/Mmorski Št. 217 (15.6591) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel, 040/7795600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382 CH)AD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ jcnn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I ZJUU LIK spec ,N ABB. poST. GR. 1 /50% La Combustibile 34018 TRST - DOMJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje • motorna olja Shell • les In premog Z3 kurj3VO Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino \# peči in štedilniki na drva NEDEUA, 29. SEPTEMBRA 1996 Tem vlada v Kabulu Sergij Premru i fanatizem talibai Kabul' k aa ga celo °ce?ju.je J' , uejanje novih Afganistana V-useanika Na zatekel se je j n*:er Združeni! „ .V’ kjer pa mu j eotoviU varnosti i sredi T.™ •___ * rJUSUh na oe Pomin. Kot je c ® človek taliban Ug,.’ ,S1 ie Nadži Ran • komunist, ] vi2?tan Poki u" m ista usc ^vsakega ^a islama. N sk»PP' ti * j ’ kjer n •C'.?.”1' Sejali, t arkomane n kotil80 Prištl ^fganistan ^onjevesko i ^ ^krhlja,, 2 islamski! g® Pljusknila ^akisti ^etsken snmu rež to1? to? ^elicav" >šno ^..naiues Snemala vo Mes^ „ Kaz stajaj( 0i Hosti Hier % »ti, ■ Blišč dinastij I Manin in Doltin VILA MANIN (Videm) - Včeraj so v nekdanji razkošni podeželski rezidenci rodbine Manin odprli razstavo, s katero so pravzaprav vili vrnili nekaj njenega nekdanjega blišča. V vilo so namestili nekaj opreme, pohištva in umetniških del, ki so predvsem iz 18. stoletja, ko je bila moč Mani-nov in njihovih tekmecev Dolfinov na višku. O takratnem obdobju v Furlaniji pa bo pričalo še drugih pet razstav. Na 2. strani 1 Pokrajina Trst | dogovor desnice TRST - Na novembrskih pokrajinskih volitvah se bo Kartel svoboščin predstavil s skupnim predsedniškim kandidatom, a z ločenimimi simboli. V Miljah pa bo desnica nastopila s skupnim kandidatom in simbolom. Volilni dogovor, ki so ga dosegli včeraj, morajo še dopolniti s predsedniškim kandidatom. Na desnici se bodo potegovale tri liste, in sicer NZ, CCD-CDU ter Forza Italia-Lista za Trst. ITALIJA / GOSPODARSKI MANEVER LEVOSREDINSKE KOALICIJE Vrstijo se dokaj ugodne ocene vladnega finančnega zakona Pozitivni komentar predsednika republike O.LScalfara Talibani uvedli islamsko pravo KABUL - Talibani, študenti korana, ki vendar včeraj ni bilo večjih spopadov, so včeraj zasedli Kabul in uvedli islam- V glavnem mestu so medtem umestili sko pravo, so pri priči obesili vrsto vlad- začasni izvršni odbor, ki je takoj ukazal nih predstavnikov. Študenti in vladne si- vsem državnim uslužbencem, razen tile si sedaj stojijo nasproti kakih deset ki- stim ženskega spola, da se vrnejo na delo. lometrov severno od glavnega mesta, Na 10. strani RIM - Finančni zakon, ki ga je v petek odobril ministrski svet, je vse bolj deležen pozitivnih ocen. Vladni gospodarski manever je včeraj pozitivno komentiral tudi predsednik republike Scalfaro, po mnenju katerega je Prodi končno pogumno ubral pravo pot za vstop v Evropo. Tudi sindikati ugodno ocenjujejo sklepe ministrskega sveta, s katerimi se bo od srede prihodnjega tedna začel ukvarjati parlament. Tako D’Antoni kot Cofferati poudarjata, da bo morala vlada sedaj začeti izvajati nedavno sklenjeni t.i. pakt za delo, ki predstavlja učinkovito orožje za zajezitev naraščajoče brezposelnosti. Previdne ocene prihajajo iz vrst Confindu-strije, desnica pa napoveduje ostro parlamentarno opozicijo in, če bo potrebno, tudi poulične manifestacije. Najbolj oster do Prodijeve vlade je, kot vedno, vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini. Na 2.strani __BLIŽNJI VZHOD Manj spopadov, medtem ko se diplomatske pobude krepijo JERUZALEM - Tudi diplomatskem po-včeraj je prišlo do pra- dročju pa so v teku po-sk med Palestinci in iz- skusi, da bi organizirali raelsko policijo, ven- sestanek med izrael-dar si tako izraelska skim premierom Nevo j ska kot palestinska tanjahujem in palestin-policija prizadevata, da skim predsednikom ne bi prišlo do na- Arafatom, daljenjega trenja. Na Na 10. strani Danes v Primorskem dnevniku Repentabrski občinski svet Na Colu se je včeraj sestal repentabrski občinski svet, ki je uravnovesil proračun za tekoče leto. Stran 3 Danes proslava v Trebčah V Trebčah bo danes osrednja proslava ob 50. obletnici postavitve spomenika v narodnoosvobodilni borbi. Včeraj so odprli dokumentarno razstavo. Stran 3 Smrtna nesreča na rojstni dan Na cesti s Padrič v Bazovico je pri prometni nesreči umrl ravno na svoj 21. rojstni dan financar, ki je z avtomobilom zapeljal v zid in nato v avtobus. Stran 3 V Boljuncu o fojbah V gledališču Prešeren v Boljuncu je bila javna razprava SKP o znani novinarski kampanji o fojbah. Stran 4 Krasovke spet uspešne Namiznoteniške igralke Krasa Generali so tudi v drugem kolu prvoligaškega prvenstva zmagale. Sinoči so v Zgoniku s 5:2 premagale Regaldi iz Novare. Stran 23 TRST / SHOD STARINSKIH AVTOMOBILOV Lepotice na štirih kolesih dirkale po mestnem središču TRST - Mestno središče so včeraj popoldne popestrili oldtimerji, skoraj 60 starinskih avtomobilov, ki so se zbrah na Trgu Sv. Antona in nato po Ul. Dante in Ul. Genova dirkali v spretnostni vožnji. Največ zanimanja je bilo za stari torpedo iz leta 1933, za elegantni mercedes iz leta 1954, za »Diabolikov« jaguar in za številne fiatove topoline. Danes se bodo avtomo-bili spet zbrali pred Pomorsko postajo ob 9.30, nato bodo krenili do Oreha, kjer bo kronometrirana vožnja za trofejo Nascimben, in končno bodo še krenili v sprevodu do Bazovice. (foto KROMA) NOVICE FINANČNI ZAKON / PO PETKOVIH SKLEPIH MINISTRSKEGA SVETA Dodatna vladna pomoč prizadeti Furlaniji RIM - Vladni podtajnik za civilno zaščito Franco Barberi je napovedal, da bo vlada v kratkem namenila dodatna finančna sredstva za obnovo Versilije in severne Furlanije, ki ju je poleti prizadelo slabo vreme. Barberi je tudi povedal, da je vlada močno pospešila in tudi poenostavila birokratski postopek, po katerem namenja sredstva prizadetim krajem. Podtajnik je s tem v zvezi pohvalil delo in posege deželnih oddelkov civilne zaSčite, ki so pravočasno ukrepali za zajezitev škode na prizadetih območjih. Afera državnih železnic LA SPEZIA - Odvetnik Giuseppe Lucibello včeraj ni želel komentirati odločitve sodnic za predhodne preiskave, ki sta zavmih zahtevo državnih pravd-nikov, da bi Lucibella izključili iz vrst zagovornikov Pacinija Battaglie. Lucibella so namreč vpisali na seznam preiskovanih oseb. Jutri bodo Pacinija Batta-glio, ki je v zaporu od 15. septembra, podvrgli kardiološkemu pregledu. Zdravniški izvidi bodo vplivali na odločitev sodnic o nadaljnjem priporu. Včeraj pa so na zahtevo branilcev zdravniki pregledali Ema Danesija, ki je v zaporu Villa Andreino. Tudi zagovorniki bivšega pooblaščenega upravitelja državnih železnic Neccija si prizadevajo, da bi njihova stranka prišla iz zapora, zato so predložili ponovno zahtevo sodnikom, ki se morajo izreči v petih dneh. Na zahtevo milanskih pravdnikov pa so v Milanu agenti Ucigosa in Digosa preiskali redakcijo dnevnika II Giomale, ker je objavil nekaj zapisnikov, ki so jih milanski sodniki poslali v La Spezio. Preiskava o visoki železniški hitrosti NEAPELJ - V sodniških krogih so potrdih, da je bilo izdanih osem zapornih nalogov v zvezi z natečaji za dodelitev del na železniški progi Caianel-lo-Caserta, ki so jo usposabljali za visoko hitrost. Preiskovalci so namreč prepričani, da je imela prste vmes krajevna kamora, naslovniki nalogov pa so podjetniki, javni upravitelji in člani organiziranega kriminala. A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZX ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE -/^-Atrst_____________________ Šolsko leto 1996/97 NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH • razpoložljivih mest 12 • trajanje 700 ur • tečaj daje poklicno kvalifikacijo • namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti • obiskovanje tečajev je brezplačno • za vse tečajnice je predvidena štipendija • predvidena je večtedenska praksa Tečaj, ki ga je odobril Deželni Odbor, finansirajo: gsgas| Evropska Komisija s®« Evropski Socialni Sklad e @ Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale informacije do 3. oktobra na sedežu Zavoda r Trstu, ul Ginmstica 72, tel. S66360. NAGLUŠNOST g Philips DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PPI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 umik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 ob sredah in petkih 9.30 - 12.30 Scalfaro pozitivno ocenil usmeritev Prodijeve vlade Ugodne ocene sindikalnih voditeljev, previdnost Confindustrie RIM - Predsednik republike Oscar L.Scalfaro se je zahvalil Romanu Prodiju in njegovi vladi, »ki je odgovorno in konkretno začela obravnavati zapletena vprašanja javnih financ v perspektivi evropskih rokov«. Državni poglavar se je pohvalno izrazil o novem finančnem zakonu med srečanjem z ministrskim predsednikom in gospodarskimi ministri, ki so mu predstavili predlog novega finančnega zakona in državnega proračuna, s katerima se bo parlament začel ukvarjati sredi prihodnjega tedna. Kvirinal se je tako pridružil ugodnim ocenam gospodarskega in finančnega manevra, ki prihajajo iz vrst Oljke, sindikalnega gibanja in tudi mednarodnih tržišč, ki še dalje zaupajo italijanski vladi. Določeno previdnost pa je opaziti pri prvih ocenah in komentarjih Confindustrie. Njen generalni direktor Innocenzo Cipolletta je sicer pohvalil resna prizadevanja za polnopravni vstop Italije v Evropo, obžaloval pa je, da Prodi ni posegel v socialno in predvsem v pokojninsko skrbstvo, »ki predstavlja velik italijanski škandal«. Generalni tajnik sindikalne zveze CISL Sergio D’Antoni poziva vlado, naj po odobritvi finančnega zakona takoj začenja izvajati komaj podpisani »pakt za delo«, ki predstavlja učinkovito orožje v boju proti brezposelnosti. Kolikor toliko ugodno je finančni zakon ocenil tudi vodja CGIL Sergio Cofferati, ki sicer ugotavlja, da manever določa nove žrtve za odvisne delavce in upokojence, ki pa so dokaj uravnovešeno razdeljene med raznimi sloji, odvisno pač od njihovih dohodkov. Cofferati pričakuje, da bodo ti ukrepi odprli pot obnovi delovnih pogodb, začenši s pogodbo kovinarjev, ki so morali v petek zaradi neizpolnjenih obvez delodajalcev spet stavkati. Desnica Kartela svoboščin napoveduje zelo ostro opozicijo finančnemu zakonu, ker je mnenja, da Italija po tej poti ne bo prišla nikamor, še najmanj pa v Evropo. Najbolj oster je Gianfranco Fini, ki ne izključuje možnosti pouličnih protestov proti finančnemu zakonu, ostro opozicijo pa napoveduje tudi voditelj CDU Rocco Buttiglione, ki en dan poudarja potrebo po kompromisu s Prodijem, drugi dan se predstavlja kot desničarski jastreb. Davke bo odslej precej težje obiti RIM - Novi državni finančni zakon, katerega podrobnosti so se razvedele šele včeraj ponoči, predvideva tudi vrsto ukrepov zoper obitje davkov, obdavčitev nefinančnih ugodnosti (fringe benefits), ki jih delodajalci nudijo delojemalcem, in znižanje zneskov, ki jih lahko davčni zavezanci odbijejo od dohodninske prijave na račun stroškov za zdravljenje. Javnobilančni poseg bo znašal 37.500 milijard lir (25.000 s klestenjem in 12.500 s svežimi prihodki);, tem gre prišteti še 13.000 milijard "davka na Evropo" in 12.000 milijard v obliki računovodskih popravkov, tako da se bo celotna vrednost povzpela do 62.500 milijard lir. Klestenje izdatkov bo prizadelo med drugim zdravstveni sistem (1.200 milijard lir), javne uslužbence (2.115), lokalne in deželne finančne službe (4.680), skrbstveni ustroj (6.102), javnostoritveni aparat (2.340) in ministrska nakazila (1.500). Sveži prihodki pa bodo izvirali iz davčnega pregona (3.309), obremenitve fringe benefita (2.555), loterije in drugih iger na srečo (1.000) itd., a tudi iz povišanja katastrskih rent za 5% pri zgradbah in za 10% pri kmetijskih zemljiščih. To pomeni, da bo treba za občinski davek na nepremičnine (ICI) odšteti 50 do 200 tisoč lir več, ravno za toliko pa se bo povišal davek na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) in davek na zdravje (v primeru dohodkov od hiš iznad 4 milijonov lir). Na davčnem področju bodo pritisnili tudi na fiktivne družbe, kar naj bi-neslo državi 1.884 milijard lir, pa še na kmetijska podjetja z dobičkom iznad 500 milijonov lir in na vršilce samostojnih poklicev, medtem ko bodo zadrugam okrnili olajšave. Posebej bodo začeli obravnavati fringe benefitse: za avtomobile, ki jih podjetniki namenjajo svojemu osebju, bo treba plačati poseben davek, vrednost bonov za hrano, kot tudi ugodnosti pri odplačevanju obresti na posojila uslužbencem, pa bodo krepko omejili. Z druge strani se bo davčni pritisk na prenos lastništva podjetja od očeta na sina v obliki podaritve ali zaradi smrti precej ublažil. Prej smo omenili javne uslužbence. Odslej ne bodo mimo redne službe smeli opravljati nobenega drugega plačanega opravila, torej dela na črno, razen če se ne bodo odločili za part time. Poleg tega je vlada prepovedala zaposlovanje novega osebja, s čimer naj bi privarčevala 290 milijard ib, in napovedala zamrznitev njihovih od-pravninskih skladov. Na področju zdravstva ne bo treba plačevati "ticketa" za prvo pomoč in laboratorijske analize, pač pa stroškov za zdravniške preglede ne bo več mogoče odštevati od dohodninske prijave tako kot doslej, temveč bo uveden pavšalni odbitek 250.000 lir. Z drugimi besedami povedano, razlik3 med stroški za specialistične in stroški za splošne preglede je bila odpravljena. Se neugodna vest za civilne invalide: tisti, ki imajo več kot 80 milijonov lir letnega dohodka, ne bodo imeli veC pravice do doklade za spremljevalca in bodo morali vsako leto opraviti samocer-tificiranje. Glede pokojnin je vlada držala besedo, saj se jih m dotaknila. Nasprotno pa se bodo zvišali socialni prispevki za občinske uslužbence, ki so doslej uživali določeno prednost v primerjavi z drugim javnim osebjem. Finančni zakon predvideva nadalje izrecne ugodnosti za nove proizvodne enote, in sicer v obliki davčne razbremenitve mladih moCi, delavcev v dopolnilni blagajni in režimu mobilnosti, telesno prizadetih in takih, ki bi promovirali naravovarstvene dejavnosti. Davčne olajšave bodo veljale tudi za podjetnike na industrijsko zaostalih območjih in za turistične delavce. V finančnem zakonu ]e tudi zametek zajetne davčne decentralizacije, začenši pn uvedbi deželnega davka na proizvajalne dejavnosti (IREP), ki bo zamenjal davka ILOR in ICIAP, takso na številko IVA in davek na net° premoženje podjetij vidjuc no z vsemi obveznimi pri stojbinami na področju jaV nih zdravstvenih storitev.___ r VILA MANIN / RAZSTAVA Od včeraj na ogled zapuščina rodbin Manin in Dolfin VILA MANIN (Pas-sariano) - Razstava naj bi bila samo osrednji dogodek pobude, ki želi ponuditi celostnejši vpogled v Furlanijo 18. stoletja. Tako so organizatorji ob včerajšnjem odprtju razstave Blišč dinastije, evropska zapuščina rodbin Manin in Dolfin v vili Manin utemeljevali pomen projekta, ki ob glavni obsega Se pet razstav v bližnjih krajih. Za razstavo, ki bo odprta do 6. januarja naslednjega leta, se je zelo zavzela deželna uprava FJk, pripravil jo je videmski sedež vsedržavne ustanove za preučevanje italijanske zgodovine, med več sodelujočimi sta tudi družba Villag-gio Globale International in pa tržaško gledališče Verdi, podprli pa so jo številni sponzorji. S to razstavo pa je vila Manin postala spet prava vila Manin: v razkošno podeželsko rezidenco rodbine, ki se je prebila v sam vrh beneške republike, so namreč namestili vrsto umetniških del, ki so jo nekdaj krasila, nekaj pohištva in druge opreme, s pomočjo posnetkov, map in virtualnih slik pa skušajo obiskovalcu prikazati, kakšna je bila vila nekdaj oz. kakšen okus je imel vladujoči razred v 18. stoletju. O pomenu razstave so na včerajšnjem uradnem odprtju govorili župan Codroipa Giancarlo To-nutti, deželna odbornica za kulturo Alessan-dra Guerra in kustos vile Gilberto Ganzer. (bip) SKGZ OČITA SSO NESPREJEMLJIVE METOPL Polemike v zvezi z razširitvijo članstva in vodstva NŠK SSO zahteva zamenjavo prof. Rupla v vodstvu NŠK V ponedeljek, 30. septembra bo, kot najavljeno, občni zbor Narodne in Studijske knjižnice, ki ga je v svoji avtonomiji in v skladu s svojim statutom pripravil upravni odbor knjižnice. V kolikor gre za ustanovo, Članico obeh krovnih oiganizacij Slovencev v Italiji, sta bila tako SKGZ kot SSO že pred meseci obveščena o tem, da se občni zbor pripravlja. Eno od najpomembnejših vprašanj v središču pozornosti vodstva NSK je bilo vprašanje razširitve članstva. Dve seji sta btii posvečeni pretresu vrste imen, ki so jih predlagaU sami elani. Nato je bil na seji upravnega odbora 2. septembra ’96 soglasno (podčrtamo soglasno) sprejet sklep o vstopu, kar 20 novih elanov NSK iz vseh treh pokrajin. Prav tako soglasno je bil izdelan tudi predlog za novi upravni odbor, ki ga morajo vohti elani NSK na obenem zboru. V tej normalni proceduri priprave na občni zbor preseneča pismo Sveta slovenskih organizacij, ki ga je dne 26. septembra poslalo NSK in naši organizaciji. V njem namreč SSO predlaga »da bi za Članico bila sprejeta g.a Maja Lapornik, ki naj bi postala tudi Članica odbora namesto Alda Rupla. Predlog izhaja iz sklepa odbora SSO«. Pri tej zadevi nas zaskrblja način, ki ga je SSO izbral. Ne moremo namreč sprejeti taksnih vsiljevalnih metod, ki hudo diskvalificirajo prof. Alda Rupla, ki ima veliko zaslug v naSem kulttirnem in družbenem življenju. Se posebej pa bi radi izposta ^ go, ki jo je prof. Aldo Rupel odigral j3 Jj, odigrava pri rasti in delovanju goričke Kal y ce Damira Fejgla. Njemu se je nanrreC ^ prvi vrsti zahvafiti, da je goriška bila trdnejše organizacijske okvire in ^ vrsto javnih pobud. nje- Ne da bi osporavali ali kako drugače 0 ^ vab predlog in izbiro g.e Maje Laporniho^^ sprejemamo takšnega ultimativnega m naJ11 žaljivega odnosa do prof. Rupla. Obene Sprašujemo se, kam nas bo vse to vo ^ bomo za take in drugačne primere up° ^ ^ taksna sredstva in metode. Vedno sm3 za smo pripravljeni h konstruktivnemu Podjetja za turistično promocijo in Tržaške občine, pn njej pa bo sodelovala tudi la Cappella Underground Manifestacija, ki so jo včeraj predstavili na tiskovni konferenci, se bo odvijala pod naslovom »Tempo fo-turo«, predvideva pa vrsto srečanj o času, ki bodo na Pomorski postaji, v hotelu Excelsior in v Mieli. Kongresni del prireditve bo namenjen predvsem šolski mladini, da bi se seznanila s skrivnostmi Časa. Margherita Hack, Alberto Angela, Giuseppe O. Long0 in Femando De Fetice so le nekateri protagonisti tega očarljivega srečanja z znanstveno fantaskiko, ki jo pm reja družba Globo. Na sporedu bodo še filmske projekcije, srečanja z znanstveniki in novinarji, virtualne igo' ce in razstava 100 modemih ur. Tržaške prireditelje je za izvedbo pobude navdihnila Star Trek, to je serija uspešnih televizijska filmov znanstvene fantastike. Po Radiu Trst A niz oddaj o Slovenski Istri V četrtek, 3. oktobra se po valovih Radia Trst A prične niz, posvečen Slovenski Istri. Oddaja se bo pričela z vprašanjem, kaj sploh je Slovenska Istra, kaj Savrinija, kaj pomeni biti Istran, kaj Savri-nec. Nadaljevala se bo z zgodovinskim orisom, se dotaknila narodne prebuje in časa med obema vojnama, fašizma in antifašizma ter časa po II. svetovni vojni: dotaknila se bo perečega vprašanja izseljevanja, povezanosti Istre s Trstom in istrske prebuje: srečah se bomo z zbiratelji narodnega blaga, novimi ustvarjalci in pobudami po vaseh. Končala pa se bo z vprašanji odpiranja Istre v svet ter vprašanji novih integracij in možnosti za raz--voj. Niz oddaj, ki ima naslov »Ob Rižani in Rokavi« pripravlja kulturna delavka iz Loparja Leda Dobrinja. Radijska urednica je Nadja Rojac. Oddaje bodo na sporedu vsak četrtek ob 8.10. Kraški Musicfest čaka na godce SKD Vigred bo v okvira prvega kraškega Oktoberfesta, ki se bo odvijal v Praprotu pod šotorom od 10. do 14. oktobra, priredb nadvse originalno srečanje amaterskih glasbenih skupin. Ta pobuda bo na sporedu v okvira kulturnega programa v nedeljo, 13. oktobra, ob 14. uri. Vabljeni so godci, ki igrajo na različne instrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do kvinteta, ah večje skupine. Seveda so v skupinah dobrodošli tudi pevci. Kraški Musicte-st, tako nosi ime srečanje, bo netekmovalnega značaja. Društvo pa bo vsekakor dodelilo nekaj originalnih nagrad, ki naj zaenkrat ostanejo skrivnost. Tudi prisotna publika bo igrala važno vlogo pri izvedbi tega srečanja. Udeleženci se lahko prijavijo od četrtka, 10-tobra, do nedelje, 13. oktobra na prireditvenem prostoru v Praprotu oz. pri odbornikih društva. (S.K.) Tradicionalna rožnovenska procesija v Barkovljah v naših krajih imamo več procesij v čast Mariji. Zakaj J barkovljanska nekaj posebnega? Da to razumemo, moramo pose i daleč nazaj v preteklost, in sicer za 141 let. Leta 1855 je namreč p° Trstu in tudi v Barkovljah razsajala kolera in zahtevala mnog0 smrtnih žrtev. Tedaj so Barkovljani z vneto molitvijo, da se je bole zen ustavila. V zahvalo so ustanovili Bratovščino rožnega venca iu zahvalno procesijo na roženvensko nedeljo. Ta procesija se še c*a nes na prvo nedeljo v oktobra vije po barkovljanski obali. Mariju) kip obkroža velik venec iz belega cvetja, živ venec pa tvorijo otroc in odrasli v narodnih nošah, zlasti deldeta v belih nošah. Pri f! procesiji, ki bo letos 6. oktobra po maši ob osmih, se zberejo tu 1 Barkovljani, ki so se presehh kam drugam. K udeležbi vabimo ver nike tudi iz dragih krajev, zlasti narodne noše. Ce nam več ne gr° kolera, nam pa grozijo drage, zelo hude bolezni modernega časa-Naj bo ta procesija tudi prošnja, da nas Marija obvaruje prednji®)^. Pred 50 leti odkrili spomenik v Zgoniku Danes bo v Trebčah proslava ob 50-obletnici postavitve spomenika padlim vaščanom. Ob tej pomembni obletnici pa je treba omeniti še en dogodek izpred natanko 50 let. V nedeljo, 29. septembra 1946 so se namreč tudi vaščani Zgonika oddolžili svojim padlim. Kot beremo v kroniki našega dnevnika iz tistega časa, »so na svečanost prišli ljudje iz bližnjih in daljnjih vasi. Ob 16. uri se je dvati-sočglava množica pomikala proti trgu pred cerkvijo, kjer se dviga iz kraškega kamenja zgrajena piramida z rdečo zvezdo na vrhu, simbolom bratstva med narodi. V to piramido je vzidana marmornata plošča z imeni padlih borcev. Združeni pevski zbori so zapeli pretresljivo rusko žalostinko »Žrtvam«. Ob zvokih žalo-stinke, ki jo je igrala godba na pihala s Proseka, je župnik Švara ob duhovni asistenci župnikov iz Sv. Križa in Semplaja blagoslovil spomenik. Za njim je govoril borec tov. Milan, ki je med drugim dejal, da so naše meje tam, kjer so jih začrtali stotisočeri borci s svoji krivdo. Po govoru tov. Ada, ki je označil bratsvo, ki je zraslo iz krvi mrtvih, je govoril še zastopnik Prosvetne zveze iz Trsta. Svečanost se je zakljužila s himno: »Hej Slovani«. Skupina Musiča noster amor zaključuje zgoniške poletne veče& Drevi, ob 18. uri, bo v zgoniški cerkvi koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki jo vidimo na sliki. Skupina izvaja pod vodstvom Janka Bana renesančno glasbo posvetnega značaja v solistični zasedbi in se za priložnostne koncerte v cerkvi posveti tudi nabožni glasbi. Repertoarna izbha se začenja pri skladatelju Ja-cobusu Gallusu in njegovih madrigalih. Repertoar pa popestrijo s j ta6(tel.42U25ja zijanje zdravil n 1505 - informacije KZE-3012. .. k2;E informacije ponedeljk3 , do 13. ure. -te' vena dežurna uzba od 20. do 8a 3, predpraznični 3 me in pia®lC USL: 399-1111. Kam po bencin Danes . bodo Tržaškem obratovale slednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Samo 2/ UL Forti (Naselje sv. Istrska ul. (nasproti pok° pališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 .Kunizzi Trg Duca degli AbbruZ 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 ; PETROLI Severo 2/7 jal Čampi Elisi (v°8 POSTOJNI ACI nta del Forno 4 3CNE ČRPALKE (self serviet /3 UL-Ul. F. Severo - Trg Valmaura - Istrska uljca 4g . Miramarski dr L avtocestah (odprte 24 ur) TERMINAL / GLASNIK ZELENIH RIPA Dl MEANA TRŽIČ / NA VOLIŠČA OD 8. DO 20. URE Utemeljeni razlogi za odločen ”NE“ Napovedan poseg v Evropskem parlamentu "Koristi SNAM-a niso prednostnega pomena" Napotki glede poteka današnjega referenduma Izid bo znan okrog polnoči Občani Tržiča so Pred leti zavrnili načr energetskem centru lrSe območje in zdaj Pred novo odločitvijo. Petek zvečer se je, pr enasnjim posvetov rrn referendume zaključila javna ka: Parija, ki je mesto neka razdelila na dvoje. 