnem in delegatskem sistemu. Ravno javn^ družbene razprave z vsemi že preskušenimi in še novimi pojavnimi oblikami lahko ta sistem tvorno dopolnjujejo. Zavračati je treba tudi tisto obliko tehnokracije, ki si oblastno lasti posamezne življenjsko pomembne sektorje odločanja in odgovornosti na škodo celotne družbe. Prav tako je treba spreminjati samo javnost, ki je dostikrat obsojena na životarjenje v posameznih getih, kot je mladinski geto, ekološki geto itd. Za javnost tudi ne more biti dovolj, da je samo kritična in se pri svoji kritičnosti tudi končuje in jo bo še naprej krasila neučinkovitost. Problemi družbe zadevajo javnost v tistem smislu, da je v celoti odgovorna za vso proizvodnjo družbenih nesmislov, se ne zadovoljuje z izgovarjanji na druge - na biro in tehnokracijo — ampak je sama kreator svojega družbenega življenja. Ima ustvarjalno politično vlogo, oži-romajo mora(-ton*to)ittine pnsta ja na trpno vlogo žrtve. seveda pričakujejo, da bomo Slovenci takoj priskočili na pomoč tej politiki trde roke in se bomo skupaj bojevali proti »sovražniku«. V svoji razpravi na omenjeni seji je Nikola Ljubičič dejal, kako je Dragiši Pavloviču sam predlagal odstop, kajti to bi bilo dobro za partijo. Človeka pri tem kar zmrazi po hrbtu, ko se spomni, kaj vse se je »za dobro partije« dogajalo v naši novejši povojni zgodovini. Za dobro partije smo imeli dahavske procese, za dobro partije smo ustanovli Goli otok. Tega zdaj sicer ukinjamo, toda pri tem smo spet tako prekleto ponosni in ne rečemo, da je otok velik madež in sramota za jugoslovanski kazenski režim, temveč javnost prepričujemo, kako so edini vzroki za njegovo ukinitev v tem, da je oskrbovanje zapornikov predrago in torej ekonomsko neopravičljivo. Na Goli otok je namreč treba do-važati vodo. Vsa dolga desetletja pa nam je bilo prav malo mar, če so kaznjenci na otoku umirali pod vročim jadranskim soncem, ker je bila oskrba z vodo s celine neredna, zraven pa ne smemo pozabiti še na izredno nehumane metode, ki so tam ves ta čas vladale. Toda »gledati je treba v prihodnost in ne v preteklost«, pravi zdaj Hamdija Pozderac. Ta njegova izjava je seveda povsem upravičena, saj bi bilo res neprijetno, čd bi se zdaj, po Agroko-merčevi aferi, pokazalo, kako tudi prvi bosanski človek ni ravno čist, kot se hoče pokazati pred javnostjo. Jugoslovani smo spet poskrbeli za fenomen. Hamdija odstopi, potem pa se na njegov račun izlije toliko toplih in pohvalnih besed, da je človeku res milo, ker nam »najbolji odlaze«. Bosanski CK ZK se že vnaprej odločno postavi na stran svojega člana in grozi vsem v Jugoslaviji, ki bi hoteli blatiti častno ime Hamdije Pozderca, ko je to vendar človek, ki je dobesedno živel za njihovo politiko. Sodišče, ki bi pri tem raziskalo, kolikšna je njegova vpletenost v afero, je tako že vnaprej postavljeno v tisti položaj, ko mora samo še potrditi že vnaprej razsojene politične odločitve. V tem smislu torej odnos politika — pravo ni prav nič drugačen od odnosa politika — gospodarstvo. Kam nas je pripeljal slednji, nam je, upam, že jasno, kam nas bo pripeljal prvi, bomo kmalu videli. Hamdija Pozderac zato lahko brez težav izjavlja, da bo še naprej ostal v politiki. Ta pa je še zmerja tista, ki jo je krojil sam, torej ni niti najmanjše bojazni, da se v njej ne bi našlo kakšno častno mesto za zaslužne jugoslovanske može, med katerimi je on seveda na enem od prvih mest. JANEZ SVOLJŠAK Sicer pa je tudi glede Agrokomerca mogoče na relaciji Ljubljana - Beograd doživeti marsikatero zanimivo situacijo. Ene te navdajajo z nasmehom, druge z grozo. Med prve vsekakor sodi »lepa« praksa JAT-a, ki potnikom na tej liniji še vedno deli bonbone v kartonskih zavojčkih, na katerih se bohoti oznaka Agrokomerca, ki želi potnikom srečen polet. Kje se je končal Agrokomerčev let, nam je znano. Kaj pa bo z JAT-ovim, lahko samo ugibamo. Pa ne s tistim letalom, temveč z njegovo poslovnostjo, saj si kaj lahko zamislimo tujega poslovneža, ki je po vsem tem jugoslovanskem kaosu še prišel k nam sklepat posle, pa mu že kar na začetku največja jugoslovanska letalska družba in Agrokomerc skupaj zaže-lita vse najboljše! Tudi znameniti pisatelj Miodrag Bulatovič, kateremu slovenski kolegi ne dovolijo, da bi sedel na stolček predsedujočega jugoslovanskih pisateljev, je ironično navdušen nad Fikretom Abdi-čem. Podpisanemu je osebno, v prijetni atmosferi beograjskega mednarodnega tiskovnega središča, razložil, zakaj je po njegovem mnenju Abdič genij. Prvič, zato, k2r mu je uspelo prevarati SLovence, ki so pogoltni na denar in torej v tej svoji pogoltno-sti niso mogli verjeti, da se kaj takega, kot se je z Agrokomer-cem, sploh lahko naredi. Drugič, ker mu je uspelo zamenjati več ljudi v tej naši Jugoslaviji, kot vsem drugim pred njim. Res je. Hamdija Pozderac ni mogel odstopiti zaradi prepisovanja knjige ali pa zaradi podpore tistim, ki so na sarajevski univerzi vnovčili prepisan magisterij (pač pa je moral iti Vojislav Še-šelj, kije slednje odkril), »umaknil« pa se je zaradi Agrokomer- V vsem tem neredu so razočarani tudi tisti, ki so si vedno želeli reda in discipline. Ob zločinu Aziza Kelmendija je namreč v našem glavnem mestu čutiti tudi razočaranje nad našo armado, za katero so mnogi menili, da bo stvari postavila na pravo mesto. Želja po militarizaciji družbe je v zadnjem času sploh opazna. Kaže se v zahtevah po večjih sredstvih, namenjenih za vojsko (spomnimo se samo zadnjih zahtev za enormno povečanje proračuna!), vojska pa naj bi reševala tudi kosovski problem. Mnogi pravijo, da je bil Kelmen-dijev primer zadnja priložnost, da vojska naredi red na Kosovu in da se je zdaj pokazalo, kako »ni armija nije više ono što je nekad bila«. Prepričanje, da je edina rešitev vojska, je prav gro- se 4 zovito. Kajti navsezadnje nam lahko zelo hitro zgodi, da bomo imeli popolnoma izurjeno in opremljeno armado ter kaoti- A čno in razsuto družbo z AgrokO-merci, klanovsko politiko, korupcijo in črnim trgom. Absurdov pa imamo že zdaj na tf pretek. Eden največjih je bil J nedvomno prav ta, da je bila na začetku omenjena seja centralnega komiteja ZK Srbije sklicana kot slavnostna seja ob 50 -letnici prihoda Tita na čelo KPJ-Ta obletnica je bila tokrat v Sr; biji počaščena s frakcionaškim' boji, ki s6 bili proti drugemu večeru (seja je namreč trajala k*1" dva dni - zaradi Dragiše PayW" viča namreč, ne zaradi Tita/ prekinjeni samo toliko, da,50 udeleženci v drugi sobi prisO" stvovali javnemu prenosu te »svečane seje«, potem pa so se spet vrnili na »bojno polje«. Na" slednjega jutra, okrog ene zjjf-traj, so z glasovanjem odiociH. da Dragiša Pavlovič ne bo vec član centralnega komiteja, cez nekaj dni pa je Pavlovič odstop'1 tudi kot predsednik beograjske m Partije. ^ veda so iljali ob, ov Jutranja Politika je izšla z čurno zamudo. Kljub temu d njeni novinarji budno spremlja1 sejo, jim nato vsega skupaj » uspelo objaviti in izdati v normalnem roku. Politiko je pre^1' tela Borba. Ob koncu pa ne smemo pozabiti tudi tega, da je oi» ravno Politika precej vmešana' srbske partijske spore. V njej J* st izšla sporna humoreska, Pre° J° uradnim partijskim obračunom o pa je nastal tudi interni (sevefl» k javno objavljen) obračun naJz dajateljskem svetu Polit*?' - izkfl kjer sta se v bistvu prvič stalizirali dve različni --Predsednica izdajateljske^ ^ sveta je izrekla kup pripomb ». ^ račun srbskega nacionalizma, ga po njenem mnenju P°d$lj\\ ta časopis, na koncu pa je ods pila. Po vsem tem je priš'0^ nenadne seje predsedstva ^ . L ZK Srbije, ki je za zaprtimi vraj £ oblikovalo stališče, da rnoi Dragiša Pavlovič zapustiti ^ ' Poleg tega so zahtevali žl stop Ivana Stojanoviča, to rja Politike.. še direk" Kasneje, na razburljivi seji Jjlj ZK Srbije, je ta direktor v sv°J JU ganljivi razpravi zbranim ta*^ na začetku povedal, da Je. P£ *o vsem naključno, iz televiziji*, L ga dnevnika ob 23. uri, WfLi &1 da so na zaprti seji predseds CK ZK Srbije zahtevali tudi nj» gov odstop. Pred tem mu n' tem nihče črhnil niti besed^ kaj šele, da bi se o problem^ govorili z njim. Toda tako je P . s srbsko politiko; na GoI2e skem podobne želje in zabte v urednikom vsaj sporočajo osebnem razgovoru. Slovenci na Jesenicah v letu 2000 Ne bo nas kaj prida. Kakšnih pet ali sedem odstotkov. V Železarju z dne 30. julija 1987, številka 30, letnik XXXVI, sem se na njegovi 8. strani pomudil ob Prednostni Usti pricakoval-cev stanovanj za leto 1987. Nič dosti se ne razumem na to, kako delijo ljudem stanovanja. Zame je to nekakšen ugankarski kotiček. Uganeš - dobiš. Ne uganeš - ne dobiš. Nekaj drugega me je pretreslo. Trikrat sem natančno prebral tisto Prednostno listo pričakoval-cev stanovanj za leto 1987. Četrtič sem vzel v roke rdečilo ter si ob vsakem slovenskem imenu in priimku zapisal S. Slovenec pač. Morda sem se kje zmotil. Omanovič Elvira bi bila lahko po rodu v izjemnem primeru tudi Slovenka. Te in nekaterih podobnih nisem štel. Od dvesto osemintridesetih »pri-čakovalcev stanovanj v letu 1987« na Jesenicah je Slovencev štiriintrideset ali natanko SEDEM odstotkov! Tista smešnica o dveh starih Jeseničanih, ki se leta 2000 srečata sredi Jesenic ter se po srbsko sprašujeta, kako jima kaj gre, že zdavnaj ni več smešnica. Slovence na Jesenicah ter v njihovi bližnji in daljni okolici je preplavil bratski jug. Utopili se bomo v njem. Nisem noben nacionalist. Zelo daleč od tega. Po pravici pa si želim, da bi moja slovenska domovina tudi ostala SLOVENSKA. Kakšne neumne sanje! Je- senice so že zdaj jugoslovanski konglomerat. Trčiš na človeka, ki že trideset let živi pri nas, služi tu dober kruh zase in za družino, pa se še zdaj ni naučil po naše govoriti. Pa ni tepec. Ni bilo nobenega SLovenca, ki mu je dal delo in zaslužek, da bi mu hkrati še rekel: »Med našimi ljudmi si boš služil kruh. Nauči se slovensko govoriti!« Strah me je, bratje Slovenci. Tisti Slovenci, ki imate za zdaj še moč in oblast v rokah. K rivi ste namreč, da v svoji slovenski domovini Slovenci postajamo manjšina. Krivi ste zaradi tega, ker tako slabo plačujete domačo slovensko pamet, da jo naši ljudje raje hodijo prodajat v tujino. Krivi ste, ker se bodo morali moji vnučki naučiti srbsko govoriti, če se bodo hoteli dobro razumeti s svojimi sosedi iz bližnjih blokov. Ali res ne veste, kako je Cankarjev Kurent pozdravljal svojo domovino? »O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje - puste leže tam, strme proti nebu s slepimi Očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno periš-če lepote; 'razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do str- me tržaške obale ter od Trigla « do Gorjancev in je rekel. »veSw> ljudje bodo živeli tod; Peser" i, njih jezik in njih bo vriskanj*:. Kakor je rekel, tako se je zgo m lo. Božja setev je pognala ka1 J|; je rodila - vzrasla so neb^le-pod Triglavom. Oko, ki jib u* j-da, obstrmi pred tem čudom "° jim, srce vztrepeče od same 9 bosti; zakaj gore in Pol]aoa- w oznanjajo, da je Bog ustvaril p I radiž za domovino veselemu du, blagoslovljenemu pred v mi drugimi. . 6^ Vse, kakor je rekel, se je zg0(jl 5 j lo.« ., Bogatejši so pač drugi je^j pravijo tudi, da so milozvočnej in bolj pripravni za vsakda™ Lilsam •J • hol j naravnost navkreber da bi y"u" samn .-—->. uaiaviiusi navMcuci z Grajske poti; rezati t„Hi pnPravljen odstopiti zemljo, nekaj pa bi je morali tahk lUdl SOSPHio --* _„x_____.ui:..-. ____ l'"oa se sosph kl pot pač uP°rablJajo zase. Taka spre-l a' Praviio h°mnizdela izvedlJiva spričo velikega nagiba ^'Pravici;' ^ ^a Prestrma, prenevarna. Vztrajajo pri ,S tem izpred sedemdesetih let to mejaša,S6 ^6 nena^° strpno sosedsko sožitje in se rodilo *?zi'i Mačk°' ^.'ma ze triletno sodniško zgodovino. Sosedje ,a^ek Se * a' eeš da jih ovira na služnosti poti, navajali priče, Po svoje laično branil, pisal ugovore, pritožbe... uanes tt^> ki jeZJUtr,aJ Je bil Pri Mačku sodnik izvršitelj, po domače L°Vi.nka na h dve Poslanstvi. Ker Anton Maček ni »odstranil h V^a*- s či Z °dnem robu parcele vse prsti, ruše in sadnega « er ^i Dla"6^ ^ rnot'il Posest sosedov, so to storili komunalci. ? n'' zaple • -000 dinarjev sodnih stroškov, mu je rubež ^ niti stoenko, jo oceniti in prodati na licitaciji. ^iDrJ!,nePrijetno. Posebno, ker je Maček šele tri ure po iz-. 0 je cj0ji sklep Temeljnega sodišča na svoj ugovor o tem, ko-k°^kov 3k P'acati sosedom in sodišču. Na svojo srečo je 250 v gar ?.ratovo pomočjo vendarle pripravil, obvaroval sto-azi. Hcitatorji pa so morali oditi praznih rok. Ha^sni V>r5 še ne LSodišče. r^aze- da bo še razsojalo, da mejaškega ls^ic; nenr>+° konec. Vsaka od sprtih strani ima svoj svet brez h H. H? > naT:treben. nekoristen, saj ne vodi drugam kot v vedno »tMVJu- Res°S^' sovražnosti, navsezadnje škoduje živcem, ni načina, da bi si sosedje podali roke, postali pri- H. Jelovčan PETKOV P©RTRET Jože Mulej Jože Mulej iz Sela pri Bledu je najstarejši fant med sedmimi brati in sestrami. Od malega je pomagal pri kmečkem delu, zato se je po osnovni šoli odločil za srednjo kmetijsko šolo. »Takrat drugih poklicev skoraj nisem poznal, saj sem bil v glavnem doma, kjer sem pomagal staršem pri kmečkem delu. Pričakovali so, da bom delal na kmetiji in zato odločitev za kmetijsko šolo ni bila težka. Kasneje, ko sem se začel vedno bolj zanimati za gospodarjenje, ko sem spoznal tudi druge poklice, pa sem bil večkrat zaskrbljen. Na naši kmetiji se poleg živinoreje ukvarjamo še s kmečkim turizmom, nekaj gozda imamo, tako da še kar gre. Seveda pa je treba delati od jutra do večera, treba se je marsičemu odpovedati, da zaslužimo za življenje. Kmetijo smo dobro opremili s stroji, kljub temu pa je delo še precej zamudno, saj imamo parcele razdeljene na šestnajstih krajih. Tudi sedem hektarov zemlje ni veliko, saj bi jo lahko z modernimi stroji obdelali precej več. Cene kmetijskih proizvodov, predvsem mleka in mesa, so tako nizke in kmetijstvo tako zapostavljeno, da se potem mladi velikokrat vprašamo, ali ima naše delo, naše učenje, sploh smisel.« Toda Jože v 4. letniku kmetijske šole že zrelo razmišlja. Če hočeš kaj izboljšati, moraš kaj znati. Če hočeš kaj znati, pa se moraš kaj naučiti, kaj prebrati, pogledati sejme in razstave. Zato se je odločil, da bo po srednji šoli študiral za kmetijskega inžinirja. Kot vsakega mladega ga veliko zanima, veliko bi se še rad naučil, šel na sejme, kaj novega videl. Ce bo kmečko delo čez leta bolje nagrajevano, bo delal samo na kmetiji, drugače se bo moral tudi zaposliti. »Dobiti ženo za delo na kmetiji je danes včasih že velik problem. »Da ne bi dobil žene, se ne bojim, čeprav mi je bilo že večkrat težko, ko sem se pogovarjal z dekleti in sem videl, kakšen odnos imajo do kmečkega dela. Ko sem dekletu povedal, da hodim na kmetijsko šolo, ji je vse »dol padlo«. Seveda pa tega niso kriva dekleta, temveč negativen odnos družbe do kmečkega dela.