Vzroki poškodb pri delu
Vzr<dte poSkodb lahko razvr-stimo v dve skupina: 1. vzrokl subjiektivne narave in 2. vzrakl objektivne   narave.
V  prvo skupino  vzrokov  lah-ko Jtot    najvažnejše    uvrstimo: nepazljivos!:,   pomanjkanje   spo-subniostd   alj   profesionaine   izo-brazbe,   kršitev    delovne    disci-pline,  lelesne  in  duševne  napa-ke,  akutne  in kronične  bolezni, utrujenost   itd.
V  drugo skupano vzrokov šte-jemo   kot   najvaznejše'-   pokvar-jenost stroiev ln drug.h naprav, pokvavjenost orodja.  poraanjka-nja   zaščitnih   naprav,   pomanj-kljivosti   v   osebnih   varovalnili sredstvih,     slabi     pogoj;     8eia, kakoor  so   na   primer  slaba   luč, v<;lik  ropot itd.
To so činiteiji, ki se najpo-gasteje pojavljajo kot vzrokl poškodb. Ce jih skrbno opazu-jemo, bomo ugotovili, da je no» goče veliko število vzrokov v usakem podjetju odstranit: Drez naporov in brez velikih mate-rialnih  inv^sticij
Vai podatk: iz tujt ln doma-te literature govorijo. da se prl d-ogajanju poškodb najtxjlj po-gosto pojavljalo vzroki subjek-tivne narave. To nam pouju-jejo tudi rezultati. kii smo jii. dobili z anketo izvedeno v 11. tekstiilnih podjetjih na področju Beograda in Zemuna. Po teh podfitJtih je bil v skupno 1819 pirimerih vzrak pcškodbe v 1.161 primer.h (63,82 odstot.) osebni odnos delavca (navadno gre tu za nepazljivosi delav- ^ cev); v 35 prdmerih (1.92 odstct-) ' se je vzrok nanašal na pomanj-kanje sposobnosti ali profes-^nal-ne izobrazbe; v 59 pr;merih (3.23 odstot) je šlo za krši1«v detovne discipline; v 12 prime-rih (0,55 odstot.) je Slo.za teles-ne in duš«vne napake; v 21 pri-merih (1,15 odstot.) so bile vzrok akutn« ali kronične bolezna; v 43 primerih (2.34 odstot.) je bila vzrok utrujenost; v 5 primerih (0.27 odstoO j€ bila vzrok skrb zaradi ekonomskega stanja in v 18 primerih (0.78 odstot) je b;lo vzrnk   razburjenje.
Subjektivn; finitelji so bcili borei v?.rok pr 1.354 primerih poSkodb ali v 74.15 odstot pri-merov.
Ugotovitev. da imajo osebnl mometiti odlofilno vlogo pri do-ga.ianju nesref. je ze!o pomenv. bna, ker obraia po^ornost na dcjstvo. da }e pri prep^efeva-n.iu poškcdb treba posvetiti naj-vefjo pozornost fitovekti-de-lavcu.
V   na.ših   podjetjih   posvpčamo poz«rni>st higiensko-tehnifn'! za-?fiti  dela.  vendar je  ta  naibolj pogosto   enostransko   usmerHna nfl za-Wito strojev in naprav ter naikap »sebnih varovalnih sred-stev.  To  je  vsekakor  dfhrn   in i« potrebno. da tako deV nada-l.iujemo.   ni   pa   dovolj.   S'a1no moram-o   skrbeti   tudf   ze   IJudi; delavce   ;e  treba  razpnrediti  na deicvn-a  me;ta  po nafelu: prav} fk/vek   na   pravo   d*-!ovn«   me-sU>.   nadalje,  ljudi   }« treba  se-znanitj  ne  samo  z dplora.  tem-vei   tudi   z  nevamostm'..  k'i   jih delo   vs^buje-   To   ne   sm?   biti ka<rr\p3'niJ.ko dekv temveč staljii, organiziirani posel.