1 arn strani je koalicija .arij, strank in občane 1 nasprotujejo nači ruzbe SNAM, na dn Pa tisti, ki občane p: Pričujejo, naj glasuje a. Kljub temu, da na P Vana gradnja tako e . egn kompleksa zade lrSe območje Tržaške zaliva in velik del Sev ^e§a Jadrana je spor e dejstvo, da bodo z g a°vanjem lahko soo °Cali le prebiva' rziča, so opozorili Petkovem zaključne --‘■tuotuje term 6nod je bil na Tr Pnblikg, kjer je g ®yropski poslanec j Pa di Meana, k; e§ apela, naj obče Su)ejo proti načr Sradnji, napovec °do vprašanje, Pred leti De Mici ačrt glede Benel I vili v evropske iamentu. Carlo Ripa di M v njemu značilne nišljujocem p e]al, da je vpr; Hergetike dejansl °tno, ni pa m Prejeti vsiljenih t plenih in preč Zgrešenih ^.Vanja na inc 'ajnost (kakor : 0 glede varno 0 argumenti Ripa di Meana (Bumbaca) vanje ne na referendumu. Izkušnje iz drugih stvarnosti, tako glede pristanišča in njegovega razvoja, izpodbijajo trditve s katerimi so zagovorniki objekta skušali prepričati občane. In dalje molk ENELA in SNAM glede nadalnjih korakov ? Ripa di Meana je svoj poseg zaključil, da je treba tako velike in daljnosežne posege v prostor ocenjevati v širšem kontekstu in ne samo iz utilitarističnega vidika ter navedel tudi izjavo podtajnika pri Ministrstvu za javna dela, ki je v zadevi dejal ”Da koristi SNAM ne morejo biti prevladujoče ob upoštevanju drugačnih koristi”. Na zborovanju so govorili tudi predstavniki Svetovnega sklada za varstvo narave (WWF), deželna svetovalca Anto-naz in Ghersina, poslanec Nicolini. Slišati je bilo različne ugotovitve glede načina vodenja kampanje, češ da zagovorniki DA niso štedili z denarjem, predvsem pa pozive, da se Tržičani množično udeležijo referenduma in glasujejo ne, pa tudi priporočilo, naj bi, ne glede na izid današnjega glasovanja, pozabili na dosedanje ločevanje in skupno načrtovali. « Ripa di Meana je petkov dan v celoti namenil vprašanju terminala. V devinsko- na-brežinski občini je imel kar nekaj srečanj s predstavniki upraviteljev in tamkajšnjega odbora proti uplinjevalniku, si osebno in z različnih krajev ogledal geografsko stvarnost v katero nameravajo vsiliti tujek in se prepričal, kakor je sam izjavil, o nesmislu takega ravnanja. Občani Tržiča se bodo danes na posvetovalnem referendumu izrekli o tem če se strinjajo z načrtovano gradnjo uplinjevalnika za metan, oziroma, Ce načrt zavračajo. Volilnih upravičenčev je po zadnjih podatkih občine nekaj manj kakor šestindvajset tisoč. 11.971 je moških, 13.715 žensk. Glasovanje bo samo danes od 8. do 20. ure, potekalo bo na dvanajstih volilnih sedežih (običajno jih je 46), razmeščenih v glavnem v šolah in nekaterih javnih zgradbah. Pacienti, ki so trenutno na zdravljenju v bolnišnici v Tržiču bodo lahko glasovali v bolnišnici, vendar pa morajo imeti s sabo osebno izkaznico in seveda volilno potrdilo. Kdor volilnega potrdila še ni prejel, ga lahko tudi danes, od 8. do 20. ure dvigne v občinskem volilnem uradu v ulici Duca D’Aosta 34. Občinska uprava bo poskrbela tudi za prevoz oseb ki imajo moto- rične oziroma druge težave na volišča. Poklicati je treba, zavetišče za starejše občane "Časa albergo” (tel. 484002). Glasovanje je tokrat zelo enostavno. Vsak upravičenec bo namreč prejel le eno samo glasovnico z natisnjenim besedilom vprašanja in prečrtal odgovor (Si/No), ki pac ustreza njegovi odločitvi. Prav zaradi drastičnega zmanjšanja števila volišč bo verjetno ob konicah predvidoma treba tudi nekaj minut počakati na vrsto. Ne glede na to, da je referendum posvetovalnega značaja, je pomembna udeležba občanov, saj se bo odločalo o vprašanju, ki bo tako ali drugače vplivalo ne samo na gospodarski, ^mpak na splošni razvoj Tržiča in širšega območja. S štetjem glasovnic bodo začeli takoj po zaprtju volišč in rezultat naj bi bil znan že okrog 24. ure. Od torka 1. do 11. oktobra akcija cepljenja proti gripi O epidemiji gripe še ne moremo govoriti, vendar pa je zdaj primeren čas za preventivno cepljenje. Tako sporoča Zdravstvena ustanova, ki napoveduje, od 1. do 11. oktobra intenzivno akcijo preventivnega cepljenja. Cepivo je na razpolago v naslednjih ambulantah, oziroma centrih: v Krminu (Drevored Ven. Giulia 74) 2. in 9. oktobra od 9. do 12. ure ter 4. in 11. oktobra od 12. do 14. ure; v Gradišču (ul. Fleming 3) 1. in 8. oktobra od 12. do 14. ure in 3. in 10. oktobra od 12. do 14. ure; v Gradežu ( ul. Marchesini 30), 1. in 8. oktobra od 13. do.14. ure. 4. in 11. oktobra od 13. do 14. ure in 7. oktobra od 16. do 17. ure; v Tržiču (ul. Galvani) od torka, 1. do petka 4. oktobra od 11. do 12. ure in od ponedeljka 7. do petka 11. okto- bra od 11. do 12. ure; v Gorici od 1. do 4. oktobra od 11. do 14. ure ter od 7. do 11. oktobra od 11. do 14. ure. Preventivno cepljenje priporčajo zlasti občanom, ki so manj odporni oziroma, ki prebolevajo težke bolezni in bi okužba z gripo poemnila lahko nevarno poslabšanje splošnega počutja. Med rizične skupine štejejo tudi starejše občane (nad 66 let), oziroma paciente, ki bolehajo za kroničnimi boleznimi. Pobuda množičnega preventivnega cepljenja bo trajala dva tedna. Cepivo bo na razpolago tudi kasneje, vendar med rednim urnikom poslovanja ambulant. Cepljenje odsvetujejo nosečnicam. KROŽEK KGM / NOVE POBUDE Okno v svetovni medijski prostor V začetku septembra so mladi spoznavali slovensko glavno mesto Klub goriške mladine _ Hov° sezono delo-ž n)a začel z velikim n 8°nom in zanimivo v v°stjo: “VVebom slo-anske mladine”, ki A^ogoča vsakomur po-tnr^°Vanie z interne-; ’ pošiljanje sporočil te vae druge oblike in-ra aKcije s svetovno Vsi calnisko m1-620-j Ki jih to zanima Sn , 1i° informacije na D®dezu KGM pri Cia • ern domu> kjer se redno srečujejo Sak Petek ob 21. uri. sl . začetku sezone je kli,flrla desetih članov u , a kila na kulturno-Hp ra2evalnem trid-bl; n.ein izletu v Lju-SduV2let Um je po- Ztiac lnaulmiv,e oglede dnih. točk mesta, avo z odkrivanjem ajelnega Življenja v i ’ Pa tudi srečanja z CjaaŽeValnega P°- t0?a tnstitutu za na-°stna vpršanja so se goriški mladinci srečali s predsednikom in ravnateljem, raziskovalec Miran Komac pa jim je izčrpno predstavil poglede sodelavcev inštituta na manjšinsko problematiko. Pogovor je zajel tudi teme, ki so jih iznesli mladi sami in predvsem njihovo čutenje manjšinske biti. O podobnih temah so se pogovarjali tudi na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer jih je sprejel sekretar za Slovence v svetu Peter Vencelj in zelo pohvalno ocenil tovrstne oblike delovanja med mladimi. Poudaril je željo, da bi mladi premostili vsa nesoglasja predvsem zgodovinsko-ideološke narave, ki še vedno bremenijo delovanje in učinkovitost ostalih manjšinskih organizacij. V tem smislu je želel, da bi se še bolj razvila mladinska dejavnost, ki se sicer s politiko mora tudi ukvarjati, toda ko gre za narodnsotne interese le-ta ne sme biti ovira. V Ljubljani so si goriški mladinci ogledali tudi studie največje slovenske zasebne televizije POP TV, kjer so imeli možnost neposredno slediti vsakodnevnemu delu in programiranju. Obiskali so tudi ljubljansko Borzo, ki je sicer majhna a je zanimiv primer finančnega središča, kjer so mladi lahko po računalnikih neposredno sledili transakcijam na slovenskem trgu. Na sliki: člani KGM z dr. Petrom Vencljem. Tv Primorka o položaju v zamejstvu Televizijska oddaja “Med Sočo in Nadižo” na Televiziji Primorka stopa v tretjo sezono. Danes, v nedeljo, ob 22.30 (ponovitev bo jutri, v ponedeljek ob 18.30), bo v prenovljenem televizijskem študiju v Šempetru gost voditelja oddaje senator Stojan Spetič, novinar in vidni predstavnik Stranke komunistične prenove. S Spetičem se bo Rudi Pavšič razgo-varjal o zdajšnjem političnem položaju v državi in še posebej o vlogi, ki jo SKP ima v zdajšnji Prodijevi vladi. Polurna oddaja pa bo tudi priložnost za poglobljeno analizo zdajšnjega položaja v manjšinski stvarnosti ter o odnosih s Slovenijo. Na Televiziji Primorka imajo v načrtih obogatitev tedenske oddaje o zamejstvu in razmišljajo tudi o pobudah. H ČRPALKE □ OBVESTILA GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Mu-nicipio 20 AGIP - Ul. L. Isonzo IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO-Trg Unita MEDEA ESSO - Most na Birši TR2IC AGIP - Ul.Valentinis 65 MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2 KRMIN AGIP - Drevored Ven. Giulia FARA ERG - Ul. Gorizia POLJAN- SREDIPOLJE IP - Ul. m Armata 58 VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 21. do 27. septembra 1996. RODILI SO SE: Michela Jessica Santarossa, Lara Pia-gno, Giacomo Lugara, Marco Collenz, Emanuele Salvato-ri, Marco D’Addato, Max Gregorig. UMRLI SO: 83-letna upokojenka Ludmila Cijan vd. Prinčič, 83-letna upokojenka Paola Susmelj, 86-letna upokojenka Adele Emaldi por. Spulzato, 85-let-ni upokojenec Mario Gio-vanni Calligaris, 44-letni zidar Fabio Past, 83-letni upokojenec Costantino Mo-ratti, 73-letni upokojenec Bruno Sfiligoi, 84-letna upokojenka Noemi Brando-lin vd. Cechet, 83-letna upokojenka Maria Gri vd. Brrnnat, 75-letna gospodinja Ugolina Silvestri por. Vosca, 71-letna gospodinja Irma lo-landa Žagar por. Narduzzi, 67-Ietni upokojenec Giovan-ni Altieri, 89-letna gospodinja Vida Tusulin vd. Daneu; 84-letni upokojenec Pietro Lutman, 83-letna upokojenka Maria Durjava, 70-letni upokojenec Silvio Piovesana, 91-letna upokojenka Anna Ribarič. POROČILI SO SE: uslužbenec Mario Pasi in uslužbenka Claudia Fortunato, delavec Franco Sdraulig in tekstilna delavka Giovanna Di Gleira, uslužbenec Gristi ano Bonello in brezposelna Flavia Mammone, zobozdravnik Salvatore Cultrara in zobozdravnica Valentina Grusovin. OKLICI; delavec Giuseppe Zuttion in uslužbenka Ada de Castro, inf. programer Giangiacomo Coderani in uslužbenka Paola Lenar-duzzi, podčastnik vojske Bruno Garlant in delavka Elena Lion. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v oktobru (umik bodo sporočili naknadno) rekreacijsko telovadbo v telovadnici v Sovodnjah. V DOBERDOBU bo danes ekološka akcija "Očistimo svet”. Zbirališče je ob 8.30 pred županstvom. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE priredi 17. partizanski piknik, ki bo v Jamljah pri Marjotu Pahorju v nedeljo, 20. oktobra, ob 16. uri. Vpisujejo: Ettore Moro, Marjo Croselli in Karlo Kobal. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo društveni pevski zbor spet začel z vajami jutri, 30. septembra, ob 18. uri v domu Andreja Budala. E3 ČESTITKE ROBERT VALENTINČIČ iz Stmavra se veseli, ker danes, 18. let dopolni. Avtu mu pri srcu stoji, oče pravi, naj si ga zasluži, mi pa mu želimo: naj bo nov ali star, samo da bo kaj. Iskrene čestitke in... počasi in previdno... mu voščijo sosedje. PRISPEVKI Ob 6. obletnici smrti Emila Mučiča daruje Zena Sava z družino 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. V spomin na Franceta Cingerlija daruje Rudi Budal 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. V počastitev spomina Mirkota Plesničarja darujejo družine Nanut Lo-ris, Del Fabbro Carlo in Mucci David 150 tisoč lir za OK Val. KINO GORICA CORSO 15.00-17.30- 20.00- 22.30 »Indipenden-ce day. II giorno della ri-scossa«. TR2IC COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00»Piane-se Nunzio, 14 anni a maggio«. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), C. Italia 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787. Kulturni dom Gorica Zveza slovenskih kulturnih društev SLOVENIJA V PREDVOLILNEM ČASU Gostja večera bo Spomenka Hribar, avtorica knjige “Svet kot zarota”. Mala dvorana Kulturnega doma v Gorici, v Četrtek, 3. oktobra 1996, ob 18.30. Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave slikarke ___ Zore Koren galerija Skerk Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. Katoliška knjigarna, Travnik 25 petek, 4. oktobra 1996, ob 18. uri. NOVICE ODPADKI / NUJNOSTNO STANJE? GORICA / VČERAJ ZAKLJUČEK SIMPOZIJA Pohod na Kapelo Rajonski svet za Švetogorsko Četrt in Plaču to ter klub "Arniči del taieto” prirejata danes sprehod na Kapelo in to skozi "začasni” mejni prehod pod Kapelo, ki ga bodo danes tudi zaprli. Zbirahsce je ob 9. mi na trgu De Amicis. Na meji se bodo srečali s predstavniki KS Solkan, ob 10. uri pa bo masa v cerkvi na na Kostanjevici. Udeleženci naj imajo s sabo veljavno prepustnico ali drugo listino za prehod meje. Zeleni bodo na razpolago vsem občanom Po včerajšnji pobudi pri ljudskem vrtu, bodo predstavniki goriških Zelenih danes dopoldne na razpolago občanom na trgu pred palaCo Attems (Trg De Amicis). Od 9. do 12. ure bodo pojasnjevali kakšno je njihovo stališče do najpomembnejših vprašanj glede uprave mesta in tudi v odnosu do vprašanj širšega pomena. Zgibanka o Coroninijevem parku na Drevoredu 20. sept. Obiskovalci Coroninijevega dvorca in parka na Drevoredu, ki jih je zmeraj več, imajo zdaj na razpolago tudi barvno zgibanko z opisom parka in označbo posameznih drevesnih vrst in objektov v parku (belvedere, vodnjak itd). Zgibanko so natisnili s finančno pomočjo Goriške hranilnice. Tatovi v bolnišnici Zgleda, da se poleg osebja in pacientov, občasno v bolnišnici pojavijo tudi tatovi. Tako je uslužbenki zaposleni na oddelku za urologijo izginilo okrog 500 tisoč lir. Domnevajo, da si je denar prilastil mlajši moški, star okrog 25 let, ki so ga v petek opažih na oddelku. Osebje je policiji posredovalo precej točen opis domnevnega tatu. Odlagališče je zasičeno Tovornjaki včeraj niso mogli razložiti - Pokrajinski načrt ? Da je na področju uničevanja odpadkov treba narediti še marsikaj, da je šlo do zdaj v glavnem za jalove poskuse razreševanja perečega vprašanja in da ne kaže nič bolje za prihodnje, je menda že jasno. Sele pred nekaj dnevi smo pisali, da je pokraji-snka uprava po nekajletnih pripravah pokrajinskega načrta in po nerazumljivem zavlačevanju s sklepom sprejela na znanje, da na specifičnem področju nima več pristojnosti, ker je medtem pričel veljati novi deželni zakon in si je pristojnosti v bistvu vzela nazaj Dežela. Sele nekaj dni je minilo od tega in že smo, kot se zdi, pred novim emergenčnim stanjem kar zadeva vprašanje odpadkov. Včeraj smo izvedeli, da so v odlagališču Pecol dei Lupi, pri Krmi-nu, kamor vozijo odpadke iz nekaterih občin v pokrajini, že zavrnili tovornjake. Tako niso dovolili razložiti tovornjaki, ki je pripeljal iz Sovodenj. Z drugo besedo: odlagališče je polno. Verjetno se bo vprašanje v prihodnjih dneh še zaostrilo, kar bo morda le streznilo odgovorne (zdaj na Deželi) in pokazalo na politično (ne)odgovornost upraviteljev, ki so se v zadnjih letih zvrstili na Pokrajini. Zaprt upepeljevalnik v Moraru, pobuda goriške občine, da zaprosi za avtorizacijo za povečanje zmogljivosti naprave pri So-vodnjah, zasičenost odlagališča so resni pokazatelji, da smo že spet pred novim emergenčnim stanjem. Kako se bo rešilo? PIAG/01 Predstavljamo Vam NOVO VESPO ET4 VESPA DRUGEGA TISOČLETJA A. M. Motori Mattiroli Alessandro ul. Duca D’ Aosta 36 - GORICA Tel. (0481) 533410 - Fax (0481) 536727 CASINO FOMM: poker american roulette ROŽNA DOLINA 200m od mejnega prehoda ODPRTO mOIMSTOP S KUPONOM KAVA ZASTONJ! COMMERCIALE MARMI Perissutti Luciana jr. IMPORT- EXPORT zim ma mmmmjM oprema - gradbeništvo - sakralna umetnost porfidi - domači in uvoženi graniti - bronasti izdelki - nagrobniki in spomeniki DOSTAVA IN NAMESTITEV Trg De Amicis 7 - GORICA - Tel. in Fax: (0481) 532430 Federconsumolori se je tokrat soočila z upravitelji občinskega podjetja Združenje za zaščito potrošnikov Feder-consumatori je na srečanju z vodilnim osebjem občinskega podjetja skušalo razčistiti nekaj vprašanj, ki še posebej prizadenejo občane z nizkimi dohodki. Precej občanov se je pritožilo nad zasoljenim poračunom za porabo mestnega plina. Do takih slučajev prihaja v prvih mesecih leta. Združenje Federcon-sumatori je v soočanju z ravnateljstvom občinskega podjetja doseglo načelen sporazum, po katerem je mogoče poračun za višjo porabo plina porazdeliti na več računov, ki se izstavijo v zimskih mesecih ali celo enakomerno na celo leto. V posebnih primerih je mogoče (vendar je to treba preučiti od primera do primera) dolgovane zneske poravnati tudi v več obrokih, zlasti še, ko gre za velike vsote. Fedeconsumatori je na srečanju z mestnim podjetjem opozorila tudi na številne primere, ko občani plačujejo davek za čiščenje odplak, dejansko pa nimajo (in ne morejo imeti) priključka na greznično omrežje. Občani, ki se nahajajo v takem položaju naj od občine takoj terjajo povrnitev plačanih zneskov, opozarja združenje. MBE MBE/01 MAIL BOXES ETG 34170 GORICA - Korzo Italia 65 Tel. 0481/530038 Fax 0481/533414 PRISTOPITE K NOVI PODOBI USLUG ZA VAŠE DEJAVNOSTI EMBALAŽA IN ODPRAVA - embalaža pošiljk - pakirni material - odprava in prejem pošiljk po posti ali preko privatnega kurirja - odprava pošiljk s carino POMOŽNE USLUGE - postni naslov - uporaba faxa - fotokopiranje 24 ur na 24 - tajniške usluge - prejemanje telefonskih pozivov - vzorčni trgovski tisk - material za embalažo in uradniška oprema - fotoizkaznica - dvojčki kljuCev POŠTNE USLUGE - postni predali z dostopom 24 ur na 24 - urejanje poste - odprava po posti ali preko privatnega kurirja - »Mail Check« servis: telefonski nadzor poste - postne znamke, kuverte in poštnina Margottijevo pasHrovanje ni prav nič prijalo slovenskim duhovnikom Kakšen je bil pomen "Rimska" v oznaki Cerkve Kar petnajst predavateljev, pridružili so se jim številni diskutanti, je včeraj in v petek popoldne zaokrožilo in zaključilo tridnevni posvet o vlogi Cerkve in družbe na Goriškem ter njun odnos do vojne in osvobodilnih gibanj. Medtem ko so predavatelji v Četrtek dopoldne govorili predvsem o razmerah v svetu in v predvojni Sloveniji, oziroma Dravski banovini, je bil zadnji splet poročil namenjen predvsem tukajšnji goriški stvarnosti. Niso manjkala sicer tudi poročila o Trstu, Vidmu in tudi Istri. Goriški nadškof Carlo Margotti, ki je nasledil apostolskega administratorja Si-rottija (ta je prišel na Celo goriške nadškofije, ko je Sveta stolica, na pritisk Mussolinijeve vlade odstavila zadnjega slovenskega nadškofa Sedeja), je bil v ospredju skoraj vseh poročil. Najbolj odkrito je o "romanizaciji” goriške večjezične nadškofije govoril prof. Luigi Tavano, sicer že znan po svojih nastopih, v katerih je podrobno analiziral dokumente iz Časa Margottijevega pastirovanja. Prof. Tavano je odkrito povedal, da so Margottiju nasprotovali slovenski duhovniki, ki so hoteli ohraniti bogoslužje v slovenskem jeziku, ki so hoteli imeti slovensko versko Čtivo, ki so hoteli ohraniti tisto logično avtonomijo, ki so jo že imeli v veCnarodni in večjezični avstrijski državi. "Romanska” oznaka Cerkve je imela en pomen v Času Avstrije, Cisto drugačnega pa v času fašizma. Niti Sirotti in niti Margotti pa nista do prave mere razumela teh potreb slovenskih duhovnikov. Odtod tudi odpor duhovščine, pa Čeprav se je ta držala cerkvenih pravil do svojega škofa.* Med dvaindvajsetimi poročili je bilo Tavanovo najbolj deležno ploskanja. Podobna stališča kot Ta- vano sta že v petek popoldne iznesla prof. Italo San-teusanio in Franc Kralj. Prvi je govoril na podlagi italijanske dokumentecaje, drugi pa je podrobno iznesel potrebe in zahteve slovenske duhovščine in slovenskih katoliško mislečih ljudi nasploh v Času druge svetovne vojne. Ni jim ploskal Pietro An-glade, ki se je v petek in včeraj kar nekajkrat polemično oglasil k besedi. An-glade je bil osebni Margot-tijev tajnik in je o njem še precej napisal. Oporekal je vsem trem poročevalcem, pohvalil nekatere druge, ki niso bili polemični do Mar-gottija, izpodbijal trditve prvih. Trdil je, da je bil Margotti do Slovencev vseskozi naklonjen, da ni res, da so župniki vodili "tihe procesije”, kot so trdili drugi. Po osvoboditvi, v maju 1945, ko so slovenski partizani nekaj dni Margottija zadržali in ga potem poslali preko razmejitvene črte v Furlanijo, na ozemlje, ki so ga nadzorovali Anglo-Ame-ricani, naj bi bila slovenska partizanska vojska Margottija celo obsodila na smrt. Anglade pa je v teh svojih trditvah ostal Cisto osamljen. Prevec prostora bi bilo potrebno, Ce bi hoteli našteti vse predavatelje in na kratko omeniti vsebino njihovih poročil. Zato samo nekaj kratkih omemb. Lu-ciano De Cilia, Carlo A. Bo-rioli in Boris Mlakar so govorili o odporniškem gibanju pri nas na Gorišpkem, gledano tako z italijanskega kakor slovenskega zornega kota. Branko Marušič je podrobno analiziral politični in kulturni položaj Slovencev na Goriškem potem ko so ti kraji bili priključeni Italiji. Položaj v goriški nadškofiji ob razmejitvi in po njej še zlasti na jugoslovanski strani meje je bil predmet poročil Oskarja SimCiCa, Franca Rupnika in Jurija R°' se. Gre za dogajanje v časovnem razdobju, ki sicer Be sodi v vojni čas, je pa posledica vojne,. Poročevalci s° govorili predvsem o odnosih med Cerkvijo in politip' no - komunistično - oblastjo na drugi strani meje, ki Cerkvi ni bila naklonjena. Hvalisava stališča o delu ljubljanskega nadškofa R°ž' mana ter o domobranskem protipartizanskem gibanju smo slišali iz ust Tamare Griesser - PeCar in se kakšnega diskutanta. O povojnih deportacijah in usmrtitvah je govoril Raoul Pupo, o videmskem nadškofu NogaJ1 Tarcisio Venuti, o nadškofu Santinu pa Paolo BlasmS' Omenimo naj še Guida Bot-terija, ki je podrobno anah" . ziral goriško in tržaško italijansko katoliško Časopisje-Marko VValtritsch Spel huda prometna nesreča V prometni nesred, ki se je zgodila v ulici Redipuglia v Ronkah je bila hudo ranjena 23-letna Paola Marchesan iz Ronk, Matteottijeva ulica. Z avtom fiat uno jo je zbil 31-letni Pietro Incorato iz Genove. Marchesanovo so zaradi številnih zlomov in drugih poškodb prepeljali na zdravljenje v bolnišnico na Katinari-Včeraj smo poročali o dveh prometnih nesrečah, ki sta se zgodili v Redipugli. 2al je h bolnišnice na Katinari prišla vest, da je 84-let-ni Emili o Trevisiol, ki ga je na državni cesti pred kostnico v Redipugli povozil tovornjak, nekaj ur p° sprejemu v bolnišnico, umrl. ___. KRONIKA / V NOČI OD PETKA NA SOBOTO atovi vlomili v županstvo v Sovodnjah dnesli 500 tisoč lir in naredili precej škode ^ 1 izoiniln nkroe netsto kot se zdi tudi ml j eni, saj je na opaziti sledove :ekoCega kisika občinsko stavbo « vodnjah ter se spravili na vzidano železno blagajno v prvem nadstropju. Žu- izginilo okrog petsto i lir v gotovini, da pa se tovi tam spravljenih d° mentov niso dotaknili-Večja kakor vredno ukradenega denarja je . terialna škoda zar ■ vlamljanja. V teku je pi skava, ki jo vodijo 1 binjerji. -k0 Tatovi so v sovodens) županstvo vdrli že P , nekaj leti in tudi takra ^ prli železno blagajno, so se takrat jjve- Preprostega in jkega ga orodja - zldahilo §e krampa. Kasneje je D ^ nekaj obiskov, zan11)^ da pred kakšnim tedn j; ko naj bi iz knjjg°v0° L ga urada izginila ® Ca vsota denarja.Mor dogodka celo P°vCca -?