« y stanovnik Foto: F. Perdan Jagodic, Maistrov borec za severno mejo: Mariboru vendarle spomenik osvoboditelju 2 Petih 1 -k3 ~~ ^eoP°'dl Jagodic iz Kranja, ki rr.vno jutri praznuje 94. rojstni dan, se je po frudolfetliw .užen^a voiakov v avstroogrski vojski decembra 1918. leta pridružil borcem ge-*°t> Maistra, Kamničana, za severno mejo. Sojtkfa8odic Je v Mai-W ll0Stal d0 februarja *Hik„epo slabih sedmih & irneu Jega<<. generala *at0 k"V °Jaki radi pred-toŠilLi r l'h ni po neum-kot pravi Bil je v bojih pri Velikovcu, Sv. Jakobu, Sv. Pavlu pa tudi v najhujšem v Podrožci. Generala Rudolfa Maistra je videl pri Celovcu, ko je dal povelje za umik vojske iz Celovca. Pri osvoboditvi Maribora in severne Slovenije ni bil zraven. »Vesel sem, ker so Mariborča- Jelovni halji attiesto devetih trije •čar o*k'eto JjPfav*J°> da se iz Sentine bele moke, če leži na su- fck^*vCl'nj J^evrejo najboljši krofi, speče najbolj rahlo ped* 'l »črn!i °Prometu Senta pa povedo, da je njihov kruh ^l^ebp *n Vsi ljudje z Gorenjske, ki pečejo kruh doma, ' ^ ePrih s!aščicarJi. hodijo po moko k njim. Celo z Do Lamovškov Stane iz Kranja je zdaj že tri leta viličarist v Žito-prometovem skladišču moke, tam na koncu industrijske cone na Primskovem. Včasih so se stiskali pri mostu pod hotelom Evropa, zdaj so njihovi prostori za zgled. Vzorno so na palete naložene vreče moke, črne, bele, vsak trenutek Stane lahko pove koliko je tu zaloge. Do kilogra-' ma natančno. Tudi za vse vrste testenin, tamle za krajem. Še vedno so precej cenejši, kot so 'Sdj^anjk.^?!0- ^e delajo si več toliko zalog, kot nekoč, kaj-ro °'^edp^e den&rja se pozna povsod, toda prihajajo še W,'vS *dajj t 1 odhajajo. Od devetih, kolikor jih je bilo pred iW arist <5 le še Administratorka, blagajničarka in iw so bij- amo lani so se trije upokojili, dva pa sta odšla, l^rotriet e nizki osebni dohodki, kajti podjetje spada pod i^it»V Slove611*8, kJer so Poprečni osebni dohodki veliko niž-• h^^rijsl^k' !^°heni ugovori niso pomagali, niti prizade-aties ip I sindikalnih delavcev, niti izstopi iz sindika- w 1 * rnpl 'e -se ena delavka članica sindikata ■' ver - CSp° l •« .... V^^^R C bi'a P^a^a nekoliko boljša«, pripoveduje Sta-*io '^er s^fC!Ze' da h° sPet s'e nazaj na petnajst starih mili- bod S adiSCa polna, mlini stoje, moka ne gre v pro-* der,ar 0 res spet znižali osebne dohodke, bom šel. S %i°{da ženern ne moreš preživljati in šolati dveh otrok. St ^^s Prid& V ^'aniki bolje zasluži. In to pri tako težašken !e vfečee avtovlačilec, po 23 ton pripelje, je treba še ved r' ud naS eiiem pripelje. A še vedno je vsaka nova po r°iv!e'ek p°r".^kladišče je trenutno polno, vse je že letos h-v&ijj r?yii0i da je nova moka odlična. Posebno piceri sokoli n a hi se le dobro prodajala. Sicer pa, v skladiš kr^ K °Sk^a- Poleti smo imeli povsem prazno skladiš 0 menda ja še vsak imel.« D. Dolenc ni svojemu osvoboditelju v soboto vendarle odkrili spomenik. Slovesnost sem spremljal po radiu,« je dejal Lepold Jagodic, ki se ponaša tudi s plaketami borca za severno mejo. »Dosti nas ni več ostalo. Tudi mene kosti ne ubogajo več tako kot bi rad. Redkeje grem ven. Največ sedim na kavču v kuhinji in gledam skozi okno. Najraje vidim kakšno 'fletno'.« Borci se še shajajo. Ravno dva meseca nazaj je dobil povabilo, vendar ni šel. Tudi k odkritju spomenika v Maribor ni mogel. Leta se dotaknejo tudi najbolj krepkih korenin. Na zdravje! H. Jelovčan IZ ZGODOVINE I'InOB Italijanska partizanska udarna divizija Garibaldi Natisone in 158. brigada Antonio Gramsci Brigada Gramsci v Poljanski dolini Desetdnevni boji v Selški dolini od 28. januarja do 6. februarja 1945 so bili le uvod v kasnejše močnejše sovražnikove ofenzivne sunke v Škofjeloško hribovje med obema Sorama. Trajali so od 9. februarja do 11. februarja 1945. V teh bojih je sodelovalo 18G0 nemških policistov, domobrancev, nedičevcev in precej vlasovcev. Sovražnik je želel iz Poljanske doline in za Blegošem vdreti v Farji potok, kjer sta bila tedaj Gorenjsko vojno podoročje in politično vodstvo za Gorenjsko, ter od tod na osvobojeno Cerkljansko ozemlje. Poveljstvo udarne divizije Garibaldi je 7. februarja poslalo v Poljansko dolino brigado Antonio Gramsci, ki se je zaustavila v Volaki in 10. februarja zavzela borbene položaje na Hlavčih Njivah. V nedeljo, 11. februarja, ko je sovražnik ponovno napadel z vsemi silami iz Poljanske in Selške doline, sta se tretji bataljon Prešernove brigade in bataljon Mameli morala med bojem zaradi nevarnosti obkolitve položajev na HlavČih Njivah in Gorenjem Brdu umakniti v južna in vzhodna pobočja Blegoša. Škofjeloški odred pa je istega dne porazil v Martinj vrhu policiste smučarje iz 28 SS policijskega polka. Na bojišču je ostalo večje število policistov smučarjev. Ostali pa so po porazu na- tlo zapustili vsa bojišča. V spopadu s sovražnikom v Martinj vrhu je kofjeloški odred izgubil tri borce: Andreja Debenca - Čivkota, Vla-dimirja Repeta in Vinka Robiča. Vsi so bili pokopani na pokopališče v Zalem logu. To malo ofenzivo imenujejo tudi roparsko (ropanje in požiganjem hiš v Jazbinah). Marijan Masterl (nadaljevanje prihodnjič) Glas, torek, 29. septembra ČE VITO NE UBOGA.GA PRETEPEJO Dne 28. septembra je tov. D. Se dej .novinarka Gorenjskega glasa na 6. strani z alarmantno vestjo opozorila bralce na nemogoče ali še bolje nečloveške odnose tako vodstva kot sodelavcev do tov. Vitala Kopitarja, zaposlenega pri nas kot spremljevalca ' dostavnih avtomobilov. Pod naslovom: »Če Vito ne uboga, ga pretepe-jo«, se navaja niz navrženih nepreverjenih dogodkov. Že v uvodnem stavku avtorica omenja, da Vitala zavlečejo v garderobo, kjer ga pretepejo. Ce je temu res tako, bi avtorica vsaj preverila pri bratu Sašu, ki je prav tako kot Vital Kopitar zaposlen v obratu Klavnice kot vzoren KV mesar! Toda to je že preveč, lažje je pisati po reklu: rekla —kazala ! Kult tov. Kopitar Vitala je v članku zelo enostransko opisan. To nam je razumljivo, saj je vsebina toliko bolj vpijoča. Če je že navedena njegova invalidnost (TOZD Klavnica Jesenice do danes nima nobenih uradnih podatkov o njegovi 70 % invalidnosti) in njegovo res težaško delo, bi bila lahko omenjena tudi nagnjenost k alkoholu in njegovo nemogoče obnašanje do sodelavcev ali strank, njegov odnos do reda in discipline in ne na koncu tudi njegovo poznavanje higiene, itd. Izjave skrbnice — njegove sestre tov. Darje Svenšek-so bolj sklepanja kot resnično ugotavljanje, nekaj pa je krepkih laži (glede dopusta še do danes nismo ugotovili komu je pravočasno ali vsaj z zamudo najavila dopust za oskrbovanca). Neopravičene izostanke je skrbnica ugotovila šele sedaj (zaradi disciplinskega postopka), po evidenci pa so bili izostanki že vsa leta nazaj, vendar v manjših količinah. Leta 1983 7 neopravičenih ur, 1984 14 neopravičenih ur, 1985 42 neopravičenih ur, 1986 16 neopravičenih ur in v letošnjem letu v januarju 26, aprilu 21, juniju 32, juliju 35 in avgustu 76 neopravičenih ur izostanka. Vsiljuje se le vprašanje, koliko pozornosti skrbnice je bilo do teh izostankov, do brata Vitala in njegovega vedenje že pred disciplinskim postopkom. Tov. Vito" Kopitar je pri nas zaposlen že vrsto let. Njegova narava in muhe so več ali manj konstantne in poznane ne samo nam, temveč dobršnemu delu Jeseničanov. V vsem tem času smo večje ali manjše izpade poizkušali z razumevanjem tolerirati, tov. Vital Kopitar je to dobrino krepko znal izkoriščati. Večkrat smo morali posredovati, da sodelavca Vitala kdo ni tožil za obrekovanje, zmerjanje, preklinjanje in tako naprej — njegovi vulgarni izrazi često povzročajo nesporazume s strankami in sodelavci, zlasti z vodstvenimi delavci. Vsa ta dolga leta ni bilo lahko poslušati razno raznih očitkov na obnašanje našega sodelavca. Socialno skrbstvo, predvsem Štefana Koblar, smo večkrat prosili za posredovanje, žal pa so ta posredovanja naletela na neplodna tla. Človek, ki naj bi bil 70 % invalid je postajal nemogoč, svojeglav, s svojim redom in disciplino. Sodelavci, predvsem vozniki in predpostavljeni niso bili več v stanju brzdati njegomh izbruhov samovolje. Izostanki so se nabirali in rezultat je zahtevek disciplinske obravnave. Postavlja se vprašanje, kaj drugega lahko TOZD Klavnica in njeni delavci še ukrenejo proti nediscipliniranemu ćelavcu, kot da na disciplinski komisiji predlagajo disciplinski postopek in odpust. In to brez podtikanja o pretepanju! Direktor: Bogomir Rozman, vet. Gorenjski glas, 9. oktobra LIFE IS LIFE W?ien we ali give the power, We ali give the best, Every minute in the hour We don't think about the rest. And we ali get the power, \Ve ali get the best When everyone gives everthing Then everyone evergthing will get Life is life! S zgornjimi besedami pričenjajo člani skupine LAIBACH skladbo Opus Dei z istoimenskega albuma, ki je pred časom izšel pri britanski založbi Mute records in naj bi ob spremenjenem notranjem ovitku in nalepki kmalu ugledal luč sveta tudi znotraj naših meja. In zakaj vse to, ko pa je Gorenjski glas vendar to in še marsikaj drugega, povezanega z imenom LAIBACH ali NSK, vestno in bolj ali manj aktualno beležil sproti? Iz čisto preprostega razloga. Pretekli teden se je v pričujoči rubriki v dokajšnji meri izpovedal tovariš Ivan Šepetavc — vsem tistim, ki prebirajo sobotne priloge Dela poznana osebnost. Tudi vsi njegovi zapisi večinoma govorijo o poznani tematiki —' izliti žolč nad prikaznijo, ki si je odela obleko NEUE SLOVVENISCHE KUNST. Ne gre se spuščati v množico »iskrivih« Šepetavčevih misli. Mislim, da so svoj polni odgovor dobile v komentarju na ljubljanskem Valu 202 (ponedeljek, 12. 10. 1987, okrog 12. ure), ob tem dogodku mogoče le samo, samcato vprašanje. Tovariš Šepetavc, res tako dobro poznate vsebino LAIBACH -oveg a dela, vsebino njihov skladb? Vine Bešter MLADINSKI FESTIVAL CELJE II. Pred kratkim je Alenka Pu-har v nekem intervjuju izjavila, da si generacija naših staršev, ki je bila udeležena v NOB in ustanovila družbeni redtv katerem živimo, zaradi tega lasti še dodatne zasluge, kar je posebnost v velikem delu Evrope. Prav to počenja Ivan Šepetavc v svojih emocionalnih drobljenjih v Gorenjskem glasu in še v večji meri v Delu. Izkaže se, da je pravoverec, ki neuke in. zapeljano mladino podučuje o edino veljavnem moralnem in političnem načinu delovanja. 1. V tako gnilo situacijo ste nas pripeljali tudi vit tov. Šepetavc. Domnevam, da ste generacija, ki ji je šlo vedno bolje, tako duhovno kot tudi,in predvsemfmaterialno. Pri tem pa se očitno niste nikoli vpra-šalipd kje denar in sredstva za tako hitro materialno rast Jugoslavije po 2. svetovni vojni in za tako razkošje, ki ste ga bili deležni tako iznenada. Ob lagodju in iz leta v leto boljšem standardu ste gladko zaspali. Današnji generaviji se godi obratno. Pričakovanja se ne izpolnjujejo, situacija je iz leta v leto slabša. In sedaj nam boste vi solili pamet kako naj rešujemo potopljeno ladjo in nas povrhu vsega še označevali za fašiste. 2. Neue slowenischeKunst in s tem Laibach predstavljajo določeno vrsto kulture (v kateri se seveda zrcali vsaka družba) in strokovne diskusije o tem so predvsem stvar kritikov in poznavalcev. Pri nas velja pravilo, da vsak lahko razpravlja o vsem, predvsem pa vsak dogodek oziroma dejanje redno za dobi politične razsežnosti. NSK tudi niso vsesplošen fa natičen idol današnje mladi ne, tako da je skrb po zapeljevanju Slovencev povsem odveč. Takih, ki bi razumeli delovanje NSK, pa je še toliko manj. Kakšna je ideologija NSK^tu ne gre razpravljati, ker je,prvič Gorenjski glas o tem že pisal, ^drugič^a verjetno niti ni vaša želja sploh kaj razumeti. 3. Vaše podtikanje o očitni zaslepljenosti s fašizmom, pljuvanju po žrtvah, fašističnih geslih in poneumljanju pa ka že na tako nizko raven kulture dialoga, da ni vredno nadaljne razprave. Kaj lahko dodamo obtožbam, da smo neumni in skorajda fašisti, oziroma novi pripadniki Hitlerjugend? 4. »Zakaj NSK vznemirja? Ker imamo na skrivaj vsi radi avtoriteto.« In to tov. Šepetavc potrjuje. pefra škQfr (urednica omenjenih mladinskih strani) 473763 @®milSMJ©IESGLAS 16. STRAN RAZVEDRILO PETEK. 16. OKTOBRA M MPVIDE Po naših mestih je še veliko uglednih fasad starih mestnih hiš, ki bi jih lastniki prav lahko dostoino popravili Za zgled postavljamo nekatere gorenjske sise V Škofji Loki so že lepo uredili pročelje sisovske stavbe, v delo so se vrgli tudi na Jesenicah Da o kranjskih sisih sploh ne govorimo saj so v lepo prenovljenih prostorih nekdanjega hotela Evropa Tako je prav tudi videz nekaj velja KJEsoKAJ DELAJO NAŠI ZNANI NEKDANJI ŠPORTNIKI ROMAN SELJAK Triinpetdesetletnega Žirovca Romana Seljaka, visokoraslega možakarja z dolgim korakom, poznamo kot smučarskega tekača. Pa je bil pred tem marsikaj drugega. Ko se je leta 1950 prišel v Kranj k Šilingu učit za ra-diomehanika, se je pri takratnem Udarniku skupaj z Lojzetom Gorjancem in Matijo Frankom ukvarjal s smučarskimi skoki, navdušila pa ga je tudi atletika. Lepe rezultate je dosegal: v deseteroboju je bil kot zelenec celo deseti na slovenskem prvenstvu, s palico je skočil nad tri metre v višino, brez nje 180 centimetrov, dobro je tekel na 1500 metrov, v troskoku pa se je pognal nad 12 metrov.- »To ni bilo nobeni stvari več podobno. Ob šestih sem šel v službo, potem prišel domov, na hitro kaj pojedel, šel na šolanje ob delu v Ljubljano, zvečer pa sem do desetih, enajstih treniral. Ljubljanska Enotnost mi je ponujala dobre pogoje, v miru bi se lahko učil in vadil, vendar sem bil navezan na Kranj, na njegov šport, čeprav menim, da se mesto in občina svojim znanim športnikom sploh ne znata oddolžiti. Nobenih olajšav nisem bil deležen, nobene prave pomoči, čeprav sem bil olimpijce vrhunski športnik. To se ni dogajalo samo meni, ampak tu- di nekaterim kasnejšim športnikom. Mislim, da takšnih napak ne bi smeli več delati,« pravi Roman Seljak, ki je leta 1967 začel na svoje kot priznani elektroa-kustik, zvočni opremljevalec vseh največjih slovenskih prireditev: Planica, Kranjska gora, Ob žici Ljubljane, Brdo in podobno. Praktično počenja vse s tega področja, montira in izdeluje. V svojem napornem delu je znan mojster, iskan in spoštovan, čeprav pravi, da je ta poklic težak, saj ga je treba opravljati v vsakem vremenu. K smučarskemu teku je Roman resno presedlal leta 1954, 1955. Brez vsega je bil, brez opreme, brez izkušenj pri mazanju, zato ga je to večkrat drago stalo. Veliko je treniral skupaj z Gašperjem Kordežem in tekmoval z znanimi tekači tedanjega časa (Pavčiča, oba Kordeža itd.). Potem se je začelo vedno bolj resno in tudi uspehov najvišje vrednosti je bilo vedno več. Ce statistika ne laže, je bil Roman do leta 1968, ko je uradno nehal, pa je potem enkrat povsem naključno še zmagal na Igman-skem maršu.osemkrat državni prvak na 15 ali 30 kilometrov. Daljša proga mu je bolj ležala, pa trda je morala biti. Mehka ni bila zanj, ker je bil težak in se je ugrezal v sneg. Bil je na olimpijadi v Innsbrucku in na svetovnih prvenstvih v klasičnih disciplinah v Zakopanih in Oslu. Na še eno olimpijado bi šel, pa mu je sreča obrnila hrbet. »O današnjem smučarskem teku« Roman razmišlja takole: »Mislim, da pri nas tekači po sredstvih in opremi ne zaostajajo dosti za tujino, pa se mi zato čudno zdi, da po rezultatih že vedno toliko zaostajajo. Sicer vedno manj, vendar po moje še vedno veliko. Ne vem recepta, kako zboljšati, vendar menim, da bi morali tek na smučah kot deficitarno in manj množično tekmovalno panogo še bolj spodbujati in tudi stimulirati. To je garanje in take stvari je treba še bolj vzpodbujati. Če je tek še pri nas doma? Se. Romanova hčerka teče na Kokrici. Ne silim je. Če bo nehala, ne bom hud. Je povsem njena volja.« J. Košnjek Direktorjeva preproga Jaka Kurat. direktor Prešernovega gledališča Kranj, je najbrž edini med direktorji, ki mu lahko kadarkoli izpod nog odnesejo preprogo. Srečen je, če ima v svoji pisarni preprogo vsaj tri mesece v letu; ostali čas je namreč direktorjeva preproga na odru kot gledališki rekvizit. Kadar pa predstava zahteva, da je oder prekrit z več preprogami, se preselijo na oder preproge tudi iz ostalih pisarn gledališke uprave. Težave bi bile najbrž hude, če bi v kranjskem teatru postavljali sceno za predstavo s kakšno bolj orientalsko vsebino: le kje bi našli dovolj preprog še za na stene. Morda pri kulturni skupnosti? Na cesti, kjer se Primskovo konča, stoji tale zanimiva obcestna tabla. Medtem ko cestarji vsako leto postavijo novo, navihani ali objestni krajani ne mirujejo in redno odškrtnejo del opozorila. Tako zelo jim je všeč »šci nace«, da je tabla redno poškodovana. Prav zanimivo bi bilo vedeti, kdo so ti hudomušneži, ki takole uživajo na račun prometne varnosti.. Menda ponekod še vedno velja, da obljuba dela dolg in med vrsticami te rubrike smo pred časom obljubili pomoč domačiglasbi. Iz OO ZSMS Iskra Telematika se nam je oglasil Bojan Rako vec, ki letos predseduje organizacijskem odboru zabavno-glasbene prireditve ZLATA SLUŠALKA in nam sporočil zadnje vesti. v predpisanem roku se je prijavilo kar enajst pevcev, pet ansamblov in dva kantavtorska dueta, kar z drugimi besedami menda pomeni najštevilčnejšo udeležbo nastopajočih na tej prireditvi nasploh. Sicer pa poglejmo, kdo vse se bo zvrstil na odru: pevci: Darja Ribnikar, Natalija Bizjak, Lojzka Toplišek, Marjana Reše-tič, Lucija Čarman, Matjaž Debeljak, Mirjana Čemažar, Gordana Pavlovič, Vili Bitenc, lasna Baraga in Matjaž Vlašič skupine: Globina, Demon. Nagelj, Eureka, Skarabej kantavtorji: duo Trumpf, duo Ti in jaz. Vsak od nastopajočih se bo publiki predstavil z eno pesmijo, za pomoč in spremljavo pa bo na letošnji ZLATI SLUŠALKI skrbela skupina TEN. Celotno zadevščino so si mladi organizatorji zamislili nekako takole: od 18. do 20. ure bo potekal tekmovalni del, nato pa bo pol ure namenjeno gostu večera domačemu kantavtorju Bojanu Rakovcu (na sliki), sledila bo razglasitev rezultatov in podelitev nagrad, potem pa se bo prizorišče spremenilo v veliko rajanje tja do zgodnjih jutranjih ur. Nagrade bodo seveda posebno zanimive. Povejmo, da bo strokovna žirija podelila tri nagrade, ravno tako tudi prisotno občinstvo. Letos pa bo prvič podeljena tudi posebna nagrada uredništva GORENJSKEGA GLASA (ekskluzivni pokrovitelj celotne prireditve) — za najboljšo interpretacijo v obliki 50.000 din in predstavitvi nagrajenca znotraj naše rubrike! Z ZLATIMI SLUŠALKAMI je praviloma tako, da so sedeži razprodani, zato si obiska željni ljubitelji tovrstnih prireditev vstopnice zagotovite pravočasno. Najbolj zanesljiv način je poznanstvo z nekom, ki dela v kranjski Iskri Telematiki, organizator pa obljublja, da bo manjša količina vstopnic na razpolago tudi ob vhodu, uro pred pričetkom letošnje ZLATE SLUŠALKE. Še to! Prireditev bo prihodnji petek, 23. oktobra,in to v restavraciji Iskre Telematike na Laborah, program pa bo povezoval novinar Miran Šubic. Čeprav je zadnji v Bohinju ustreljeni medved že dober jn8. pokojnik, še vedno buri duhove. Med ljudmi krožijo razlicn ^ čice, kdo ga je sploh ustrelil: ali Hodnik ali Trošt. Streljala s ta ^ Vendar je lovski zakon jasen: uplenitelj je Hodnik, ki je prV ljal in zadel. držij0 Četrtkovi streli na medveda so tudi dokaz, da sploh ne ^jj, govorice o zgodovinskem prijateljstvu med Bohinjci in me ^ Če bi bilo tako, bi žival (le kje naj bi bila drugje kot v gozdu; uživala bohinjsko gostoljubje. Očitno se je dobro počutila m , kar lep del leta v Bohinju. Sedaj bo sicer v Bohinju še ostala> dar nagačena, v veselje bohinjskih šolarjev. • POŠTARJI IN SLOVENŠČINA Če si boste na naših poštah malo pozorneie ogledali potrdila o vplačilu poštne nakaznice, vas lahko, ljubitelja lepe slovenščine, pošteno pretrese Naiprej: poštarji mislijo, da potrdilo ni potrdilo, ampak POTVRDILO... Potem: nazaknico izpolnite s kemičnim SVINČEKOM, namesto svinčnikom... Dalje: prav je naslovljenec In ne NASLOVNIK... In še: napišite natančen naslov in ne NASLOVNIK... Poštarji, popravite vendar te spa-kedranke, saj na poštne nakaznice vendarle ne sodijo! PRIJAZEN 9 . NASMEH Čvek • Dan z Joan Collins Kdor bo plačal več in največ, bo dobil za ves dan spremstvo Joan Collins iz V1' nastije. To je namreč prv* nagrada prireditve, ki bo 2o-novembra v Londonu v korist sklada za raziskovanj« levkemije. Joan Collins je W nagrado ponudila organizatorjem in obljubila, da bopr' vega nagrajenca lepo in dostojno sprejela ter mu poka' zala, kako poteka snemanj« Dinastije... SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA 1 renjski NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO manjkuje, pravi in iz nje u' gostinska duša. Kako tudi ^ Tilka je rojena v gostilni m 1; ji je že od malega vcepljal -j) Bodi prijazna, pa bo gost n še liter vina. orna-Tilki je lahko biti prU** ve' Tudi nizka plača ji ne vzame selja do poklica, niti neurej delavnik (včasih je bila kar k, ves dan v restavraciji), nJurti\r mače skrbi. Zanjo je pomen(,a no, da je lokal lepo urejen, • gosta pozdravijo rože, PrlJ orvi in urejen natakar, saj Je.*.j9, vtis, ki ga gost odnese iz loK ^ najpomembnejši. Škoda, keri^r zornost do gosta peša! Ven ne na »Brionih«, ne pri TILKA PERHAVEC Stanko Černelc iz Kranja nas je opozoril na prijazni nasmeh, ki že dolga leta sije izza točilne mize v kranjski restavraciji Park, imenovani tudi Brioni. Natakarica Tilka Perhavec, po rodu iz Litije, tu streže že domala 29 let. Ves čas sicer ni bila zvesta hiši. Vmes je delala v kavarni, tudi v pisarno so jo potegnili za kratek čas, pa se je hitro vrnila v restavracijo. Ljudi je v pisarnah dovolj, gostincev pa pri- Tilk1 •ji je najpomembneje, da Je t0 dobro postrežen, pa naj ^ kronana glava (tudi ugledn^ ^. be, med njimi maršal Tito, ^. hajale v njihov lokal) a jene prost delavec. Tudi zaradi nj^, prijaznosti je lokal dobr"> ^jl skan. Tilka sicer pravi, da ^ njega dni uglednejši, °^ane^ bije kar utonil v poplavi razn ^ fejev. A ob nedeljah in v see^fi ko drugje zapirajo, ima Še v ^ veliko obiskovalcev. *nrJ1lkaii' imel, dokler bodo stregli l»llJe -5e njej podobni. Ko bi jih bilon več! Male gorenjske vasi Bobovek Piše: D. Dolenc Bobovek zaradi bobov? Od kod ime Bobovek, mi v vasi nihče ni vedel povedati. Pa recimo, da je bilo tod svoj čas veliko jablan z bobovci ali pa so gospodinje rade pekle bobe. Ko sem bila še otrok, sem bila prepričana o slednjem. Ime je staro in omenjano ,še preden je tam v bližini v prvih letih 16. stoletja Jurij pl. Egkh pričel graditi velik in dobro utrjen grad v ravnini pri Predosljah, ki so ga ljudje poimenovali Brdo. Kmetije in bajte tam okrog so seveda spadale pod njegovo gospodarstvo. Grad je dolga desetletja 16. stoletja in 17. stoletja nudil zatočišče luteranom. Kasneje je prešel v last baronov Zoisov. Po prvi svetovni vojni je imel tu eno svojih poletnih rezidenc kralj Aleksander, po vojni pa je bil obnovljen za reprezentančne potrebe SFRJ. Opekarna je dajala kruh Življenje Bobovčanov je bilo vsa leta tesno povezano z gradom, kajti njegovi podložniki so bili. Korenito pa se je preobrnilo v začetku tega stoletja, ko je tu začela delati Zabretova opekarna. Za časa Napoleona in Ilirije, v začetku osemnajstega stoletja, so mora!i fantje, ki niso imeli kmetij, na vojsko, dolgo po sedem ali še več let. Da jim ne bi bilo treba v tako osovraženo vojaščino, si je eden od Kernovih sinov s Kokrice, Zaletelov, tu naredil hišo. Kasnejši gospodar na tej kmetiji, Ivan Zabret, ki se je sem priženil iz Britofa, pa je tu začel z opekarno. Sprva je imel manjšo ročno opekarno, 1903 leta pa je začel že s prvim strojem »SteinbrekOvO prešo«. Zemlja, kjer stoji današnja opuščena opekarna in je bil včasih glino-kop, je bila brdska. Zabret jo je po prvi svetovni vojni kupil od brdskih. Kaj hitro je opekarna postala središče kraja, saj je zaposlovala okrog 50 do 60 delavcev in tudi tolikim družinam dajala kruh. Zraven pa so služili še številni furmani, ki so furali les za Zabretovo žago. Opekarna je namreč delala le poleti, pozimi pa žaga Bobovek ima danes tri manjše kmetije, pr' Francet, pr' Galet in pr' Nunarju, večja pa je Zabretova kmetija, po domače Čukova. Ivanka Snedic, Nunarjeva, ve povedati, kako so včasih furali les njen ata Janez Snedic, pa Anžečman, Flornek, Sive in Fek s Kokrice in Petrčnek z Mlake. — Foto: D. Dolenc Zadnja leta je bilo tu zgrajenih več delavskih hiš, tako da danes šteje vsega nekaj čez 20 hiš. Kraj ima trenutno 141 prebival cev, spada pa pod krajevno skupnost Kokrica, skupaj s Sra-kovljami, Mlako in Ilovko. Pri Nunarjevih sem se najprej oglasila, kjer mi je gospodinja Ivanka Snedic kar precej vedela povedati o življenju v Bobovku včasih. Njen oče Janez Snedic je bil eden tistih mož iz Bobovka, ki so furali les za opekarno. Pozimi so furali les »Po dva konja smo imeli pri hiši. Ata je fural hlodovino od Kanonirja v Korki, sestra Franca pa žaganje z žage v Preddvoru. Pozimi so največ vozili. Ob enih ponoči je oče že šel od doma, v Bobovku pri kapelici ob cesti so bili furmami dogovorjeni, da se dobe. A kadar je bil hud mraz, se niso čakali, da bi skupaj vozili, temveč so imeli navado, da je vsak, ki je prej šel z vozom naprej, na kapelico položil palčko in dal znamenje, da je že Šel in naj drugi pohite za njim. Tako hudo zime so bile, je včasih pripovedoval ata, da je vso pot od Bobovka pa do Jurja v Kokri, ves čas poganjal konje, da ni zmrznil. Z eno roko se je držal za ročico voza, z drugo je vihtel gajžlo. Po ves dan je prebil ob mali meseni klobasi, nazaj grede pa so si furmani pri Jurju v Tupaličah privoščili vsak po dva deci vina. Preden je odšel od doma, mu je mama skuhala ajdove žgance, ko pa je zvečer ob Marijah prišel domov, je bila pa samo krompirjeva juhu na mizi« Skromno so živali. Oče je za vsako furo dobil listek, koliko lesa je pripeljal in potem so h g. Hamu k Jelenu v Kranj hodili po dener. Bobovek se začne in konča l kapelico. Obe sta lepo obnovlje0 »Enkrat, « se spominja Ivanka, je šla po denar mama, pa je g. Ham samo do polovice odprl predal in dejal, da denarja ni, če pa obljubi, da bo oče v nedeljo šel v Ljubljano na kongres, pa morda bo... In šele, ko je omenila, da bo morda le Šel, Je g. Ham odprl predal do konca in ji dal denar. Taki časi so bili.« Kralj Peti ček ni prišel nad grozdje Ivanka se še dobro spominja kralja Peterčka in kraljice Marije. Potrče k je na svojem konju prihajal prav na njihovo če in prosil, če sme utrgati F ^ z brajde. Kakšnih dvanaJ^ rj mu je bilo takrat. Kraljica w» $ ja je bila v silnih skrbeh kolesom se je pripeljala za z Brda, da se mu ne bi kaj /-^e 1,1 ' 1 I' i žena |<> bila, lase je 0 la spletene v debelo kito, se rje minja Ivanka. Velikokrat 1 1 neje videla Jovanko m 0- ter druge državnike, ki s°tStaJ žili na Brdo. Nič kolikokr« yo] Jovanka in Tito pomahal. ce plela tam doli na njivi, «""j £ sti na Brdo. Takoj P° "IMs** raj** smeli kositi še čisto v g vrtu, tik ob grajski kuhi'J ^IgJliJl^OKTOBRA 1987 ft* RAZVEDRILO .17. STRAN C^mm<3i GLAS j Nagradna igra • jabolka DOBI ZINKA PODOBNIK • Video kaseto filma Matoon dobi Jožica y prejšnji nagradni igri Video studia Bled smo vas KŠ1VfU'. kakžen Je slovenski toon WH '■ Jc ^'oveiibKi prevod naslova filma Pla- Stud' R ^ ^''m režiral in kc*° igra glavne vloge. Video kln '1° ■ Gregorčičeva 5, je srečnemu izžrebancu po- onu video kaseto s filmom Platoon v Zr^b je b Kranj. Jožica nitnega filma il naklonjen Jožici Grajzar, Pintarjeva 2, čestitamo in veliko užitka ob gledanju ime- j Nagradna igra •Oljarica poklanja 30 litrov olja Oljarica Kranj letno P^izvede 22.000 ton odli- tetr?3 °lja' naJbolJ kvah-gmo in cenjeno na tržiš- rPvixJlhovo olJe CEKIN. sončnično litrskih _ voljo steklenicah. Iz Oljarice pošiljajo na trg tudi namizno jedilno olje v litrskih steklenicah in v litrski plastenki, medtem ko večji potrošniki dobivajo namizno jedilno olje v 25-litrskih pločevinkah. Ta olja vsebujejo 70 odstotkov sončnic in 30 odstotkov repice, v Oljarici pa vsa olja izdelujejo Po najbolj sodobni tehno-logiji, vodeni s procesnim računalnikom. Naše nagradno vprašanje: V Kranju so na neki hiši lastovke spletle neverjetno veliko gnezd, v ka- tera se vračajo vsako pomlad. Pogled na številna gnezda je zares enkraten, mi pa vas sprašujemo: Povejte, na kateri kranjski hiši je največ la-stovičjih gnezd in napišite njihovo število. Tisti, ki se bodo najbolj približali pravilni številki, bodo prejeli pet litrov odličnega olja CEKIN — če bo več pravilnih odgovorov, bomo žrebali. Oljarica Kranj šestim reševalcem poklanja pet litrov olja, ki je danes že postalo tako drago, da je nagrada kar lepa. Odgovore pošljite do srede, 21. oktobra, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijade-ja 1, 64000 Kranj. Na dopisnico prilepite tudi priloženo etiketo Oljarice, olja Cekin. •Kako utrditi krono britanski prestolonasled-leto hnnc Charles se že več toda k proti izpadanju las, bi Z. Drezuspešno. Tam, kjer kron a P°čivati britanska obiski' la.l Lady Diana >e ^J^anajboljše frizerje, ki pa ji niso mogli kaj dosti pomagati. Zdaj je slišala za posebno zdravilo iz Združenih držav: zdravilo je sicer namenjeno za znižanje krvnega pritiska, vendar se je dobro izkazalo tudi pri zdravljenju plešavosti. varčevanja BANČNI t BONBON bili v zadregi, ko ste na bančnem okencu reševali vaše denarne in s tem tudi osebne zadeve, pa so pri tem hote ali nehote sodelovali tudi ostali iz vrste? Zato vsi skupaj naredimo korak nazaj, da bomo šli dva naprej. Na obe strani bančnega okenca bomo ponudili bančni bonbon ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske *E OBRESTNE MERE OD 1 10 1987 DAUE letna diskontna barska, . ^ vir, Sredstva občanov '°Qe na . " VloQ! na vPogled " v'0Qn Vezane nad 3 mesece > v|0Qp' ve*ane nad 6 mesecev " Vonfi Vezan« nad 12 mesecev vloap ve'ane nad 24 mesecev M ' Ve*a"e nad 36 mesecev obrestna obrestna mera 7,5 % 131 % mera 93,13 % 132 % 134 % 136 % 104,63 % 138 % • PRIDEMO TUDI NA DOM V naši rubriki Pridemo tudi na dom odgovarjamo na vprašanja, ki nam jih lahko posredujete po telefonu (21-860 ali 21-835), vsak ponedeljek, sredo ali četrtek od 10. do 12. ure ali pa pišete. Potrudili se bomo, da bomo namesto vas in za vas poiskali odgovore. Marijo Z. iz Radovljice zanima, kje se da popraviti ali predelati krznena ženska jakna.