(Na sliki-foto Bumba ^jSpiUCIJA POSLANCEV HRVAŠKEGA SABORA Januarja naj se UNTAES poslovi Poveljnik obrambe Vukovarja rehabilitiran JAGREB - Poslanci hrvaškega sabora so na zadnji, tkovi seji soglasno sprejeli resolucijo, v kateri zahte-J°> da se mandat mirovnih sil Združenih narodov v °dm Slavoniji (UNTAES) 15. januarja prihodnje leto ^Preklicno izteče. točk i ,a’ 0 sega pet Poleg tega opozarja, sv prehodna uprava v 6 °Vne organizacije, Id jo j ai ameriški general-CclUes Klein, po tem datu-j V.arvaško Podonavje pre-a pod oblast vlade v Za-~ Sabor hkrati zahte-’ da je treba najkasneje asec dni pred tem v Vn,°dni Slavoniji izvesti ql, dve lokalnih organov kn ’ dr to v skladu z za-aodajo, veljavno na celo-ozemlju Republike škodovalo ugledu sabora, so parlamentarci dopolnili resolucijo z zahtevo, da vlada v slehernem primeru ravnanja, ki ne bi bilo v skladu z resolucijo, o tem obvesti sabor. Hrvaško ministrstvo za obrambo pa je medtem izdalo sporočilo za javnost, v katerem piše, da je bil Mile Dedakovič - Jastreb, ki je leta 1991 vodil obrambo Vukovarja, povišan v čin štabnega brigadirja. Ob tej priložnosti so Dedakoviču izročili tudi tri državna odlikovanja in spomenico hvaležnosti domovine, obrambni minister Sušak pa je pojasnil, da je predsednik Tudman sprejel tako odločitev, da bi nekdanjemu poveljniku operativne skupine Vukovar izkazal priznanje za vse, kar je ta naredil za obrambo mesta-pred srbskimi napadalci. Novica bi si niti ne zaslužila pretirane pozornosti, če ne bi bilo znano, da je Dedakovič po padcu Vukovarja več mesecev preživel v zaporu, ker naj bi se osebno okoristil z denarjem, namenjenim za nakup orožja in opreme za branilce mesta. Poleg tega se javnost še dobro spominja, da je novinarska ekipa HTV, ki je takrat objavila pogovor z Jastrebom, v katerem je ta obtožil hrvaške vrhove, da so »prodali« Vukovar, nemudoma dobila odpoved. Očitno je vladajoča stranka zdaj spet našla skupni jezik z nekdanjim častnikom JLA, saj je Dedakovič po več letih obtoževanja HDZ pred časom izjavil, da je pripravljen sodelovati z vlado in Tudma-nom v procesu mirne reintegracije vzhodne Slavonije. Kmalu zatem je postal-član hrvaškega dela začasne uprave v Osijeku, najverjetneje pa tudi član-HDZ. Vrnitev visokega položaja v oboroženih silah in izročitev odlikovanj samo še potrjuje, da sta Dedakovič in Tudman zgladila vse spore. Gordana Gojak Boris Jelcin žuga Severnoatlantski zvezi MOSKVA (Reuter, STA, L.S.) - Ruski predsednik Boris Jelcin se je včeraj v osrednji moskovski bolnišnici, kjer je na preiskavah pred napovedano operacijo srca, sešel z obrambnim ministrom Igorjem Rodjonovom (na Reuterjevi sliki) . Rodjonov, ki se je pravkar vrnil iz Beigna, kjer se je srečal s kolegi iz zveze Nato, je predsednika seznanil z izidi teh pogovorov. Prenesel mu je sporočilo ameriškega obrambnega ministra Perryja, ki je zagotovil, da širitev Nata proti evropskemu Vzhodu ne predstavlja grožnje Rusiji, in se zavzel za čim tesnejše sodelovanje z Moskvo. Očitno pa Jelcin ne deli Perryjevega mnenja, saj je v precej avtoritativnem tonu sporočil Bruslju: »Najprej se je treba dogovoriti z Rusijo, šele nato rešujte vprašanja preobrazbe in širitve Nata. V obratnem vrstnem redu pa ne bo šlo!« Aleksander Lebed pa je včeraj izrazil prepričanje, da bi mo- skP ° 0Poz°rilu opozicij-ut °a Poslanca Račaiia, da irina116 Hrvaška zaradi Jmarodnega pritiska pri-mt*19 Prestaviti rok za-k Mandata ZN, kar bi ?j|D^rRETJlM KROGOM INDIVIDUALNEGA DIALOGA SLOVENIJE Z ZVEZO NATO 0 geopolitičnih in varnostnih vprašanjih ral Jelcin, dokler ne bo sposoben v celoti opravljati dolžnosti, formalno predati svoja pooblastila, saj bi le tako odpravil ugibanja o tem, kdo pravzaprav vodi državo. Spodbijal je Jelcinovo odločitev, da bo pooblastila prenesel na premiera Cemomirdina le v času operacije, in ocenil, da bi bilo najbolje, če bi se Jelcin v miru posvetil popolni ozdravitvi in prevzel dolžnosti šele po okrevanju. »Sedanje razmere so meglene - imamo in nimamo predsednika,« je dejal Lebed. Medtem so obrambni ministri Višegrajske skupine - Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske - na sestanku v Gdi-nju zavrnili možnost, da bi imela Rusija pravico veta na priključitev srednjeevropskih držav Natu. V skupni izjavi so poudarili, da njihove države Rusije ne bodo prosile za privolitev pri vstopu v Nato, storile pa bodo vse za čim boljše odnose z Moskvo. tjj ,RlISELJ (STA) - Slovenija bo jutri opravila tre-ve koS intenzivnega individualnega dialoga s Se-Na °atiantsko zvezo, ki je del širitvene strategije, p^dežu Nata v Bruslju se bosta sestali Natova ajj jT13 skupina za dialog s partnerskimi država-ta p ]° vodi pomočnik generalnega sekretarja Na-Pod ek”ard von Moltke, ter slovenska delegacija-aji .^dstvom državnega sekretarja v zunanjem v oh Strstvu Ignaca Goloba in državnega sekretarja rambnem ministrstvu Gorazda Vidriha. s,*:0* se je izvedelo iz skihevS,h.diPl0n?at" Ua H V*rov v Bruslju, tje nevnem redu tre-dufa sestanka prevla-vq: 1° geopolitična in-vJaSko-varnostna Tmsanja, medtem ko rugi krog pogovo- rov potekal v znamenju političnih vprašanj. V intenzivnem individualnem dialogu z Natom zdaj sodeluje 15 od 27 držav, ki so vključene v program Partnerstvo za mir. Cilji držav, ki so se vključile v Natovo širitveno strategijo, pa niso enaki, saj nekatere -denimo Slovenija - sodelovanje z Natom poglabljajo z namenom, da se tej organizaciji v prihodnosti pridružijo kot polnopravne članice, medtem ko druge države - na primer Avstrija - doslej niso izrazile namena vstopiti v Nato. Slovenija je kot prva med partnerskimi državami intenzivni individualni dialog začela 17. aprila letos. Drugi krog je opravila 10. julija, ko so se z Natovimi predstavniki pogovarjali predstavniki zunanjega in obrambnega ministrstva, ministrstva za okolje in urejanje prostora ter strokovnjaki z univerz in inštitutov. To obliko poglabljanja odnosov s partnerskimi državami so zunanji ministri šestnajstih članic Nata decembra 1995 ponudili podpisnicam Partnerstva za mir. Nato-kot osnovo za individualni dialog uporablja študijo o širitvi, ki jo je pripravil lani. Do- kument pojasnjuje, zakaj in kako bi se zveza morala širiti na Srednjo in Vzhodno Evropo, ne ukvarja pa se z vprašanjem, katere države in v kakšnem časovnem obdobju naj bi postale članice. To vprašanje naj bi predvidoma prvič uradno načeli na vrhunskem srečanju Nata spomladi ali poleti leta 1997, ko naj bi predsedniki držav in vlad članic imenovali države, ki bodo lahko prve pristopile k pogajanjem o članstvu. ^IjjCIJA EUROBAROMETER JE OBJAVILA IZIDE NAJNOVEJŠE RAZISKAVE JAVNEGA MNENJA Vodilni Evropejci menijo, da EU v svetu igra premajhno vlogo ^Qr 94 odstotkov anketiranih politikov, gospodarstvenikov, akademikov... podpira članstvo svojih držav v uniji radsk^ELJ (STA) - Agencija Evropske komisije za tila i iavnega mnenja Eurobarometer je obja-tiini 10e Prve ankete, ki jo je opravila med vodil-tia Osebnostmi v evropski družbi. Anketa zaje-da[^llrienia 3778 politikov, visokih državnih ura-ti(^^'' gospodarstvenikov, delavskih voditeljev, ttega ariev ter osebnosti iz akademskega, kultur-Claajcl^Verskega življenja v petnajstih državah til:UE?iskava ie med Pov,Lm Pokazala, da ‘kov, f.110 94 odsto-PoHni 0c^nih osebnosti dt2a ra Članstvo svojih kon* Evropski uniji,' Hy;j od članstva v st0Lpa jih vidi 90 od-vpr v- 93 odstotkov Cn\nih meni, da gtaiP7a unija ni odi- a dovn i ___i- gtala j a unija ni odi-ge n tiovolj vidne vlo- fišču SVe‘°Ynem prizo-toigj* Primerjavi z 8lIni veliki silami,- kot so Združene države, Rusija in Kitajska. Samo 29 odstotkov anketirancev meni, da EU igra vlogo, ki ji pripada. Razmah verskega fundamentalizma in pojav novih jedrskih sil poleg Kitajske, Francije, Velike Britanije, Rusije in Združenih držav sta po mnenju vodilnih evropskih osebnosti-dve glavni grožnji vital- nim interesom Evrope v prihodnjih desetih letih. Druge nevarnosti naj bi bile: izbruh nasilnih nacionalističnih gibanj zunaj Evropske unije, množično priseljevanje iz držav nečlanic, povečanje etničnih ali ozemeljskih sporov v Evropski uniji, jedrske katastrofe, kakršna je bila černobilska, napredovanje Kitajske v svetovno velesilo, izbruh skrajnih nacionalističnih gibanj znotraj petnajsterice, gospodarska moč Japonske, gospodarska moč Združenih držav in preostala vojaška sila Rusije. Anketiranci so kot glavne naloge unije v prihodnjem desetletju opredelili ustvarjanje in ohranjanje miru v-vsej Evropi, boj proti brezposelnosti ter boj proti kriminalu in terorizmu. Kot največje težave Evropske unije pa so navedli gospodarske in finančne razmere ter brezposelnost. Veliko privrženost bodoči skupni evropski valuti je izrazilo 51 odstotkov sodelujočih, zmerno naklonjenost pa 34 odstotkov. Odločno proti uvedbi Evropske monetarne unije je šest odstotkov anketirancev, rahlo pa ji nasprotuje sedem odstotkov. Kot glavni povod za uvedbo skupne valute je 41 odstotkov vodilnih Evropejcev navedo gospodarske vzroke, 35 odstotkov politične, 23 odstotkov komercialne in trgovinske, 18 odstotkov monetarne, 19 odstotkov pa kakšne druge razloge. V prvi raziskavi mnenja vodilnih evropskih osebnosti je sodelovalo 89 odstotkov moških in le 11 odstotkov žensk. Najbolje so bile ženske zastopane v skupini izvoljenih politikov (17 odstotkov). Na področju kulture in medijev je bilo žensk samo deset odstotkov, na področju industrije in gospodarstva pa vodilna mesta zasedajo komaj trije odstotki žensk. NOVICE Kučma nenapovedano v Moskvi MOSKVA (STA/AFP) - Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je včeraj nenapovedano obiskal Moskvo. Kot je poročala agencija Interfaks, se je ukrajinski predsednik sestal z ruskim premieram Viktorjem Cemomirdinom, sicer pa program obiska in teme pogovorov z raškimi pohtiki niso znani. V Čečeniji gre vse po načrtih MOSKVA (STA) - Ruske enote v Čečeniji nadaljujejo svoj umik Včeraj naj bi kavkaško republiko zapustila vsa 136. brigada s tehnično opremo, je poročala tiskovna agencija hrteriax, ki se je skhcevala na vrhovno poveljstvo. Položaj v Čečeniji je zdaj sorazmerno miren. Za novinarko čečenskega mladinskega časopisa Respublika Natabjo Vasenino, ki naj bi jo v Groznem ugrabiti neznanci, pa Se vedno ni sledu. Poljski koalicijski partnerici zgladili spor VARŠAVA (STA/dpa) - Poljski vladni stranki Demokratična zveza levice (SLJD) in Kmečka stranka (PSL) sta zgladiti medsebojni spor, ki je trajal več mesecev. Včeraj ponoči so se predstavniki koalicijskih partnerk v šestumi razpravi dogovoriti o zasedbi štirih novih ministrstev, ki jih bodo sestaviti v okvira vladne reforme. PSL je opustila zahtevo, da mora pred začetkom veljave reforme 1. oktobra odstopiti celotna vlada. V zameno so tej stranki obljubiti vodenje pomembnega ministrstva za zakladnico, ki združuje ministrstvo za privatizacijo in dele resorjev za industrijo, gradnjo in zunanjo trgovino. Poleg tega bo član PSL vodil novo vladno središče za strateške študije. SLD pa bo prevzela novo mini-strsvo za gospodarstvo in notranje ministrstvo, ki so mu dodelili več pristojnosti. Imen novih ministrov še niso sporočiti. Zasedanje finančnih ministrov G7 VVASHINGTON (STA) - V VVashingtonu so se včeraj sestali finančni ministri in guvernerji narodnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav sveta. Razpravljali so o svetovnem gospodarstvu in gospodarstvu v njihovih državah, poleg tega pa je bilo srečanje namenjeno pripravam na letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, ki se je včeraj začelo v ameriški prestolnici z vrsto predhodnih konferenc. Članice skupine G-7 so ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Kanada. Ameriški finančni minister Robert Rubin je želel na srečanju od evropskih kolegov dobiti podatke o-tem, kaj bo evropska denarna unija pomenila za-ZDA in svetovno gospodarstvo. PO TAUBANSKEM ZAVZETJU AFGANISTANSKE PRESTOLNICE Islamska milica želi mednarodno priznanje Svet poziva sprte frakcije k pogajanjem KABUL (Reuter, B.2.) - Medtem ko sta trupli nekdanjega predsednika Nadžibulaha in njegovega brata včeraj še vedno viseli pred predsedniško palačo v Kabulu, so pripadniki zmagovite talibanske milice sporočili, da so usmrtili še dva nekdanja sodelavca razvpitega »Kabulskega klavca«. Nova talibanska oblast, ukrepe. Vsem ženskam je ki bo vladala po načelih prepovedala delati v javnih strogega šerijatskega prava uradih, od njih zahtevajo, je že začela izvajati prve da se v javnosti pojavljajo H ANALIZA h Dolga in krvava roka trgovcev iz soseščine ISLAMABAD (Reuter, B.Ž.) - Na vseh koncih zemeljske oble so zaradi najnovejših dogajanj v Afganistanu izrazili zaskrbljenost. Edina izjema je Pakistan, ki je le nekaj ur po prevratu sporočil, da priznava oblast skrajne talibanske milice, ki je največ podpore dobila prav iz te sosednje države. Analitiki menijo, da Pakistan od svoje podpore Talibanom, kisov petek prevzeli nadzor nad aiganistansko prestolnico, pričakuje predvsem gospodarske, manj pa politične koristi. Odstavljeni predsedrtik Burhanudin Rabani je namreč Islamabadu, ki si prizadeva za vzpostavitev trgovinske poti z osrednjo Azijo - trgovinska pot naj bi potekala prav prek afganistanskega ozemlja -, predstavljal nepremostljivo oviro. Kabul je v začetku leta blokiral pakistanske načrte, da bi v zahodnem delu Afganistana, ki je bil že takrat pod nadzorom Talibanov, popravil v vojni razrušeno cesto in zgradil železnico, ki bi Islamabad povezala z nekdanjimi sovjetskimi srednjeazijskimi državami. Zaradi nenehnih proceduralnih zapletov ali afganistanskih frakcijskih bojev, Pakistan ni uspel uresničiti niti naCrta, po katerem bi za dostop do srednjeazijskih držav uporabljal povezavo, ki poteka po severnem in vzhodnem delu Pakistana, ki je za zdaj Se pod Rabanijevim nadzorom. Trgovski krogi opozarjajo, da utegne imeti od vladavine talibanske milice velikansko korist tudi - ban. Dolgoletne trgovinske sanje Teherana so namreč - kot je povedal predsednik Zveze pakistanskih trgovinskih in industrijskih zbornic Iljas Ahmad Bilur -, da bi v Afganistanu zavladal mir, saj bi se tako banu v tej in ostalih srednjeazijskih državah odprlo ogromno tržišče. Pakistanski trgovci in gospodarstveniki sicer ne verjamejo v skorajšnji mb v sosednji državi, toda prvi korak k temu je bil v petek morebiti le storjen. Eden največjih pakistanskih gospodmskih načrtov je izgradnja plinovoda in naftovoda, ki naj bi Pakistan prek afganistanskega ozemlja povezal s Turkmenistanom. Čeprav se torej talibanska milica zavzema za vzpostavitev stroge vladavine Islama, je bil njen vzpon povezan predvsem s trgovinskimi interesi Pakistana. zakrite, moški morajo nositi turbane ali tradicionalne okrogle Cepiče, vse prešuš-tnike in pijance pa Čaka smrtna kazen. Kabulski radio je medtem ljudi pozival, naj se vrnejo domov in na delovna mesta. Nova oblast je mednarodno skupnost zaprosila za priznanje, odstavljena vlada pa je vse države takoj zatem pozvala, naj tega ne storijo. Talibansko oblast je priznal samo sosednji Pakistan, ki je napovedal, da bo v Kabul na pogovore poslal svoje predstavnike. Združene države so sporočile, da je vsakršna možnost priznanja talibanske vlade izključena, hkrati pa je VVashington vse strani pozval k narodni spravi. Veliko zaskrbljenost je izrazila tudi Rusija, ki je Varnostnemu svetu ZN predložila osnutek izjave, v kateri je izražena zaskrbljenost zaradi povečanega obsega in intenzivnosti spopadov v Afganistanu. Omenjena izjava svari pred vojaškimi poskusi reševanja krize v Afganistanu in vse voditelje sprtih frakcij poziva, naj se odpovejo orožju, potisnejo svoje razlike na stran in začnejo politične pogovore. Namestnik zunanjega ministra odstavljene afganistanske vlade Abdul Rahim Gafurzaj je v Združenih narodih povedal, da so se predsednik Rabani in njegovi privrženci umaknili v severni provinci Parvan in Kapisa, kjer naj bi se odločili o nadaljnjih potezah. Talibani pa so kmalu zatem sporočili, da so iz province Parvan Rabanijeve enote že pregnali in prevzeli nadzor nad parvansko prestolnico Carikar. KRONOLOGIJA Četrt stoletja neusmiljenega boja za oblast KABUL (Reuter, B.Ž.) - Potem ko je leta 1973 v vojaškem udaru, ki ga je vodil Mohamad Daud, padla afganistanska monarhija in je moral kralj Zahir Šah pobegniti v tujino, se je v »azijski Poljski«, kot so mnogi poimenovati to 17-mitijonsko državo, začelo obdobje nenadnih krvavih prevratov. Po odstavitvi kralja Šaha, se je njegov bratranec Daud oklical za predsednika. Na tem položaju je ostal do leta 1978, ko so ga v novem vojašlem udam ubili komunisti. Nur Mohamad Taraki je tedaj postal predsednik revolucionarnega sveta, islamisticne skupine pa so se začele proti njegovi komunistični politiki upirati z množičnimi protesti in demonstracijami, ki so prerasle v oborožene spopade. Leta 1979 so islamisti Tarakija ubili in na položaj premiera imenovali Hafizulaha Amina. Aminovo imenovanja je decembra 1979 privedlo do razvpitega sovjetskega posredovanja. Sovjetske sile so zavzele ključne vladne stavbe in radijsko postajo. Predsednik je postal Babrak Karmal, ki je takoj po prihodu na oblast tudi uradno zahteval sovjetsko vojaško pomoč. Amina so usmrtiti. Generalna skupščina ZN je leta 1980 pozvala k takojšnjemu umiku tujih sil iz Afganistana, afganistanske gverilske skupine pa so v sosednjem Pakistanu ustanovile zvezo, ki so jo z orožjem oskrbovali Pakistan, ZDA, Sa-udova Arabija, Egipt, Kitajska in ostati zavezniki. Spopadi med Sovjeti in gverilci so potekali vse do leta 1988, ko so Pakistan, Afganistan, ZDA in Sovjetska zveza podpisali sporazum o umiku vseh sovjetskih sil iz države. Omenjeni sporazum je v imenu Afganistana podpisal Nadžibulah, ki ga je leto pred tem tradicionalna Loja Džfrga (velika skupščina) izvolila za predsednika države. Nadžibulah, zaščitnik katerega je bil sam sovjetski predsednik Mihail Gorbačov, se je proslavil predvsem s krvavimi obračuni z nasprotniki, zaradi Cesar se ga je prijel vzdevek »Kabulski klavec«. Ko je februarja 1989 iz države odšel zadnji sovjetski vojak, je posvetovalni svet Mudžahidov (Sura) zmerneža Sib-gatulaha Modžadidija imenoval za predsednika, skrajneža Abduraba Saja- fa pa za voditelja začasne vlade. Mo-džadidi je leta 1992 premagal Nadžibu-lahovo vojsko, vkorakal v Kabul id prevzel predsedniški položaj, na katerem ga je že Cez nekaj mesecev nasledit Burhanudin Rabani. Njegova frakcija se je začela spopadati s frakcijama, ki sta ju vodila premier Gulbudin Hekmatjar in Ahmad Šah Masud. . Avgusta 1994 so se pojavili Talibani - skupina nekdanjih islamskih študen tov teologije, ki je kmalu postala upoštevanja vredna gverilska sila. Zaradi grožnje, ki jo je začela predstavljati skrajna talibanska milica, sta Rabani in Hekma tjar sklenila sporazum in v boju pro islamistom združila mod. Toda to jin® ni pomagalo. Odlično organiziram TaU bani so se prikupili ljudem, decenuira 1994 pa so zaceli s svojo splošno ofen živo. Prvi poskusi so biti sicer neusp® šni, vendar jim je postopno le uspelo vzpostaviti nadzor nad celotnim južnim delom države. Pred dvema dnevoma pn jim je končno uspel tudi veliki met, saj so prevzeli nadzor nad Kabulom m vzpostaviti oblast, ki bo vladala v skta du s strogimi praviti šerijatskega prava- NOVICE VSE MANJ JE UPANJA, DA BI SE STRASTI NA BLIŽNJEM VZHODU LAHKO KMALU UMjgl!^ Na Kosovu napadli vojašnico PRIŠTINA (STA/AFP) - Radio Priština je včeraj poroCal, da so neznani storilci na dvorišče vojašnice jugoslovanske vojske v VuCitmu vrgli dve bombi. Eksplozija je povzročila gmotno škodo, žrtev pa ni bilo. Radio je še poročal, da so pred tem sinoči oboroženi neznanci napadli tudi dve policijski postaji na Kosovu, in sicer v Runiku in motelu Toplice, žrtev pa prav tako ni bilo. Srbska policija je napade potrdila, radio pa jih je označil kot teroristična dejanja ter poročal, da so sprejeli ustrezne ukrepe za ugotovitev storilcev. V letošnjem letu so bili v medetniCnih spapadih na Kosovu ubiti štirje policisti. Iraški Kurdi na poti k spravi? ANKARA (STA) - Demokratična stranka Kurdistana (-PDK) je vCeraj v sporočilu za javnost napovedala izpustitev 12 vodilnih predstavnikov nasprotne kurdske stranke, Domoljubne zveze Kurdistana (PUK) Džalala Talabanija. Odločitev o izpustitvi predstavnikov stranke, ki so jo enote PDK pred Časom na severa Iraka porazile s pomočjo Huseinove vojske, je PDK utemeljila kot »dejanje dobre volje v duhu strpnosti in sprave«. Južnokorejei ubili še enega sovražnega agenta SEUL (STA) - Južnokorejske enote so včeraj izsledile še enega od tajnih agentov iz Severne Koreje, ki so prestopili mejo pred desetimi dnevi. V izjavi obrambnega ministrstva so zapisali, da se je agent - ta naj bi bil podpoveljnik enote, ki se je 18. septembra s podmornico skušala vtihotapiti v Južno Korejo - z orožjem uprl aretaciji in bil v spopadu z vojaki ubit. Doslej pa so južnokorejske enote našle mrtve ali pa so ubile že 21 »infiltrantov«. ZDA skušajo rešiti, kar se rešiti da JERUZALEM (Reuter, B.Ž.) - Palestinska policija si je včeraj na območju Zahodnega brega in Gaze prizadevala preprečiti hujše izgrede ogorčenih protestnikov, ki se ne morejo sprijazniti z izraelskim odprtjem turističnega predora pod goro Mojra. Arafatovi policisti so razgreti mladini sicer preprečili pohod nad izraelsko vojaško postojanko v Ramah - prizorišču najhujših spopadov v zadnjih dneh -, ni pa jim uspelo preprečiti ostalih manjših spopadov in protestov, v katerih je bilo ranjenih več kot trideset ljudi. Palestinci so tudi včeraj jasno izražali sovraštvo do Izraela (Reuter) Američani so v strahu, da bodo njihova prizadevanja za obuditev mirovnega procesa propadla, vCeraj zaceli pravo diplomatsko ofenzivo. Predstavniki State Depar-tmenta so se v Gazi sešli s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in ga skušali prepričati, naj se sestane z Izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem. Ta je že zavrnil ponudbo egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, da bi se izraelski in palestinski voditelj srečala v Kairu. Arafat pa je Američanom povedal, da se je sicer pripravljen sreča- ti z Netanjahujem, vendar šele potem, ko bodo izraelske oblasti zaprle sporni tunel. Poleg tega je Arafat dejal, da si želi tristranskega srečanja -pogovorom naj bi prisostvoval ali ameriški državni sekretar VVarren Christopher ali ameriški posrednik za bližnji vzhod Dennis Ross -, Ne-tanjahu pa se je zavzel za dvostranske pogovore. VCeraj zveCer je o položaju na Bližnjem vzhodu na izrednem zasedanju razpravljal tudi Varnostni svet ZN. Sklep o izredni seji je Varnostni svet sprejel na petkovem zasedanju, na katerem so o izraelsko-palestins zapletu razpravljal plomati iz petdese J ^ žav. Mnogi od ti)1. i,0 ostro obsodili iz*ae -ravnanje. Na petkov ^ je VS odločal o osnu^ dveh resolucij. tje Izraela zahtevata zar ^Eden'višjih urad"jfjl PLO Faisal Husein ^ medtem za nem * a dnik D er Spiegel ) da se kljub novip^, padom Palestinci pravljajo na nov° ini, do. Kot je dejal Hus .. imajo sedaj noV°, tavlja nistracijo, ki Pred ^ii alternativo nas j protestom, znani ,e. imenom intifada; ini-stinci so se po n1 . ra- besedah vijem pogajati, ra-morajo takšno P. muidju — j.j vljenost pokazal ,0 Izraelci. Ge tega n ^ storili, bodo Pa je te- oblasti svoje l)u"adalj-zko odvrnile od nao , nih nemirov. BLIŽNJI VZHOD Netaniahu v sto dneh i\eianjaro izničil mi • e e V sto dneh vladanja je desničarskemu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahu uspelo izničiti izraelsko-pale-stinski mirovni proces. Se veC, z odprtjem predora pod Tem-Poljskim gričem, kjer stoji retja za islamski svet najpomembnejša mošeja Al Aksa, je , otanjahu poskrbel za vžigalico m bencin, tako da je na zasede-mh arabskih ozemljih izbruhnil najhujši požar nasilja zadnjih de-vmindvajsetih let, pred katerim zoledi celo prva intifada, ki se je °t upor s kamenjem oboroženih alestincev začel 9. decembra 987. Prvič po devetindvajsetih etih je morala izraelska vojska zasedena ozemlja poslati °jaske oklepne enote, posegli pa s° celo jurisni helikopterji. Pravilna je torej ocena izrael-skega romanopisca Davida Grossmana, ki trdi, da so Izraelcem vakrat ubili njihove sanje po mi-ru- Prvič z umorom laburistične-Sa voditelja Jicaka Rabina, drugič Pa z zmago desničarskega Likuda a političnih volitvah. Netanjahu jo volilcem obljubljal mir in var-°st, v sto dneh po svoji izvolitvi Pa je storil vse, da bi ponižal Pa-ostince in bi jih pahnil v obupani Por. Kar tri mesece je Čakal, Preden se je sestal s palestinskim °diteljem Jaserjem Arafatom. red Časom pa je moral Arafat s v°jim helikopterjem kar 45 mi-nt krožiti nad Tel Avivom, pre-en so mu dopustili, da je nadaljeval polet v cisjordanski Ra-alah, kar je nedopustno, nesmi-rjj^°’ ceneno in škodljivo Sikini- Netanjahu pa ni ponižal samo rafata, se hujšo terapijo je od-. oril navadnim Palestincem, saj bi Hamasovih atentatov °kiral zasedena arabska r pralja preko razumljivega *a, tako da je v Se ecJo revščino pahnil Prebivalstvo Zahodna brega in Ga-(l ’ kl ne sme na aeb» v Izrael. °b teh tak-n'”* p. je mirovno vizijo pokojnega Rabina tajahu zagrešil Se hujše strateške napake. Izraelska vojska ni zapustila Hebrona, odložili so pogajanja o konCni rešitvi palestinske avtonomije, nadaljevali z židovskim naseljevanjem, tako da je bilo tudi prozahodnim arabskim državam dovolj. Predor pod Al Akso je bil torej le kaplja, ki je sodu izbila dno in ki je dodatno dokazala, da »ame-rikanizirani« Netanjahu ne pozna ne Čustev in ne ponosa Palestincev, da pa bi bila mera polna, ga obdajajo svetovalci, ki tako kot on poznajo stvarnost z akademskih knjig prestižnih ameriških univerz in so prežeti z židovskim svetopisemskim mesjanstvom. Da bi nekoliko umiril duhove, je Netanjahu sklenil, da bo predor zaprt v petkih na