« Lazar Šordjan, krznar iz Kranjske gore: »Pri nas popravljamo in predelujemo ženske krznene in usnjene jakne. Predelava stane od 30.000 do 80.000 dinarjev, odvisno od posamezne storitve.« Andrej Š. iz Kranja: »Ali je res, da potniki v delovnih haljah ne smejo na lokalni avtobus ali na avtobus medkrajevnega prometa?« Alpetour Kranj: »V pravilniku o voznem redu imamo med splošnimi določbami v 35. členu le to, da potniki ne smejo onesnažiti avtobusa in da se za vsako namerno onesnaževanje zahteva odškodnina v višini povzročene škode.« Torej — odvisno od voznika, ki vas v zamaščeni halji verjetno res ne bo pustil v avtobus, še najmanj v avtobus medkrajevnega prometa. Tanja iz Radovljice: »Imam izredno visokega in suhega moža. Kje naj dobim zanj obleko, ne glede na ceno? Če so hlače dovolj dolge, so v pasu preširoke ali pa obratno.« Kroj Skofja Loka: »Pri nas v Sloveniji boste pri nakupu moških oblek, ki niso ravno standardnih mer, imeli verjetno največ sreče v prodajalnah Mure iz Murske Sobote.« LJUDSKA MODROST, TRDEN JE MOST Ako potok slabo teče, je krivda na izviru, ne na koritu. Drva je treba kupiti, ko so češnje zrele. Gozd je kmetova hranilnica. Ko se začne konj starati, ga izpregni pravočasno, če si pameten. Redko ume gospodariti, kdor se ni učil služiti. Hiša razdeljena razpada kakor zapuščena. Zaradi ene muhe si pajek ne prede mreže. Gorenjski C L A S I L O OKIAJNCCA ODBORA O F K ■ A N J • Slovenci smo »krompirjeva« Vsak član delavske družine v Jugoslaviji prejme na dan 2390 kalorij, vsak član uradniške družine pa 2420 kalorij dnevno. Največ kalorij prejmejo v kruhu in ostalih žitnih proizvodih. Največ kruha pojedo na Kosmetu, največ mesa v Vojvodini, najmanj masti pa v Bosni in Hercegovini... Mleko se najbolj ceni v Sloveniji jajc pa Jugoslovani pojedo zelo malo. Slovenci porabimo največ krompirja, daleč več kot v drugih republikah, fižola pa pojedo največ na Kosmetu. Spet Slovenci pojedo največ sladkorja in sadja. Od sladkorja Jugoslovani dobivamo v odstotkih skupaj okoli 7,5 odstotkov kalorij, a Slovenci več kot đ odstotkov, najmanj sladkorja pa se porabi v Makedoniji. Gorenjski glas, leta 1961 Dahnili so da: LJUDSKO VRAŽEVERJE Lastovice prinašajo srečo in nesrečo V ljudskem vraževerju predstavlja živalski svet posebno skupino in nekateri ljudje še danes verjamejo, da je človekova usoda tesno povezana z obnašanjem živali. Večine teh vraž si pač ne moremo razumsko razlagati večinoma so le prazna verovanja brez kakršnekoli resnične osnove. A vseeno — morda vam kdaj le pride prav. O lastovici pravi ljudska modrost, da je srečna ptica. V Ilirski Bistrici pravijo, da lastovke prinašajo srečo k hiši, če pa podstrešje zapuste, odnesejo srečo. V Sloveniji so nekdaj verjeli, da lastovice obvarujejo hišo požara; če pa jim človek iz hudobije razmeče gnezdo, potem iz maščevanja nanosijo gorečega oglja na streho, da se vžge. Po koroški vraži lastovičje gnezdo brani strele, da ne treščijo v hišo. Pri nas, na Gorenjskem, pa menijo, da lastovka lahko najavlja tudi smrt: če si lastovka spomladi pri hiši naredi gnezdo in ga kasneje zapusti, bo tamkaj gotovo nekdo umrl. Ljudje v naših krajih verujejo, da bo kmalu deževalo, če poleti lastovke nizko letajo. V tem primeru seveda ne gre za vražo, saj pred slabim vremenom mušice letajo nizko — mušice pa so lastovičja hrana. • V Škof ji Loki: Nada Pintar in Lado Jamnik iz Škofje Loke; Barbara Babnik in Alfonz Šnuder! iz Gornje vasi; Štefka Frelih in Frančišek Kej-žar iz Davče; Romana Bertoncelj in Venceslav Šturm iz Železnikov; Milka Bradeško in Ladislav Buh iz Zadobja, Mojca Rihtaršič in Ciril Buh iz Hotavelj, Miriam Kramar in Stanislav Vrbinc iz Podlubnika. • Na Jesenicah: Maja Kržišnik in Matjaž Smolej z Jesenic; Milka Mi-ljuš in Jože Nadbath iz Ljubljane; Marija Zupan in Mihael Klinar iz Podhoma. Nagradna križanka Rešitev prejšnje križanke: stiska, potovalka, kontrarevolucija, amarela, stečine, li, nobile, gk, eli, ost, lonica, orada, vlak, ree, sa-valas, jani, grb, trik, bi, evgen, karič, te, naliv, nias, grlo, gen, to-pre, terilo, orjak, ace, ira, naila, rh, edinost, alka, antar, tasta, dia-reja, baletnik, ač, maas, aram, est. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Robi Premrov, Zg. Bitnje 274, 64209 Žabnica; 2. nagrada: Zlatko Bogataj, Vrbnje 16, 64240 Radovljica; 3. nagrada: Minka Krajcer, Kebetova 1, 64000 Kranj. Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.000 dinarjev 3. nagrada: 1.500 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 21. oktobra, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko) NAGRADNA KRIŽANKA Maj v vzh srbui znan PO SIRU VRSTA KRIŽANKE S0Đ SLOV PUBLICIST IN POLITIK "OBRAZI" SLSEKRE TAR ZA NOlR ZADEVE IT REKA, PRITOK TIBERE IGRALKA MIRANDA CITA P0T0KAR JAPLUKA NA OTOKU HONSU 1? EVROPSKI VELETOK VOJAŠKI RANG ANTON NOVAČAN SRBSKI IGRAH I: značk I nosi noći ORGAN VIDA OPERNI SPEV ŽEN PEV SKI GLAS DOPIS0 VANJE VRTNA OKRASNA CVETICA DE0NA ZASNOVA MORJI PLOVEC OSKAR NI OH Al ZNAMKA DETER GENTA IZ SAP0NIE DRAGO PETRIČ ITALIJ PEVKA POPEVK VISOKA VZPETINA VRSTA ZELJA OSEBA IZ GR MIT01 GL MESTO FR DEPART MAJA S0MME POCEST NIČA ST ŠPAN KOLESAR MESTO V JUŽNI FRANCIJI SIOPNJA PRIDEVNI KA.BREZ PRI ME RJAVE REKA NA KAVKAZU TURPISA TEUICA K ALIDE EDIB) GOROVJE I IZDEL0 V SAHARI VALEČ /■V'.. KRAVA f ALKOHOL NA PIJACA VNFMA, POLET FRCANJF PO ZRAKU OKRASNI KAMEN VRSTA KAl CEOONA ZAZNAVA NJE Z 0CMI VMESNI ČLEN,IN TERFACE BOLEZEN VINA UUBU. PRODAJNA UMETN GALERUA AVTOR KRIŽANKE RNOČ STARA JAP PRESTOL NIČA VESOLJSKO VOZILO RAZTELE SEVALEC TRINITR0 TU0LUOL SRBOHRV IN NASA ČRKA KLADA ZA SEKANJE ANDREJ FOMIN IVO S0RLI ZRAČNI DUH V VIHARJU SREDO ZEMSKA OKRASNA RASTLINA SAONA PIJAČA OAUŠE OBDOBJE KORALNI OTOK SLONOV ČEKAN STIK R0 KES TRUPOM SOBNA RASTLINA. ŠKRNICEU 18. STRAN 20. SEJEM STANOVANJSKE OPREME PETEK. 16. OKTOBRA 1987 NE NUDIMO VAM POPUSTA DAJEMO PA VAM MOŽNOST ZA NAKUP OKEN, IZDELANIH PO DOLGOLETNI TRADICIJI sodobna izvedba, vrhunska kakovost, prihranek energije, izdelava po meri in montaža na domu To so odlike pravih oken iz KLI Logatec Obiščite nas na 20. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 16. do 22. oktobra, telefon (064) 21-924 J*?*. 16. OKTOBRA 1987 20. SEJEM STANOVANJSKE OPREME .19. STRAN s&n@miGLAs TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA 65270 Ajdovščina Lokarjev drevored 1 tel. 065-61-011 vas se posebej VABI ob sejmu stanovanjske opreme v Kranju V SALON POHIŠTVA v prizidku večnamenske dvorane PPG Gorenjski sejem UPA za prijetno počutje pQ H|gJ udobje v vašem domu MERCATOR - ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽ4Č *20. sejmu stanovanjske Preme v Kranju od 16. do 22. Kt°bra 1987 Mercator Ugod NOSTI: .Podaja na obroke J^jemske cene brezplačna dostava do 30 km RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO • pohištvo >belo tehniko in akustiko MERCATOR ~ ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 izdeluje inn prodaja: • notranja vrata • garažna vrata • obloge • vhodna vrata • opazne plošče • notranje pohištvo, iz masivnega lesa Obiščite nas na 20. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 16. do 22. oktobra 1987 41 1947 - 1987 KIV KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p.O. 63305 VRANSKO, tel. 063/724-010, 724-146 Obiščite nas na sejmu stanovanjske opreme v Kranju v večnamenski 4T1 dvorani! ^ GREJE MOČNEJE IN CENEJE! AltK SALON POHIŠTVA Lesna industrija Idrija, n sol o 65281 Spodnja Idnja KAKO DO NOVE SPALNICE? STARO ZA NOVO OBIŠČITE NAS NA 20. SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU OD 16. DO 22. OKTOBRA TELEFON (064) 21-749 POSEBNA PONUDBA BLAGA ZA OZIMNICO od 16.10. — 22.10.1937 na Gorenjskem sejmu ŽIVILA — jabolka: jonatan, zlati delišes idared, melrose po ozimniški ceni VITAMINKA Danja Luka redna cena sejemska cena — kompot višnja 1/1 — džem sliva 1/1 — marmelada marelica 1/1 — sirup višnja 1/1 malina 1/1 jabolka 1/1 800 1.220 1.100 1.400 1.500 1.250 720 1.098 990 1.260 1.350 1.125 DROGA - AGRARIA Koper — vina: Beli Krašovec 1/1 Refoško 1/1 Rose 1/1 780 780 670 HMEZAD - ČEBELARSKA ZADR0GA Polhov Gradec — med:cvetlični 3/1 cvetlični 1/1 — preparati (propolis, biopoll idr.) 5.900 2.400 od 560 do 1.830 5.000 2.000 od 504 do 1.647 HMEZAD - CEUSKA MLEČNA INDUSTRIJA — sir: edamec (za cvrtje in zamrzovanje] 6.079 4.500 ŠE P0SEDNA UGODNOST — Rum 11 — Batons Nougat 1.378 591 VSAK DAN DEGUSTACIJA od 14. - 16. ure proizvajalca AGRARIA Koper Dne 16. 10. svetovanje za potrošnike in čebelarje — od 10. 15. - 16. ure sodeluje tov. IVAN ESENKO. 12. ure ter od Obiščite nas v paviljonu DO ŽIVILA! ■338SJJB3bn©IEIGLAS 20. STRAN. 20. SEJEM STANOVANJSKE OPREME PETEK, 16. OKTOBRA19«2 r MIZARSTVO OVSENIK KRANJ, Jezerska cesta 108/c ,tel.: 064/35-770 nudi: — več vrst letev:: talnih, vogalnih, zaključnih in okrasnih — balkonske ograje, garderobne stene, stenske police in več vrst ogledal — dvonamenske lestve raznih velikosti — NOVO V PROGRAMU: VHODNA IN GARAŽNA VRATA Vse to razstavljamo tudi na sejmu v Kranju od 16 do 22 10 1987. Praktično je za opremo vaših stanovanj! v_> □ TEKSTILINDUS KMAMJJ INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER PREŠERNOVA 1- Tel. 25-168 Pričakujemo vas OBVESTILO POTROŠNIŠKO INFORMATIVNI CENTER pri Centralnemu zavodu za napredek gospodinjstva organizira na 20. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 16. do 22. oktoPra 1987 svetovanja in predavanja za področje stanovanjske opreme in ogrevanja. Urnik predavanj: 17. oktober ob 17. uri Kurilne naprave 19. oktober ob 17. uri Uporaba sončne energije 20. oktober ob 17. uri Dobra izolacija — pogoj za zdravo bivanje in čisto okolje 21. oktober ob 17. uri Opremimo dobro uporabno kuhinjo V salonu pohištva v Globusu razstavljamo in prodajamo stavbno pohištvo in lesne obloge proizvajalcev LESNA Slovenj Gradec, EK0 Velenje in LIK0 Vrhnika UGODNO ^ v času prodajne akcije od 12. do 20. oktobra 1987 nudimo kupcem-posebne ugodnosti: — brezplačno odstavo do 30 km, — strokovne nasvete . — okna in vrata na zalogi po ugodnih cenah NOVO - 0X1 - NOVO - 0X1 - NOVO - 0X1 pohištvo KRANJ predstavlja na sejmu stanovanjske opreme pohištveni program 0X1 Pohištvo OXI je vrhunski dosežek strokovnjakov iz Mebla in bo prvič v Jugoslaviji razstavljeno v paviljonu Lesnine v novi hali na gorenjskem sejmu v Kranju. Tiste, ki bi radi novi program kupili ali o njem zvedeli kaj več, vabi Lesnina, da obiščejo njihov razstavni prostor. Še posebno priporočajo obisk v nedeljo, 18. oktobra, ko bo dan Lesnine. Ta dan bo povečana ekipa Meblovih in Lesnininih strokovnjakov dajala strokovne nasvete o opremi vseh bivalnih prostorov — zaželeno je, da imate s seboj izmere oziroma tloris stanovanja. Cene so zmerne • Prevoz do 30 km je brezplačen • Ugodni so kreditni pogoji • Strokovnjaki iz Lesnine in Mebla vas pričakujejo v paviljonu Lesnine. NOVO - 0X1 - NOVO - 0X1 - NOVO - 0X1 EMO SE PREDSTAVLJA na gorenjskem sejmu v Kranju od 16. do 22.10.1987 I i i emajlirana posoda l M I I l l l l V \ l l l l I i — kopa\ne kadi in WC splakovalniki I l l l l l I I I l I l ~1 l~ — emoterm radiatorji — peči za etažno ogreyan\e 1 I l 1 1 I I 1 1 I 1 1 I I 1 — garniture posode 21 --1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-r RODAJA S POPUSTOM OD 10 DO \ \ \ \ \ \ \ \ \ MERKUR Kranj 1 1 I 1 20 °/< na stojnici KVALITETA ZA NAS IN ZA VAS EMO OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega turno ČEBELARJI POZOR! Vabimo vas na Gorenjski sejem, še posebno dne 16. 10. 1987, kjer bo na vaša vprašanja odgovarjal pospeševalec pri DO HMEZAD — Čebelarska zadruga Polhov Gradec - tovariš IVAN ESENKO in sicer od 10. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Pridite v paviljon DO ŽIVILA! ZAVESE vam ukrojimo in sešijemo — z gubami, z volani, s čipko — montiramo karnise Pred nakupom zaves se posvetujte po tel.: 064/34-156 Se prporočamo! SO ZK VAS kovinotehna Nadvse praktičen strojček za zapiranje steklenic in kozarcev za vlaganje sadja (cena 12.828 din) lahko kupite v blagovnici FUŽINAR na Jesenicah. Na zalogi imajo tudi kronske zamaške *er pokrovčke za kozarce iz ALU in PVC folije INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV obiščite naš razstavni prostor na 20- sejmu v Kranju, kjer razstavljamo odeje in dekorativne tkanine iz domače ovčje volne. salonTO'hištva Liesna industrija Idnia n sol o 65281 Spodnia Idrija ^ KAKO DO NOVE SPALNIC^ ALI SAMSKE SOBE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065 / 71-266, 71-267 a vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in ned»j^ 16. OKTOBRA 1987 ŠPORT IN REKREACIJA 21. STRAN SSaJ©IESGLAS ^j?r*au so v ženski in moški republiški ^JJ^jkarski ligi Vzdržali bodo 1987 ol^" °^°ber — V soboto so v novo prvenstveno sezono Ce in oHK^-*1^'' rePu^''ški ženski in moški ligaši, tudi odbojkari-stovap kranjskega Triglava. Ze v prvem kolu sta ekipi go- štev e ,n SC ^omov vrnili poraženi. O tem, kakšni so načrti mo-rom ZeTnik* p0govar^a,i s predsednikom kluba OK Triglava, Mi- Odbojkarji v Kranju niso za staro šaro. Niso se predali in še vedno se rekreativno dajejo z žogo. A igrajo tudi tisti, ki so v republiški ligi. To sta ženska in moška ekipa, ki pa sta v tej sezoni začeli pod vodstvom novih trenerjev. Žensko ekipo trenira Riko Borzatto. So novinke v ligi, saj so bile v lanski sezoni prvakinje v drugi slovenski ligi, in to prvo mesto jih je v tej novi sezoni pripeljalo v elitno slovensko ligo. O delu in načrtih obeh ekip je svojo oceno dal predsednik kluba Miro Zelnik. Miro Zelnik je pred- »Že TrigJava že od leta 1982-2°ni sm11^0 ?kiP° je prej treniral in vodil Marko Žibert, a v tej se-PreJšn novega trenerja. Sedaj jih trenira Riko Borzatto. V hod K / Sezom so naše odbojkarice igrale v drugi slovenski ligi za-težaVe e'5rva^mJe m ponovno so v prvi republiški ženski ligi. So fantki ZHlgra^arni- saJ sta naši dve mladinski republiški reprezen-ka j2„ ?^sn k OK Bled, to sta Vojičičeva in Škrjančeva. To je veli-nehaja t S-a* Sta *Sran v P™ šesterki. Z aktivnim igranjem je pre-avgUst Arnškova. Dekleta so trikrat na teden trenirale od rnla(ja /^Prej. Upam, da so v ligo prišle dobro pripravljene. To je skojjot pPa> ki ima pred seboj še dobro perspektivo za odbojkar-VenHj v av nase kadetinje so že nekaj let med najboljšimi v Slo-2eritantt em mos^vu igrajo: Rant, Nada Vojičič, mladinska repre-in žnid SloveniJe- Bavdek. Kristan, Potočnik, Robežnik, Robas igralk pr ^ ozadju je še nekaj dobrih kadetskih in mladinskih raš d0k r°D^em Je v tem, da jih težko obdržiš. Da jih imaš, pa moko projr° ^ati od pionirk naprej. V osnovno šolo je z odbojko tež-gar. v re-^' Sicer imamo dobro odbojko vpeljano v OŠ Stane Ža-,rnonnaTCr^u imamo še odbojko uvesti v OS Franceta Prešerna in odb0;ia ^enka. Moška ekipa je že drugo sezono v prvi republiški v t^jJ arski ligi. Iz naših vrst je odšel trener Marko Zadražnik, ki odhod eZOni trenira kandidata za prvaka, Titan Kamnik. Njegov in jup^i Do'ec' saJ je Zadražnik priznan strokovnjak za slovensko trener -ansk° °db°Jko- Prav iz odbojke dela magisterij. Novi igraj t "?°^kega moštva je naš bivši igralec Matjaž Tilinger, ki je cev. Tir Za Bled. Ostali smao torej brez treh ključnih igral-tudi fi/^ger ^e trener, Zadražnik je trener Titana, prenehal pa je Hafne e^fc fabjan. Za to moštvo igrajo: Berčič, Fležar, Gatalo, yT' Arnšek, Černe, Sajovic in Zupančič. Vaka b ■ u8an je konkurenca močna. V ženski ligi se bodo za pr-rodnj d°ri^ e^'P' Tabor in Rogoza, v moški pa Titan, Fužinar in Na-tafaj .0rri' ^i ni odšel v drugo ligo. Pri nas podmladek ni tak kot bi se v oh k ' Jmamo skrbi z denarjem in trenerji. Naša želja je, da bi buditi H ''gan tuc^i obdržali. Obe ekipi se bosta morali krepko po-^brtot V ^'g* ^uc*' ostaneta. S kadeti in mladinci dobro delata druoi ln Ambrožič. Kadeti so tako močni, da bi lahko nastopali v ToVeZ^ Hgi- stijo I • s£ to dekleta Triglava v dvorani na Planini ob 15. uri go-do nu^pno* ^antie ob 17. uri Izolo. Upajmo, da jih na cedilu ne bo-bojki T* k g'eoa'ci» se posebno ne tisti, ki so bili vedno zvesti od-^Vorn«-1 dobra vspodbuda za obe ekipi. Še posebno v domači VOrani. posebno D. Humer nčani kolesarski sezoni govori trener incev Save, Bojan Udovič Cilji so bili doseženi Kranj 14 kon^' oktobra — Kolesarska tekmovalna sezona je v glavnem starej^?' ^ nJei so sPet ze'° dobri kolesarji Save, od mlajših in ftfrsko - mladincev do članov. Dobro imajo tudi kolesarsko pio-solo. Trenerji so nekdanji kolesarji Save. V letošnji, že skoraj končani kolesarski sezoni, so kolesarji Save iz Kranja dosegli cilje, ki so jih načrtovali. Tako meni trener mladincev pri KK Sava Bojan Udovič. Da bosta iz kluba odšla Aleš Galof in Janez Lampič, so iz trte zvite govorice. Se vedno sta člana KK Sava. »V članski reprezentanci sta bila v tej sezoni Marko Polanc in Aleš Tajhmajster. Pri starejših mladincih sta za reprezentanco vozila Borut Ječnik in Aleš Galof in bila v ekipi, ki je na mladinskem svetovnem pr-b'adin ?°se8'a osmo mesto. V reprezentanci so bili pri mlajših rton° 1 ^°Jan Savinec, Braco Cvjetičanin, Franci Piler, Igor ln>k i"Cc j.in Andrej Sujovec. Avgusta sta se težje poškodovala Je r.a*k nju .^aJevcc. Borut si je zlomil ključnico, Andrej pa roko in nos M^ku ^e bilo sezone konec. Na državnem članskem prvenstvu v ^i starčkih člani v ekipnem delu prvi, enako mesto so dosegli tu-^ed cia "^dinci, mlajši pa so bili drugi. Med posamezniki je bil Prv^k n' ^aBon drugi in Lampič četrti. Borut Ječnik je državni tji prj starejšimi mladinci, Sajovec je bil drugi in Savinec tre-v Vser, t i^'h mladincih. Na državnem prvenstvu na pisti smo bili f'edovajr • konkurencah drugi. Ječnik pa je bil državni prvak v za-^koVani v°žnji in je tudi prvak kriterija slovenskih mest. V tem ^ejši miniu so člani in mlajši mladinci prvi v ekipni razvrstitvi, sta-Um ■ nci Pu drugi. Med posamezniki sta prva v kriteriju mest VSePlč Ječnik- ^ rno^^f^e vrste so, če niso nastopale v reprezentaci, vozile tudi r^' *%b mednarodnih dirkah in bile vedno dokaj dobro uvršče-I °jan r/° ^e delo tudi s pionirji v kolesarski šoli, za katero skrbita °vanje °^)ret in Franci Plestenjak. Enako dobro imamo tudi sode-'1i V Vsern' šolskimi športnimi društvi v vseh osnovnih šolah v je £e Prihodnji sezoni bosta v vojski Ječnik in Čemažar, iz JLA ^a h; l^i ^a'an in kmalu pride tudi Ahačič. Zato se ni treba ba-^olesarski šport pri KK Sava in v občini nazadoval.« D. Humer Ga sperinova peta li/f^ajd^' "ktobra — Na državnem prvenstvu v kegljanji- na (1 e^ t«»manu v '^'ogradu je nastopilo trideset najboljših mladink. °bra l.J.e hila tudi Triglavanka. Ciaspennova, ki je bila izredno i. VrsfAJO bila peta. *t*)8«»?,.re 3. Mardžu (Kastel) Hf>l, 5. Gašperin (Triglav) 843. E°20| in 0|^R! 2|ma je pred vrati ^azcTm ŠaVarujte se pred Ški 0 naJnovejši nem rr,0 0l no,.°0'j« vam zatesni 8 'n vrata in vam ta ko prihranimo od BU % to plotne energije Naročila od 16. do 18. ure po telefonu (061) 555 042 V Žireh nov smučarski skakalni center Ziri, 13. oktobra — V Žireh gredo v športu v korak s časom. Ne skrbe samo za eno športno zvrst. Kar nekaj tekmovalcev je od tam, ki v Jugoslaviji predstavljajo kakovostni športni vrh. Med temi je tudi petintrideset smučarskih skakalcev. Bili so pobudniki, da se v Žireh naredi novi slovenski smučarski skakalni center. Zavihali so rokave in zdaj delajo kar štiri skakalnice, ki bodo pokrite s plastično snovjo. Borut Mur, v mladinski selekcij: ski reprezentanci je Primož Kopač, v perspektivni pa Andraž Kopač, Matej Oblak, Tomi Župančič, Jože Vehar in Zoran Zupančič. Glavni cilj v sezoni je, da bodo naši osvojili prve točke v svetovnem pokalu in dobre uvrstitve na vseh naših republiških in državnih prvenstvih. In to bo potrditev, da so skoki v Žireh v vzponu.« Predsednik SSK je direktor Etikete Tone Oblak: »Ideja o gradnji novega skakalnega centra v Žireh je padla lani. In to na račun razširitve skokov v Sloveniji. To je hkrati tudi geslo, da se skoki razvijejo v manjših kra- narejene. Potrebni bodo še osebni stiki s starši naših skakalcev. Že so zavihali rokave pri ureditvi skakalnic in bodo še. Zavedajo se, da gre to za vzgojo njihovih otrok. Veliko bo treba še storiti in vsaka pomoč je dobrodošla. Dokončna ureditev naj bi bila končana leta 1988. Da dela potekajo po načrtih, skrbita tudi Niko Belopavlovič in Tone Polajnar. V finančno pomoč pa nam je tudi TKS iz Škofje Loke.« Robert Kopač: »Star sem de-vetnajs let. Na smuči sem stopil pri SK Alpina pred enajstimi leti kot pionir. V ter sezoni sem prvič v A članski reprezentanci. Pri mlajših in starejših mladincih sem bil dvakrat tretji na prvenstvu SR Slovenije. V tej sezoni sem pri članih zmagal na mednarodni tekmi v Sarajevu. Kot stalni reprezentant sem za- Smučarski skakalni šport zahteva sledenje novostim. Tega se zavedajo tudi pri nas. Pripravljajo nove skakalnice, precej od njih prekritih s plastično snovjo. Tako mislijo tudi pri Smučarski zvezi Slovenije in vse bolj pri planiškem skakalnem komiteju, ki je pobudnik za graditev novih skakalnih centrov širom po Sloveniji. Niso samo pobudniki, temveč tudi finančno priskočijo na pomoč. Nov smučarski skakalni center gradijo tudi v Žireh. Prenovili bodo staro 70-metrsko skakalnico in poleg nje zgradili še 50-, 30- in 15-metrske, ki bodo pokrte s plastično snovjo. Predvidevajo, da bo do leta 1988 zgrajen nov slovenski smučarski skakalni center, ki bo koristen za vse skakalce v Sloveniji. £ Smučarski klub Alpina iz Ži-rov ima v svojih vrstah od pionirjev, mlajših in starejših mladincev ter članov v svojih vrstah petintrideset dobrih skakalcev. Torej ni bojazni, da bi v tem koncu Gorenjske izgubili dobre skakalce. Za to skrbi tudi poklicni trener Alpine Žiri Niko Doli-nar, ki pomaga pri delu z mla- dinsko državno reprezentanco. Že šest let Je poklicni trener skakalcev v Žireh. »S pripravami naših skakalcev, ki so razdeljeni v štiri starostne skupine, smo začeli komaj mesec dni po končani prejšnji sezoni. Poklicno jih trenira še Janez Poljanšek, amatersko pa Iztok Andreuzzi in Bogdan Podobnik. Oblikujemo pa še novo skupino mladih obetavnih skakalcev. S temi skupinami smo od maja začeli delati po šestkrat na teden, pionirji so vadili po trikrat, pionirji začetniki pa po dvakrat na teden. Za dobro vadbo je zelo pomemben poletni trening na skakalnicah. Primorani smo se voziti na skakalnice v Kranj in Ljubljano, gremo pa tudi na Češko ali v Sarajevo. Vendar so prevozi veliko finančno breme. Pomaga nam tudi naš sponzor Alpina. Ko bo končan naš center, bodo ti problemi odpadli. Na roko nam gredo tudi naša krajevna skupnost. ZTKO Skofja Loka in druge delovne organizacije v Žireh in občini. V svojih vrstah imamo osem re-prezentantov. V A članski reprezentanci je Robert Kopač, v B jih, da bo več skakalcev in vse večja baza. Pobudnik za gradnjo je bil planiški komite. Vse naše skakalnice bodo pokrite s plastiko. Zanje smo dobili zemljišče in s tem tudi vse dokumente. Delati smo začeli avgusta in že se kažejo prvi sadovi dela. Veliko je bilo narejenega z udarniškim delom naših krajanov. Delati bomo nehali to jesen, le vreme nam bo moralo biti naklonjeno. Odskočne mize so čel pri mlajših mladincih, in to sezono sem že med člani. Moj cilj je, da bi osvojil kako točko v svetovnem pokalu in bil dober na domačih tekmah in v mednarodnih konkurencah. Če mi bo uspelo, bom udeleženec olimpijskih iger v Cilgarvju. Potem bom tudi lahko nastopil na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu.« D. Humer Foto: G. Šinik Uspeh Gorenjcev v Crikvenici Hokej na ledu Kranj, 10. oktobra — V soboto je bil v okolici Crikvenice osmi rally za letošnje državno prvenstvo. Rally prijateljstva sta skupaj organizirali pobrateni AMD Slovenijaavto iz Ljubljane in INA z Reke. Na 286 km dolgem rallvju s sedmimi hitrostnimi preizkušnjami je tokrat nastopilo le 35 posadk. V skupni uvrstitvi je po ogorčenem boju s tremi sekundami prednosti zmagala Romana Zrnec z avtomobilom renault 11 turbo pred Branetom Kuzmičem (oba Kompas-Hertz) z renaultom 5 turbo in Stojanom Pirjevcem (INA Zagreb, citroen visa mille pistes). Brane Kuzmič si je tako že zagotovil naslov državnega pcvaka v skupni uvrstitvi in v razredu r.ad 1300 ccm. V razredu do 850 czm je zmagala posadka Trček-Cof pred posadko AMD Skofja Loka Oblak - Prosen, ki je za zmagovalcema zaostala le za 16 sekund. Trček si je tako že zago-tovli naslov državnega prvaka v tem razredu, Oblak in Prosen bosta druga, Mlinar in Mlakar iz Žirov pa verjetno četrta. V razredu do 1150 ccm je tokrat zmagal Bucik za volanom fiata 127, le 14 sekund za njim pa je na cilj kot druga pripeljala posadka AMD Skofja Loka Matjaž Flego-Oto Luznar, medtem Kompas Olimpija boljša od Kranjske gore Gorenjke Jesenice, 15. oktobra — Tudi deveto kolo v prvi zvezni hokejski ligi je postreglo z nekaj dobrimi izidi in tehnično dovršeno hokejsko igro. Zadnje srečanje je bilo na Jesenicah. Kranjska gora Gorenjka je gostila Kompas Olimpijo. Toda hokejisti Kompas Olimpije so bili Podmežakljo boljši nasprotnik in zasluženo so zmagali. Jeseničani so gostovali v Sarajevu. Toda bili so premočan nasprotnik domači Bosni. Četrti slovenski predstavnik v tej ligi Cinkarna je izgubila v Zagrebu, Vojvodina pa je bila boljša od Crvene zvezde. Izidi — Kranjska gora Gorenjka : Kompas Olimpija 4 : 8 (2:4, 0:3, 2:1), Bosna : Jesenice 2 : 11 (0:6, 2:3, 0:2), Vojvodina : Crvena zvezda 6 : 1 (6:2, 7:3, 6:2), Partizan : Makoteks 19 : 7 (6:2, 7:3, 6:2). Jutri ob 18. uri bo na ledu Podmežakljo jeseniški derbi. Pomerila se bosta Kranjska gora Gorenjka in Jesenice. D. H. ko sta bila njuna najhujša tekmeca v boju za naslov državnega prvaka Popovič' in Vragovič četrta. Ker za končno uvrstitev velja le 5 najboljših uvrstitev, tako v točkovanju za državno prvenstvo vodita Flego in Luznar z 82 točkami pred Popovičem s 75 točkami. Ker je do konca prvenstva na sporedu samo še rally v Beogradu, kjer pa skoraj zanesljivo ne bodo nastopili vsi slovenski vozniki, tudi nastop Fle-ga je vprašljiv, bi Flego postal državni prvak v vseh primerih, razen če bo v Beogradu zmagal Popovič. Da pa bo rally štel za državno prvenstvo, se mora na startu pojaviti vsaj 20 posadk. Na sliki: Flego in Luznar med vožnjo. Foto: Franci Perdan -fp Kranj V nedeljo otvoritev v Adergasu — V nedeljo, 18. oktobra, ob pol enajstih bodo v Adergasu slovesno odprli novo skakalnico, prekrito s plastično maso, ki bo omogočala skoke do 30 metrov. Ob tej priložnosti bo mednarodna tekma mlajših in starejših pionirjev A in B. Prijave sprejemajo na skakalnici do devete ure. Tekmo organizira Sr Adergas.(J. K)—Foto: F. Perdan Vabila, obvestila, prireditve Pionirsko prvenstvo v motokrosu — Športna komisija pri AMD Tržič bo priredila jutri, 17. oktobra ob 13. uri na moto-kros progi v Podljubelju odprto pionirsko prvenstvo v motokrosu. Pravico nastopa imajo pionirji, stari od štiri do 12 let. Pionirji bodo vozili v štirih skupinah. Na startu bo blizu 40 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, ki so tekmovali že na dosedanjih tekmovanjih. Posebno zanimiva bo kategorija najmlajših, kjer je favorit tudi domačin Aleš Rozman. Vstopnine ne bo. Vabljeni na zanimivo dirko.— M. Jenkole Nogometni spored — Triglav igra v Mozirju pri Elkroju, vsi ostali gorenjski ligaši pa bodo igrali doma: Naklo v nedeljo ob 10.30 s Primorjem, Jesenice ob 14.30 s Postojno, mladinci Save pa doma ob 10.30 z Aluminijem iz Kidričevega. V kranjski občinski članski ligi bodo igrali v soboto ob 15. uri. Pari bodo Kokrica . Hrastje, Zarica j Preddvor, Visoko; Podbrezje, Primskovo .Mavčiče, Velesovo; Podgorje in v Britofu ob 13.30 Trboje. Sava. Kadeti bodo igrali v soboto ob 10. uri in sicer Visoko :Britof, Sava . Naklo, Triglav ;Polet, Jesenice; Bohinj. Pionirji bodo igrali v soboto ob 13.30. Pari bodo Kokrica .Podbrezje, Zarica :Sava, Visoko*. Primskovo in Preddvor: Naklo. Na drugem jesenskem turnirju v malem nogometu bodo v soboto ob 9. uri igrali mlajši pionorji Zarice, Trboj, Nakla in Primskovega. — D. Jošt Rokometni spored — Rokometaši Termopola gostujejo jutri v Sevnici, v Dupljah pa bo jutri ob 16. uri gorenjski derbi v republiški ženski rokometni ligi med vodilnim Kranjem in Alplesom iz Železnikov. Jutri ob 19. uri bo v Tržiču tekma Peko . Kamnik, Preddvor pa gostuje jutri na Igu pri Mokercu. Tudi Preddvorčanke gostujejo. V mladinski republiški ligi so, pari jutri ob 17.30 Peko . Kamnik, v nedeljo ob 10. uri Preddvor . Alpes, pri mladinkah pa jutri ob 16.30 Peko . Itas Kočevje in ob 17. uri Duplje . Preddvor in Polje . Alples.