muslimanski gospodov dan, to pa bo le s težavo odpravilo napetost, ker je bil predor le iskra za požar in ne glavni vzrok. Kot kaže, pa Netanjahu teh vzrokov noCe odpraviti, ker bi se s tem izneveril svojim najbolj skrajnim desničarskim volilcem. Ostaja mu torej le direktna konfrontacija s Palestinci, ki pa je izredno tvegana in skrajno nevarna. Med drugim mora računati, da je na palestinskem avtonomnem ozemlju kakih 30 tisoč oboroženih palestinskih policistov in varnostnikov. Jaser Arafat naj bi imel nadzorstvo nad 80 odstotki teh Vojko Coua sil, tako da izraelska vojska in židovski koloni morajo sedaj računati na oboroženi odpor. Za sedaj pa je Netanjahu le dokazal, da je kratkovidni politik, saj je moral zaprositi za pomoč egiptovskega predsednika Mubaraka, Arafatu je najprej ponudil srečanje, a ko je ta postavil svoje zahteve, je začel groziti z oklopnimi enotami. Edini torej, ki lahko uspešno pritisne na Netanjahuja in ga »prepriča« na spoštovanje sprejetih dogovorov, je ameriški predsednik Clinton. A kaj, ko se Clinton pred predsedniškimi volitvami ne sme zameriti vplivnemu ameriškemu židovskemu lobiju, ki precej odkrito podpira Netanjahuja. Vso zadevo bo torej poskušal nekoliko pomiriti do volitev, konkretne pobude pa naj bi ZDA sprejela Sele po ameriškem volilnem rezultatu, ko bodo lahko končno dali zagona novi mirovni pobudi. VeC kot enomesečno Čakanje pa je skrajno nevarno, ker daje argumente skrajnežem tako na palestinski kot židovski strani. Skrajno palestinsko gibanje Hamas lahko upravičeno trdi, da je Netanjahujeva vlada začela stiskati obroC okoli Palestincev in v bistvu ustvarja kantone po vzoru južnoa- friškega apartheida. Seveda pa ne drži trditev, da so Palestinci že obrnili hrbet sporazumu, ki ga je Arafat v Oslu podpisal z izraelsko vlado. Zgodilo se je nekaj povsem nasprotnega. Hrbet sporazumu obrača Netanjahu, ki je zmagal na volitvah, ker je nasprotoval temu sporazumu. Mirovni proces je torej zašel v slepo ulico, z nejasnimi izgledi na bodočnost. Arabske države kompaktno obsojajo izraelsko zadržanje, a to bo podobno kot v preteklosti bolj malo pomagalo. Seveda bodo pritiskale na Washington in zahtevale, naj posreduje. V tem skoraj brezupnem položaju pa sta spodbudni le dve ugotovitvi, in sicer, da je Izrael ostal osamljen, saj celo VVashing-ton namiguje, da si je zaplet sam skuhal, in se je teža Arafata bližnjevzhodnem prizorišču povečala. Obenem je treba navesti, da že dalj Časa večina Palestincev ne naseda veC na propagando skrajnih arabskih držav, ker dobro ve, da si mora sama pomagati, ker od arabskih bratov poleg besedne ne bodo Palestinci imeli nobene druge podpore. Arafatova naloga pa ne bo lahka, ker Palestince lahko pomiri le s konkretnimi rezultati. Omejitev blokade zasedenih arabskih ozemelj bi bila nedvomno prvi konkretni ukrep na poti težke sprave med Palestinci in Izraelci. Slednji se morajo sprijazniti z dejstvom, da jih je zgodovina obsodila na skupno življenje s Palestinci in to življenje bo znosno, le v primeru, da prenehajo sanjati o velikem svetopisemskem Izraelu. Prav tako se morajo sprijazniti, da Jeruzalem ni samo njihov, da je sveto mesto treh monoteisticnih verstev, Zidovske, krSCanske in muslimanske. Ne smejo vztrajati, da je Jerušalajim samo njihov, saj je za muslimane Al Kuds prav tako njihov, kot je Jeruzalem sveto mesto za vse kristjame. Prav zato bodo morali v bodočnosti Se bolj paziti, da ne bi žalili verskih Čustev tako muslimanov kot kristjanov vseh veroizpovedi. Odprtje predora pod Tempeljskim gričem res ne predstavlja konkretne nevarnosti za Al Akso, a z njim je Netanjahu poudaril, da so muslimani v bistvu le prišleki in da je predor dokaz ži-dovstva nad celim Jeruzale-| mom, ker se je !skozi predor pretakala voda, s katero so čistili kri žrtvenih živali pred Salamonovim templjem. Delo v kamnolomih in kamnoseška obrt sta sestavni del v zgodovini slovenskega Življa na Krasu, krnski kamen, katerega so v gradbene namene uporabljah že v prazgodovinskem obdobju za gradišča, pa je prešel skozi stoletja v našo tradicijo. Se danes ostaja bistven element v naši arhitekturi, njegove lastnosti pa cenijo tudi drugje po svetu. V zadnjem desetletju je kamnoseška obrt po daljšem kriznem obdobju spet oživela in prešla celo v novo fazo razvoja. Sistematična uporaba kraškega apnenca se stalno širi po vsej Evropi in to je eden izmed razlogov, zaradi katerih prihaja do ponovnega izkoriščanja že dolgo let zapuščenih kamnolomov. Ponovno povpraševanje po kraškem kamnu je botrovalo razvoju podjetij, ki se bavijo z izkoriščanjem kamnolomov ter prvo obdelavo kamna, kot tudi kamnoseških obrtnikov, ki se ukvarjajo z dokončno obdelavo kamna ter polagalcev kamna, ki izgotovljene izdelke dejansko polagajo. Ponovna pomlad kamnoseške obrti in seveda uporabe kraškega kamna pa ima tudi 50. obletnica Slovenskega Kamnoseki temne plati: problemi, s katerimi se srečujejo obrtniki so med seboj kar se da različni in včasih skoraj nepremostljivi. Med najpomembnejšimi gre navesti pomanjkanje pravega razvojnega naCrta za celotni sektor, kar bi lahko v daljšem obdobju privedlo do nekonkurenčnosti kamnitih izdelkov in samega kamna. Razvoj pogojuje tudi pomanjkanje specializirane delavne sile, predvsem mladih, ki jih kamnoseštvo v glavnem zaradi ignorance ne privlačuje. Glavna ovira pa je vsemogočna birokracija, katere pravila so v polnem nasprotju z najosnov- bolj perspektivnih obrtnih pa- nejšimi podjetniškimi naCeli. nog pri nas, zato naj stran o tej V zadnjih letih se je vsekakor obrti služi predvsem kot poziv nekaj premaknilo: pri Tržaški mladim, ki začenjajo raz- trgovinski zbornici je bil usta- mišljati o svoji zaposlitvi. Obnovljen Konzorcij za kraški delovanje kamna je stroka z marmor. Promocionalno delo visoko specializacijo, zato je Konzorcija je v veliki meri pri- zlasti pri določenih postopkih pomoglo k poznavanju našega nujno potrebno znanje. Sola, kamna izven krajevnega okvi- ki se je izrecno ukvarjala s ra, problem pa je v dejstvu, da Mesarstvom, je prenehala de- je njegovo delovanje naravna- lovati že leta 1965, pred Časom no po meri in potrebah velikih pa smo bili prav zaradi po- podjetij, medtem ko so mala manjkanja delavne sile po-obrtna podjetja imela od njega novno priča poskusom, da bi bolj malo neposredne koristi. spodbudili zanimanje za kle-Vsem težavam navkljub pa sorski poklic. Med te poskuse ostaja kamnoseštvo ena naj- gre šteti tudi teCaj, ki ga je na pobudo SDGZ organiziral Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Naj p011'. darimo, da je šlo za tečaj, ki1,1 ustvaril brezposelnih. _ , Z intervjuji, ki so objavljeni o tem kratkem uvodu sem skušal podati splošno sliko o tem sektorju in njegovih specializacijah. Gre za obrt, v ka' teri se uporaba nove tehnologije prepleta s tradicijo in človeškim smislom za estetiko P0" sameznih obrtnikov, glavnim izhodiščem za uspeh v tej stroki. Mitja Bužon Tomaž Caharija Kamnoseštvo družinska tradicija Tomaž Caharija je eden najmlajsih odbornikov obrtne sekcije SDGZ in dela v družinskem podjetju v Nabrežini. Gre za podjetje, ki je opremljeno z najsodobnejšo tehnologijo, vendar se doslednost pri delu, kot je Tomaž sam povedal, Črpa predvsem iz dolge družinske tradicije. Kamnoseštvo je v vasem primem v bistvu družinski poklic. Ze moji predniki so se ukvarjali s kamnoseštvom, saj je celo moj ded imel dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma, istega, ki ga izkoriščamo Se danes. OCe je leta 1980 odprl obrtniško podjetje in zgradil delavnico v Nabrežini, kjer sedaj delamo. Podjetje se je od takrat stalno razvijalo in v njem imamo zaposlenega tudi enega uslužbenca. Osebno sem se začel ukvarjati s kamnoseštvom v podjetju ”Cava Romana” obenem pa sem se udeležil tudi tečaja za Mesarje v organizaciji Slovenskega deželnega zavoda za poMicno izobraževanje. TeCaj je takrat potekal na sedežu Nabrežinskih kamnolomov. V glavnem so nas učili izkušeni obrtniM, kar pomeni, da je na teCaju ob tehničnem risanju v glavnem prevladovala praksa. Ta je bila v glavnem osredotočena na roCnem delu, kot v dobi, ko Se ni bilo današnjih strojev. Menim, da je bil teCaj pozitivna in predvsem koristna izkušnja, Mjub temu pa je bilo malo udeležencev. Po tečaju sem zaCel leta 1986 delati v družinskem podjetju. S katero vrsto obdelave se sedaj ukvarjate in na katera tržišča usmerjate vase izdelke? V glavnem izdelujemo vse vrstne kamnitih izdelkov, M so namenjeni gradbeništvu: gre za okenske okvire, trakove ter stopnice. Občasno pa se tudi ukvarjamo z manjšmi obrtniškimi izdelM, a le po naročilu s strani privatnikov. Omeniti moranr, da surovino za nase obdelovanje pridobivamo iz lastnega kamnoloma in iz tega kopljemo tako zva- ni nabrežinec ali ivere. Za izkoriščanje tega kamnoloma je seveda potrebna občinska koncesija, M prepdostavlja vrsto obremenitev, vendar nam razpoložljivost lastnega kamna dopušča nižje cene za vse naše izdelke. Naši odjemalci so predvsem gradbena podjetja in privatniM. Zal pa zaenkrat še ni uspelo sodelovanje z drugimi obrtniki v naši coni. Kateri so razlogi za to pomanjkanje sodelovanja, ki je drugje dalo odlične rezultate? Pred dvajsetimi leti je bil trg na katerega smo se obračali z našim kamnom povsem drugačen, tako da sodelovanje ni bilo bistveno. Sedaj pa se je območje s katerega prihajajo odjemalci našega kamna ter izdelkov znatno razširilo in naleteli smo na zunanjo konkurenco. Tej bi se lahko zoperstavili le na naCin, da bi se obrtniM združili in stalno sodelovali. Razloge zaradi katerih se to za sedaj ne dogaja gre iskati predvsem v individualistični kulturi naših obrtnikov in načinu dela, M je do sedaj prevladoval. Katere načrte imate za razvoj vaSega delo- vanja? Mislim, da se bomo v bodoče še bolj osredotočili na izkoriščanje kamnoloma, tako da bomo lahko prisotni na tržišču tudi z zdeUd prve obdelave. Imate tudi vi težave pri odnosih z javnimi upravami? V glavnem smo birokratske probleme, Ce ne upoštevamo občasnih zastojev, zaenkrat rešili. Vseeno pa bi izkoristil to priložnost in nabrežinsko upravo pozval, naj uredi prostore za odlaganje odpadnih materialov, kajti ob žaganju kamna se vsako leto ustvarja veliko kubičnih metrov odpadne snovi, M ni škodljiva za okolje, a jo moram sedaj voziti celo v 40 km oddaljene odpade z veliko časovno ter denarno izgubo. Ce obdelovanje kanma predstavlja najbolj tipično ekonomsko panogo v občini, bi bilo tudi pravilno, da bi imeli urejene prostore za odpadne snovi, tudi glede na dejstvo, da slednje nimajo nikakršnega kvarnega vplvia na okolje. Kateri so po vašem mnenju razlogi pomanjkanja spedaliziane delovne sile Mjub dejstvu, da je kamnosešM poklic v ponovnem razponu? Razlog za to je gotovo v dejstvu, da mladih tako delo ne privlačuje. Temu gre dodati še okoliščino, da je zelo malo tistih, M izberejo to delo zaradi zanimanja do kamnoseštva , oziroma zaradi svoje nadarjenosti. Jaz bi vekakor predlagal naj se ponovno organizira teCaj za kamnoseke oz. Mesarje, po vzorcu tistega, M ga je v preteMosti že organiziral SlovensM deželni zavod za poMicno izobraževanje. Takojšnja izvedba takega tečaja bi omogočila naši mladini, da najde zaposlitev v tem seMorju, vendar naj se mladi zavedajo, da je treba pohiteti. V nasprotnem primeru bo problem rešil vstop Slovenije v Evropsko Unijo, saj je onstran meje dovolj speciliziranih delavcev, ki so pripravljeni delati v naših delavnicah. PodjetniM bomo tako dobili prepotrebno delovno silo, dvomim pa, da bo ta rešitev ustrezala širšim interesom nase skupnosti. Ruggiero Pieri Polagalci - obrt, ki postopoma izginja Ruggiero Pieri je preko trideset let član SDGZ in je pravi mojster v polaganju kamna oz. kamnitih izdelkov. Izčrpen pogovor z njim mi je dokazal, da sta njegova naHonjenost poklicu in navdušenost pri delu vredni pravega ustvarjalca. Kje ste si nabral prve izkušnje in kaj je na vas vplivalo pri izbiri tega poklica? ZaCel sem delati leta 1955 v Nabrežinskih kamnolomih in sem si prav tam pridobil neprecenljivih izkušenj. Ob delu sem obiskoval večerno šolo kamnoseštva in tehničnega risanja, M mi je nudila možnost, da sem se naučil vsega, kar je bilo potrebno pri oblikovanju kamna, tako v praksi kot v teoriji. Poudaril bi tudi dejstvo, da nas je takratna strokovna srednja šola že usmerjala v panoge, za katere smo bili najbolj nadarjeni. Zato lahko trdim, da mi je prav šola pomagala pri izbiri poklica. Po končanem študiju za kamnoseka sem začel sodelovati tudi izven nabrežinskega podjetja kot asistent polagalcev. Leta 1964 sem pričel delati kot samostojni polagalec in skupaj z drugimi polagalci smo prevzeli skupinska zakupna dela denimo za palače. Izkoristil bi to priložnost, da bi se zahvalil mojstru Celestinu Žerjalu iz Nabrežine, M mi je v začetnem obdobju obrtniškega udejstvovanja največ pomagal. V sedemdesetih in osemdesetih letih sem opustil skupinska dela z obrtniM in vzel v službo nekaj delavcev. Sedaj z žalostjo ugotavljam, da sem edini še aktiven polagalec v zamejstvu. S tim se ukvmja polagalec in kako je organizirano njegovo delo? Ponavadi delo polagalca v gradbeništvu, bodisi pri novih gradnjah kot pri obnovitvenih delih, delimo v tri faze: načrtovanje, izbiro načina obdelave in tipa kamna ter na samo polaganje izdelkov. Prva faza, načrtovanje kanma, je vezana predvsem na preučevanje načrta, M ga arhiteM ali geometer predstavi polagalcu. Polagalec mora na tisti podlagi izdelati podrobnejši načrt za vse predvidene kamnite izdelke: to fazo imenujemo »razvoj«. Druga faza, izbira načina obdelave ter izbira kakovosti kamna, je vsekakor vezana na splošno arhiteMonsko zasnovo zgradbe in stilne izbire, dogo-voijene z arhiteMom. Ko je vse to določeno in so načrti izgotovljeni, jih oddamo obrtnišM delavnici, da pripravi izdelke. Pri zadnji fazi, polaganju izdelkov -tlakov, okvirov oken, stiliziranih sten -, je pomembna predvsem izbira stila pri razporejanju izdelkov. Predvsem v tej fazi pridejo do izraza prave umetniške vrline dobrega polagalca. Iz vaših izkušenj na tem področju izhaja najbrž jasna slika o današnjem pomenu in namembnosti kraškega kamna: kako se uveljavlja na tržišču in kateri so možni razvoji? V zadnjih petdesetih letih se je namembnost kraškega kamna spremenila. Najhujšo krizo je naš kamen in posredno tudi kamnoseštvo doživelo sredi sedemdesetih let. V tistem obdobju so naš kamen uporabljali v gradbeništvu za vsakovrstne standardne namene tako, da sta njegova vrednost in upoštevanje padla skoraj na ravem ploščic, M so jih začeh vsestransko uporabljati. Le na začetku osemdesetih let se je položaj izboljšal po zaslugi vrste pobud, M so imele kot cilj ovrednotenje kraškega kamna. Med najvažnejše je treba omeniti Konzorcij za krašM marmor, M je pro-pagandiral naš kamen in kamnoseštvo po celem svetu. V zadnjih letih gre podčrtati tudi novo namembnosti kamna v gradbeništvu, ne več za standardno opremo, temveč kot sestavino arhitektonskega oblikovanja. Velika zasluga gre tudi arhitektom, M so uvedli uporabo kraškega kamna za okrasna dela sodobnih hiš. Iz tega izhaja stalno naraščanje povpraševanja po našem kamnu, bodisi kot surovini prve pedelave, kot tudi kot oblikovalnemu stiliziranemu izdelku za gradbeništvo. Jaz na primer že pet let delam samo s krašMm kamnom. Vaše sodelovanje z arhitekti. je pripomoglo, da je znano po ceh Evropi- Kje rest cele Evrope. Detai » igalec na Dunaju v unn, na Norveškem sem večjem hotelu v Oslu, v AD l bil večkrat v Londonu , v Sviti pa v St. Moritzu, okohci pa sem v zadnjem polagal na novem sede banke, na potnišM ladji S v FinnantierijUt 3dežu Tržaške Sovskjmc.ntra.no su. Vsa ta dela so tu— tlnega sodelovanja z ar o Meng, Kokorovec, Koz zne faze, vsaka od katem obrtnika različne sPoS.°ej tehnično risanje, sKU? stil, ter preprosto P° di se dandanes ne P nnoseštvu po svoji m idi neuspehov v dmgu v šoli. Za to delo pa J i izbira izvirna in Pre. •ana. Nekateri se cf ° j: polaganju ne da bi i® kušnje v obrtnišM de^ Ino delo pa je zahte ’ im, da bi morala pra luhrah miaae. . išču pojavljajo IcLfakvarijokakova- e celotne kategonj- >ili zainteresiram mjno posredovati sp v Sele v nasievue ilaganjem. Vse^ lato^!!0?W predvsem jmib’ ob- T.nVOStilli' NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. septembra 1996 deželnega gospodarskega združenja in kamnolomi Paolo Purič Tržišču seje treba prilagajati aolo P uric je značilna figura v kam-narskem poklicu. Njegova nova delav-lca za žaganje kamna v Sovodnjah je ZaCela redno delovati lani in si je že v Poldrugem letu aktivnosti izborila fiesto na zelo zahtevnem tržišču. Gospod Puric je svoje delo orisal res zelo zcrpno, iz njegovega navdušenja pa se da razumeti, zakaj vztraja pri delu oliko vec ur kot bi predvideval nor-. ni delavni urnik povprečnega od-visnega delavca. rr0 ste zaceli s tem poklicem in ka-so bili predpogoji na osnovi kate-1 , ste zgradili novo halo v So- vodnjah? al takoj povem, da se je moja delov-a kariera začela v Cisto drugačni pa-“Ogi: od leta 1977 do leta 1987 sem ^ Hiehanik, zadnjih pet let pa sem 6 0 prevzel v last-avtorizirano meha-1Cn° delavnico v Trstu. Leta 1988 sena se odločil za popolnoma različno ^javnost in sem tako začel delati v Re tak pnu v kamnolomu Petroviča. Na . Hacin sem si pridobil mnogo gUSenj v kamnoseštvu, leta 1991 pa eiH skupaj z Dariom Škabarjem osno-a HaCrt za halo, ki sva jo potem ‘gradila v Sovodnjah. bistvu sva s to pobudo odgovorila izziv samega tržišča, na katerem je 0,aHjkala ponudba takih podjetij ali rtnikov, ki se ukvarjajo s prvo pre-^eiavo kraskega kamna ter s prodajo j nebelo. Glede prve predelave seve-, ne pridejo veC v poštev majhne rtniske delavnice, temveč je treba tvariti primerno dimenzionirano v .turo s halo in stroji za obdelo-. 1®’ za to pa so potrebna tudi prejšnja denarna sredstva. Odločitev za tako investicijo seveda ni bila lahka, vendar nas je opogumilo dejstvo, da sva v kmnolomu Petroviča imela že na razpolago lastno surovino, ki naj bi jo v Sovodnjah predelovala. Dejavnost v Sovodnjah je postala tako nujno dopolnilo k tistemu, kar sva že delala, kajti tudi naši tržni konkurenti se ukvarjajo bodisi z delom v kamnolomu kot s prvo predelavo kamna. Kateri je bil razlog, da ste se odločili ravno za Sovodnje, ki so precej oddaljene od kamnoloma v Repnu? Za uresničenje načrta sva potebovala veliko površino, na kateri naj bi nastala bodisi proizvajalna enota, bodisi tudi skladiSCe. Rešitev v sprejemljivih Časovnih terminih sva našla le v Sovodnjah, kjer se je snovala nova obrtna cona, ki je edina razpolagala s tako razsežnimi površinami in odličnimi pogoji glede cene. Seveda bi bila bližja rešitev veliko primernejša za naše potrebe, a kaj ko je na tržaškem Krasu toliko birokratskih problemov za realizacijo obrtnih con, ostale površine pa so za proizvodno-predelo-valno obrt premajhne. S katerimi proizvodi se ukvarjate in kdo so vaši odjemalci? Surovina za naše proizvode je seveda kamen, muSec, ki ga sami kopljemo v našem kamnolomu Petroviča. V prvi predelavi ga v glavnem izoblikujemo v kamnite ploskve, tlako ve, stopnišča, seveda v standardnih merah in velikih količinah. Naši odjemalci so obrtniki, ki nase polizdelke preoblikujejo v konCne izdelke, gradbena podjetja, ki uporabljajo kamen v večjih količinah pri gradnji stavb, ter trgovska podjetja. Prav slednja so po- nekod neobhodno potreben partner, saj te predstavljajo in komercializirajo naše proizvode in kamen ne samo po Italiji, ampak tudi po celi Evropi. Občasno se tudi obračamo na tržišče držav vzhodne Evrope, na Hrvaško in Madžarsko, začenši seveda s Slovenijo. Kaj mogoCe že razmišljate o razširitvi podjetja in predvsem proizvodnje? Po skromnem letu in pol dela je težko osnovati načrt razširitve podjetja. Prepričan pa sem, da nas bo razvoj prej ali slej zapeljal v to smer. Kar pa se tiče proizvodnje bo naše delo tudi vnaprej osredotočeno na istem področju kot doslej. Načrtujemo edino naložbe, ki bodo finalizirane v obdelavo nove kakovosti kamna, kar nam bi razširilo število potencialnih odjemalcev. Sedanja in bodoča proizvodnja mora seveda sloneti na prilagajanju tržišču in stalnem zasledovanju novosti, tako v proizvodih kot v tehnikah predelave. Kaj pa o delavni sili? Sedaj imamo v obratu zaposlenih pet delavcev. Naš tip proizvodnje pa je vsekakor tesno povezan z uporabo strojev, kar pomeni, da mora biti delavec kvalificiran za njihovo uporabo. To pa seveda še ne pomeni, da smo zaposlili strokovne izvedence. Že od vsega začetka smo delavce sami poklicno usposabljali ob samem delu, tako da je spretnost bila predvsem stvar vaje. Poudariti pa moram, da ni bilo delavcev od nikoder, ko smo jih zaceli iskati. Gre seveda za prvi paradoks, Ce upoštevamo obstoječe statistike o brezposelnosti. Naš poklic ni uradniškega tipa, za katerim danes stremi velika večina mladih, daje pa veliko zadoščenja. Prav zaradi tega ne morem razumeti splošne izbirčnosti mladih v trenutku, ko je objektivno tako težko najti zaposlitev. Tega so najbrž krivi stereotipi, ki jih ustvari družba ustvari in družine, ki sinove raje vzdržujejo doma v pričakovanju Bog ve kakšnega dela. Osebno sem zato mnenja, da ne potrebujemo posebnih novih izpopolnjevalnih tečajev, pac pa je potrebno, da se naša mladina sama zamisli nad svojo prihodnostjo in v sebi najde dobro voljo, ki je prva nujno potrebna za zaposlitev. Kakšen je odnos javnih uprav do podjetij vašega sektorja? Ko imamo opravka z Deželo se spopadamo s skoraj nepremostljivimi ovirami. Trenutno imam odprt problem z deželnimi tehničnimi uradi, saj že dve leti pričakujem obnovitev koncesije za kamnolom Petroviča. Ne gre le za enostaven birokratski zastoj, temveč za aplikacijo prekomerno strogih deželnih zakonov za varstvo okolja, ki so verjetno pravilno zamišljeni, vendar pa aplicirani izredno togo in brez nobenega posluha za našo specifiko. Naj povem samo, da za nas veljajo isti pogoji kot za kamnolome gramoza v Furlaniji, katerih donosnost je neprimerno večja, povsem neprebavljiva pa je aplikacija zakona v zvezi z finančnimi garancijami, ki jih mora nuditi vsaki lastik kamnoloma za vzpostavitev predhodnega stanja na območju kamnoloma: na tržaškem Krasu od nas zahtevajo, da nudimo garancije ne samo za tisto, kar mi izkopljemo, temveč za vse tisto, kar je bilo izkopano od Časa starih Rimljanov dalje! Na srečo zaenkrat še razpolagam s precejšnjimi zalogami kamna, vseeno pa predstavlja dveletni zastoj neprecenljivo izgubo. Takih in drugih primerov je nic koliko in so izraz nepozornosti javnih uprav, z državno ter deželno zakonodajo, ki zavirata razvoj podjetništva, namesto da bi ga spodbujala. O raznih davščinah, ki so postale že neznosne pa najraje ne bi govoril, saj je naCin obdavčevanja tak, da nikakor ne stimulira podjetnika k večanju proizvodnje. --6“ Qiaouvciiija v UUUU10A.G1U SVOLU IUU1 ZgUUllU. ^običajno je bilo namreč že to, da je leva sredina tnpaktno glasovala za, Se bolj neobičajno pa je bilo istvo, da se je desnica pri glasovanju razdelila in s lrnplicitno a vendarle na zelo jasen način potrdila, So PToizvodno-storitvena srediSCa velika pridobitev cel°tno prebivalstvo. . a ni naključje, da je do te spremembe odnosa , J0 v tenutku, ko naša pokrajina preživlja izredno 0 krizo posebno kar se tiče zaposlovanja mladine, 1 zato, ker potencialni investitorji bežijo drugam, jy.er so razmere sprejemljivejše. Obrtniki, posebno tisti, Se ukvarjajo s proizvodnjo, lahko svoj problem rešijo raJ-ti°St0 ta^°’ se Prese^j°, vendar je na ta način za-1 kratkovidnosti ali specifičnih političnih interesov Obrtne cone - predpogoj za razvoj obrtnih dejavnosti ^ term oropana celotna krajevna družbena struktura, do pozabimo namreč, da obrtniki navadno zaposljujejo ruacine, kar pomeni, da so tržaška podjetja, ki so se sdo razmer preselila v Ronke ali v Sovodnje, zapo-Vj£0 tamkajsnjo delavno silo. Tega se seveda upra-sel n° vese^ tumkajšnje prebivalstvo, manj pa brezpo-Ofr 3 n^dina na Tržaškem. re 111 se^tor /e že nekaj let v prehodni dobi popolne °rgam'zati/e, saj mora po potrebi po naravnem raz-ng11 SVoie strukture prilagajati tako za dosego kvalitet-dega m'V0M ki ga zahteva evropsko trzisce, kot tudi gle-na varnostne standarde, katere pravilno vsiljuje de°^’ ,a v zvezi s katerimi ni bilo v Italiji v zadnjih ;( ... storjenega ničesar. Z vrsto zakonov skuSa p-jj3. z°ai nadoknaditi zamujeno, vendar do tega f , la ravno v trenutku izredno hude recesije, v okvi-odl ^ 86 PovPreCni