— J. Kuhar Rolkarji bodo tekmovali v Skofji Loki — Škofjeloški Partizan prireja v nedeljo , 18. oktobra ob 10. uri na cesti Puštal-Hrastnica tekmovanje z dvokolesnimi rolkami. Za pionirje bo proga dolga tri, za vse ostale pa pet kilometrov. Start bo posamičen. Vsake pol minute bosta startala dva tekmovalca. Prijave bodo sprejemali na startu med pol deveto in pol deseto. Startnina bo 500 dinarjev, pionirji pa startnine ne plačajo. - J. K • Poleti s padalom s Kriške gore — Društvo Let iz Škofje Loke je moralo konec preteklega tedna prestaviti zaradi slabega vremena prvo tekmovanje z jadralnimi padali. Tekmovanje bo izredno zanimivo in bo jutri v nedeljo dopoldne in popoldne. Start bo na Kriški gori, cilj pa pri Golniku. — J. K. (gOMiKfoU-SIEIIGLAS 22. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 16. OKTOBRA 1987 MALI OGLASI tel 27 960 cesta 11416 vozila Prodam dve novi GUMI za škodo 100 L. Nova vas 1, Radovljica_ Prodam TOYOTO COROLO liftbec, letnik 1981. Tel: 79-972_17281 Prodam Z 750, letnik 1976, dobro ohranjeno. Meglic, Grahovše 23, tel.: 51-845_17282 MOTOR APN 6 še dobro ohranjen, prodam. Poklukar, Struževo 9, Kranj _17283 Prodam avto FIAT 132, 1800. Anica Škerbec, Zg. Senica 5, Medvode 17294 Prodam avtomobilske dele za Z 101 GTL. Tel: 45-210_17299 Prodam Z 101, letnik 1978, registriran do aygusta 1988, cena 120 SM. Tel.. 79-736_17300 DIANO, letnik 1978, vozno, neregi-strirano, ugodno prodam. Tel.: 34-241, popoldan 17302 Prodam Z 750, zaleten, v voznem stanju. Brane Selič, Sv. Duh 42 17308 Ugodno prodam sprednje BLATNIKE in rezervne dele za LADO 1200, stari tip. Milan Štular, Zg. Bitnje 139 __17312 Prodam Z 101, letnik 1978. Delno obnovljena, registrirana do decembra. Ogled v petek in soboto. Marko Suba-šič. Pot v Bitnje 4, Kranj 17349 Nov TORI KROS prodam 10-odsto-tkov ceneje. Tel.: 46-517, popoldan _17348 Prodam FIAT 127 special, letnik 1984, prevoženih 30.000 km. Tel.: 51-309_17360 Prodam Z 750, letnik 1973. Tel.: 46-340 17361 Prodam osebni avto Z 101 lux. Dju-ro Paukovič, Partizanska 41, Skofja Loka_17364 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985, prva registracija 11. oktobra 1985. Ješetova 10, Stražišče-Kranj 17371 Prodam 3 leta, staro Z 101. Arnež, Luže 14_17372 Prodam BMW 323 I, 50.000 km december 1984, grafitno črn, vsa dodatna oprema. Ponudbe po tel.: (061) 265-345_17373 Prodam RENAULT 5 GL, 23500 km, prva registracija 1. julija 1987, bež, 9 Mio. Tel.: (061) 265-345__17374 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1982, dobro ohranjen. Tel.. 80-185 _17379 Prodam osebni avto Z 101 confort, letnik 1982, garažiran, prevoženih 45.000 km, cena po dogovoru. Lucija Viduč, Ladja 1/a, Medvode, tel.: (061) 612-849, zvečer_17380 Prodam Z 101 lux, letnik 1977, registriran do marca 1988. Romih, Studen-čece 25, Lesce ali tel.: 75-140, int. 357 __17382 Prodam nov MOTOR APN 6 in nov stereo avtoradio philips z avtorever-zom, 2 novi GUMI semperit ter štiri kompletne zimske gume s platišči 13 x 165. Kalinškova 41, Kranj (Gorenje) 17385 bombažna predHniGa in tKahrica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ n.sol.o. razglaša naslednja prosta dela in naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom zakona o delovnih razmerjih v Delovni skupnosti skupnih služb — tehnični sektor DEZINIRANJE TKANIN 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: višja šola tekstilne smeri (VI. st. strokovne zahtevnosti), poznavanje tehnoloških postopkov, spremljanje trenda mode glede na kreacijo, pasivno znanje tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj ali 4-letna srednja tekstilna šola — tkalske smeri (V. st. strokovne zahtevnosti), poznavanje tehnoloških postopkov, spremljanje trenda mode glede na kreacijo, pasivno znanje tujega jezika, 4 leta delovnih izkušenj Poskusno delo 60 dni. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. Prodam VESPO P 200 E in AMI 8. Tel 25-302_17352 Prodam R 4 po delih in JADRALNO DESKO za začetnike. Tel.: 33-133 _17353 Prodam LADO 1200 karavan, letnik 1980, FIAT 126 P, letnik 1979 in avto matik, letnik 1987 Tel : 24-457, popoldan 17354 9 Caperna &opa 3lp«ha4o lr«ff DNEVI ALPSKE KUHINJE OD 15. DO 20. OKTOBRA Odprto od 18. do 12. ure Nedelje zaprto, Rezervacije po tel.: 064/74-975 Prodam GOLF, 4 vrata, rdeč, letnik 1979, in 80-litrski BOJLER tiki, rabljen Matija Nograšek, Predoslje 153 17334 Prodam AUDI 80, letnik 1973, LADO 1200, letnik 1975 in DIANO 6 LC, letnik 1979. Zvirče 55, Tržič_17388 Prodam 126 P, letnik 1978, obnovljen. Vrhovnik, Štefetova 15, Mlaka _17392 Ugodno prodam FORD GRANADO, letnik 1977, dobro ohranjeno in Z 750, letnik 1973 ali menjam za betonski me šalec. Alojz Mavec, Prebačevo 26, Kranj 17394 Prodam JUGO 45, letnik 1982 Me žnarec, Titova 75, Jesenice 17395 Prodam osebni avto VW PASAT L 1300, letnik 1974 Franc Jenko, Zg.Br nik 93_17399 Poceni prodam lepo ohranjeno Z 101, registrirano do oktobra 1988, le tnik 1976 Ogled v soboto Gašperlin, Pipanova 34, Šenčur 17402 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978 Tel : 24-737, od 15 ure dalje 17408 Ugodno prodam APN 6 Tel : 38-228 _17409 Prodam APN 6, vožen eno sezono Cena 55 SM Saša Torkar, Begunjska c 23, Lesce, tel : 75 320_17410 Prodam Z 101, letnik 1980, cena 170 SM Ogled v petek ob 15 do 18 ure. Tel: 39 069 17416 Prodam MOTOR KTN 250, letnik 1982. Tel : 68-272 17419 Prodam garažirano Z 101 confort, letnik 1982. z dodatno opremo Slabe, Smledniška 39, Kranj Cirče 17357 Prodam R 4, letnik 1981 Sr Bitnje 66/a_ 17358 Prodam KOMBI imv 220 D, 8 + 1, le tnik 1978 Tel 75 361 17359 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971, dobro ohranjen, registriran do julija 1988 Ogled popoldan Sp Besni ca 123 (Pesnica)_17422 Prodam Z 1300, prva registraciia 1976, letnik 1975, ecna po dogovoru, na novo registriran Ajka Samardžič, C Železarjev 19, Jesenice 17423 DEŽURNI VETERINARJI Od 16. do 23.10 Živinorejsko . veterinarski zavod Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ah 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: za občinn Kranj: dr. Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, Kranj za občino Skofja l^tka Miro Knžnar, dipl. vet.. Godešič 134. Skofja Loka. tel 62 13(1 za občino Radovljica in Jesenice: Anton Plestenjak, dipl. vet., Prešernova 34, Bled. tel : 77 828 za občino Tržič: Borut Sajevic, V Rejca 1, Naklo, tel : 47 063. 79 055 i FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. @ 23-893 (pri Prešernovem gaju) Nujno prodam GOLFA, letnik 1979. Ogled petek in sobota od 12. ure dalje. Zinka Petrovič, Cankarjeva 24, Radovljica, stanovanje 11 17426 Prodam Z 101 GT 65, letnik 1984, re-gistriran do septembra 1988. Radjeno-vič, Kidričeva 37, Kranj 17427 Prodam avto LADA, letnik 1979, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Begunjska 13, Anastasovski - 17429 Prodam R 10, generalno obnovljen, za 1,2 Mio. Ogled vsak dan popoldan od 15. ure dalje. Pod Kočno 15, Jesenice_17433 Prodam 126 P, letnik 1977, obnovljen, za 75 SM. Tuga Vidmarja 6/ stanovanje 16, tel.: 35-246_17434 Prodam R 9 TL, letnik 1982, regi-stracija decembra, prevoženih 29.000 km, garažiran. Franc Šmit, Cankarjeva 12, Bled_17444 Prodam Z 101, letnik 1976, popolnoma kleparsko obnovljeno. Oblika kot GTL Tel.: 33-336_17448 Prodam MOTOR MZ 250, modre barve, letnik 1983. Tel.: (061) 627-090 . _17452 Prodam CITROEN VISA super E, letnik 1981, 38.800 km. Tel.: 77-924 17453 Nujno prodam ŠKOLJKO za JUGO, cena 8 SM. Čosič, tel.:77-013 17454 + BT 50, še neregistriran, ugodno prodam. Tel.. 80-487_17455 Prodam Z 126 P, letnik 1979. Tel.: 38-324, med 15. in 17. uro_17456 Prodam R 4, letnik 1979, registriran do oktobra 1988, za 98 SM. Ogled v nedeljo. Tel.: 28-436_17457 R 4 z obnovljenim motorjem, letnik 1978, registriran do 20. februarja 1988, prodam za 950.000 din. Švegelj, Ljub-no 128_17458 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984. Tel: 28-749, petek in sobota 17460 Prodam dobro ohranjeno DIANO 6 L, letnik 1978, registrirano do junija 1988. Ogled v popoldanskem času Ži- bert, Kajuhova 12, Kranj_17461 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. Alojz Bobnar, Gorenja vas — Reteče 11, Skofja Loka_17463 Prodam HORIZON GLS, letnik 1979. Tel.: 70-543_17464 Ugodno prodam Z 125 P za 50 SM Ogled možen v ponedeljek od 17. ure dalje, torek, sreda doooldan, četrtek od 17. ure dalje. Tjaša Zupan, C. Staneta Žagarja 39, Radovljica 17537 Nujno in ugodno prodam Z 750, letnik 1979, registriran celo leto. Jože Hafner, Lom 3 tržič, tel.: 51-442 Prodam KAVČ in dva fotelja, mizo za dne vno sobo in dva pograda. Marija Gu-bič, C. 1. maja 67, Kranj_17320 Prodam VVARTBURG limuzino, le tnik 1979 Tel.: 77-061, dopoldan 17323 Prodam Z 750 v nevoznem stanju. Sp. Besnica 184 17333 Prodam FORD TAUNUS 17 M, regi striran do 31 decembra 1987 Tel.: 74 563_17191 Prodam GOLF, letnik 1982, karam boliran. Kadak, Loka 83, Tržič 17216 Z 101 confort, letnik 1980, 50 000 km, ugodno prodam Tel : 25-990 _17229 Prodam SAMBO LS, letnik 1984 Milan Kuzmič, Dorfarje 46, Skofja Lo ka, popoldan 17230 Prodam FIAT 126 P, letnik 1984 Vo^ povije 21, Cerklje_17231 FIAT 126, letnik 1978, in OPEL KA DETT v garanciji, prodam. Ferjan, Rib no, Gorenjska 41, Bled 17076 Prodam GOLF bencinar, prva regi stracija 1982 Plečnik, Razgledna 27, Bled, vsak dan do 16. ure 17233 Prodam prednje blatnike, prage in zadnje obrobe za GOLF Pot na Jošta 31, Kranj, tel : 23-276_17235 Prodam R 16, v voznem stanju, re gistriran do 1988, in POHIŠTVO za spalnico, kavč in vzmetnice Lahovče 66__17237 Prodam športno ŠKODO 110 R, le tnik 1979, za 150 SM Tel 51 526 _17239 Prodam pol leta star MOTOR to mos avtomatik, 30 odstotkov ceneje Matjaž Špilar, tel 50 855 17242 Prodam elektrikarske, karoserijske in mehanikarske dele za R 4 Andrej Trobec, Log 12, Skofja Loka 17243 Z 101 mediteran, letnik 1979, ugod no prodam Rajko Filipič, Delavska 26, Kranj, tel 21 209_17248 Prodam osebni avto ŠKODO 120 L, letnik 1979, generalno obnovljen Ogled možen vsak dan Milan Gregor čič. Dvorska vas 38, Begunje 1 7250 Prodam Z 101 super, letnik 1978, ka-ramboliran, vozen, prevoznih 51 000 km Fenid Begič, Kolodvorska 9, Kranj _17254 Prodam ETZ 250, športno oprem Ijen Luzar, Šorlijeva 23, Kranj 17258 Ugodno prodam Z 750, vozno, nere gistrirano, celo ali po delih Lokar, Mošnje 51, Radovljica 17259 Ugodno prodam APN 6 Tel 26-107 _17264 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, ga ražiran, registriran do maja 1988 Tel 81-231 aliJI-MV, int. 3156_17270 Prodam VVARTBURG karavan, \e tnik 1981 Tel 39 885 17271 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, registriran do decembra 1987. Pristava 10, Tržič__. 17272 Prodam Z 101, letnik 1977. Marko-vič, Žiganja vas 62 Prodam FIAT 127, letnik 1976. Tel.: 70-456 ali 70-015 _17273 Prodam Z 850, letnik 1980. Tel.: (061) 577-211 17467 Ugodno prodam 126 P, letnik 1978, ali menjam za JUGO 45/55 z doplačilom. Cankarjeva 12. stanovanje 9, Radovljica 17481 Prodam GOLF, letnik 1981 december. Rogelj, Žabje 2, tel.: 46-073 17483 Ugodno prodam R 4, letnik 1976. Zoran Petrovič, Planina 4, Kranj 17484 Prodam VISO club, letnik 1982. Majda Jerkič, Stražiška 15/a, Kranj Stražišče 17486 Prodam Z 101, letnik 1972, registriran do julija 1988. Ogled popoldan. Stare, Radovljica, tel.: 75-007 17488 Prodam JUGO 55, letnik 1984, ogled v petek in soboto popoldan. Bo-jan Ropoša, C. JLA 37/b, Tržič 17494 Prodam Z 101, letnik 1974 Lesce, tel.: 75-383, popoldan in 75-140, int. 346, dopoldan_17495 Prodam izredno ohranjen R 4 TL, le-tnik 1977. Tel.: 57-197, popoldan 17496 Prodam 126 P, letnik 1984, registriran do avgusta 1988 za 170 SM. Tel.: 75-543, dopoldan_17499 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983. Damjanovič, J.Puharja 8, Kranj (Planina)_17504 Poceni prodam obnovljen R 4 TL, letnik 1973, neregistriran. Pero Jugo-vič, Huje 23/a, Kranj 17505 Prodam Z 750, vozno, neregistrirano, letnik 1975, in prednja leva vrata za BX CITROEN. Blažič, Kropa 50 17507 • 16. oktober - dan ugodnih nakupov v Nami • velika izbira moških srajc, ženskih bluz in pletenin za jesen in zimo ter volne za ročno in strojno pletenje v pritličju veleblagovnice VELEBLAGOVNICA nama SKOFJA LOKA Vrtnarstvo Kranj išče kooperante za dobavo smrečja za izdelavo vencev. Vsi možni kandidati naj se /glasijo na Vrtnariji Zlato polje ali po telefonu št. 22-737. Prodam R 12 in Z 750, oba registrirana. Milan Strakoš, Bertoncljeva 37, tel.: 22-035_17509 Prodam 126 P, letnik 1979, prevoženih 67.000 km. Tel: 35-418 17511 Ugodno prodam Z 101, letnik 1980, in Z 128, staro 9 mesecev. Golob, Polj-če 4, Begunje 17513 Nujno prodam Z 101 GTL 55, 5 vrat, letnik 1986, prevoženih 3600 km. Tel.: 89-052__17515 Prodam Z 101, letnik 1976, registri ran do konca maja 1988 Šuceva 6, Primskovo Kranj 17518 Prodam LADO 1300 S, letnik 1985. Tel : 47 022_17522 Prodam GOLF JGL, letnik 1981, za 390 SM. Tel: 60-175_17524 Nujno prodam GOLF diesel, letnik 1983, z dodatno opremo, dobro ohra njen. Podlubnik 13, Skofja Loka, tel.: 60-010 17527 apataiMtrolI Prodam eno leto star TELEVIZOR nordmende, ekran 57 cm. Štefe, Sebe-nje 5_17236 Črno-belo TV grunding, prenosno, brezhibno, ugodno prodam. Tel.: 39-906_17238 Barvni TV fisher, ekran 51 cm, na daljinsko upravljanje, prodam. Tel.: 60-491_17240 Prodam črno-belo TV jasna in FIAT 126, po delih. Omejec, Kolodvorska 7 _17244 Prodam krožno in tračno ŽAGO, av-strijski izdelek mecostar, 380 V, 1,1 KW. Primerno za manjše delavnice, tehnični pouk in hobv. Tel.: 77-530 _17246 Šivalni STROJ singer overlook, enofazni, nerabljen, prodam. Štirn, Hrastje 205_17247 Prodam črno-belo TV panorama aries v brezhibnem stanju, star 8 let, za 50.000 din. Tel.: 62-452 17252 Prodam novo traktorsko KABINO. Cena po dogovoru. Zdravko Vilman, Plavški rovt 7, Jesenice, tel.: 82-763 _17260 Prodam pletilni STROJ singer avtomatik na kartice. Tel: 34-610 17261 Ugodno prodam nov traktorski VALJ za valjanje njiv in MOTOR APN 6, dodatno opremljen, s spojlerjem. Miha Naglic, C na Belo 22. Kokrica _17279 Prodam TRAKTOR zetor 52 45, star eno leto, in dvobobensko vitlo. Jernej Meglic, Potarje 3, tel: 51 342 17288 Prodam enofazni CIRKULAR. Kor če, Gosposvetska 15, Kranj 17316 Prodam 10 let star barvni TV gore nje za 20 SM Tel.: 51 710_17322 VIDEOREKORDER itt schaublo renz, nov, prodam. Tel.: 37-448 1 7325 Prodam traktorsko VITLO riko. Janez Gantar, Dolge njive 6, Gorenja vas, tel : 68 358 17328 '»KUGLAŠ Časopisno podjetje glas Kranj razpisuje dela in naloge 1. tajnice delovne organizacije Pogoji: srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne ali ekonomske smeri (V. stopnja), 2 leti delovnih izkušenj, zaželeno znanje iz dela z računalnikom, trimesečno poskusno delo 2. montažerja Pogoji: srednja strokovna izobrazba grafične ali oblikovalske smeri (IV. ali V. stopnja), 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: Iščemo pogodbenega sodelavca za 20 ur — 2 do 3 krat na teden. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Časopisno podjetje GLAS Kranj, C. JLA 16, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. Prodam FIAT 750, letnik 1982 Dra ga Krč, Potoče 24, Preddvor (cesta na Jezersko)_17529 Prodam OPEL ASCONO 16, letnik 1973. Tel : 25 120_17531 Prodam FIAT 127, letnik 1974, prva registracija 1977 Tel 38 568. od 14 do 20 ure 17535 Prodam BMW 2002 Ivan Dermota, Klobovsova 5, Škof|a Loka, ogled po poldan_ 17541 Prodam Zastavo 128, letnik 1985 Žakelj Tone, Poljanska c 20/a 17543 / 101, letnik 19/6 originalen itali janski motor, garažirana, nerenovira na. ampak generalno restavnrana. in za 30 SM rezervnih delov zelo poceni prodam prvemu resnemu kupcu Smid, Alpska 15, Bled. tel 73 80/, do poldan_17267 Prodam malo rabljen pralni STROJ gorenje Beleharjeva 3, Šenčur 17331 Prodam uvožen barvni TV, nov, ekran 53 cm, daljinsko upravljanje Tel 79 970_17341 Prodam PUHALNIK tajfun z motor jemali brez Tel : 45-117_17343 Prodam dobro ohranjen italijanski molzni STROJ na kolesih in 250 kg KROMPIRJA za krmo Janez Bergant. Lahovče 63_17355 Prodam črno belO TV gorenie in pralni STROJ gorenie za rezervne de le Tel 62 702 _17366 Prodam AVTORADIO stolp in bob ne simons HO« Tel 62 755 1 7368 Hitachi MINIKOMPONENTO 2 x 60 W z dvo|nim kasetofonom in equlei serjem, novo, z deklaracijo, prodam Tel 25 503 17369 Prodam barvni TV corting. ^"j^S Vidmarja 4, Kranj rroaam motorni dolmar 112. Loka 100, TrjJ£_-^-of^R ZOOM 4,5/80-210 in KONVE |; hama 2 x za canon, prodam.^ 34-929, zvečer____~Ttrie- Prodam APARAT CO 2, star sece, moč 250 AmpH, cena u.9l73g7 Glamočanin, Levstikova U___|2i---^ Prodam CIRKULAR ™nc?ffi$ strešno OPEKO folc. Tej_J____j?£l--^j Ugodno prodam star šivalni S bagat z omarico. Nada Dasevic, kova 7, Kranj, tel.: 37-540, zvečer ^ __■--T^tar^ Prodam barvni TV gorenj«' i]g. let, nov ekran, in 16 m BAKR* * ygg, bove. Ogled po 14. uri, tel: Jenko, Jelenčeva 2, Kranj____---j^ Prodam TV color iskra, star P p|a, cena 32 SM. Zdravko Rodič, Ja,74l7 tiše 1, Planina II____~tc^' Philips barvni TV, nov, ekran 4 prodam. Tel.: (061)448-475 "ćtrOJ. k"P' Prodam nov pomivalni SI" ■ fe|; persbusch in PEČ na olje emo 41-147 Ugodno prodam barvni ,v' v3nje 64 cm. Lojzeta Hrovata 10, stan" $ 18 Prodam PRAKTICO BC 1. z 50 mm, 125 mm, 28 mm m Jensterle, Blejska Dobravajl^g-^p . Prodam uvožen KOMPRg0*^ 15 AT m v račun vzamem 1&u ^442 Gustel, Zg. Brnik 127 ____.--- rfl Prodam barvni TV iskra azur, let, za 20 SM Tel : 51 0gg____-—r-j^n Prodam mizarski kornbJJ t STPOJ, 4 operacije Brankov^ ^ oktobra, Cerklje______—-^/fiT- Prodam prenosno črno-be'0 i sna. Darja Friškovec, Pintar|«l74gO Kranj, tel 34 642 ______—-fifg Prodam pralni STROJ in z|at°ka 6, ZAPESTNICO Jankovič, Begunj^ Kranj fV Prodam dobro ohranjen barv , graetz, cena 270 000 din. i>"d j7Slj 25 841______ Prodam ELEKTROMOTOR^ in 7 KW, hlevski GNOJ m cm j7fJJ( TV Tel 46 327 __-^---rf0r1 Prodam traktorski KULTlVA^ Sp Bitnje 24, tel 44 699 Prodam enoosno traktorsko ^gjp LICO Zgoša 6___—rjtJ' Prodam črno belo TV gorenj*^ ro eno leto Tel 25 687 rasno pr o Prodam Pl AŠČ, črn P«rf l|aDC.stav tacija), št 44 - za manjšo v Naslov v oglasnem od^^L^^0 Prodam 180 I HLADILNIK z ZA ^ pr VALNIKOM, star 7 let Zorma jadeja 4, Kranj ________— Prodam Prodam SADIKE za i'vo ^La^ zelen l.guster Vovk. Lesce. "u ,^8» va 4, tel 74 005_____oft&* Prodam suha in po|8U^* _, klaftrah ah okrogle bukove ^ 42 839, po 20 uri___-jTjfjf1'1 Prodam globok otroškiiVO . ul športni voziček, oba rjav zar_,_,; pim 80 630 SMUČlzokovj^r^'"JP$ pancerje št 45 prodam *a'» )7*L Ija 7. Kranj, tel 39-__30__ Prodam elita igor's^rneosk« PIR. cena po dogovoru N Bntof 39, Kranj n, voziček, ooa r,»» f pianmo petrof ah 'ers l7f> X B T ______*. 16. OKTOBRA 1987 MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE 23. stran mmMms^mj^s Vodarn suha DRVA Tel 46 670 17278 bukova DRVA Tel 17297 1ftPcndam volneno PREPROGO. Tel : _!__30________17298 konLt!Pe SADIKE CIPRES « ograie (v Jontelnerjlh) doblte pr| Kanciff)UJCe. -___0__skega odreda 12/a 17303 nie^odam '00-Ntrsk, KOTEL za žga gekuho 10-odstotkov ceneie Tel _17306 Pran[°dam semenski KROMPIR igor -________polica 10, tel 42-420 17310 KoiPpcdTm neka' ženskih in moških ~-^-___j__Tehše 12 17317 25l?d34m6299UEVa,aVahSp __________ 17318 P_Jc_^n>rodam SMUČI RC 08, 195 Urnerzel 7? 623 z okovjem M polje 1, Zasip r^odbrezje 86 4 Nataša Bled, tel.: 17319 v glavah Jeglič, 17338 POstc?3^ franklin KAMIN in dvojno cuo z jogijem. Tel : 62-322 —p—________ _17367 pri TrS^mi VOZ. Špendal, Brezje --!_________]___17376 0BLFk°r\no prodarn uvoženo poročno 38-3M 2 iakno. št 36-38. Tel.: ■--i-____iPj_ldan__17383 90raProo^_bukova DRVA. Stefanja S£______eL^42_467_17384 KerT^3-"1 serT>enski KROMPIR igor. ^____*24__1__38_5 K0L|_oam avtomobilsko tovorno PRI- AKUMULAT00R "-f^A^"u' V 9arancT nika-. UK 35 AmpH in racunal-Kar"strad CPC 464 Tel 21-842 17401 ALPETOUR HOTEL CREINA ponovno vabi na ZABAVNE VEČERE v*ak petek in soboto »RESTAVRACIJI °d 20. do 1. ure Zabaval vas bo ansambel SPEKTER Presenečenja Rezervacije 23-650 Proda 9'bson les pauol standard STVATn ali "menjam za FENDEV t0 *'OCASTEY Tel.: 80-117, v sobo "------__________17411 KO it0diom dol90 belo poročno OBLE —p____J_el_: 68-272_17418 oni '^rrTitoječo SILAŽO. Naslov v -~5__S^____lku__17425 desirre°dam 'edilni KROMPIR igor in traino tP° 180 din. PEC za etažno cen *en h 23'troia notranja VRATA, lu-žk0|jLrast' kad kolpasan, bide m WC tkovr VSe nerabljeno, za 20-odsto-' ^eje. Tel : 75-820 17440 47/ 2ELJT glavah prodam Zgoša _____]_> _17450 32 ^^finoTEČ, nerabljeno, ribnica NlK Qo Dre* bojlerja, vgradni ŠTEDIL ob|0_°r,enJe- rjav (2 + 2) še zapakiran, (4 eie)? u*en hrast in rabljen štedilnik 39-637 I" .Plin' u9°dno prodam. Tel : __°J___uri_17459 LOVc?^!" •eposlovno zbirko NOBE lahkot', h kn''9- Polusnje, za 120 SM, 1 na obroke Tel : 47-237 17462 velikocvetne prodam ■ Marn, F Barleta 8, Cerklje "^j-___________17465 °TAVoam.semenskl KROMPIR igor in a kozolca Praprotna polica 19 -________17466 Lablieno n° JAKN0 nutrija št. 36, malo °oto in I _9odno prodam. Ogled so dik0ua ,"edeli° PO 15 uri Šilar, Bene ^aJ__J_t_až,šče 17471 ^arn?da^~^°vo motorno ČELADO, *e *'Wi, črne barve Tel : 33 916 centra,dam še*t ČRPALK imp np 6 za *a kuriaw 0°revanie ter lesne ostanke skac ino0 Mizarstvo Ovsenik, Jezer ^~^_l£J_r_nj__W480 ^0"M|Hb ZEUE v glavah in drobni Sr Bitnje 28, Žabnica 17489 17478 t»° ^oT?0 prodam italijansko special 5°9lei r u JADRALNO DESKO fun ^l6'. Britof 396 P 17497 J_hih°da^20 prm bukovih DRV. pol a Kranj nI mat ^d,n°kdr!!0-Prod8m strešno OPEKO po ^§tl!lJ7'040 17253 > kosov ^f^rovega OPAŽA in 1° *55lS,,,katne 0PEKE « «asado, «|M9 OTK°v ceneje Mencinger Zgo 17191 Prodam 600 kosov modelarnega ZIDAKA ŽirovmcaJ_17232 Prodam ŠPIROVCE in LEGE za ostrešje Ciril Lukanc, Orehovlje 10 _17305 Prodam 13 prostorskih metrov suhih kostanjevih DRV Kalan, Zalog 10^ Golnik_V730f 10 odstotkov ceneje prodam 45 rrvj rjavih klinker keramičnih PLOŠČIC fit kvalitete ljubečna Celje Tel.: 79-621 _' 17321 Prodam večjo količino smrekovegj OPAŽA Podbrezje 75, tel.: 70-188 _17330 Prodam 3 m schiedel DIMNIKA, premera 20 cm, za polovično ceno. Tel 46-447, med 18. in 19. uro 17337 Prodam 40 vreč fasadnega PESKA zreče Brenkuš, Milje 16, tel.: 43-124' _17340 Prodam 5 cm PLOHE ali letve po želji C na Brdo 19, Kokrica 17347 Prodam dve OKNI z roleto nazarje, dimenzije 140 x 120 cm. Tel.: (061) 627-085_17407 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak, 3000 kosov. Rozman, Dobro polje 2, tel.: 79-833_17439 Prodam LES za oder pri fasadah. Kranjska 21, Šenčur, tel. 41 -123 17474 Ugodno prodam 60 m2 kombi plošč S 5 cm. Alojz Bašelj. Virlog 23, Skofja Loka_17476 Ugodno prodam 2000 kosov cementne OPEKE folc in enolu-ilno OKNO 52 x 125 in dvokrilno okno. Viktor Podgoršek, Kovcr 3/a 17481 Ugodno prodam cca 2000 kosov rabljene cementne strešne OPEKE. Franc Ravnik, C. na Golico 4, Jesenice (nasproti občine) 17510 Ugodno prodam dva nerabljeni (še zapakirani) STREŠNI OKNI AURAL B-(74 x112 cm) ter štiri nove nerabljene GUME za R4. Struževo 24, tel.:22-901 17549 poselil "Mrli- uuivuvm wnv, S?v 7 m r.za ostrešje, dolžina špirov ^p^i^j^T_V7503 yil* 13 5? KROMPIR za krmo. Oreho- 17506 prodam belo poročno 38 40 s klobukom Tel : 17528 >press rog. Ana Mešič, Tro-jarjeva 20, Stražišče 17345 Otroško POSTELJICO z jogijem in odejo ter pralni STROJ prodam. Šol-ska 5, Kranj, tel: 22-797_17346 Prodam raztegljivo sedežno garnituro meblo, staro eno leto. Tel.: 61-289, dopoldan_17365 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 KVV in motorno ŽAGO husquarna (stihi). Gorenc, Zgoša 24/d, Begunje, popoldan 17381 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ in trajnožarečo. Pavlin, Do-lenjčeva 4, Orehek Kranj 17389 Prodam eno leto star itpp kiippersbusch rjav in eno leto staro trajnožarečo PEČ plamen magma 7. Vrhovnik, Štefetova 15, Mlaka 17391 SPALNICO meggi, novo, še zapaki rano, z jogiji, prodam Tel.: 25-804, popoldan 17412 Prodam steno za tuškabino kolpa san in nekaj rabljenih OKEN. Tel.: I 36-188 ali 36-440, popoldan 17413 Prodam 10 dni staro TELIČKO frizij-'' Ugodno prodam SPALNICO in kuko A kontrola. Letence 6, tel.: 46-398 hinjsko mizo Milan Čeh, Koroška 23, 17501 vlKranj 17415 /r Prodam BIKCA in TELIČKO simen-talko, stara 3 tedne. Lahovče 13, tel.: 42-669__17251 Prodam TELIČKO, težko 160 kg. An-derle, Smokuč 40, tel: 80-409 17265 Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo ali menjam za junca, čirče 31_17280 Prodam KONJA, vajenega vseh kmečkih del. Tel.: 80-538, od 18. ure naprej 17313 Prodam KRAVO frizijko s teletom ali brez. Zg Bela 37__17321 Prodam breje KOZE in plemenskega KOZLA. Soklič, Grajska 48, Bled _17344 Oddam lepe PSE ovčarje, stare 7 tednov Brigita Habjanič, Finžgarjeva 16,Lesce 17363 Prodam TELICO frizijko, staro 16 mesecev Partizanska 34, Šenčur __17370 Prodam TELIČKO simentalko, staro 4 tedne Trboje 31, Kranj_17303 Prodam KRAVO s teletom. Sp. Bes-nica 137_■_17397 Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE Luže 14, Šenčur 17398 Prodam KRAVO s teletom. Leše 16, Tržič_17400 Prodam 2 breji OVCI (jagenjci). Zaletel, Potoče 31, Preddvor 17404 Prodam 6 tednov starega BIKCA in teličko simentalca. Voglje 75 17405 Prodam KRAVO simentalko po drugi telitvi v A kontroli. Selo 20, Bled _17424 Prodam mlado jalovo KRAVO Pu-štal 123_17438 Prodam 7 mesecev starega PSA dobermana. Tel.: 66-486_174AJ5 Prodam 10 dni staro TELICO Suha 15_17W7 Prodam 3 tedne starega BIKCA,. Janko Kristane, Sr. vas 13, Šenčur I _17468 Ugodno prodam 9 tednov stare_i PSA koker španjela z rodovnikom" Tel.: 77-477 _ 17473 Prodam KRAVO simentalko, ki bd^ novembra telila, ali menjam za jalovo goved in konja za vsa kmečka dela ali 1 menjam za starejšega Jezerska 98, Kranj 17491" Prodam KRAVO po izbiri Zapoge 33, Vodice_17502 Prodam več OVC Gros, Begunjska c 33, Bistrica pri Tržiču 17516 Prodam 3 mesece starega BIKCA simentalca Sr Bela 29, Preddvor _17520 Prodam 10 dni starega TELETA BIK CA in leseni KOZOLEC 4 okna Jezer ska c 43_17521 Prodam 14 dni starega BIKCA Struževo 15, Kranj 17535 Prodam PRAŠIČE, težke 60 kg Sp Brnik 60, Cerklje 17536 rtanowan|a Zamenjam trisobno družbeno STA NOVANJE s centralno kurjavo za dvoinpolsobno brez centralne kurjave Tel : 27 428, po 14 uri_17470 Prodam samsko SOBO, primerno za študenta v Ljubljani Tel 82 225 _17262 Takoj vseljivo novo opremljeno tro sobno STANOVANJE s telefonom od dam v Kranju Šifra 240 SM na leto in stroški_17284 Prodam konfortno enosobno STA NOVANJE na Planini najboljšemu ponudniku Tel : 37 092 17292 V najem vzamem gostinski lokal na Bledu, Radovljici ali okolici Naslov v ogl oddelku 17263 Nov kiippersbusch za etažno ogre-' vanje prodam ali zamenjam za navadnega. Tel: 68-091 17420 ; " ŠTEDILNIK ( 4 plin in 2 elek.) gore-\ ruje, ugodno prodam. Tel : 61 -807 ._17431 Prodam novo otroško SOBO roki. Fjttrič, Likozarjeva 13, Kranj 17435 W prodam 200 litrski HLADILNIK kon-čavVa 12 SM. J Puclja 9, 4. nadstrop je, ^tanovanje 25, tel. 36 832 17446 Prodam še uporaben HLADILNIK z zamrzovalnikom ignis za 5 SM Tel.: 23 rljM___17469 Zelo ugodno prodam rabljen razte gljiv. TROSED kavč Cankarjeva 12, stanovanje 9, Radoljica 17482 Ugodno prodam HLADILNIK in pralni STROJ Tel : 25-115 17493 Ugodno prodam sedežno GARNI TURO (kavč, postelja) in 2 fotelja ter omaro Roglej, Britof 396 17498 Plinsko PEČ malo rabljeno prodam za 6 SM Olga Bevk, Zlato polje 3/c, Kranj_17519 Prodam rabljen ŠTEDILNIK kup persbuseh in električni RADIATOR Mirko Perne, Kocjanova 11, Kranj Stražišče_17523 Ugodno prodam ŠTEDILNIK kup persbuseh. star eno leto in trajnogore čo PEČ. še v garanciji Teran, Pševsua 7, Kranj Stražišče_17525 Poceni prodam otroško POSTELJI CO z vložkom Tel : 45 666 17534 Prodam KAVČ in dva fotelja, novo trajnožarečo peč. aluminjasta platišča z gumami za GOLFA in otroško kolo za 5 let Arhar Vmcarje 42, Skofja Loka. tel 60 259 17539 zaposlitve Za prodajo najnovejšega knjižnega programa Mladinske knjige (ENCIKLOPEDIJE, ATLASI, itd.) HONORARNO ZAPOSLIMO ZASTOPNIKE, izkušene in neizkušene Pogoj: delo sobote in nedelje, lasten prevoz. Šifra: Odlično plačilo 15965 Nudim delo zastopniku za prodajo otroških knjig s končano srednjo šolo. Življenjepis pustite pod šifro: Vsaj malo izkušenj 17234 Sprejmem delo na dom. Grmičeva 23, Čirče, tel.: 38-242"_17251 KV kuharico ali kuha.ja zaposlimo. Tel.. 45-017, ostalo po dogovoru 17255 Za manjšo delavnico sprejmem kakršnokoli delo na dom. Možnost prevzema in dostave blaga. Šifra: Jesen _17301 Iščem delo na domu, lasten prevoz in prostor. Matjaž Šubic, Hotavlje 56, Poljane_17336 Frizersko pomočnico zaposlim. Tel.: 22-379_17356 Iščem kakršnokoli delo na domu. Šifra: Zaslužek_17421 Iščem gospodinjsko POMOČNICO v Cerkljah. Tel: 42-700_17472 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Tel.. 61-361, int. 209_17477 Bivše akviziterje in vse ostale