podjetnik z objektivno težavo oh^a za ‘nvesticije. Največkrat prostori, ki jih ima tev l- podietie na razpolago, ne dopuščajo prilagoditven S° P° za^onu Obvezne. Nemogoče je namreč bi-v ki PoseSati Pri delavnicah v mestnem središču ali je etl uomacih obrtnikov. Najbolj racionalna rešitev s,0 f iskanje skupnega primernega prostora za vr-^J^ujetij^na katerem se ustvarijo potrebne infra- strukture, od kanalizacije do cestnih povezav in ostalega/po možnosti izven mestnega središča, vendar v lahko dostopnem kraju. Govorimo seveda o obrtnih conah industrijske cone. Od takega pristopa imajo najprej korist seveda sama podjetja. Večina birokratskih obveznosti stane enako, Ce jih rešuje posameznik ali Ce jih premošCa organizirana skupina. Prav tako so stroški veliko nižji, Ce se konzorcij obrtnikov odloči za standardni tip hale, ki si jo bo nato vsak posameznik v notranjosti priredil po svojih potrebah. Prihrani se namreč pri načrtovanju, ki lahko na končno ceno hale vpliva do petine vrednosti, pri nakupu materialov in polizdelkov ter seveda pri sami gradnji. Samo po sebi umevno je, da bo strošek za investicijo v končni fazi vplival na konkurenčnost podjetja in na cene, ki jih bo to lahko ponujalo svojim odjemalcem. Jasno je tudi, da bo uživala skupina obrtnikov, ki predlaga določeno ponudbo in konkretne rešitve za zaposlovanje, povsem drugačno pozornost s strani pristojnih javnih uprav kot še tako resen in odločen posameznik. Izkušnje pa končno tudi dokazujejo, da koncentracija podjetij vodi v konkretno sodelovanje med njimi, poleg tega pa tudi posredno eno drugemu zagotavljajo posle. ZadošCa primer avtopopravljalskega sektorja v obstoječih obrtnih conah, kjer avtokleparske mehanicno-vulkanizerske ter avtoelektricarske delavnice s svojim delom ena drugi zagotavljajo nenehen obisk strank. Koncentracija v primernih krajih pa prinaša še vrsto drugih prednosti celotni skupnost. Stranka namreč najde vse kar potrebuje na enem samem mestu, kot je navedeno ob zgoraj omenjenem primeru avtomobilskega sektorja, dodamo pa lahko tudi primer splošnega sektorja za hišo, glede katerega se lahko spet obrnemo na obstoječe obrtne cone, v katerih so prisotni gradbeniki, inštalaterji (za električne napeljave, ogrevalne in hladilne naprave, dvigala], kovači, proizvajalci zasteklitev, mizarji in drugi obrtniki. Veliki poudarek pa gre seveda dejstvu, da se z umikom teh dejavnosti naseljena središča močno razbremeni, tako glede prometa kot tudi glede dejstva, da se iz centra izselijo tiste dejavnosti, ki so lahko moteče za prebivalstvo, denimo zaradi zvočnega ali zračnega onesnaževanja. Seveda ni mogoče vseh dejavnosti preprosto premakniti v predmestje. Ce je to povsem normalno in koristno za proizvodne stroke, ki si s tem prihranijo veliko težav že samo zaradi prometa, postane vCasih tak pristop celo škodljiv za podjetja, ki se ukvarjajo s storitvami in so zaradi tega odvisne od neposrednega stika s strankami. Zato je ob samem snovanju integriranega projekta obrtne cone nujno sodelovanje z vsemi faktorji, saj je treba na primer poskrbeti tudi za »malenkosti« kot so avtobusne povezave, ki naj bodo na razpolago strankam. Gre za problem, ki je na Tržaškem še posebno občuten, ker predstavlja sestava tukajšnjega obrtnega sektorja iz zgodovinskih in logističnih vzrokov pravo anomalijo, saj se ogromna večina podjetij ukvarja s storitvami. Zato bi bilo potrebno preučiti tudi drugačne rešitve od proizvodno-storitvenih središč v predmestju, najbolj smotrni pristop pa spet predstavljajo miniobrtne cone v samem mestu, posebej namenjene določenim tipom dejavnosti - Modena. Po drugi strani je argumentov proti gradnji obrtnih con malo in so verjetno prej sad predsodkov ali nepoznavanja realnih problemov kot posledica stvarnih razlogov. Vse se v bistvu suCe okrog škode, ki naj bi jo taka gradnja povzročila naravnemu okolju. Kdor si je ogledal cono v Dolini, se je na lastne oci prepričal, da je bila med glavnimi skrbmi načrtovalcev omejitev škode, povzročene naravi, ki je skupno bogastvo vseh nas. To so ob obisku dolinskega konzorcija potrdili tudi sami predstavniki naravovarstvenikov. Poudariti pa je treba tudi, da je bila dolinska obrtna cona zgrajena na območju, ki je bilo že pred leti razlaščeno za potrebe naftovoda in se je torej izbira omejevala na hale, v katerih bi delali domačini in na naftne rezervoarje. Prav tako bi morala biti zgoniška obrtna cona zgrajena na degradiranem območju, ki je bilo z naravnega vidika nepopravljivo uničeno že pred leti ob gradnji hitre ceste. Takih območij je na Tržaškem žal veliko, zato nimajo naši obrtniki nobenega interesa, da bi silili v tiste kotičke naše pokrajine, ki so se nedotaknjeni. Kdor pa namiguje na neizkoriščeni prostor v industrijski coni je nepoučen, saj si obrtniki na morejo privoščiti nakupa terena po 60 tisoč lir na kvadratni meter, še posebno ne, ce jih silijo v oddaljeno območje blizu mejnega prehoda pri Škofijah. Kakorkoli že, se na Tržaškem pod silo razmer končno nekaj premika in obstajajo zato stvarne možnosti, ne pa še gotovost, da se bo v naslednjih letih konCno rodila obrtna cona pri Zgoniku, na območju, kjer obrtniki res krvavo potrebujejo strukture za razvoj. Ob tej misli pa je potrebno, da se za trenutek ozremo nazaj: ko sta se na začetku osemdestih dolinska občinska uprava s takratnim županom Edvinom Švabom in skupina obrtnikov, elanov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, zamislila o izgradnji obrtne cone v Dolini, si seveda nihče ni mogel predstavljati, kam jih ho zadeva pripeljala. Verjetno si nihče izmed njih ni mislil, da bodo ustvarili eno prvih tovrstnih stvarnosti v deželi Fur-laniji-Julijski krajini in prvo sploh v tržaški pokrajini ter da bo prav sad njihovega dela postal model za podobne stvaritve na našem območju ter v Sloveniji. Prav gotovo pa se ne bi nihče od takratnih trideset - Stiride-setletnikov spustil v tako pustolovščino, ce bi vedel, da ga Čaka skoraj poldrugo desetletje borbe z birokracijo, ki je največkrat sama sebi namen in kateri so obča pravila gospodarstva prav tako tuja kot je lahko internet tuj neandertalcu. Vsa grenkoba seveda izgine v trenutku, ko je sad tolikšnega truda izgotovljen in tesnobo ter negotovost zamenjata ponos in zavest o uspehu, vendar lahko iskreno upamo, da bo vsaj del tistih težav prizanesen zgoniškim obrtnikom: Andrej Sik NEDELJSKE TEME Nedelja, 29. septembra 1996 Kako bo potekala »Euroschule ’97« V mestu Apenrade v severnem Schlesvvigu, na danski strani dansko-nemSke meje, se je v prejšnjih dneh sestal organizacijski odbor za pripravo evrošole, manifestacije, ki.jo bo nemška manjšina na Danskem priredila spomladi prihodnjega leta. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki organizacijskih odborov prejšnjih evrošol, povabih pa so jih z namenom, da s skupnimi moCmi izpopolnijo spored, popravijo pomanjkljivosti prejšnjih manifestacij in izboljšajo naslednjo, ki bo nosila ime Euroschule ’97. Običaj je namreč, da je uradni naziv manifestacije samo eden in sicer v jeziku manjšine, ki jo prireja. Euroschule ’97 se bo odvijala od srede, 9. aprila do nedelje, 13. aprila 1997. Osnovni spored je isti kot ob prejšnjih manifestacijah: v sredo je predviden prihod udeležence in njihova razmestitev po družinah, v četrtek bo uradna otvoritev, sicer pa bo dan namenjen spoznavanju družine in bližnjega okolja, v petek bo srečanje v večjih skupinah udeležencev v štirih ah petih različnih krajih, v soboto skupna športna manifestacija, v nedeljo pa kratka slovesnost ob odhodu. Seveda terja vsak dan velike organi- zacijske napore in zato so se priprave začele že spomladi, sedaj pa so prešle v intenzivno fazo. Prvo vprašanje zadeva seveda udeležence. Svojo udeležbo so že potrdili Fri-zijci iz Nizozemske in Nemčije, Luziški Srbi, Va- ližani, Irci, Ladinci ter Slovenci iz Avstrije in Italije. Našo manjšino bo tokrat zastopala goriška oziroma do-berdobska šola Ivan Trinko. Povabih so še nekatere druge manjšine in predvsem pričakujejo pobditev udeležbe Baskov in Bretoncev, mogoCe pa tudi Švedov iz Finske. Vsekakor bo tokrat udeležencev manj, kajti gostujoča manjšina je relativno majhna in ne more sprejeti toliko gostov kot jih je bilo na prejšnjih štirih manifestacijah. Kot običajno, bodo gostje prispeh na Dansko v sredo, vendar bo prihod na enem samem kraju, to je v mestecu Tinglev, ki je dokaj blizu nemške meje, ob avtocesti in železnici, kar bo seveda olajšalo organizacijo potovanja. Čeprav je namreč ta dežela skorajda v osrčju Evrope, le dobrih 150 km severno od Hamburga, prevozno ni zelo lahko dostopna, saj obstajajo samo manjša letališča, pa tudi veliki mednarodni vlaki ne vozijo tod. Zato so se tudi odločili za skupno zbirališče, odkoder bodo udelčežence razmestili po posameznih vaseh. Dokončnega sporeda dogajanj še niso izdelah, vendar pa so govorih o številnih možnostih, ki bodo seveda terjale tudi aktivno sodelovanje vseh nastopajočih. To velja tako za kulturne kot tudi za športne prireditve, pri katerih nameravajo organizirati mešane ekipe, to je ekipe, ki jih bodo sestavljali tako predstavniki gostujočih manjšin, kot tudi predstavniki krajevne šole, kjer bo posamezna manjšina nameščena. To bo poživilo manifestacijo in izzvalo tudi burno navijanje. Kot ob prejšnjih priložnostih, bodo tudi tokrat sestavih posebno himno, ki jo bodo dijaki skupno zapeli ob vseh priložnostih. Organizatorji pa so že poskrbeli za logotip manifestacije, ki bo podoben prejšnjim logotipom, seveda z zamenjavo barv, Id bosta tokrat rumena in modra, nacionalni barvi nemške manjšine na Danskem. Na sestanku so se pogo-varjah tudi o nekaterih drugih organizacijskih vprašanjih, med temi o predlogu, da bi v soboto, 13. aprila, vse manjšine v Evropi organizirale kako dejavnost v okviru evropskega dneva manjšinskih jezikov. O tem predlogu bo razpravljal svet evropskega urada za manj razširjene jezike, ki se bo sestal četrti teden na Irskem, vendar že sedaj kaže, da bo predlog sprejet kot enkratna pobuda, z namenom, da širšo evrospko javnost seznanijo s prisotnostjo in problematiko jezikovnih manjšin. KonCno pa so razpravljali tudi o naslednji evrošoh, ki bo leta 1999 in poudarih željo, da bi do te manifestacije prišlo na jugu Evrope, organizirali pa bi jo lahko Ladinci ah Basla. Na slikah: pod naslovom logotip Euroschule ’97, levo nemška gimnazija v Apen-radu, spodaj kraji, v katerih se bo prihodnje leto odvijala evrošola. Brošura lop spomin vso udeležence Slovenske evrošole Medtem ko na Danskem potekajo priprave na evrosolo, ki bo spomladi prihodnjega leta, pa je pri nas, Se zlasti med mladimi udeleženci, Se zelo živ spomin na lansko manifestacijo, Slovensko EvroSolo 1995. Pred kratldm je o tej manifestaciji izšla lepa brošura, ki jo je pripravil organizacijski odbor z namenom, da bodo udeleženci imeli spomin na evrosolo ter da bo o tej manifestaciji ostala sled v arhivih in v knjižnicah vseh manjšin, ki so na njej sodelovale. BroSura, ki jo je napisal Bojan Pavletič, vsebuje v bistvu osnovne podatke o pripravah in poteku manifestacije, pa tudi informacije o njenih udeležencih. ZaCenja se s predgovori predsednika organizacijskega odbora prof. Zvonka Le-gise in podpredsednika Evropskega urada za manj razširjene jezike Bojana Brezigarja ter z navedbo članov častnega odbora in organizacijskega odbora slovenske evrošole. Sledi kratek zapis s prvimi tremi manifestacijami, to je bretonski leta 1988, valižanski leta 1991 in frizijski leta 1993. Nato je v brošuri objavljen pozdrav ministra za Šolstvo Giancarla Lombardija. Naslednjih 15 strani je namenjenih prav tolikim manjšinam, ki so sodelovale na slovenski evrošoli. Po abecednem redu so tako navedeni Baski iz Francije in Španije, Bretonci, Frizijci iz Nemčije in Nizozemske, Irci, italijanske Sole Trsta in Gorice, Italijani iz Slovenije, Ladinci, Lužiski Srbi, Nemci iz Danske, Koroški Slovenci, Slovenci v Italiji, Skoti in Valižani. Za vsako narodnostno skupnost so navedeni osnovni podatki o njenem življenju, predvsem pa o Šolskem sistemu. Naslednji del brošure je namenjen dogajanjem na evrošoli. ZaCenja se s prvim dnevom, »dnevom manjšin«, s svečanostjo v tržaški Rižarni, kulturnimi predstavitvami manjšin na mestnih ulicah in trgih v ožjem srediSCu Trsta ter z otvoritveno slovesnostjo na Trgu Unita, kjer se je zbralo res veliko Število mladih, med katerimi tudi predstavniki Številnih ita- lijanskih Sol. Dan se je zaključil s svečano proslavo 50-letnice obnovitve slovenskega Solst\'a v Italiji, ki je tudi prisotna v brošuri, med drugim s fotografijo seda] že preminulega tržaškega škofa Lorenza Bellomija. , Drugi dan, »dan prijateljstva«, je ", namenjen predvsem igri in v brošuri ] opisan spored, ki je bil pripravljen za vse udeležence v Zgoniku. Dan prijatelj c fr ret 7 za f-alzrt rt/rf-ah-ct 1 iz crrt nmamill ŠnOVt^ ^ likega prijateljstva. tev v šotoru v Gorici, kjer so se na odru zvrstili predstavniki vseh manjšin ter prikazali vsak svoje kulturne značiln sti. Slovenska evrošola se je zaključna slovesnostjo v Devinu, ki je nosila p° menljivo ime »dan miru«. Ob koncu so si udeleženci izmenjali trakove z lep mislijo in željo, ki sojo ob tej priloznos napisali. BroSura nato vsebuje Se dve po&aVj M__1.7 7 • • __I__r-tactnpculf tehu aiupar, su uisiveuu pnpuuiugu ^ —i ,. prireditve. Prvi so starši, ki so gos ^ udeležence in so marsikje tudi drug ^ pomagali pri ogranizaciji, drugi pa dijaki višjih razredov srednjih šol, >3^ spremljali udeležence med njihovim ridnevnih bivanjem pri nas. V oro . sta tudi natisnjena glasba in bese obeh izvirnih napevov, Evroodmev T?__^ _ 7 - 7z-»r- 7_ • • 7. >7 _ i_J' Ulrr-inP manifestacije. Ob koncu vsebuje ui ^ Se povzetek v italijanskem in angleS jeziku. za Ob koncu naj Se napišemo, i . platnico in opremo poskrbel Paolo gnani, fotografije (brošura je zelo , predvsem zaradi fotografskega Sra Miloš Jugovič, Erika Košuta jn Colja, izbor fotografij je opraidl ^ eja Kravos, za prevode so poskrbele Klanjšček, Marija Lozej in Fiorella ^ NEDELJSKE TEME — Nedelja, 29. septembra 1996 ^ Pred tržiškim referendumom: »Za« in »Proti« J^ki občani bodo danes ftiicani na volišča, da se iz- ^?ava postaviti na ozemlju J ove občine v bližini izliva ValjlaVe' ^e^erendum so zahte-v ^ProtniM načrta povezani °uboru “No terminal” in je skflV6^0Va*ne®a znaCaja- Obcin-uprava, ki sicer sprejema VsptV Se je obvezala, da bo Hov r* sPoStovEL*fl voljo obca-j . ■ Ge bodo v nedeljo prevla-glasovnice z “Da”, naj bi se (Uj^Bal gradil, Ce bodo prevla-žciri Na”, pa naj bi se občina Perstavila posegu, olemike o načrtu že dalj časa ^ane. Zagovorniki in nasprot- .• vuetn raTnoin /-vn/i rzo p0]§a aspekta so trditve enih po-nasprotje trditev drugih, Ppg jeveda ne prispeva k jasnosti. StHo Ij^(ielisklm referendumom t0v ^^iSali iz kopice argumen->zlu se Pojavili v kampanji, (jati Sciti nekaj osnovnih po-Pai k°V'l naCrtu in ° koristih, ki tiesgVp P° trditvah Snama pri-SDms,n Cu’ Pa tndi ugovore na-^ mikov, ki zanikajo vse te ko-nes J^dijo, da bi terminal pri-n,. Tržiču in vsemu Tržaške- ^ . tnikov, ki zanikajo vse te kotalijo, da bi terminal pri-jjjv. " iržicu in vsemu TržaSke-Zaiivu predvsem škodo, terjata utemeljuje potrebo po Ualu z nujnostjo diferenci- ranja načinov dobave metana, ki ga danes uvažajo pretežno po metanovodih. V Tržič naj bi ga prinašali z ladjami in sicer utekočinjenega pri temperaturi -160° C. Uplinjevalnik bi bil namenjen skladiščenju in segrevanju tekočega metana, ki bi tako spet postal plin, nakar naj bi ga po novem metanovodu (cev s premerom 1, 20 m), speljanem Cez Kras mimo Sablicev in po ozemlju doberdobske občine, pošiljali do Gonarsa in nato po že obstoječem omrežju po vsej severni Italiji. Tržič, pravijo pri Snamu, so izbrali zaradi bližine metanovo-dov, primernih industrijskih površin, prisotnosti pristanišča in tudi elektrarne ENEL. Za segrevanje plina bi namreč uporabljali toplo vodo od hlajenja elektrarne in se s tem izognili negativni posledici ohladitve morske vode, ki jo je predvideval prvotni naCrt Črpanja vode neposredno iz morja. Vodstvo Snama zagotavlja, da terminal ne bi povzročal nobenih škodljivih emisij. Objekt sestoji iz štirih orjaških zbiralnikov s 324 kubičnimi metri skupne prostornine, naprav za uplinjevanje, 350 metrov dolgega pomola za privez ladij ter pomožnimi objekti in seveda plinovodi. Zasedel bi 600 tisoč kvadratnih metrov površine na bonifikaciji ob izlivu Timave, nasproti Ribiškega naselja. Zbiralniki bi merili 66 metrov v pre- meru in 45 v višini. Delno bi bili vkopani: izven zemlje bi ostalo 28 metrov, od teh 22 vidnih, prvih 6 metrov pa bi obdali z betonskim zidom in jih zamaskirali. Med tremi načrti je Snam izbrala predlog arh. Thierrija Sprecherja poimenovan “grad” (na sliki), ki naj bi bil najmanj boleč iz vidika posega v okolje, ker predvideva maskiranje zbiralnikov z umetnimi grički in zelenjem. Ob krajinski škodi, ki jo bodo vsekakor povzročili zbiralniki, so med najbolj spornimi značilnostmi načrta posledice na morje. Terminal bi bil usposobljen za uplinjevanje do 12 milijard kubičnih metrov metana letno, kar pomeni prihod 150 metanono-silk letno (ena vsakih 2, 5 dni). Ladje bi bile dolge 270/290 in široke 42/46 metrov. Zanje bi morali izkopati kanal na morskem dnu od sedanjih 10, 5 na 14 metrov globine. Snam bi poglobila tudi del kanala do pristanišča (na 13 metrov). Skupno bi izkopali 9, 5 milijonov kubičnih metrov na dnu, material pomešan z vodo, ki ga bodo odstranili, pa znaša 12 milijonov kub. m. Izkop bi trajal 4 leta, kot tudi gradnja terminala. Snam bo investirala 1.250 milijard lir, od tega 200 za metano-vod in ostalo za terminal. Poleg tega obljublja še dodatne (točno še ne določene) investicije za posege, ki naj bi jih Tržiču ponudili kot protivrednost za povzročeno škodo. Delovnih mest naj bi bilo 400 v Času gradnje, nato pa 100 za delovanje terminala in 200 v povezanih dejavnostih. To so torej osnovni podatki o načrtu, kot jih navaja Snam. S tem v zvezi nasprotniki postavljajo vrsto ugovorov. Poglejmo nasprotujoča si stališča glede posameznih specifičnih vprašanj. ZBIRALNIKI • Snam trdi, da so izbrali najmanj bolečo varianto glede posega v okolje. • Nasprotniki trdijo, da bi zbiralniki kljub maskiranju močno iznakazili krajino ob izlivu Timave in v bližini Krasa in Devina. IZKOP MORJA • Snam: voda bi postala kalna le na ožjem območju izkopa kanala in manevrske cone za ladje in samo za čas izkopa (4 leta). Snam zanika negativne posledice na z morjem povezane gospodarske dejavnosti (turizem, ribolov, gojišča školjk). • Nasprotniki: izkop bi dvignil pesek in blato, zmanjšal svetiobo na dnu in uničil morsko Soro in favno na širšem območju, kar bi prizadelo ribolov in gojišča školjk. Dodatno škodo naj bi nato povzročala plovba orjaških ladij. ŽIVO SREBRO • Snam: na območju izkopa analize niso pokazale prisotnosti nadpovprečnih koncentracij živega srebra, zato se problem sploh ne postavlja. • Nasprotniki: izkop v morju bi spravil v obtok izredno nevarno živo srebro, ki ga je naplavila Soča in je v morskem dnu prisotno v izredno velikih koncentracijah. PRISTANIŠČE • Snam: izkop kanala ne le do terminala, temveč tudi dlje vse do luke bo povečal pristaniški promet, kamor bodo lahko plule tudi večje ladje. To bo prineslo razvoj in dodatna delovna mesta. • Nasprotniki: v času večurnih manevrov metanonosilk dostop do pristanišča ne bo mogoč, kar predstavlja škodo in ne korist za promet. DELOVNA MESTA • Snam jih napoveduje 400 v Času gradnje (4 leta), nato pa 100 za delovanje terminala in 200 v povezanih dejavnostih. Ob tem nakazuje možnost razvoja hladilne industrije (ki bi lahko izkori- stila “hlad” od utekočinjenega metana) in nova delovna mesta od povečanja prometa v pristanišču. • Nasprotniki ugovarjajo, da bi večji del delovne sile, ki mora biti specifično strokovno usposobljena, prišel od drugod. Za Tržič naj bi ostala le peščica delovnih mest. Ugovarjajo tudi, da bi prisotnost terminala prinesla razvoj pristanišču, glede hladilne industrije pa navajajo izkušnje v drugih krajih, kjer prisotnost uplinje-valnikov ni razvila takih dejavnosti. METANOVOD • Snam točne trase še ni določila, gotovo pa ga bo speljala po obronkih Krasa. Obljubljajo, da bodo sanirah okolje in da v sodelovanju s Tržaško univerzo pripravljajo študijo o obnovitvi humusa in rastlinja tako na novi kot na že obstoječih trasah metano-vodov. • Nasprotniki dvomijo v te obljube, sprašujejo se, zakaj tega Snam ni naredila že doslej na metanovodih čez Kras in opozarjajo na izjemno delikatnost kraškega ekosistema. ELEKTRARNA ENEL • Snam v dogovoru z družbo Enel obljublja sanacijo termoelektrarne, kjer bi metanizirali dva agregata na kurilno olje in s tem močno zmanjšali škodljive emisije. V naslednji fazi Enel obljublja tudi sanacijo dveh agregatov na premog. • Nasprotniki: družba Enel je primorana po zakonu, da v naslednjih letih zmanjša onesnažujoče emisije, tudi če se ne reahzira uplinjevalnik. Poleg tega bi kljub uplinjevalniku ohranili pogon na premog za ostala dva agregata. VARNOST • To je eden bistvenih problemov za objekt, ki ga mnogi prikazujejo kot pravcato energetsko bombo. Snam zagotavlja, da nevarnosti eksplozije ni, ker plin ni pod pritiskom. Možnost požara bi seveda pomenila katastrofo, vendar bodo vsi objekti zgrajeni s takimi varnostnimi ukrepi, da ostaja ta možnost zgolj teoretična. Snam še navaja svoje izkušnje (več desetletij upravljanja uplinjevalnikov brez incidentov) in pridobitev vseh avtorizacij varnostnih organov. Tudi ladje bodo povsem varne, saj jih bodo upravljali s pomočjo satelitskih sistemov, trup z dvojno steno pa bo zagotavljal varnost tudi v primem incidenta. • Nasprotniki trdijo, da nevarnosti požara ni mogoče absolutno izključiti, ogenj v terminalu pa bi bil katastrofa nepopisnih razsežnosti, saj bi bilo gašenje nemogoče. Iz tega razloga nasprotujejo lokaciji v bližini naselij. Sklicujejo se tudi na študijo raziskovalcev turinskega Politehnika, po kateri »detaljne analize o varnosti niso mogoče zaradi pomanjkanja priemmih informacij«. (Snam na to odgovarja, da so njihovi varnostni sistemi zaščiteni z industrijskim patentom in zato niso javili vseh podrobnosti). Problem so tudi metanonosilke: požar na krovu je mogoče pogasiti le s potopitvijo ladje, ki pa ni mogoča, saj bodo ladje visoke več kot 20 metrov, kanal pa globok le 14. NAČRT ZA TRŽIČ • Pod tem nazivom Snam ponuja Tržiču ob sanaciji elektrarne, možnem razvoju pristanišča in industrijskih dejavnosti še nekaj posegov kot protivrednost za postavitev uplinjevalnika. Mednje sodijo razširitev in ureditev krajinskega parka ob izlivu Soče (otok Cona), razširitev plaže Marina Julia, kamor bi nanesli pesek od izkopa morskega dna, obnova Rimskih toplic. V zvezi s posegom v Marini Julii je skupina tukajšnjih turističnih operaterjev predstavila dodatni naCrt za veliko turistično središče s športnimi in gostinskimi objekti, novo marino in drugimi napravami. • Nasprotniki ugovarjajo, da Snam ne nudi dovolj jamstev za realizacijo vseh teh posegov, da onesnaženo blato iz morja nikakor ne bi bilo primerno za širjenje parka ali plaže, da je obnova Rimskih toplic pogojna in je po vsej verjetnosti ne bodo uresničili. Se posebno ostri so glede načrta na Marino Juho (ki sicer povzroča pomisleke tudi javnim upraviteljem), za katerim naj bi se skrivala ogromna špekulacija in poskus ponovnega vsiljevanja sporne marine pri Starancanu, ki jo je svojčas prav zaradi nesprejemljivosti posega v okolje zavrnilo ministrstvo za okolje. Marko Marinčič Na slikah: zgoraj fotomontaža novig zbiralnikov pred Tržičem; na desni Ribiško naselje; levo tloris . Obe sliki je posredovala družba SNAM NEDELJSKE TEME DIJAŠKI DOMOVI IN MANJŠINE Ravnatelj Dijaškega doima Srečko Kosovel Edvin Švab je za zadnjo številko revije Iskanja napisal zapis o dijaških domovih Slovencev v Italiji in na Koroškem. Zapis je zelo občuten in avtorjevo razmišljanje presega raven informacije, v njem pa se osebni pristop spaja s strokovnim znanjem. Predvsem zato ga v celoti ponati-skujemo. Telefonira mi prijatelj, prof. Vinko Skalar, in pravi: »Ti posluš, napiši nekaj danes za včeraj, namreč mudi se. Za revijo Iskanja. O Dijaškem domu.