vabim k prodaji modnega nakita. Šifra: Oktober_17538 Nadomestilo finančnega primanjkljaja v družinskem proračunu. Honorarno delo. Pogoj, lasten prevoz. Niso knjige. Šifra - denar 17544 kupim Kupim manjšo REPOREZNICO v dobrem stanju. Brejc, Begunje 105 _17203 Za Z 101 mediteran kupim leva vrata in levo zadnjo stranico. Tel.: 45-548 __17257 Na Gorenjskem kupim manjšo starejšo HIŠO z nekaj zemlje, dostopno z avtom. Stane Kavčič, Smrtnikova 4/205, Ljubljana_17314 Kupim do 10 dni starega TELIČKA simentalca. Tel: 64-111 17329 Kupim dva malo rabljena zimska avtoplašča 145 R 12 M + S. Tel.: 36-901_17437 Kupim litoželezno kopalno KAD. Tel.: 22-070_17441 Kupim sprednje STEKLO za športno ŠKODO tip Š 110 R. Žveglič, Fran-kovo nas. 164, Skofja Loka_17500 Kupim TELETA, starega od 7 do 10 dni. Tel.: 44-526 17508 Čiščenje in popravila termoakumu-lacijskih PEČI. Kodrič, tel.: 40-684 __16827 V NAJEM, ZAKUP ali SOINVESTI-RANJE, nudim gostinsko-turistični objekt na Bledu. Uporabne površine 2400 m2, 1,5 ha okolice, ENKRATNA LOKACIJA. Možnost opravljanja s petnajstimi sobami naslednjo sezono. Ponudbe od delovnih organizacij, zdomcev ali zasebnikov na naslov: Milan Pibernik, Ljubljanska 40, Bled, tel.: 77-886 17129 Izdelujem bakrene LOVILCE snega za tegulo in eternit. Kuželj, Pot za krajem 24, Kranj (Orehek) 17219 ŽAGAM drva. Pokličite in naročite po tel.: 37-213_17286 SAVNA KLUB, Kokrški breg 3/a, Kranj, za Globusom, tel.: 21-927, VABI vsak dan od 16. do 22. ure. Torek samo za ženske._17293 IZDELOVALCI DEKORATIVNIH IZDELKOV IZ LESA! Želite oplemenititi svoje izdelke? Izvajam reprodukcije turističnih in drugih motivov na les ( tudi zaščitnih znakov in napisov DO, raznih društev ter drugih organizacij ). Reprodukcije izvajam po metodi FO-TOVŽIGANJA, kar omogoča boljšo kvaliteto, serijsko izvedbo in ekonomsko ceno. Po isti metodi izdelujem tudi izvirne portrete. Tel.: 75-712 17362 OITALO Dne 10. septembra 1987 se je na Primskovem izgubil ali pa je bil odpeljan trimesečni črni skodrani KUŽEK , na vratu je imel rdečo ovratnico. Sporočite Sušnik, Jezerska c. 43, Kranj 17339 Študent poceni instruira matemati-ko in fiziko za srednje in osnovne šole Šifra: Uspeh _17350 Instruiram fiziko ter tehnično risanje za I. in II. letnik. Tei.: 25-302 17351 Iščem varstvo za dva otroka v okolici Kranja. Pogoji in plačilo po dogovoru Tel: 36-348, popoldan 17390 Lektoriram vse vrste tekstov Tel.: 47-634 17403 ZAHVALA: Ob požaru, ki nas je prizadel 2. septembra 1987, smo dolžni zahvalo gasilcem iz Kranja in Preddvora ter Zavarovalni skupnosti iz Kranja. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Iskrena hvala! Bl-kovnikovi 17479 Milan JOVANOVIČ, preklicujem besede, ki sem jih izreke! družini VR-TAČNIK 8. avgusta 1986 v Vogljah. 17532 ZAHVALA Tiho je odšla od nas MARIJA MLAKAR Zahvaljujemo se osebju Doma oskrbovancev Kranj za skrb in nego, sosedom in znancem za podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti, g. župniku pa za lepo opravljen pogrebni obred. PRIJATELJI V SPOMIN Odšel si tja, kjer našel si mir in pravico, med nami sta praznina in bolečina, saj, kako bi pozabili, kar srčno smo ljubili! Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil ljubljeni mož in oče FRANC TREBUSAK Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in obiskujete njegov grob VSI NJEGOVI Milje, 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in babice MARIJE KEPIC iz Dvorij pri Cerkljah se iskreno zahvaljujemo sosedom, vaščanom iz bližnje in daljne okolice, sorodnikom, prijateljem, znancem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje, vence in denarno pomoč. Posebna zahvala gospodu kaplanu za lep pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož France in otroci z družinami Ji Bmb ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in starega očeta JANEZA ERŽENA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, lovcem za spremstvo in tov. Beštru za poslovilni govor. VSI NJEGOyi Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni (S. Gregorčič) ZAHVALA Ob boleči neizprosni resnici, da nas je zapustil naš ljubi ati PETER JERALA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu v času njegove bolezni pomagali in bili z nami v težkih trenutkih slovesa. VSI NJEGOVI NOVICE IN DOGODKI Andrej Karlin iz Škofjeloške Plevne Zrezki so na zadnjem mestu Skofja Loka, 14. oktobra — Po skoraj desetih mesecih so se danes spet odprla vrata najslavnejše škofjeloške gostilne. Plevna, ki je že več kot sto let znana po dobri postrežbi, ima novega lastnika. Andrej je odločen, da bo obdržal tradicionalno dobro hrano, pripravlja pa tudi marsikaj novega. Po več mesecih ugibanj,kaj bo s Plevno, so se vrata gostilne danes spet na široko odprla. Na široko za vse, ki imajo radi dobro hrano, izbrana vina, dobro postrežbo. Malo manj na široko pa za tiste, ki hodijo v gostilne le zato, da popivajc, do zapravljajo čas. Najstarejši Karlinov sin Andrej, ki je gostilno prevzel za očetom in mamo, načrtuje, da bo že prihodnje leto ob gostilni odprl tudi pivnico. »Sto deset let je,odkar stoji gostilna Plevna. Ljudje so se je navadili, pa tudi vsi rodovi domačih otrok smo vajeni gostilniškega dela. Sam imam tudi dosti volje in idej, zato sem sklenil, da gostilno obnovim, da zaposlim kuharja in na- takarico, da izboljšam že sicer dobro ponudbo, hkrati pa tudi s slikarskimi razstavami, ki jih bomo pripravljali vsak mesec, popestrim ponudbo. Kot prvi razstavlja Dušan Engelsberger, ki mi je pripravil tudi načrt za pivnico. Ta bo narejena v slogu nekakšnih tavern, vanjo pa naj bi hodili gostje na kozarec pijače, na sladoled, na pogovore. Tako bi bila lahko sedanja gostilna . namenjena le tistim gostom, ki bi prišli na kosilo, malico, večerjo.« Plevna je znana po tradicionalni kmečki pojedini, po kračah, po gibanici. Kaj še pripravljate? »Sprva sem načrtoval, da bi gostom ponudil predvsem stare loške jedi. Prijatelji so mi to odsvetovali, saj se pri nas ustavljajo zelo različni gostje, z zelo različnimi željami. Tako bomo ponujali vse, od ribjih jedi, školjk, do domačih specialitet, žgancev, žolče, pozimi pa tudi sezonske specialitete, kot je šunka v testu, pečenice, repa in podobno. Dobro sem se založil tudi z divjačino, s konjskim mesom, pa tudi domačim vinom. Vem, da le dobra ponudba hrane privabi v gostilno goste, kakršnih si želim.« Kakšnim gostom najreje stre-žete? »Zelo vesel sem majhnih skupinic, družb, ki pridejo k nam zato, da bi kaj dobrega pojedli in popili. Rad jim svetujem, rad jim priporočam tisto, kar vem da je tisti dan sveže na zalogi. Čeprav imam na jedilnem listu vseh vrst jedi, najraje postrežem s specialitetami. Zrezki vseh vrst so pri nas na zadnjem mestu, seveda pa jih z veseljem pripravljamo. Nič kaj ugledno pa se mi ne zdi, kadar pridejo v gostilno različni poslovneži, ki jih pripeljejo vodilni delavci, pa ti vodilni delavci ne znajo pravilno uporabljati pribora, ne znajo pravilno izbirati pijač k jedem, ne pustijo pa, da bi jim svetoval.« Znano je, da je Plevna poleg Homanove restavracije ena redkih gostiln, ki je odprta tudi ob nedeljah in praznikih. Bo tako tudi sedaj? »Mislim, da so se gostje navadili takšnega urnika in tudi sam vztrajam, da je gostilna ob nedeljah odprta. Imel pa sem velike težave, ko sem iskal kuharja in natakarico, saj jih za delo ob nedeljah skoraj ni dobiti, pa tudi če jim dobro plačaš.« V. Stanovnik Bolšji sejem Kranj, 16. oktobra — Na Titovem trgu se bo danes ob 13. uri začel veliki bolšji sejem, ki ga ob Tednu otroka za malčke prireja občinska zveza prijateljev mladine. Organizatorji pričakujejo veliko otrok, ki imajo doma odvečne igrače, oblačila, ki so jih prerasli, neštetokrat prebrane stripe in podobno. Starši naj jim stvari, ki so jih pripravljeni prodati, ocenijo, nato pa naj jih otroci prinesejo in ponudijo na stojnicah. Mali prodajalci in kupci, vidimo se torej danes popoldne. FOTO: G. ŠINIK Štirinožci pred tekmo se namreč na finalno republiško tekmovanje šolanih psov, ki se bo začelo v soboto, 17. oktobra ob sedmih zjutraj. Poleg gostiteljskega moštva bo tekmovalo še sedem slovenskih kinoloških društev iz Maribora, Žalca, Slovenske Bistrice, Ljubljane, Krima, Ptuja in Priden, bravo! Naklo, 14. oktobra — Na nogometnem igrišču v Naklem so danes popoldne urili svoje šti-rinožce domači kinologi skupaj z gosti iz Kinološkega društva Ljubljana. Pripravljali so Spopad srboritežev Mojca in Feit, prijateljstvo, ki mu ni para. Murske Sobote. 32 tekmovalcev v skupini A in B (v prvi so psi, ki že veliko znajo, v drugi tisti manj vešči) se bo pomerilo v vajah poslušnosti, sledenja in napada ter obrambe. Sobotni dogodek na nogometnem igrišču v Naklem bo nedvomno vreden ogleda, zlasti še, ker domačini pričakujejo zmago enega od Štirih tekmovalcev iz Naklega. Do tedaj pa nekaj slikovnih utrinkov z današnje vaje. q od 12. do 24.10 }lanita V KOKRI VELIKA IZBIRA KOPALNIH PLAŠČEV IN BRISAČ Ll, RUTE IN KRAVATE ZA VSAK OKUS blagovnica Globus GLASOVA ANKETA Pšenico samo zase Kranj, 14. oktobra — Za jesensko setev je še vedno čas, čeprav je slabo vreme marsikomu preprečilo, da tega opravila še ni naredil. Ko se o jesenski setvi pogovarjamo s kmeti, pravijo, da so zanjo pripravljeni, da imajo seme in gnojila, vendar je vedno več pritožb na račun neusklajenih in nizkih cen kmetijskih pridelkov. Zato marsikje že peša volja, da bi določen pridelek, med drugim tudi tako opevano in vzpodbujano pšenico, sploh še pridelovali. V glavnem samo zase, za živino in kruh, ker je tako še največ od nje, zatrjujejo. Sicer pa so trije gorenjski kmetje takole pripovedovali o jesenski setvi. Anton Kristan iz Srednje vasi pri Šenčurju: »Dobrih pet hektarov obdelovalne zemlje imam. Veliko ni in se ukvarjam v glavnem s semenskim krompirjem in živinorejo. Nekaj časa sem gojil tudi škrobni krompir, pa se ga ne splača več pridelovati. Jeseni ne bom nič se-jal, tudi pšenice ne, saj se ne splača. Nima cene. Prihodnje leto bo komaj kaj višja kot letos. Tudi živina nima cene in se trenutno še najbolj splača pridelava krompirja. Upam, da bom vse- ga prodal, le poskrbeti bo treba, da ne bo zmrz Bil.« p _ Tone Rozman s/r** protne Police: »Osem hektarov obdelovalne zemlje imamo m v giav nem se ukvarjamo vsem. Vsakega po ma»o imamo, še največ je re pe, ki jo gojimo in kis mo za prodajo. Ko « vreme, bomo začeli sej« ti. Kilogram pšenice j 300 dinarjev, kar je ou sti glede na kasnejšo ceno-semena. Pšenico mo imeli v glavnem za dom. za naš kruh m druge potrebe. Proizvajati jo za prodajo(pa ne splača. . M Anton Gros z Zej: osmih hektarih obdelovalne zemlje Prld.eluJ~n mo v glavnem zelje krompir, ukvarjamo P se tudi z živinorejo. ^ tina je bila še sorazmer no dobra, le s cenami u razmerji med njimi smo zadovoljni. Inflacj ja požira kmetov dena«j Jaz pokasiram za c leto, in ta denar je vedno manj vreden. M le' se ne splača proizvajati. Živino imamo v g' nem samo zaradi gnoja. Sej al bom v gjavn. r za dom. Prej deset let nismo imeli pšenice, so imeli v Senti dobro moko, sedaj pa jo seJ mo. Mislim pa, da bi zvezna vlada narea manj škode, če bi o nizki ceni močala,kot da j je objavila. Marsikdo bi pšenico še sejal, ko P je zvedel za ceno, pa je ne bo.« . J. KošnjeK Požar v Exotermu pojasnjen Polica pri Naklem, 13. oktobra — Komisija UNZ iz Kranj je ugotovila, kaj je zakrivilo ponedeljkov požar in eksplozijo v stari mešalnici Exoterma v Naklem. Zmes lunkerita, ki jo v tem obratu izdelujejo za barvno in črno metalurgijo, je bila vlažna in se je sprijela v ceveh dozirne naprave. Zaradi trenja je prišlo do vžiga, nato pa še do eksplozije. Gmotno škodo na objektu so ocenili na 500 milijonov, nadaljnjih 173 milijonov dinarjev pa bodo imeli zaradi izpada proizvodnje. D. Z. bela tehnika barvni in črno-beli TV akustika drobni gospodinjski aparati kozarci — zelo ugodno odeje posteljnina zavese - do^^^^^^^^ Štirje Kranjčani bodo tekli na Sardiniji Kranj, 14. oktobra — Jutri ob 8. uri bo na Sardiniji start najboljših evropskih super -maratoncev na 200 kilometrov dolgi progi. Preteči morajo od juga na sever cel otok Sardinije. Med temi, ki bodo skušali doseči kar najboljšo uvrstitev,so tudi štirje Kranjčani. To so: Dušan Mravlje, lanski zmagovalec tega maratona, Franci Kavčič, ki je bil lani tretji, Milan Klemen-čič in Pavel Močnik, ki bosta letos prvič pretekla Sardinijo. Pavel Močnik se je dobro pripravil za ta maratonski tek. Prav zato je izpustil preteklo nedeljo tudi tek za pokal Varaždina, ki je bil na tem lani prvi. Da se lahko udeleži tega maratona, so mu priskočili na pomoč v njegovi delovni organizaciji Gradbinec, Planiki, Adrii Airways, ZTKO Kranj in drugih delovnih organizacijah v občini. Vsi so željni tega nastopa, saj bodo reprezentirali občino Kranj, Slovenijo in celotno Jugoslavijo. D. H. NESREČE Avto s ceste I-ahovče, 13. oktobra — Zjutraj ob pol šestih se je na cesti v bližini Lahovč ponesrečil 32-le-tni Darko Zupan, doma iz Šenčurja. Na ravnem, preglednem delu ceste je njegov mercedes zaneslo s ceste v drevo. V nesreči je bil voznik hudo ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, avto pa je bil docela uničen. Gmotna škoda je ocenjena na 5 milijonov. Prehitro v ovinek Praprotno, 14. oktobra — Pri kamnolomu pred Praprotnim se je zgodila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen Peter Hartman, star 38 let, s Suhe. Hartmanov avto je zaradi neprimerne hitrosti nenadoma zaneslo v desno, nato je hitro odvil v levo. Na levi strani ceste je zadel v bok avtomobila, ki ga je nasproti pripeljal Martin Koščak, star 38 let, s Podlubnika. Hartmanov avto je po trčenju vrglo s ceste. Ranjenca so odpeljali v ljubljanski Klinični center-da na razbitih avtomobili11 ša 3 milijone. Odpadlo kolo^ Jeprca, 13. oktobra — V bljanski Klinični center s0.^-ljali hudo ranjenega vozni** ^ čka, 39-letnega Janeza Sonj* Kranja. Ponesrečil se je na J JJ0 ci, ker je nenadoma °d?*ri zadnje kolo pri avtomobilu m ■ potegnilo s ceste. g Legla pod tovornjg!^ « ' Sili1" Šenčur, 13. oktobra — . p se je začudil voznik tovornj \ V. Z., ko je hotel odpeljati izp „ gostilne na Jami v Šenčurju-^ je nenadoma začutil, da je ne povozil in zaslišal krik. POdpP lesi tovornjaka je uzrl 59-» ~ Angelo K., ki se ga je napi'3'^ tem pa s samomorilskimi n3 ji ni legla pod tovornjak. ^ $ uspelo, čeprav so jo, misle^j. je hudo ranjena, odpeljal' v j0 nico na Jesenice. Od tam s .g, hitro odpustili, češ da ji m nu ga. m LESCE TELEVIZIJA LJUBLJANA IN TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE VABITA NA PODELITEV TURISTIČNEGA NAGEUNA ZA LETO 1987 V KAMPU ŠOBEC V NEDELJO, 18. OKTOBRA, OB 14. URI ČAKA VAS OBILO ZABAVE