« On je seveda v Ljubljani, jaz v domu Srečko Kosovel v Trstu. Razumel sem, da bi moral napisati nekaj, kar naj bi imelo zapadlost v naslednjem tisočletju, tako zaradi optimizma in vere do srečne prihodnosti, ki nas čaka. Napisal bom, napisal, vendar bolj tako za informacijo, ne za poduk. Nemudoma sem klical na pomoč kolega raimatelja Mladinskega doma v Celovcu Jožeta Blajsa in nekdanjega šefa in sedanjo šefico doma Simon Gregorčič v Gorici Ed-munda Košuto in Kristino Knez. Prosil sem ju za pomoč in nekaj podatkov. Odgovorili so, da bodo poslali. V pričakovanju podatkov o domovih v Gorici in na Koroškem me preganja misel, o čem je vredno razmišljati v letu, ko večina domov proslavlja petdesetletnico delovanja, ko se morajo isti domovi ukvarjati bolj s problemi preživetja kot z vsebino vzgojnega dela. Koga pravzaprav sploh zanima razmišljanje o dijaških in študentskih domovih? Mislim, da samo tiste, ki po sili razmer morajo vanje, pa naj bodo to učenci, vzgojitelji, ravnatelji. Domska problematika je kot urnik avtobusa ali vlaka, zanj se zanimajo le tisti, ki nimajo dovolj denarja za lasten avto ali celo kaj imenitnejšega. Je pa tudi res, da kdor okusi, doživi dijaški dom, ga ne more mimogrede zbrisati iz svojega spomina. Večini pusti dom nepozabno sled, ali v dobrem ali v slabem. Vedno bolj ugotavljam, da razmišljati o dijaških domovih, teh vzgojnih piramidah, ki proslavljajo petdeset ali sto in več let, ni preprosta reč, kajti razmišljati o dijaških domovih pomeni razmišljati o ljudeh, o njihovem času in ko gre za mlade, pomeni razmišljati o času, ki jih je rodil, o času, ki ga bodo živeli. Le kje naj začnem? Pri državnem, pri zasebnem, pri verskem, pri laičnem, pri enospolnem, pri mešanem, pri enonarodnem, pri večnarodnem, pri domu odprtega tipa, pri domu zaprtega tipa, pri večinskem ali manjšinskem? Ta prekleta naglica, vse izrekamo na pol. Pravilno se pravi: dom večinskega naroda, dom narodne manjšine. Domovi narodne manjšine, to smo mi, ki živimo v skupnem slovenskem prostoru. Da, o tem moram napisati nekaj vrstic. Za časa Trubarja, Prešerna Nedelja, 29. septembra 1996 in Cankarja smo imeli poleg najhujšo stisko, kar smo za-slovenskega še skupni avstrij- mejci že okusili za časa fašiz-ski državni prostor. Mislim, ma. Medtem je ravnatelj Blajs da kulturni prostor daleč pre- sporočil naslednje: sega državnega, ki se je že Slovenski dijaški domovi nekajkrai spremenil. na Koroškem so bili in so po- Smo Slovenci v Italiji, Slo- sebne ustanove slovenske na-venci v Avstriji, Slovenci na rodne manjšine v Avstriji. Madžarskem. Smo manjšina, Tako so bili le-ti od ustano-naravno. Vsaka manjšina je vitve slovenske gimnazije v manjšinski del družbe, je Celovcu in pozneje tudi usta-šibkejši del družbe in zato novitve višje strokovne šole v družbe in države, v kateri mu Sentpetru pri Šentjakobu in je usojeno živeti, v nobenem dvojezične trgovske akade-primeru ne more ogrožati. mije v Celovcu posebna do-Ce družba, večinski narod polnitev k izobraževanju in in država, manjšine ne priz- delovanju slovenske mladine nava, ne zaščiti in ji ne po- na Koroškem. Mohorjeva maga, se lahko zgodi, da družba, Slovensko šolsko manjšina obnemore, da začne društvo in Šolske sestre so bledeti, naravno in pod priti- kot nosilci teh ustanov skrbe-skom se začne stapljati v li, da je postala možna večino in v končni fazi je srednješolska izobrazba tudi prostor etnično čist. za tiste mladinke in mladin- Posebnost narodne manjši- ce, ki zaradi oddaljenosti, za-ne ni v njeni majhnosti in radi slabih prometnih zvez maloštevilčnosti, ampak v ali pa iz drugih vzrokov dru-njeni zavestni pripadnosti gače ne bi imeli te možnosti, slovenskemu narodu, sloven- Glavne naloge dijaških do-skemu jeziku, slovenski kul- mov so bile in so spremljanje turi ter lojalni pripadnosti mladostnikov skozi leta šo-državi, ki v njej živi. lanja v izvenšolskem času. Manjšina ima hkrati Seveda je vedno veljala glav- opravka z dvema avtoriteta- na skrb učnemu napredo-ma ali celo z dvakrat dvema. vanju, poleg tega pa se je raz-Z avtoriteto lastne države in vijala in se razvija v domovih večinskega naroda te iste tudi izvenšolska dejavnost na države in z avtoriteto sloven- raznih kulturnih, športnih in ske države ali matične domo- družabnih področjih. Domovi vine ter avtoriteto slovenske- so postali pravi centri delo-ga naroda. vanja mladine, ker v njih de- Manjšina od obeh lujejo tudi razni drugi po-pričakuje razumevanje in po- membni dejavniki. Glasbena moč, ni pa pripravljena upo- šola ima v njih močne od-gibati svoje pokončnosti ne delke. Slovenska študijska eni ne drugi. knjižnice črpa iz njih naj- Zato je vsaki manjšini prav marljivejše bralce in izposoje-in v dobro, če so odnosi med valce knjig. Slovenski atletski državama dobri in pametni. klub ima v domovih svoje Se bolj ji ustreza, če so odno- stalno mesto in tudi v sodelo-si obeh držav naklonjeni, ra- vanju z osrednjimi kulturni-zumevajoči, oplemeniteni s mi organizacijami so nastale skrbjo za usodo manjšine. že zelo uspešne prireditve. Vsaka manjšina, ki ima šo- Domovi pa so postali eno-le in dijaške domove v stavno tudi kraji srečanja svojem materinem jeziku, jih med mladimi. Infrastruktura, visoko ceni in skrbi za obstoj ki jo imajo domovi, pa je v teh ustanov. Ze sama misel, prid vsem, saj so na primer v da bi jih zaprli ali ukinili, Mladinskem domu in v Mo-spravlja zamejskega človeka v destovem domu v Celovcu na voljo prostori, ki za silo na- sester, Viktringer Ring 19, domeščajo tudi manjkajoči 9020 Celovec lastni slovenski kulturni Internat višje šole za godom. spodarske poklice, Sentpeter Potrebe časa in razne spre- 25, 9184 Šentjakob v Rožu membe pa zahtevajo tudi raz- Prejšnji dolgoletni ravna-mišljanje o novih oblikah in telj Edmund Košuta in se-vsebinah delovanja domov. danja ravnateljica Kristina Vedno večja fleksibilnost lju- Knez sta družno prispevala di narekuje vpeljevanje novih naslednjo informacijo: oblik dela, vedno pomemb- Slovenski dijaški dom Si-nejša je izdelava splošnega mon Gregorčič v Gorici je koncepta za razvoj slovenske začel delovati jeseni 1945, ko manjšine na Koroškem in in- so se ponovno odprle sloven-tegracija teh ustanov v ta ske šole. Kot socialna ustano-koncept. To pa je naloga vseh va je pomagal vojnim sirotam manjšinskih struktur. in dijakom iz oddaljenih Slovenski dijaški domovi krajev, da so lahko sploh obi-na Koroškem: skovali višje srednje šole na Mladinski dom Slovenske- Goriškem, ga šolskega društva, Mik- Prvi sedež doma je bil v schallee 4, 9020 Celovec orožniški kasarni ob južni že- Modestov dom, dr. Joško lezniški postaji, gojenci so Tischlerjev park 1, 9020 Ce- prebivali tudi v družinah vse lovec do naselitve v dom na Sveto- Provincialna hiša šolskih gorski cesti 84, kjer je še da- :. Stavba je bila v ^eSr jih trikrat delno in prilagojena potreba rab ni kov. . bodenje in skrb za doD I čas nosila Dijaška ®2tic ' ere odbor se je v zadnje ^ i , 1 n .—v 7 i 7/- S d I zenje siovensKi dija^ Simon Gregorčič. . oje poslanstvo izva‘, na vzgojno-izobraževe oodročju s tem, da nu 'ni, ki zahaja v dom, P jmoči pri učenju še ce drugih interesnih dela, (športne dejavnos 1 rne prireditve, jezike ^ , računalništvo...), D •nih področjih bogahr oolnjujejo šolsko ip >o. Povprečno števi cev se je v letih sukale •stdeset do devetdes6 ■ iteljski kader sestavlja] jski učitelji in števi iji sodelavci. Cela tri ja so bili gojenci do slovenski otroci, ki kih državnih soi, je v različnih n časa. Danes reč svojega poslan^ ocialna ustanova. nudi na Goriške la se mladina vs okolju še dodatn in razvija. 'stu smo doživi »3 iške šole m n ldi dijaški do#-Trstu del°!f a li dom SreJ° u>- JU aeš0leJ°del* sv0lemtonkin -sTo^t Kosoveld0b- nanjšem ■okkiifj). Doccie, J ’ pro- Issofr, za raS ’f. ladih.Z ivinSvab KRofi! Nedelja, 29. septembra 1996 TRAMVAJ ŠT. 2 OPČINE - OBEUSK - KOLONJA - SKORKLJA - TRG OBERDAN DELAVNIKI IN PRAZNIKI OPČINE TRG OBERDAN 7 00 20 40 7 11 31 51 8 00 20 40 8 11 31 51 9 00 20 40 9 11 31 51 10 00 20 40 10 11 31 51 11 00 20 40 11 11 31 51 12 00 20 40 12 11 31 51 13 00 20 40 13 11 31 51 14 00 20 40 14 11 31 51 15 00 20 40 15 11 31 51 16 00 20 40 16 11 31 51 17 00 20 40 17 11 31 51 18 00 20 40 18 11 31 51 19 00 20 40 19 11 31 51 20 00 20 11 AVTOBUS ŠT. 3 FRLUGI- UL. BELLAVISTA - NOVA OPENSKA CESTA - UNIVERZA - UL. COLOGNA (PENDICE SCO-GLIETTO) - UL. BATTISTI - UL. CARDUCCI - TRG OBERDAN - ŽELEZNIŠKA POSTAJA DELAVNIKI FRLUGI ZEL. POSTAJA 30 00 05 10 15 20 25 00 05 10 15 20 25 30 00 00 30 40 45 50 55 30 35 40 45 50 55 00 00 00 10 15 20 25 30 00 05 10 15 20 25 00 30 35 40 45 50 55 35 40 45 50 55 PRAZNIKI FRLUGI ZEL. POSTAJA 00 00 00 00 00 00 00 00 30 30 30 30 30 30 30 30 30 AVTOBUS ŠT. 4 VITLA CARSIA - OPČINE - UL. NAZIONALE - OBELISK - NOVA CESTA ZA OPČINE - S.CILINO - UNIVERZA - UL. F.SEVERO - TRG OBERDAN (BORZNI TRG) ^Glavniki 1'GM CARSIA °PCINE ul. cantu’ LRG OBERDAN B°RZNI trg pL)vratna vožnja °PRzni trg .,G OBERDAN UL. CANTU' OPČINE V'LLA CARSIA ^ A Z N I K I jJLLA CARSIA OPČINE UL. CANTU’ [PG OBERDAN borzni trg ^PVRATNA VOŽNJA borzni trg RG OBERDAN UL.CANTU' 0pClNE V'LLA CARSIA 5.10 5.30 6.00 6.15 6.30 6.45 6.55 7.05 7.10 7.20 7.35 5.15 5.35 6.05 6.20 6.35 6.50 7.00 7.10 7.15 7.25 7.40 - 5.35 5.55 6.25 6.40 6.55 7.10 7.20 7.30 7.35 7.45 5.35 5.55 6.30 6.50 7.05 7.15 7.25 7.35 7.50 8.10 8.30 - - - - - 7.25 8.30 5.55 6.15 6.50 7.10 - 7.35 7.45 7.55 8.10 8.50 5.20 6.10 7.00 19.30 . 20.30 21.05 21.30 22.00 22.35 23.45 5.25 6.15 7.05 19.35 20.20 20.35 21.10 21.35 22.05 22.40 23.50 - - - - - - - 21.45 - 22.50 24.00 5.45 6.35 - 19.55 20.40 - 21.30 - - - - • 20.55 21.55 22.25 23.00 0.10 . . . . 21.00 22.00 22.30 23.10 0.15 5.45 6.40 20.00 20.40 21.05 21.30 22.05 22.35 23.15 0.20 * - - * 21.10 - 22.10 - 23.20 6.05 7.00 20.25 21.05 21.25 21.50 22.25 22.55 23.35 0.40 21.15 21.45 - 22.50 24.00 -20.30 - 21.25 - 21.00 - 21.55 22.25 23.00 0.10 21.00 22.00 22.30 23.10 0.15 21.35 22.10 - 23.20 - 9.00 9.20 9.40 9.05 9.25 9.45 9.10 9.30 9.50 9.15 9.35 9.55 AVTOBUS ŠT 4/ OPČINE (TRAMVAJSKA POSTAJA) - ČAMPO ROMANO - VILLA CARSIA - OPČINE (TRAMVAJSKA POSTAJA) 10.00 10.20 10.40 11.00 11.20 11.40 12.00 12.20 12.40 13.00 13.20 13.40 14.00 14.20 14.40 15.00 15.20 15.40 16.00 16.20 16.40 17.00 17.20 17.40 18.00 18.20 18.40 19.00 19.20 19.40 20.00 10.05 10.25 10.45 11.05 11.25 11.45 12.05 12.25 12.45 13.05 13.25 13.45 14.05 14.25 14.45 15.05 15.25 15.45 16.05 16.25 16.45 17.05 17.25 17.45 18.05 18.25 18.45 19.05 19.25 19.45 20.05 10.10 10.30 10.50 11.10 11.30 11.50 12.10 12.30 12.50 13.10 13.30 13.50 14.10 14.30 14.50 15.10 15.30 15.50 16.10 16.30 16.50 17.10 17.30 17.50 18.10 18.30 18.50 19.10 19.30 19.50 20.10 10.15 10.35 10.55 11.15 11.35 11.55 12.15 12.35 12.55 13.15 13.35 13.55 14.15 14.35 14.55 15.15 15.35 15.55 16.15 16.35 16.55 17.15 17.35 17.55 18.15 18.35 18.55 19.15 19.35 19.55 20.15 ° E L A V N I K I opClNE Lam PO ROMANO V,LLA CARSIA 0pClNE AZ N I K I pClNE 7.05 7.20 7.40 8.00 8.20 8.40 9.00 9.20 9.40 10.00 10.20 10.40 11.00 11.20 11.40 12.00 12.20 12.40 13.00 13.20 13.40 14.00 14.20 14.40 15.00 15.20 15.40 16.00 16.20 16.40 17.00 17.20 17.40 18.00 18.20 18.40 .Romano 7.10 7.25 7.45 8.05 8.25 8.45 9.05 9.25 9.4510.0510.2510.4511.0511.2511.4512.0512.2512.4513.0513.2513.4514.0514.2514.4515.0515.2515.4516.0516.2516.4517.0517.2517.4518.0518.2518.45 ■ CARSIA 7.15 7.30 7.50 8.10 8.30 8.50 9.10 9.30 9.50 10.10 10.30 10.50 11.10 11.30 11.50 12.10 12.30 12.50 13.10 13.30 13.50 14.10 14.30 14.50 15.10 15.30 15.50 16.10 16.30 16.50 17.10 17.30 17.50 18.10 18.30 18.50 OPICINE 19.00 19.20 19.40 20.00 19.05 19.25 19.45 20.05 19.10 19.30 19.50 20.10 7.20 7.35 7.55 8.15 8.35 8.55 9.15 9.35 9.55 10.15 10.35 10.55 11.15 11.35 11.55 12.15 12.35 12.55 13.15 13.35 13.55 14.15 14.35 14.55 15.15 15.35 15.55 16.15 16.35 16.55 17.15 17.35 17.55 18.15 18.35 18.55 19.15 19.35 19.55 20.15 6.00 6.25 6.57 6.05 6.31 7.02 6.08 6.34 7.05 6.12 6.38 7.12 6.40 7.10 6.20 7.00 7.30 6.25 7.05 7.35 6.30 7.10 7.40 7.15 7.45 7.20 7.50 6.35 n VILLA CARSIA - OPČINE V.,E L A V N I K I 'U-A CARSIA upc'NE ŽEL. POSTAJA 5.55 6.20 6.45 bani _ _ ,,, rf?£8C OROPada ADRice Joviča n u postaja 6.30 -6.55 7.32 1" proga do raziskovalnega območja §^K02‘y,A Bazovica PADriCe Popada " ^Rebce BaNi 2EL POSTAJA 6.40 7.25 l1? CARSIA CINE ZEL. POSTAJA ‘ PROgA DO RAZISKOVALNEGA OBMOČJA 5ANiNE2EL POSTAJA Trebče ?°pada ^drice ILOVICA ^■POSTAJA JpZZAMvom,A £0ViCA aRrice bbopada t^ebce eani vii?aE2el postaja ZL.A CARSIA TREBČE - (A) 7.30 8.15 7.37 8.22 7.47 8.32 7.50 8.35 7.53 8.38 8.13 8.58 PADRICE - BAZOVICA (A) 8.45 9.25 10.00 10.30 11.15 11.40 12.20 - - - - 10.35 - 11.45 - 13.00 - 9.32 - 12.27 13.07 8.50 9.37 10.05 10.40 11.20 11.50 12.32 13.10 9.42 - 10.47 - 11.57 12.37 - 9.00 9.45 10.10 10.50 11.25 12.00 12.40 13.15 9.03 9.48 10.13 10.53 11.28 12.03 12.43 13.18 9.23 10.08 10.33 11.13 11.48 12.23 13.03 13.38 AVTOBUS ŠT. 39 BAZOVIŠKA CESTA, S.CILINO - UNIVERZA - UL. F.SEVERO (B) (B) 13.25 - 14.35 - 16.00 - 14.15- 15.12- 16.35 13.33 - 14.42 15.20 16.07 - 13.37 14.20 14.47 15.24 16.12 16.40 13.42 - 14.52 15.29 16.17 16.47 13.45 14.25 14.55 15.32 16.20 16.50 13.48 14.28 14.58 15.35 16.23 16.53 14.08 14.48 15.18 15.55 16.43 17.13 (UL. CORONEO - TRG OBERDAN) - ŽELEZNIŠKA POSTAJA (B) 17.20 - 18.25 - 19.30 20.00 21.20 22.40 17.55 - 18.50 - 20.05 21.25 22.45 18.02 - - 19.37 - 17.27 18.08 18.32 18.55 19.40 20.10 21.30 22.50 17.32 - 18.37 - - 20.17 - 17.35 18.13 18.40 19.00 19.45 20.20 21.35 22.55 17.38 18.16 18.43 19.03 19.48 20.23 21.38 22.58 17.58 18.36 19.03 19.23 20.08 20.43 21.58 23.18 - (B) - PROGA DO SINHROTRONA (B) (B) 7.40 8.30 8.00 8.50 8.05 8.55 8.08 8.58 8.13 9.03 8.17 - (B) 9.10 9.30 9.35 (B) 9.40 10.20 10.50 11.35 12.00 12.35 13.10 11.10 11.55 12.20 12.55 13.30 11.15 12.00 12.25 13.00 13.35 - 11.18 - 12.28 13.03 13.40 - 11.23 12.05 12.34 13.08 13.45 - 13.13 13.50 - 12.10 12.40 - 13.57 - 11.30 12.12 12.42 13.20 14.00 - 12.45 - 14.02 - - (B)- PROGA DO SINHROTRONA - (C)- ODHOD S TRGA OBERDAN 7.27 7.57 8.24 9.10 9.40 9.45 9.47 10.00 10.40 10.05 10.45 10.08 -10.13 10.49 10.53 11.00 10.20 11.02 (C) 13.44 14.04 13.45 14.20 15.00 14.05 14.40 15.20 14.10 14.45 15.25 14.13- 15.28 14.18 14.50 15.33 14.23-14.55 - 14.30 14.57 15.40 15.00 - (A) 15.40 16.10 16.00 16.30 16.05 16.35 16.08 16.38 16.13 16.48 16.55 16.20 16.57 16.22 - (A) 16.55 17.25 17.15 17.45 17.20 17.50 17.53 17.29 17.58 17.33 18.03 18.10 17.40 18.12 17.42 - 18.00 18.45 19.15 19.40 18.20 19.05 19.35 20.00 18.25 19.10 19.40 20.05 18.28 - 19.43 - 18.33 19.14 19.48 20.10 19.18- 19.25- 20.15 18.40 19.27 19.55 20.17 18.42 - 20.20 21.00 22.05 23.35 20.40 21.20 22.20 23.50 20.45 21.25 22.25 23.55 20.48 21.28 -20.53 21.33 22.29 24.00 20.58 - 22.33 - 21.38 - 00.05 21.05 21.40 22.40 00.07 - - 8.25 9.15 10.05 - 11.45 - 13.25 - 15.05 - 16.45 - 18.25 19.15 20.10 21.20 22.40 6.00 7.35 - ■ - - 11.00 - 12.35 - 14.15 - 16.00 - 17.35 - 22.45 - - - 9.20 - - - 12.40 - 14.20 - - - 17.40 ; 19.20 20.15 - 6.03 7.40 8.29 9.23 10.10 11.03 11.49 12.43 13.29 14.23 15.09 16.03 16.49 17.43 18.29 19.23 20.20 21.25 22.50 - - 8.34 - 10.14 - 11.54 - 13.34 - 15.14 16.54 - 18.34 - 20.24 21.30 - 6.08 7.47 8.37 9.27 10.17 11.07 11.57 12.47 13.37 14.27 15.17 16.07 16.57 17.47 18.37 19.27 20.27 21.32 22.55 6.12 7.50 8.40 9.30 10.20 11.10 12.00 12.50 13.40 14.30 15.20 16.10 17.00 17.50 18.40 19.30 20.30 21.35 22.58 6.32 8.10 9.00 9.50 10.40 11.30 12.20 13.10 14.00 14.50 15.40 16.30 17.20 18.10 19.00 19.50 20.48 21.55 23.18 AVTOBUS ŠT. 39/ 6.45 7.35 8.25 9.15 10.05 10.55 11.45 12.35 13.25 14.15 15.05 15.55 16.45 17.35 18.25 19.15 20.15 22.05 23.35 PROSEK - OPČINE - TREBČE - PADRICE 7.05 7.55 8.45 9.35 10.25 11.15 12.05 12.55 13.45 14.35 15.25 16.15 17.05 17.55 18.45 19.35 20.35 22.20 23.50 BAZOVICA - KATIN AR A (BOLNIŠNICA) 7.10 8.00 8.50 9.40 10.30 11.20 12.10 13.00 13.50 14.40 15.30 16.20 17.10 18.00 18.50 19.40 20.40 22.25 23.53 DELAVNIKI - 8.03 - 9.43 - 11.23 - 13.03 - 14.43 - 16.23 - 18.03 19.43 20.43 - PROSEK KATINARA (BOLNIŠNICA) 7.14 8.08 8.55 9.48 10.34 11.28 12.15 13.08 13.55 14.48 15.34 16.28 17.15 18.08 18.54 19.48 20.48 22.29 23.58 17:20 19:15 7.18 - - - 10.38 - - 13.13 - - 15.38 - - 18.58 - 20.53 22.33 - 7.25 8.13 9.00 9.53 - 11.33 - 13.18 - 14.53 - 16.33 - 18.13 19.05 19.53 20.58 24.00 PRAZNIKI - 8.15 9.02 9.55 10.45 11.35 12.20 13.20 14.00 14.55 15.45 16.35 17.20 18.15 19.07 19.55 21.00 22.40 - PROSEK KATINARA (BOLNIŠNICA) - • * - 10.47 - 12.22 - 14.02 - 15.47 - 17.22 - - 10:50 12:40 Nedelja, 29. septembra 1996 AVTOBUS ST. 40 DOLINA - BOLJUNEC - CESTA ZA GLINŠČICO - UL. FLAVIA - VALMAURA - DREVORED DANNUNZIO - TRG GARIBALDI - STARA MITNICA - UL. CARDUCCI - TRG OBERDAN - ŽELEZNIŠKA POSTAJA) DELAVNIKI - OD PONEDELJKA DO PETKA (B) (A) (A) (A) (A) (A) (A) (C) DOLINA 6.00 6.30 - 7.00 7.35 8.00 9.25 10.15 11.00 11.50 12.55 13.35 13.45 14.25 15.10 16.10 16.50 17.40 18.30 19.15 19.55 20.50 21.10 22.25 BOLJUNEC 6.05 6.35 7.00 7.05 7.40 8.05 9.30 10.20 11.05 11.55 13.00 13.40 13.50 14.30 15.15 16.15 16.55 17.45 18.35 19.20 20.00 20.55 21.15 22.30 INDUSTRIJSKA CONA 17.05 17.50 - 22.35 DOMJO 6.10 6.40 7.05 7.10 7.45 8.10 9.35 10.25 11.10 12.00 13.05 13.45 - 14.35 15.20 16.25 17.10 17.55 18.40 19.25 20.05 21.00 - 22.40 LADJEDELNICA 6.20 - ŽELEZNIŠKA POSTAJA 6.40 7.05 7.30 7.35 8.10 8.40 10.00 10.45 11.30 12.25 13.30 14.10 - 15.00 15.45 16.50 17.35 18.20 19.00 19.45 20.30 21.25 - - POVRATNA VOŽNJA (A) (A) ŽELEZNIŠKA POSTAJA 5.20 5.50 6.15 6.50 7.15 9.30 10.10 11.05 12.10 12.50 13.15 13.40 14.20 15.20 16.10 17.00 17.50 18.30 19.20 20.00 20.40 21.30 DOMJO 5.35 6.05 6.30 7.07 7.32 9.50 10.35 11.25 12.30 13.10 13.35 14.00 14.40 15.40 16.27 17.20 18.07 18.50 19.40 20.20 21.00 21.50 INDUSTRIJSKA CONA - - 6.33 7.10 7.35 - - - - - 16.30- 18.10 - - - BOLJUNEC 5.40 6.10 6.40 7.17 7.40 9.53 10.43 11.33 12.33 13.13 13.38 14.03 14.43 15.43 16.35 17.23 18.15 18.55 19.43 20.25 21.03 22.00 DOLINA 5.45 6.15 6.45 7.25 7.45 9.58 10.55 11.45 12.38 13.18 13.43 14.08 14.55 15.48 16.45 17.35 18.25 19.00 19.55 20.30 21.08 22.05 PREBENEG 5.50 ■- 6.50 - 7.50 10.03 - - 12.43 13.23 - 14.13 - 15.53 - - 19.05 - 20.35 - 22.10 MACKOLJE 5.53 - 6.53 - 7.53 10.06 - - 12.46 13.26 - 14.16 - 15.56 - - 19.08 - 20.40 - 22.13 DOLINA 5.58 - 6.58 - 7.58 10.13 - - 12.53 13.33 - 14.23 - 16.03 - - 19.15 - 20.50 - 22.20 (A)-VOŽNJA PO UL.CABOTO -TOVARNAGRANDI MOTORI - (B) - OB 6.55 IZ BORŠTA, SAMO DO TRGA OBERDAN - (C) - VOŽNJA SAMO DO TRGA VALMAURA SOBOTA DOLINA 6.00 6.30 (A) 7.00 7.35 8.00 9.25 10.15 11.00 11.50 12.55 13.35 13.45 M 14.25 15.10 16.10 16.50 17.40 18.30 19.15 19.55 20.50 21.10 22.25 BOLJUNEC 6.05 6.35 7.00 7.05 7.40 8.05 9.30 10.20 11.05 11.55 13.00 13.40 13.50 14.30 15.15 16.15 16.55 17.45 18.35 19.20 20.00 20.55 21.15 22.30 INDUSTRIJSKA CONA 17.00 17.50 - - 22.35 DOMJO 6.10 6.40 7.05 7.10 7.45 8.10 9.35 10.25 11.10 12.00 13.05 13.45 - 14.50 15.20 16.20 17.05 17.55 18.40 19.25 20.05 21.00 - 22.40 LADJEDELNICA 6.20 - - ŽELEZNIŠKA POSTAJA 6.40 7.05 7.30 7.35 8.10 8.40 10.00 10.45 11.35 12.25 13.30 14.10 - 15.10 15.45 16.45 17.30 18.20 19.05 19.50 20.30 21.25 - 23.00 POVRATNA VOŽNJA (Q ŽELEZNIŠKA POSTAJA 5.20 5.50 6.15 6.50 7.15 9.30 10.10 11.05 12.10 12.50 13.15 13.40 14.20 15.20 16.10 17.00 17.50 18.30 19.20 20.00 20.40 21.30 DOMJO 5.35 6.05 6.30 7.07 7.32 9.50 10.35 11.25 12.30 13.10 13.35 14.00 14.40 15.40 16.27 17.20 18.07 18.50 19.40 20.20 21.00 21.50 INDUSTRIJSKA CONA - - 6.33 7.10 7.35 - - - - - 16.30 - 18.10 - - - BOLJUNEC 5.40 6.10 6.40 7.17 7.40 9.53 10.43 11.33 12.33 13.13 13.38 14.03 14.43 15.43 16.35 17.23 18.15 18.55 19.43 20.25 21.03 22.00 DOLINA 5.45 6.15 6.45 7.25 7.45 9.58 10.55 11.45 12.38 13.18 13.43 14.08 14.55 15.48 16.45 17.35 18.25 19.00 19.55 20.30 21.08 22.05 PREBENEG 5.50 - 6.50 - 7.50 10.03- - 12.43 13.23 - 14.13 - 15.53 - - 19.05 - 20.35 - 22.10 MACKOLJE 5.53 - 6.53 - 7.53 10.06 - - 12.46 13.26 - 14.16 - 15.56 - - 19.08 - 20.40 - 22.13 DOLINA 5.58 - 6.58 - 7.58 10.13 - - 12.53 13.33 - 14.23 - 16.03 - - 19.15 - 20.50 - 22.20 (A) - OB 6.55 IZ BORŠTA, SAMO DO TRGA OBERDAN - (C) - VOŽNJA MIMO TOVARNE GRANDI MOTORI PRAZNIKI POVRATNA VOŽNJA DOLINA 7.50 9.20 10.50 12.05 13.50 15.00 16.35 18.15 19.30 20.50 ŽELEZNIŠKA POSTAJA 8.35 10.05 11.35 13.05 14.30 16.05 17.30 19.00 20.05 BOLJUNEC 7.55 9.25 10.55 12.10 13.55 15.05 16.40 18.20 19.35 20.55 DOMJO 8.55 10.25 11.55 13.25 14.50 16.25 17.50 19.20 20.25 INDUSTRIJSKA CONA -................................ INDUSTRIJSKA CONA.................................................. DOMJO 7.58 9.28 10.58 12.13 13.58 15.08 16.43 18.23 19.38 20.58 BOLJUNEC 9.00 10.30 12.00 13.30 14.55 16.30 17.55 19.25 20.30 LADJEDELNICA .................................. DOLINA 9.05 10.35 12.05 13.35 15.00 16.35 18.00 19.30 20.35 ŽELEZNIŠKA POSTAJA 8.23 9.53 11.23 12.38 14.23 15.33 17.08 18.48 20.03 21.20 PREBENEG 9.10 10.40 - 13.40 - 18.05 - 20.40 MACKOLJE 9.13 10.43 - 13.43 - 18.08 - 20.43 DOLINA 9.18 10.48 - 13.48 - 18.13 - 20.48 AVTOBUS ST. 41 BOLJUNEC - BORŠT - RICMANJE - DOMJO - DELAVNIKI (A) (C) (C) (C) (C) POVRATNA VOŽNJA BOLJUNEC 6.23 6.50 7.45 8.30 9.15 10.40 12.15 13.0013.40 14.43 16.15 17.30 19.00 20.20 (C) (C) (C) (B) (C) BORŠT 6.27 6.54 7.49 8.34 9.19 10.44 12.19 13.04 13.44 14.47 16.19 17.34 19.04 20.24 ŽELEZNIŠKA POSTAJA 7.00 7.45 8.30 9.55 11.35 12.15 13.00 13.50 15.30 16.50 18.15 19.45 21.00 RICMANJE 6.30 6.57 7.52 8.37 9.22 10.47 12.22 13.07 13.47 14.50 16.22 17.37 19.07 20.27 DOMIO 7.20 8.05 8.50 10.1511.55 12.35 13.20 14.10 15.50 17.10 18.35 20.05 21.15 DOMIO 6.35 7.02 7.57 8.42 9.27 10.52 12.27 13.12 13.52 14.55 16.27 17.42 19.12 20.32 RICMANJE 7.25 8.10 8.55 10.20 12.00 - 13.25 14.15 15.55 17.15 18.40 20.10 21.20 ŽELEZNIŠKA POSTAJA 6.55 7.22 8.17 9.10 9.47 11.12 12.47 13.32 14.15 15.15 16.47 18.02 19.32 20.52 BORŠT 7.28 8.13 8.58 10.23 12.03 - 13.28 14.18 15.58 17.18 18.43 20.13 21.23 (A) - IZ ZAVELI (6.15)- OSPA (ORE 6.30) - MACKOVEU (6.35) (B) - VOŽNJA DO DOMJA IN ZAVELJ (12.40) - OSPO (12.45) - MACKOVELJ (12.50) (C) - VOŽNJA DO DOLINE IN IZ DOLINE PRAZNIKI BOLJUNEC 8.45 10.10 12.55 14.15 17.25 18.55 20.10 POVRATNA VOŽNJA ŽELEZNIŠKA POSTAJA 9.30 12.15 13.35 16.45 18.15 19.35 BORŠT 8.49 10.14 12.59 14.19 17.29 18.59 20.14 DOMIO 9.50 12.35 13.55 17.05 18.35 19.55 RICMANJE 8.52 10.17 13.02 14.22 17.32 19.02 20.17 RICMANJE 9.55 12.40 14.00 17.10 18.40 20.00 DOMIO 8.57 10.22 13.07 14.27 17.37 19.07 20.22 BORŠT 9.58 12.43 14.03 17.13 18.43 20.03 ŽELEZNIŠKA POSTAJA 9.17 10.45 13.27 14.50 17.57 19.27 20.45 BOLJUNEC 10.02 12.47 14.07 17.17 18.47 20.07 AVTOBUS ŠT. 42 VEJNA - NASELJE S.NAZARIO - PROSEK - KONTOVEL - FURLANSKA CESTA - GRETA - ROJAN - MIRAMARSKI DREVORED - ŽELEZNIŠKA POSTAJA - TRG OBERDAN DELAVNIKI KRIZ - - - - 7.22 - - - - 8.15 - 8.50 - 9.30 - 10.10 - 11.30 - - - - - 13.10 VEJNA - ■ - - - - - - - - - - - - - 9.40 - - - - - - - - - NASELJE S.NAZARIO 5.18 5.38 6.40 6.53 7.02 7.19 - 7.33 - - - - 8.38 - 9.18 - 9.58 - 10.38 10.58 11.18 - 11.58 - 12.18 12.38 12.58 - PROSEK 5.20 5.40 6.42 6.55 7.05 7.22 7.29 7.35 7.45 7.55 8.15 8.25 8.40 9.00 9.20 9.40 10.00 10.20 10.40 11.00 11.20 11.40 11.50 12.00 12.10 12.20 12.40 12.50 13.00 13.20 TRG OBERDAN 5.40 6.00 7.C2 7.15 7.25 7.42 7.50 7.55 8.05 8.15 8.35 8.45 9.00 9.20 9.40 10.00 10.20 10.40 11.00 11.20 11.40 12.00 12.10 12.20 12.30 /A) 12.40 13.00 13.10 13.40 KRIZ 13.20 13.50 14.30 14.50 15.30 - - - - - - 17.50 - 18.30 - 19.10 19.50 20.30 21.10 21.45 22.20 - VEJNA - - ' - - - - - - 16.35 - - - - 18.15 - - - - - - - - NASELJE S.NAZARIO - 13.38 - 14.18 - - 15.18 - 15.58 16.18 16.38 16.58 17.18 17.38 18.18 - 18.58 - 19.38 - 20.18 - - - 23.13 PROSEK 13.30 13.40 14.00 14.20 14.40 15.00 15.20 15.40 16.00 16.20 16.40 17.00 17.20 17.40 18.00 18.20 18.40 19.00 19.20 19.40 20.00 20.20 20.40 21.20 22.00 22.30 23.15 TRG OBERDAN 13.50 14.00 14.20 14.40 15.00 15.20 15.40 16.00 16.20 16.40 17.00 17.20 17.40 18.00 18.20 18.40 19.00 19.20 19.40 20.00 20.20 20.40 21.00 21.40 22.20 22.50 23.35 A - PODALJŠANA VOŽNJA IZ KRIZA IN NABREŽINE POVRATNA VOŽNJA /A\ (A) TRG OBERDAN 5.40 6.00 7.06 7.20 7.30 8.10 8.20 8.50 9.15 9.35 9.55 10.15 10.35 10.55 11.15 11.35 11.55 12.15 12.25 12.35 12.45 12.55 13.10 13.25 13.35 13.45 13.55 14.15 14.35 14.55 PROSEK 6.00 6.20 7.26 7.40 7.50 8.30 8.40 9.10 9.35 9.55 10.15 10.35 10.55 11.15 11.35 11.55 12.15 12.35 12.45 12.55 13.05 13.15 13.30 13.45 13.55 14.05 14.15 14.35 14.55 15.15 NASELJE S.NAZARIO 6.02 7.28 - - 8.32 - 9.12 9.37 0.17 10.37 10.57 - 11.37 11.57 12.17 12.37 - 13.17 - 13.57 14.07 - 14.57 - VEJNA - - - - - 9.40 - - - - * - - - - - - - - - - - KRIZ - - - - - 8.50 - - 10.05 - - - 11.25- - - - 13.10 13.15 - 13.40 13.55 - 14.15 14.25 14.45 15.25 (A) (A) (A) TRG OBERDAN 15.15 15.35 15.55 16.15 16.35 16.55 17.15 17.35 17.55 18.15 18.35 18.55 19.15 19.35 19.55 20.15 20.35 20.55 21.15 21.45 22.25 22.55 0.05 PROSEK 15.35 15.55 16.15 16.35 16.55 17.15 17.35 17.55 18.15 18.35 18.55 19.15 19.35 19.55 20.15 20.35 20.55 21.15 21.35 22.05 22.45 23.15 0.25 NASELJE S.NAZARIO 15.37 15.57 16.17 16.37 16.57 17.17 - 17.57 - 18.37 - 19.17 - 19.57 20.37 - 21.17 21.37 22.07 22.47 23.17 0.27 VEJNA - - 16.20 18.00 KRIZ - - - - 17.45 - 18.25 - 19.05 - 19.45 20.25 - 21.05 21.45 22.15 - 23.25 0.35 A - PODALJŠANA VOŽNJA DO KRIZA IN NABREŽINE PRAZNIKI KRIZ VEJNA - - - 8.40 - 10.40 - 12.00 - - - - 14.55 - -16.15 - 16.55 - 17.55 - 19.20 - NASELJE S.NAZARIO 6.58 7.23 8.03 8.43 9.23 10.03 10.43 11.23 12.03 12.43 13.18 13.38 13.58 14.18 14.38 14.58 15.18 15.38 15.58 16.18 16.38 16.58 17.18 17.38 17.58 18.18 18.38 19.23 20.03 20.38 21.18 PROSEK 7.00 7.25 8.05 8.45 9.25 10.05 10.45 11.25 12.05 12.45 13.20 13.40 14.00 14.20 14.40 15.00 15.20 15.40 16.00 16.20 16.40 17.00 17.20 17:40 18.00 18.20 18.40 19.25 20.05 20.40 21.20 TRG OBERDAN 7.20 7.45 8.25 9.05 9.45 10.25 11.05 11.45 12.25 13.05 13.40 14.00 14.20 14.40 15.00 15.20 15.40 16.00 16.20 16.40 17.00 17.20 17.40 18.00 18.20 18.40 19.00 19.45 20.25 21.00 21.40 POVRATNA VOŽNJA TRG OBERDAN 7.30 8.10 8.50 9.30 10.10 10.50 11.30 12.10 12.50 13.30 13.50 14.10 14.30 14.50 15.10 15.30 15.50 16.10 16.30 16.50 17.10 17.30 17.50 18.10 18.30 18.50 19.30 20.10 20.50 21.15 21.55 PROSEK 7.50 8.30 9.10 9.50 10.30 11.10 11.50 12.30 13.10 13.50 14.10 14.30 14.50 15.10 15.30 15.50 16.10 16.30 16.50 17.10 17.30 17.50 18.10 18.30 18.50 19.10 19.50 20.30 21.10 21.35 22.15 NASELJE S.NAZARIO 7.52 8.32 9.12 9.52 10.32 11.12 11.52 12.32 13.12 13.52 14.12 14.32 14.52 15.12 15.32 15.52 16.12 16.32 16.52 17.12 17.32 17.52 18.12 18.32 18.52 19.12 19.52 20.32 21.12 21.37 22.17 VEJNA - 8.35 - 10.35 - 11.55 - - - - 14.55 - - 16.15 - - 16.55 - - 17.55 - 18.55 - - - KRIZ - 22.20 22.50 23.oo (A) (A) 22.25 22.55 0.05 22.45 23.15 0.25 22.47 23.17 0.27 23.25 0.35 A - PODALJŠANA VOŽNJA OD NABREŽINE IN KRIZA Urnike ostalih okoliških avtobusov bomo objavili prihodnjo nedeTj5^ PRIDELEK / PO LANSKI ODLIČNI LETINI NA TRŽAŠKEM Letošnji pridelek oljk obeta manj zadoščenja kot lani fe najbolje kaže avtohtona sorta belica - Kakovost ne bo okrnjena i Slaba dva meseca i^ta od obiranja olji /paškem. Kot vemc 1 a lanska letina z ol -Z.Snn , , Plevi V i. spet začelo "jati na pomenu, kako torej obel Q§nja bera? O tene 6 Pozanimali pri n 0 našit-, , V to predvsei °bCutno manjše al1janskih (tos in umbrijskih) sort, kot sta lecino in pendolino, in nekaterih drugih, ki predstavljajo na Tržaškem približno polovico povprečnega pridelka. Precej bolje bo z našo avtohtono sorto belico, saj bo ponekod pridelek skoraj normalen, v povprečju pa vendarle za kakih 30 odstotkov manjši od lanskega. Kje so vzroki za tak položaj? Strokovnjaki vedo povedati, da imajo oljke ciklična leta večje in manjše rodnosti. Gre torej za naraven, tako-rekoC neizbežen pojav, kateremu pa je treba dodati še letošnje povsem izjemne vremenske razmere, za katere so značilne predvsem visoke padavine in vlaga, ki sodi med najhujše sovražnike oljke. Taki izrazito neugodni vremenski pogoji so bili za rodnost oljčnih dreves odločilni posebno v obdobju cvetenja, ko so dejansko onemogočali normalno oplojevanje, ne glede na to, da je tudi cvetja bilo manj kot običajno. Zdravstveno stanje plodov pa je kljub temu dobro, za kar gre zasluga tudi pravočasnim navodilom in opozorilom pokrajinske svetovalske službe za oljkarstvo, za katero sta odgovorna izvedenca Susanna Frau-sin in Paolo Gerli. Tako so na njihovo javno opozorilo oljkarji škropili proti oljeni muhi že sredi spetembra, znano pa je, da je pri nas prav oljena muha glavni, Ce ne edini škodljivec oljk. Po navo- dilih te službe pa so nekateri oljkarji uporabljali tudi posebne vabe na osnovi feromonov, ki privabljajo samce in tako zmanjšujejo možnost oplojevanja samic muhe. Za učinkovitega se je izkazal tudi sistem kontrole števila samic s pomočjo rumenih lepljivih kartončkov, na katere se prilepljajo muhe. Ko število ugotovljenh muh na kartončkih preseže varnostni prag (10 muh na kartončku), nastopi Cas za ustrezne posege. Ta sistem ima veliko prednost pred tradicionalnim, ki se je ravnal po koledarju, ki je bil vezan na možne ciklične napade muhe in ki se je naslanjal na razvojne cikle muhe. Ta sistem omogoča le preverjanje, ali je muha sploh prisotna. To pa pomeni, da se trije dosedanji posegi, po eden za vsako generacijo, navadno zmanjša na en sam poseg, v določenih letih pa lahko odpade tudi ta. Ker pa je razvoj oljene muhe pogosto vezan tudi na zelo omenjeno krajevno območje, je seveda tudi škropljenje proti njej sektorsko omejeno včasih celo na razdalji nekaj sto metrov v istem kraju. Ne glede na vse povedano pa ostaja ugotovitev, da bo letošnja oljena »žetev« v primerjavi z lansko skromna, kar pa seveda nikakor ne velja za kakovost oljenega olja, ki bo glede na zdravstveno stanje plodov (in seveda ob pravilnem ravnanju z njimi pred stiskanjem) prav gotovo visoka, (jk) PANOGE / KISEL AVGUST IN ŠE SLABŠI SEPTEMBER ZAKASNILA TRGATEV Zaradi slabega vremena grozdje le s težavo in počasi dozoreva Prvi trije dnevi minulega ted-a za trgatev (razen v Bregu za ele sorte) še vedno niso bili 80dni. Zaradi dežja in razmero-tIla nizkih temperatur se je gornje jagod močno upočasnilo, lar° da se je vsebnost sladkorja v grozdju v tednu od prejšnjih proritev le minimalno dvignila z1 )e Se vedno precej pod vred-°stjo, ki jo zorenje doseže v sončnih dneh. Prav tako tudi pri Skupni kislini ni prišlo do tistih Prernemb, do katerih normalno Pohaja v tem letnem Času. Kljub temu pa je zrelostna stopnja grozdja v poprečju, Ce seveda upoštevamo neugodne vremenske razmere, kakršne so prevladovale do sredine tedna, relativno kar dobra. Ce bi v zadnjih petnajstih dnevih bilo dovolj sonca, bi lahko govorili celo o izredni trgatvi, tako pa žal ne bo dosegla pričakovane ravni. Čeprav se je zaradi teh oko-lišCin trgatev skoraj ustavila, pa so ponekod le pohiteli s trganjem v bojazni pred napadom gnilobe oziroma sive grozdne plesni, ki lahko povzroči veliko škodo. Sicer pa so vinogradniki pripravljeni in Ce se bo vreme v teh zadnjih dneh izboljšalo, bo trgatev lahko stekla brž, ko bo to mogoCe in se v tem tednu tudi zaključila. Vse to velja seveda predvsem za Breg, na Krasu pa bo vendarle treba s trganjem še malo počakati, tako z belimi sortami kot predvsem s teranom. Res pa je, da so nekateri na spodnjem Krasu, od Medjevasi do Mavhinj že trgali. V zadnjih dneh minulega tedna je strokovna služba KZ opravila veC meritev na ob- močju srednjega Krasa in podatki se v splošnem izboljšujejo. Mnogo bo zato odvisno od vremena v teh dneh. Po drugi strani pa je dobro to, da so izkušnje iz prejšnjih let pokazale, da sta druga polovica avgusta in prva polovica septembra precej deževni in da so zato pogoji za napad sive grozdne plesni ugodni. To je povzročilo ustahtev prakse, da se škropi tudi proti tej glivični bolezni in prav zato ta - kljub ugodnim razmeram zanjo - doslej ni povzročila opazne škode, (-en) H ZAKONODAJA / VARNOST h Podaljšali rok za začetek izvajanja pravil o varnosti Zakonski odlok št. 135 z dne 19. marca letos, je do 1. januarja 1997 podaljšal rok za uveljavitev norm o varnosti in zdravju delavcev, ki jih predvideva zakonski odlok, znan kot odlok »626«. Med podjetja, ki so dolžna spoštovati te norme, sodijo tudi kmetijska, najsibodo družinska ali tudi z najeto delovno silo. Norme, ki jih je treba upoštevati, so: a) ocena tveganj za varnost in zdravje delavcev, v našem primeru kmetov-družinskih elanov in družinskih sodelavcev na kmetiji in ne glede na to, ali so vpisani v Scaub: b) samoizjava, s katero delodajalec izjavlja, da je opravil oceno tveganj in da je ukrepal za odstranitev ali zmanjšanje teh tveganj. Enajsti odstavek zakonskega odloka št. 242 v primeru družinsko vodenih kmetij z manj kot 10 zaposlenimi ne predvideva obveznega razpolaganja z dokumentom, ki vsebuje poročilo o oceni tveganj, niti jih ne obvezuje, da morajo tak dokument hraniti doma. Majhne kmetije pa so ne glede na to dolžne opraviti oceno tveganj, le da tega niso dolžne tudi napisati. V praksi pa bo nek dokument o oceni tveganj le treba napraviti, pa čeprav le za notranjo uporabo, ker pa ni uradno obvezen, ga ne bo treba pokazati morebitnim nadzorstvenim organom. Skratka, po zakonsko predvidenih normah bo pač treba opraviti oceno tveganj za varnost in zdravje ljudi na kmetiji, priporočljivo pa je tudi, da se tak zaključni dokument naredi že zato, da se na njegovi osnovi brez problemov napiše samoizjava oz. samopotr-dilo, da je bila ocena tveganj opravljena in da so bili opravljeni tudi posegi za izboljšanje ravni varnosti, kot je predvideno v normah. Kmečka zveza se je na izpolnitev obveznosti zakonskega odloka »626« že pripravila, med drugim tudi tako, da so se njeni uslužbenci udeležili ustreznega tečaja v Margheri pri Benetkah, ki ga je v začetku poletja organizirala zveza kmetov CIA. Na tečaju so se seznanili z vsem potrebnim za izpolnitev teh zakonskih norm in ko bodo pripravljeni ustrezni formularji (za katero bo poskrbela CIA), bodo obiskali člane KZ po vaseh in obrazce tudi izpolnili. Čas za sajenje okrasnih čebulnic Gojenje okrasnih čebulnic * zelo razširjeno, saj so to J"a)une rastline in torej pri-eriie tudi za vrtove majh-ze8a obsega. Obenem lahko njihovim živobarvnim hitenjem olepšamo tudi alkone, terase in okna. Ti-,6 čebulnice, ki cvetijo zgo-a) spomladi, pa nam vrt *ePSaj0 že v Času, ko še ne azpolagamo z drugimi ok-r snimi rastlinami. Drugi orli?’ zaradi katerega se Hi .C^m° za gojenje Cebul-i c j6, da imajo razmeroma iib ° veoetacijsko dobo in tj. torej potem, ko odcve-1°, v kratkem času za-Qnen'am° z enoletnimi okra-"ni rastlinami, ki cvetijo ^zno poleti. Ve ktober in delno tudi no-ttiber je primeren čas za v. .j6 čebulnic, vsekakor Cim6 naibolie> da to storimo dn ta način se bo- tez' ukoreninile, kar je (. J6, je nočna tempera-UiT n*žia‘ kajti z njo pada 1 temperatura zemlje. Sr ,°1110vina čebulnic je in r 0Zemlje> Bližnji vzhod so v na Afrika. Čebulnice _____asile že perzijske vrto- ve. Kasneje, predvsem v 16. stoletju, so se razširile po vsej Evropi, danes pa jih smatramo za nepogrešljivi sestavni del domaCe okrasne flore. Vse Čebulnice izhajajo iz treh velikih družin: družine lilijevk (fam. Liliaceae), nar-cisovk (fam. Amarillidaceae) in perunik (fam. Iridaceae). Čebulnice cvetijo predvsem zgodaj spomladi, nekatere pa tudi poleti oziroma jeseni. Čebulnice so pravzaprav trajnice. Spomladi, ko je dovolj padavin, razvije rastlina liste in cvet s pomočjo hranil v podzemskih organih - čebulici. Proti koncu pomladi, ko se zaCne sušno obodbje, je rast končana. Nadzemski rastlinski deli začnejo počasi veneti in naposled odmrejo. Jeseni požene rastlina listno rozeto, s katero prezimi do naslednje pomladi, ko se ciklus ponovi. Razvoj čebulnic je torej odvisen od količine vlage in temperature, nasprotno od drugih trajnic, pri katerih obdobje rasti in počitka sovpada z letnimi časi. Priprava zemlje za sajenje čebulnic Zemljo pripravimo 10-15 dni pred sajenjem. Ce čebulnice sadimo v lonček, zemljo takole pripravimo: 3 deli naj bodo sestavljeni iz vrtne zemlje, 2 dela iz peska, 1 del pa iz pripravljene kupljene zemlje za okrasne rastline, po možnosti sestavljene iz suhih listov. Lonček naj bo spodaj preluknjan, voda namreč ne sme zastajati. Na dno položimo plast kamenčkov, nato nasujemo zemljo. Pri sajenju na prostem je najbojša rahla zemlja, propustna za vodo. Čebulnicam prija srednje težka zemlja. Pri glinasti zemlji je najbolje, da jo mešamo s peskom. Pri sajenju zemlji za lonček ali na prostem ne dodajamo ne organske snovi, niti ne gnojimo. Čebulica namreč vsebuje že vse, kar potrebuje bodoča rastlina za svoj razvoj. Globina sajenja je odvisna od velikosti čebulice. Sadimo jih 4 do 10 centimetrov globoko. Lilije lahko sadimo tudi do 30 centimetrov globoko. V glavnem velja pravilo, da čebulnice sadimo dvakrat globlje, kot je debela čebulica. Plast zemlje nad čebulicami zravnamo in potlačimo z rokami. Pozimi, ko se temperatura zniža in se približuje ničli, zemljo pokrijemo s plastjo suhih listov, na katere posi-pljemo nekaj zemlje, da jih burja ne odnese. Tako storimo tudi v lončkih in na ta način dobro zaščitimo čebulice pred mrazom. Lega rastlin naj bo na južni in sončni strani hiše. Razdalja med čebulicami je odvisna od velikosti in širine bodočih rastlin, ko se te polno razvijejo. Okvirno naj bo razdalja 5 do 12 centimetrov ene od druge. Pretesno sajenje rastlinam onemogoča pravilni razvoj. Obenem je na ta način možnost širjenja glivičnih bolezni večja. Videz je namreč lepši, če posamezne rastline pravilno in nepregosto rastejo. Za spomladanske Čebulnice je značilno, da se v vrtu pojavijo še preden cvetijo ostale rastline. Pri ureditvi vrta bo zato učinek lepši, če sadimo isto vrsto skupaj, na dobro vidno mesto, ozadje pa naj bo sestavljeno iz zimzelenih ali iglastih okrasnih rastlin. Videz bo lepši tudi, če so cvetovi enake barve skupaj. Ko čebulnice odcvetijo, jim porežemo cvetove, da ne bi tvorile semena. Liste pa pustimo, da si naberejo novih hranilnih snovi za zalogo- To je tudi čas, da jih gnojimo. Zgodnje čebulnice lahko pustimo v zemlji do jeseni. Po življenjskem ciklusu nastane iz ene čebulice več novih čebulic, te pa so po navadi manjše od prvotne, zato uporabljamo za ponovno sajenje le debelejše, druge pa raje kupimo. Oktober je tudi čas, da poberemo iz zemlje poletne Čebulice, ki so zaključile letošnji življenski ciklus in se jim listi sedaj sušijo. Ko jih odstranimo iz zemlje, jih najprej pustimo nekaj dni v zavetju, vendar na zračnem prostoru, da se posušijo. Čebulice nato očistimo zemlje s krtačo. Odstranimo morebitne zunanje mrtve liste in jih damo v prostor, kjer jih shranimo čez zimo. Ne bo škodilo, če bomo prej rahlo posipali čebulico s pripravkom na podlagi bakra, da jo obranimo pred plesnijo in drugimi glivičnimi boleznimi. Hranimo le lepe in debele čebulice. Spravimo jih lahko tudi v zaboje in pokrijemo s peskom. Za konec naj predstavimo nekaj spomladanskih čebulic, ki dobro prenesejo tudi hladnejše podnebje: okrasni luk (Allium), snežna modrica (Chionodoxa), žafran (Crocus), močvirska logarica (Fritillaria), zvončki (Ga-hanthus), hiacinte (Hya-cinthus), tulipani (Tulipa) in druge. Cvetijo od marca (zgodnje sorte) do maja. Najbolj razširjene poletne čebulice, ki jih sadimo pomladi, pa so frezija (Fresia), meček (Gladiolus), tigridija (Tigri-dia) in druge. V prodaji je že na voljo širok izbor čebulnic. Najbolje je torej, da si jih čim prej nabavimo ter se oskrbimo z zaželjenimi sortami in barvami. Magda Sturman Neprijetne številke Dagmar Šuster Pred časom sem na tem mestu že napisal, kako spretno je konec prejšnjega meseca predsednik vlade izkoristil dva podatka o tekočih gospodarskih gibanjih. Za osvežitev spomina povejmo, da je šlo za inflacijo v avgustu in za rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje v juliju. Ne glede na predsednikovo spretnost in dobro oceno (ne) sposobnosti opozicije in medijev, da bi mu replicirali, je bilo poudarjanje omenjenih podatkov, brez drugih, (strokovno) vsaj sporno, če že ne nekorektno. Približno tako, kot Ce bi pri najnovejših avgustovkih podatkih o industrijski proizvodnji povedali le to, da je bila kar za 19, 3 odstotka nižja od julijske. Slednji podatek je seveda posvem točen, toda ne pove prav nič, če na primer ne veš, koliko običajno pade avgustovska proizvodnja v primerjavi z julijsko. Ali pa, če ne veš, koliko delovnih dni sta imela meseca, in tako naprej. Tudi podatek, da je bila proizvodnja v letošnjem avgustu za 1, 8 odstotka nižja od tiste v istem mesecu lanskega leta (in za skoraj 7 odstokov nižja od tiste v avgustu 1994), še ne pove dovolj, ker so še vedno odprta vprašanja števila delovnih dni, razporeditev praznika in druga. Te probleme so bolj ali manj uspešno rešili na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete, kjer so razvili metodo impulzivnega tredna, s katero izločijo vpliv sezone in druge naključne motnje. Bodi dovolj metodologije. Podatki o industrijski proizvodnji za prvih osem mesecev skupaj povedo, da je bila industrijska proizvodnja za 1, 7 odstotka nižja od tiste v enakem lanskem obdobju. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo do konca leta komaj mogoče doseči lani že doseženo. In vendarle mogoče. Predvsem zaradi nizke ravni v zadnjih štirih mesecih lanskega leta. Sicer pa se je negativna smer začela uveljavljati že pred poldrugim letom. V zadnjem letu (avgust 1996 : avgust 1995) pa smo kar v devetih mesecih imeli pred podatkom minus, če smo primerjali tekoči z istim mesecem preteklega leta. Vse skupaj bi ne bilo zelo tragično, če bi v našem primeri ne šlo za zelo nizko osnovo. (Konec koncev se s problemi rasti srečujejo tudi druge, predvsem evropske države in med njimi, kar je zelo pomembno, tudi naši največji zunajtrgovinski partnerji). Naša lanska proizvodnja je bila namreč za 19, 7 odstotka nižja od tiste v letu 1990. Minus lanske porizvodnje v primerjavi z (rekordnim) letom 1986 pa presega 30 odstotkov. Ce bi imeli v prihodnjih dvanajstih letih leno rast tri odstotke, bi leta 2008 dosegli raven iz leta 1986. Nesreča pa nikoli ne pride sama. Manjši je tudi letošnji izvoz, manjša je gradbena dejavnost, dejavnost prometa je (v sedmih mesecih) za 11 odstotkov nižja od primerljive lanske, število delovnih mest v gospodarstvu je manjše, primanjkljaj v blagovni menjavi je visok, primanjkljaj v plačilni bilanci narašča, inflacija je še vedno desetodstotna itd. Kaste, zanesljivo in vztrajno, predvsem tisto, kar je že itak previsoko. To pa sta javna in osebna poraba. Takšne, recimo naravnost, letošnje slabe rezultate se da razložiti in do določene mere tudi braniti. Morda bi to vladi tudi uspelo in (brez volitev) ne bi padla. Še toliko bolj zato, ker ni videti resne alternative. Zadeva pa se povsem spremeni, če sp resno mišljenje vladne izjave, da dosegamo in da bomo letos dosegli zastavljene cilje. v V resnici so cilji zastavljeni višje, četudi so jih med letom popravljali navzdol. Ce pa bi bili cilji res zastavljeni na več kot skromno raven ustvarjenega, potem je nova vlada nujnost. Katerakoli. In kaj bi bilo (za gospodarstvo) slabše, če sploh ne bi imeli vlade? Ali pa, če bi imeli vlado s petimi ali sedmimi ministri, kot jih menda ima majhna in revna Švica. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI / KONGRES Po napoved ■ btez preltesov Predlog, po katerem bi izvršni odbor imenoval predsednika stranke, ni dobil podporo ŠKOFJA LOKA - Včeraj se je z vsebinskim delom nadaljeval četrti kongres Slovenskih krščanskih demokratov, Id se ga je udeležilo okrog tristo predsednikov občinskih odborov, članov vodstva stranke in njenih simpatizerjev. Med temami, ki naj bi na kongresu vzbudile največ pozornosti, je bilo slišati predvsem dilemo glede načina imenovanja izvršnega odbora stranke, kjer naj bi se odločali med tako imenovanim mandatar-skim sistemom, po katerem naj bi člane izvršnega odbora imenoval predsednik tega odbora, ter med imenovanjem s pomočjo volitev. Druga »vroča« tema pa naj bi bile volitve znotraj stranke, predvsem izbira novega človeka, ki naj bi opravljal funkcijo glavnega tajnika stranke. Sicer pa je v uvodni predstavitvi volilnega programa stranke njen predsednik Lojze Peterle dejal, da stranka na tretje volitve prihaja ne le z besedami, temveč s številnimi rezultati, izrazil pa je tudi svoje prepričanje v pravilnost odločitve za vstop v vladno koalicijo pred štirimi leti, saj je stranka le tako lahko do neke mere vplivala na vodenje države. Peterle je bil kritičen do pra- če za težave. Zavzel se je tudi za pravno državo, napredek na podlagi družbenega soglasja ter za državo, ki bo sicer imela tržno gospodarstvo, vendar ob upoštevanju socialne komponente. Odmevi na Peterletov nastop v glavnem niso bili polemični vse do nastopa poslanca Ivana Omana, ki je dejal, da se je v stranko zalezel virus oportunizma, ki ga bo treba iz stranke pregnati, če bo stranka hotela, da bi ji volilci verjeli. Pa tudi jadikovanje nad ekonomsko situacijo niso na mestu, saj »ima stranka v svojih vrstah ministra za ekonomske odnose«, tako da tovrstne pripombe niso na mestu. Glede sprememb statuta, ki naj bi opredelile tudi način imenovanja članov izvršilnega odbora, se je Peterle, za njim pa tudi nekateri drugi vidnejši člani stranke, zavzemal za man-datarski sistem, saj naj bi na ta način zagotovili, da bi v tem operativno pomembnem telesu stranke sedeli ljudje, ki jim predsednik' stranke zaupa. Nasprotniki mandatarskega sistema so mu ugovarjali predvsem zato, ker jih je bilo strah, da bi na ta način regijski odbori izgubili vpliv na politiko stranke. O spremembi pe- V obdobju do naslednjega kongresa bo stranko vodil Lojze Peterle, svet stranke pa dosedanji predsednik sveta Izidor Rejc (premagal je predsednika Mladih krščanskih demokratov Primoža Bulca). Med kandidati za podpredsednike stranke (Vincencij Demšar, Miroslav Mozetič, Nada Skuk, Peter Vencelj in Janez Zajec) so se delegati odločili za Miroslava Mozetiča in Janeza Zajca. česa privatizacije, ki naj bi se po njegovih besedah izrodila v dolgotrajen proces, ki na uspešna podjetja ni kaj prida vplival, tista, ki poslujejo slabše, pa izčrpava. Peterle je bil v svojem nastopu kritičen tudi do »starih sil«, ki naj bi še vedno obvladovale precejšen del družbenega življenja v državi, zato je opozoril, da krščanska demokracija ne bo pristal na to, da bi jih katerikoli vladna ekipa izpostavljala kot sokriv- tinštiridesetega člena strankinega statuta, ki govori o imenovanju izvršilnega odbora, so na koncu delegati določali s tajnim glasovanjem, na katerem predlog, za katerega so se zavzemali Peterle in še nekateri vodilni člani stranke, ni dobil podpore. To pomeni, da članov izvršnega odbora ne bo imenoval predsednik stranke (na to mesto so delegati s skoraj devetdesetimi odstotki glasov ponovno MILAN KUČAN OBISKAL ZREČE Prodor v svet z visoko kakovostno tehnologijo ZREČE (STA) - Predsednik republike Milan Kučan je včeraj dopoldne obiskal občino Zreče. Predsednika so pred proizvodnimi prostori podjetja Unior Atras sprejeli zreški župan Jože Košir in tamkajšnji gospodarstveniki in se nato pod vodstvom direktorja podjetja Bojana Leskovarja seznanili s tehnološko zelo zahtevno proizvodnjo avtomobilskih zglobov za največje evropske avtomobilske tovarne. Podjetje Unior Atras je v večinski, 51-odstotni lasti podjetja Unior, 49 odstotkov pa je v lasti britanske družbe GKN. Ogledali so si delovanje CNC stroja za obdelavo avtomobilskih delov za družbo Volksvvagen iz Nemčije, ki ga je izdelala Uniorjeva enota Strojna oprema. Numerično krmiljena naprava, ki predstavlja izdelek visoke tehnologije, je eden izmed izdelkov, s katerimi se Unior vse bolj uveljavlja v svetu. Ob tej priložnosti je predsednik Kučan Strojni opremi slavnostno izročil certifikat kakovosti ISO 9001, ki ga je Uniorjevi enoti podelila mednarodna organizacija Biro Veritas Quality International. izbrali Lojzeta Peterleta), imenovanja glavnega tajni- mi na kongresu, odslej pa temveč so že včeraj ta or- ka stranke, saj je bila doslej bo to nalogo opravljal iz^' gan izbrali z volitvami. praksa, da so človeka na to sni odbor izbran na kongr®" Novosti so tudi glede mesto imenovali z voUtva- su. Antiša Kurij311 Kongres brez posebnih pretresov (Foto: Barbara Reya) KOMUNIKACIJSKI IN INFORMACIJSKI SISTEM Center za obveščanje Obrambni minister odprl prvega od sedmih POSTOJNA - »Civilna zaščita, gasilci, za obveščanje in poseben sistem zveZ gorska reševalna služba, jamarji, pota- (ŽARE), ki ga še dograjujemo in bo v cej°' pijači in drugi lahko usklajeno sodelujejo ti v uporabi prihodnje leto.« To je uvod® le, če so povezani v učinkovitem komuni- ma poudaril minister za obrambo Je‘ kacijskem in informacijskem sistemu. Kacin ob otvoritvi novih prostorov R(!§9 Osnovo tega sistema predstavljajo centri skega centra na Kolodvorski ulici. Gre za prvega od sedmih centrov po Sloveniji, ki jih bo obrambno ministrstvo v prihodnje obnovilo in posodobilo, poleg tega pa bo odprlo še sedem novih. »Štirinajst centrov za obveščanje bo nedvomno omogočalo vsem reševalnim službam učinkovito ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah, obenem pa naj bi centri postali tudi pomemben vir za medije«, je še dodal minister Kacin. Novi centri za obveščanje bodo prevzeli vlogo dosedanjih dežurnih služb, kar pomeni racionalizacijo in pocenitev. V centre za obveščanje so povezani tudi opozorilni sistemi za spremljanje stanja voda, zraka, nevarnih snovi, radiološke nevarnosti in drugih pojavov, ki lahko ogrožajo ljudi in premoženje. Centri so povezani v mednarodno opazovalno omrežje, do konca leta po bodo predvidoma zagotovljene tudi vse tehnične možnosti za uvedbo evropske številke za klic v sili -112. To številko bodo lahko poklicali občani v vseh primerih, ko bodo potrebovali pomoč zaradi različnih nevarnosti in nesreč. Uprava za obrambo Postojna, ki pokriva upravne enote Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana, ni po naključju prva dobila sodobno opremljen center, saj pokriva območje, ki je zaradi pomembne geostrate-ške lege in naravnih danosti precej ogroženo. Mateja Godejša NOVICE Manjši potres tudi včeraj LJUBLJANA (STA) - Po seriji potresov z epicentri v okolici Kresnic pri Litiji so seizmografi °^se ■ vatorija na Golovcu tudi včeraj zjutraj ob Llb nekoliko vzhodneje zabeležili šibko ponovit > ki je bila 45 kilometrov oddajena od observato ^ ja, je sporočila uprava RS za geofiziko. Potres plitvim žariščem je imel magnitudo 1, 9 stop J po Richterjevi lestvici. Razen vznemirjen08!, med posameznimi prebivalci Zagorja ob Savi, jih je potres prebudil, večjih posledic ni bilo. Kučan odprl Skomarsko hišo SKOMARJE (STA) - Predsednik države Mila" Kučan je včeraj v Skomarju nad Zrečami, r0]® vasici ljudskega godca in pevca Jurija Vodovnn > odprl Skomarsko hišo, ki so jo za to slovesno rineonoi rvro-nrtTri li T-Ti d o in ^rrra i OTI fl I Btci -*■ Slovenci letujejo na tujem LJUBLJANA - Po podatkih državnega statističnega^^ da se je v prvih osmih mesecih letos za letovanje movini odločilo 608.601 prebivalcev Slovenije, s() meni dobrih 30 odstotkov populacije. Domači g° ^ v vseh razpoložljivih prenočitvenih obratih US*X ueIn 53 milijona nočitev. V primerjavi z enakim ob leto prej si je letos Slovenijo za svoj počitniški cuj lo tri odstotke manj domačih gostov, pa tudi pojP doba bivanja je bila za nekaj ur krajša, ugotav združenju za turizem in gostinstvo pri ^08P0ašjtein zbornici Slovenije. Do konca avgusta so na n ^ statistično evidentirali 388.493 slovenskih gos . y kar 41 odstotkov več-kot v enakem obdobju *et°n|jjj0na tem času so državljani Slovenije ustvarili 2, 5 nočitev, kar je 31 odstotkov več kot v enakem 0 gCju lani. Slovenski turisti so letos na Hrvaškem v poVP bivali 6, 6 dneva (lani Se 7,1 dneva). NOGOMET / DANES V A LIGI V Turinu deibi kota Juventus - Florentinci V' tem kolu več zanimivih tekem - Veliko zanimanje za domače srečanje Udineseja ^ RIM - Četrto kolo italijanske A lige 0 navrglo vec zanimivh srečanj. Derbi z° a Pa bo gotovo v Turinu, kjer bosta i e'rer (zaradi televizijskega prenosa) Dr3 Juventus in Fiorentina. Juventus, )e skupno s Parmo in Interjem prvi lestvici, ima sicer nekaj težav s po-avo (vratar Peruzzi je poškodovan, ^luane pa je diskvalificiran), je pa fa-1 ri^ ?a ZIuago. Fiorentina, Id ni starta-^ajbcdje (doslej le Štiri točke), išče irl a, ^tacij°- Danes pa se ji ponuja v L3*1)3 priložnost: premagati Juventus Urinu je vsekakor lep podvig. ^ ^elo zanimivo bo tudi v Rimu, kjer ^ domači Lazio igral s Parmo, Rimsko °Stvo je doslej v prvenstvu zbralo le 2° točko, tako da se stolček trenerja eniana začenja majati. Današnja zma-°3 proti Parmi pa bi gotovo utišala vse usedanje polemike in negodovanja navijačev. j ^ Vidmu vlada veliko pričakovanje za Utaci nastop Udineseja proti presene-p Rolopii. VidemCani, ki so v nedeljo Cagliariju poskrbeli za lep podvig, upajo, da bodo konCno osvojili prvo zmago doma. Vseh 6 točk so namreč osvojili na gostovanjih. Bologna je solidno in ambiciozno moštvo, ki se bo v tem prvenstvu prav gotovo dobro obneslo. DANAŠNJI SPORED (16.00): Ata-lanta - Inter, Juventus - Fiorentina (20.30), Lazio - Parma, Milan - Perugia, Piacenza - Vicenza, Reggiana - Roma, Sampdoria - Napoli, Udiense - Bologna, Verona - Cagliari. VRSTNI RED: Parma, Inter in Juventus 7, Milan, Sampdoria, Vicenza, Bologna, Roma in Udinese 6, Fiorentina in Napoli 4, Cagliari in Perugia 3, Piacenza 2, Lazio, Reggiana in Atalanta 1, Verona 0. B liga: Pescara - Brescia 1:1 PESCARA - 2e sinoči sta v srečanju 4. kola B lige Pescara in Brescia igrali 1:1. DANAŠNJI SPORED (16.00): Bari -Reggina, Cesena - Genoa, Palermo - Ca-stel Di Sangro, Cosenza - Chievo, Cremo-nese - Ravenna, Empoli - Torino, Foggia -Padova, Lucchese - Salemitana, Venezia - Lecce. KOŠARKA / Al LIGA _ Tržačani v Bologni pred izredno težko preizkušnjo Igrali bodo proti ekipi Kinderja V A2 ligi Goričani v Padovi t^OOMET / C21—| Triestina danes v Trstu gosli Foifi dal srecln)i napa-jjitec Bologne Pino odklon0,’ ki je poleti UK1oml poziv Trie- £,=' Naibr, je 2P. L da bo lahko toŽralV ViSJi liSi’ Porl ■ konCal J6 v | *]U. .. T o-,-! »dleti lecrkI|ektiven i8ra" vs'i"1 P3 ni izpolnil Ver a?riCakovani in vec®.1 manj ostal PQln UP- Toda bir.;; . nobenih am-Za, J’ tetos že poka-VnaPrec8i vec, v ueldoStbVo’|ikirba Pa °dkritn 1 man) tlanreH 80Vorii° 0 V rtlniU- , n, ržaskem tabo-da ® Zato zavedajo, lahkneCanie ne bo sprotn-V t0da ua- lec l k? se Se zda* gladki bo|ijo D" Anaras vl2enr kiZa naviia »Roselli te. Fs IF' Po nad (3:0) opti- luui opu- navijačev, nkoinjo še zmago. 'Hi opo-auKn - ne bo !! ” upa. d, •oten izku-tudi tokrat orna. r[ ROKOMET / A LIGA h Tržaški Principe zanesljivo premagal tudi Teramo lom razlike. Do konca polčasa se je bil izenačen boj. V začetku drugega polčasa je Principe igral na vso moč in z odličnim Parafinom, ki je bil z 9 zadetki najboljši strelec srečanja, zanesljivo povedel z 19:14. Gostitelji (Fonti 7 golov, Chionchio 5) pa so nato zaostanek zmanjsah na 4 gole. OSTALI IZIDI: Prato -Merano 31:21, Modena -Mazara 22:20, Benevento -Bologna 22:26, Conversa-no - Ortigia 23:23, Rosoli-ni - Arag 20:22, Forst -Mordano 22:19. VRSTNI RED: Principe 8, Ortigia, Bologna, Prato 6, Merano, Teramo 5, Mazara, Modena, Forst 4 itd. Teramo - Principe 21:25 (11:12) PRINCIPE TRST: Me-striner, Barberini, Sivini, Oveglia 1, Kavrecic 1, Milosavljevič 1, Ricci-Sch-mid 5, Massotti 2, Pasto-relli 3, Guerrazzi 2, Tarafi-no 9, M. Lo Duca 1, trener G. Lo Duca. TERAMO - Tudi v včerajšnjem 4. kolu italijanske rokometne A lige je tržaški Principe zmagal. Tokrat je premagal v gosteh nevarni Teramo, ki je začel tekmo v velikem slogu, saj je povedel kar s 7:3. Tržačani so se nato vendarle zbrali in z razpoloženim Ric-cijem-Scmidom najprej stanje izenačili na 9:9, nakar so tudi povedli z go- TRST -Po uspešnem prvenstvenem debitu proti Cagivi iz Vareseja Čaka danes ekipo Pallacanestro Trieste izredno težko gostovanje v Bologni proti bivšemu državnemu prvaku Kinderju. BolonjCani, ki so prava zmes košarkarjev raznih narodnosti (Komazec, Prelevid, Savid, Patavouskas), sodijo v ožji krog favoritov za osvojitev državnega naslova in so seveda tudi na današnjem srečanju proti tržaški ekipi nesporni favoriti za zmago. Eventualna zmaga tržaške ekipe bi bila prvovrstno presenečenje. Sicer pa ima tržaško moštvo ima v svoji sredi Stevea Burtta (foto Kroma) , ki je zmožen tudi sam spreobrniti potek tekme. DANAŠNJI SPORED (18.00): Kinder - Pall. Trieste, Benetton - Fontana-fredda Siena, Telemarket _________KOLESARSTVO / VUELTA_____________ Kronometer je dobil Rominger, dirko pa Ziille Danes zadnja etapa, ki pa bo gola formalnost vrstitvi. Vodilni v skupni razvr-stitivi Ziille je bil na vderajšnem kronometru drugi, medtem, ko je bil drugouvrščeni v skupni razvrstitvi Švicar Dufaux peti. Rominger je že drugič letos zmagal v kronometru, kar je izvrsten dosežek, saj zaradi slabe uvrstitve v 3. etapi ni mogel ved računati na najvišje mesto. »Zelo sem vesel, saj sem se iz 91. mesta prebil na tretje,« je dejal Rominger. Vderajšni kronometer pa je minil tudi v znamenju vrnitve odpisanega Laurenta Jalaberta, ki je zaradi driske v začetku tedna padel z drugega na 20. mesto. Jalabert je bil včeraj tretji, za Romingerjem pa je zaostal minuto in 47 sekund. Danes bo na sporedu zadnja etapa, ki se bo pričela in končala v Madridu. Zelo malo je verjetno, da lahko še vpliva na koCno razvrstitev najboljših, saj je proga speljana po ravnem terenu, tako da bo o zmagovalcu zadnje etape odločal sprint. SEGOVIA - Alex Ziille je dejansko že zmagovalec letošnje kolesarske dirke po Španiji. Vse pa kaže, da bodo letos na zmagovalnih stopnickih samo švicarski kolesarji, saj se je z vde-rajšno zmago v kronometru Tony Rominger (na sliki AP) prebil na 3. mesto v skupni raz- ODBOJKA / MOŽKA A1 UGA Na startu gladka zmaga Gabece MONTICHIARI - Z včerajšnjim srečanjem med Gabeco Montichiari in Lube Banco Macerata se je začelo 52. ita-lijansko odbojkarsko prvenstvo za moške. Gabeca je bila zanesljivo boljša in je zmagala s 3:0. Preostala srečanja 1. kola bodo danes ob 18. uri. Roma volley bo letos spet okusila vzdušje v Al ligi, njen nasprotnik pa bo MTA Padova, kjer bo kljub poškodbi meniskusa zaigral Marti-nelli. V popolnih postavah bi morale zaigrati ekipe na srečanjih Alpitour Cuneo -Colmark Brescia in Las Modena - Jeans Hatu Bologna, medtem ko bo Porto Ravenna v Catanii proti Playi nastopil brez poškodovanega Bolgara Grovcjeva in trenerja Riccija, ki je kaznovan. Srečanje med Com Cavijem iz Neaplja in Sisleyem iz Tre viša se bo zaradi neposrednega prenosa po Tele+2 začelo že ob 17. uri. Gabeca - Lube 3:0 (15:13,15:8,15:13) Gabeca: Fangareggi 30 (8+22), Merlo 13 (6+7), Giazzoli 26 (5+21), Gortzen 18 (5+13), Grb id 12 (8+4), Oglino 2 (0+2), Nuzzo 15 (7+8), Dall‘ Aglio, Co-co, Pasinato, Mazzoni. Lube: Kovač 24 (10+14), Meoni 3 (2+1), Masciarelli 10 (4+6), Bach 23 (2+21), Zorzi 23 (9+14), Margotti 6 (0+6), Cerednik 10 (2+8), Sabatini, Cor-vptg, Vizzari, Miconi. Rim - Polti Cantu, Reggio Calabria - Stefanel Milan, Montana Forli - Mash Verona, ob 18.15, 2. polčas po TV Rai 2 ob 19.00: Sca-volini Pesaro - Teamsy-stem Bologna, ob 20.00: Cagiva - Pistoia. A2: Goričani v Padovi Goriško moštvo, ki je odhcno začelo prvenstvo z domačo zmago proti Caset-tiju hnola in tako upravičilo vlogo favorita za napredovanje, bo danes igralo v Padovi proti ekipi Floor, ki jo je pred leti vodil prav Medeot, sedanji trener Goričanov. Goriški košarkarji so tudi na trem srečanju favoriti. DANAŠNJI SPORED (18.00): Juve Caserta - Livorno, Montecatini - Kon-cret Rimini, Floor Padova -Pall. Gorizia, Casetti Imola - Serapide Pozzuoli, Banco Sardegna Sassari - Jcopla-stic Neapelj, Reggio Emiha - Faber Fabriano. NOVICE IAAF odreja tekmovanja PALMA DE MALLORCA - Mednarodna atletska zveza je objavila, da bo v bodoCe prepovedala vsa tekmovanja, ki se »tepejo« s koledarskimi termini IAAF. »Z naslednjo sezono bomo popolnoma zaščitili naša tekmovanja in prepovedali istočasne termine tekmovanj izven naše organizacije. Vsa tekmovanja izven našega koledarja morajo dobiti posebna dovoljenja, ki pa jih v primeru terminskega neskladja ne bodo dobila. Imamo moC, da kontroliramo atletsko dogajanje, tako da bomo kaznovali vsakogar, ki ne bo spoštoval naših določil,« je povedal Primo Nebiolo. Odločitev velikašev mednarodne atletske zveze bo še najbolj prizadela nekatere prireditelje velikih tradicionalnih maratonov. Spet pretep med Brazilkami in Kubankami ŠANGHAJ - Odbojkarice Brazilije in Rusije so zmagale v prvem krogu finala Grand prixa za ženske, ki se je zadel v Šanghaju na Kitajskem. Rusija je brez večjih težav ugnala Kitajsko s 3:0 (15:5, 15:12, 15:7). Veliko bolj pa je bil izenaden drugi dvoboj. Brazilke so po ogorčenem in dramatičnem boju premagale olimpijske zmagovalke in svetovne prvakinje Kubanke s 3:2 (15:7, 15:9, 9:15, 7:15, 15:10) in se s tem oddolžile za polfinalni poraz na OI v Atlanti. Takoj po tekmi je brazilska kapetanka Ana Flavia Sanglard pridela izzivati Kubanko Re-glo Torres, v prepir pa sta se vmešali Se Kubanka Regla Bell in Brazilka Ericleia Bodziak. Pele so tudi pesti in komolci, pretep pa so prekinili predstavniki obeh ekip in organizatorjev šele po nekaj minutah. Predsednik Mednarodne odbojkarske federacije (FIVB) Ruben Acosta je dejal, da takega obnašanja na odbojkarskih igriščih ne bodo dopuščali. Vse štiri igralke so suspendirah in do konca turnirja ne bodo smele igrati. Maradona spet v Španiji? MADRID - Španski nogometni prvoligaš Rayo Val-lecano bo poizkusil v svoje vrste privabiti ponovno ozdravljenega Argetinca Diega Maradono. »S Spanci smo imeli kontakte, vendar v tem trenutku ni še nič dorečenega. Vse se lahko zgodi, potrebno je še malo potrpeti,...« je povedal Maradonin predstavnik Guillermo Coppola. Diego ta trenutek hodi po različnih zdravniških pregledih v Madridu, ki naj bi potrdili njegovo uspešno »ozdravitev« v Švici. Moštvo Raya Vallecana je Argentinca povabilo naj prisostvuje tekmi s Celto Vigo, morda pa bo Maradona celo izvedel začetni udarec. Zanimivo, da je v letih 1988-90 v »Rayu« igral tudi Diegov brat Hugo in zanj dosegel tri gole... Palermo: Alami izločil Martellija PALERMO - Po presenetljivi uvrstitvi v polfinale teniškega turnirja v Palermu (328.000 dolarjev nagradnega sklada) je moral Marzio Martelli (BI) priznati premoC maroškega igralca Karima Ala-mija. Ta je bil uspešnejši po treh nizih s 6:3, 1:6, 6:2. V današnjem finalu se bo Marodan pomeril z zmagovalcem drugega polfinala med Belgijcem Van Herckom in Romunom Voineo. Po novem porazu za SAK konec sanj o vrnitvi v 2. ligo? CELOVEC - Že po osmem kolu prvenstva v regionalni ligi (3. divizija) je veC ah manj jasno, da nogometašem SAK-a ne bo uspelo uresničiti načrt o takojšnji vrnitvi v 2. avstrijsko zvezno ligo. Pod vodtsvom novega trenerja Jožeta Fere so slovenski nogometaši proti vodečemu na lestvici WAC iz VVolfsberga sicer odigrali svojo daleC najboljšo tekmo v teku prvenstva, zaradi dveh usodnih nespo razumov v obrambi pa so igrišče zapustili kot po raženci. SAK je kljub (upravičeni) izključitvi Lip-puscha v 36. minuti bil vseskozi enakovreden nasprotnik in imel vec lepih priložnosti za zadetek, toda nasprotnikov vratar je bil nepremagljiv. Domačini so povedli šele v 70. minuti, drugi gol pa je padel šele v 93. minuti, ko je SAK silovito pritiskal in skušal izenačiti. SAK po porazu zaostaja že deset točk za WAC in osem za drugouvrščenim Wel-som, tako da tudi novi trener Fera meni, da samo še nogometni Čudež lahko privede do popolnega preobrata na lestvici. V 2. zvezno ligo se namreč uvrsti le prvak regionalne lige.(I.L.) Bo SCT Olimpija v Kopru prvič zmagala? LJUBLJANA - Z današnjimi tekmami bo sklenjena prva četrtina slovenskega državnega prvenstva. Najbolj zanimiva dvoboja bosta ob velenjskem jezeru, kjer se bosta pomerila prvouvršCeni Rudar in Maribor Branik, ter v Ajdovščini, kjer bo gostovala Mura. Trener SCT Olimpije Jedinko Perica je napovedal, da se bo s tekmo na Bonifiki pričelo obdobje zmag SCT Olimpije. Ljubljančani bodo na Bonifiko privabili kar precej navijačev Kopra, ki prav gotovo računajo na uspeh domače enajsterice. SCT Olimpija doslej še ni premagala nikogar, zakaj bi potem Koper, za katerega bo prvič zaigral Nigerijec Lucky Izibor. Pari 9. kroga 1. SNL (danes) Koper - SCT Olimpija, Korotan - Publikum, Primorje - Mura, AS Beltinci -HIT Gorica, Rudar - Maribor Branik (vse ob 15.30). KOŠARKA /VI. KOLU B LIGE ODBOJKA / MOŠKI ZVEZNI POKAL Za uvod visok poraz Koimpexu derbi sSočoSobema ^ v Toda srečanje je bilo odločeno šele po 5 nizih Slaba igra naše ekipe - Arena in Rauber po 15 točk imsa v Trstu povsem nadigrala Pallavolo tS BCG Cassano - Jadran TKB 79:58 (40:32) BCCI CASSANO: Bar-zaghi 4, Cappato 13 (5:5), Meier 10 (8:8), Gatti 16 (1:1), Colombo 3 (1:2), Leoni 6 (2:2), Filippini, Zambetti 13 (3:4), Para-vella 14, trener Della Bella. SON: 23. PON: Cappato (39). JADRAN: Arena 15 (4:4 prosti meti, 4:6 met za dve, 1:4 met za tri), Oberdan 4 (4:4, 0:1, 0:1), Požar (-, 0:1, -), Pregare 9 (1:4, 1:3, 2:2), Rebula 4 (2:4, 1:1, -), Rustja (-, 0:1, -), Samec 6 (0:1, 3:6, 0:1), Rauber 15 (1:4, 1:8, 4:9), Hmeljak 5 (1:1, 2:2, -j, Starc n.v., trener Čehovin. SON: 20. SODNIKA: Rostian in Ciullo (oba Turin). CASSANO D’ ADDA (MILAN) - Da bo Jadrano-vemu moštvu v letošnjem prvenstvu trda predla, je bilo jasno videti že na sinočnji uvodni tekmi B lige. Proti enakovrednemu nasprotniku, ki naj bi se kot naše moštvo boril proti izapdu, so namreč jadranovci doživeli visok poraz. V prvem polčasu so se jadranovci Se kar solidno upirali gostiteljem. V 8. minuti so zaostajali le za eno točko (11:12) in tudi na polovici polčasa so bili Cassanu tik za petami (14:17). V 17. min. so se še bolj približali domačinom (30:31), nakar pa so nerodno izgubili več žog in v hipu zaostali za 8 točk. S tem zaostankom so tudi sklenili prvi polčas. Začetek drugega polčasa je veliko obetal za ja-dranovce: Sandi Rauber se je namreč dobesedno razigral, dosegel 8 točk (2 trojki in en koš) in naša ekipa se je približala Cassanu le na dve točki. To pa ej bilo tudi vse, kar so dosegli naši košarkarji. Sledile so napake za napako in gostitelji so z neverjetno delno razliko 25:5 povsem zlomili odpor jadranovcev. Medtem so si kar trije ključni Ja-dranovi košarkarji (Pregare, Oberdan in Rauber) prislužili po štiri osebne napake. Cassano je v hipu povedel za več kot 20 točk (67:46) in tekme je bilo že tedaj dejansko ko-nec.Jadranovci so nato z boljšo obrambo (izkazal se je predvsem Hmeljak) nekoliko zmanjšali zaostanek. Gostitelji pa so z mirno igro zaključevali napade in stalno držali razliko približno 20 točk, s katero so tudi na koncu zasluženo zmagali. Plavi so gotovo igrali pod svojimi sposobnostmi, saj bi s pazljivejšo igro v obrambi in nekoliko boljšo igro v napadu gotovo izgubili z manjšo razliko ter bi se celo borili za zmago. Sicer tudi lanska uvodna tekma je bila za jadra-novce porazna. Nato pa so se naši košarkarji vendarle »pobrali« in celo igrali v velikem slogu. Letos pa je ekipa precej prenovljena in pomlajena. Na vsaki tekmi bo potrebno dati vse od sebe, kajti jadranovce čakajo kakovostnejši nasprotniki, kot je Cassano. Že v soboto bo naša združena ekipa pred takim tekemecem. V Trstu bo gostovala Pavia, ki je eden izmed kandidatov za napreodvanje. (Kaf) Pallavolo Trieste - trnsa 0:3 (3:15,1:15, 8:15) IMSA: Feri (3+7), Suli-na (10+5), Matej Černič (8+6), Cola(5+4), Beltrame, Rigonat (4+2), Mani a (0+0), Florenin (0+0), Koršič (0+0), Buzzinelli, Ra-detti, Simon Cemic. Trajanje setov 17,15, 25 minut; servis (točke/napake): Imsa 13/14, Pall. TS 1/17; blok: Imsa e, Pall. TS 3; napake: Imsa 4, Pall. TS 11. Sinoči se je prvi uradni nastop valovcev v novi sezoni izkazal za pravo formalnost. Zamojevi varovanci so namreč v tekmi za zvezni odbojkarski pokal popolnoma nadigrali povprečni Pallavolo Trieste, ki ni nudil nikakršnega odpora. Trener Zamo je poslal na igrišče novo standardno postavo z Rigonatom na mestu podajača, Ferijem in Černičem na krilih, Colo in Beltramejem v centru in Sulino v vlogi glavnega tolkača. Po prvih dveh setih, v katerih so Goričani prepustili nasprotniku skupno le štiri točke, je v tretjem setu Zamo zamenjal Cemica z Lorisom Maniajem in tako dal možnost tudi najmlajšemu igralcu Imse. Po taki tekmi res ne moremo oceniti nastopa go-riške šesterke, saj je bil tokrat nasprotnik res prešibak in valovcev niti za trenutek ni uspel spraviti v resnejše težave. (AMD) Koimpex - Soča Sobema 3:2 (15:6, 16:14, 4:15, 15:17,15:12) KOIMPEK: Božič, Rioli-no, Stabile, MM, A. in D. Kralj, Strajn, Prinčič, Rove-re, Volčič, Sgubin. ODBOJKA / ZENSKI ZVEZNI POKAL »Sprehod« združene ekipe Gemona preslaba - Zelo spodbuden nastop Olympie Koimpec - Gemona 3:0 (15:4,15:1, 15:0) KOIMPEX: Ciocchi, Fabrizi, P. Gregori, Gmden, Mamillo, Pertot, Sri-chia, Vodopivec. Odbojkarice združene ekipe Koim-pex, ki so nastopile v nepopolni zasedbi, so zvezni pokal začele z izredno prepričljivo zmago proti Gemoni. Vendar je treba takoj povedati, da je bil nasprotnik zelo skromen. Gostje so namreč v Trst dopotovale le s tremi starejšimi igralkami, medtem ko so bile preostale letinik 1981 in mlajše. Zato prave igre sploh ni bilo, trener Sain, pa je v vseh treh setih igral z različno postavo. Igralke združene ekipe so večino točk dosegle že z napakami nasprotnic in servisi, sama tekma pa je s premori vred trajala manj kot 45 minut. Sangiorgina - 01ympia 3:0 (15:8, 15:6,15:3) OLVMPIA: H. Corsi, M. in V. Černič, Braini, Bulfoni, Princi, Brisco. Kljub temu, da niso nastopile v popolni postavi, so igralke 01ympie na pokalni tekmi proti drugoligašu San-giorgini odigrale doslej najbolje tekmo v pripravljalnem obdobju. Seveda na kaj več kot na časten poraz proti zelo solidnemu nasprotniku niso mogle upati, toda bolj izkušenim nasprotnicam so se upirale skoraj eno uro in četrt. Goričanke so menjave dosegale sorazmerno lahko, veliko težje pa točke, medtem ko so bile domačinke pri tem uspešnejše. Čeprav so delni izidi v posameznih nizih Z leve Srichia, Mamillo, Vodopivec prepričljivo v korist Sangiorgine, pa je 01ympia dva seta in pol grenila nasprotnicam pot do zmage in šele v zaključku tretjega niza, ko je tudi zbranost nekoliko popustila, so Goričanke, ki vse zaslužijo pohvalo za nastop, izobesile belo zastavo. tiamsu, ^ Makuc, CoO • Mučič. , ia rbi zveznega p^, ^ ipenski telovadnici’ se je ob tej prilog1 ralo precej gledal najbolj glasnimi raki Vala, ki so P»ji »cncpnA« IZ l-,u dersteina kot oče Sobema Ja* ka do začetka P a še veliko ^ ; .je bilo namreč sa vemindrug^. adovoljm kaK ai, nato pa jeJ^na ; zelo padla. Ostal/ e do konca - ^ j na strani sočan0 lati, da je ^ iko menjaval nost vsem i? ___: ^.4-T'oni D3 ) sen pet raj z enako P a še zabele^ /rste Koimp6 iočh° 1 poraz slo' so namreč NOVICE V športelu o namiznem tenisu Tudi jutri bo ob 22:30 po koprski TV na sporedu oddaja o zamejskem športu in športnikih Sportel. Osrednja tema oddaje bo namenjena namiznemu tenisu. V studiu bodo gostili predstavnike namizno teniške sekcije SK Kras iz Zgonika in spregovorili o ciljih in dometih zenske ekipe v A ligi, o dogajanju in delu v ostalih kategorijah ter o novem pokrovitelju društva. Na sporedu bosta tudi prispevka o tradicionalnem kolesarskem maratonu prijateljstva Ljubljana - Lonjer v organizaciji KK Rog Ljubljana in Adria iz Lonjerja in o razmerju med športom in družino. Na sporedu bo tudi nepogrešljivi kviz Skrtoc in novo nagradno vprašanje za dopisnike. Domači šport Danes, 30. septembra 1996 NOGOMET ELITNA LIGA 16.00 v Brugneri, Ul. Del Mas 39: Centro del Mobile -Juventina PROMOCIJSKA LIGA 16.00 v Manzanu, Ul. del Cristo: Manzanese - Zarja; 16.00 na Proseku: Primorje - Flumignano 1. AMATERSKA LIGA 16.00 v Križu: Vesna - Opicina NARAŠČAJNIKI 10.30 v Moši, Ul. Olivers: Mossa - Mladost ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico NAMIZNI TENIS MOSKADUGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Pellicana ODBOJKA POKAL PRIJATELJSTVA ZA ZENSKE 9.30 v Trstu, 1. maj: nastopata tudi Koimpex in 01ympia POKAL CASSAMARCA 9.30 v Trstu, Monte Cengio: nastopa tudi Koimpex KOTALKANJE 9.00 na Opčinah: Memorial Pavla Sedmaka ODBOJKA / DANES ODBOJKA / MOŠKI IN ZENSKI DEŽELNI POKAL—I Na »1. maju« ženski turnir prijateljstva v organizaciji UISP Nastopa tudi Koimpex - Na Monte Cengiu moški turnir Unione italiana spori per tutti (UISP, Italijanska unija šport za vsakogar) si že več let z raznimi pobudami prizadeva za zbliževanje med športniki in ljubitelji športa iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške. V ta okvir sodi tudi zdaj že »3. mednarodni turnir prijateljstva« v ženski odbojki, ki ga ob začetku sezone prireja pokrajinski odbor UISP pod pokroviteljstvom tržaških Pokrajin in Občine ter komisije za šport Delovne skupnosti Alpe Jadran. Na turnirju, ki bo danes na stadionu 1. maja v Trstu, sodeluje šest moštev. V A skupini igrajo združena ekipa Bora in Sloge Koimpex, goriška 01ympia in puljski Veli Vrh, v B skupini pa Volley 93, ljubljanski Tabor in Piran. Spored tekem: 9.30 Koimpex - Olvmpia (velika dvorana) in Volley 93 - Piran (mala dvorana); 10.30 Veli vrh - Koimpex (VD) in Volley 93 - Tabor (MD); 11.30 01ympia - Veh Vrh (VD) in Piran - Tabor (MD); 15.00 za 5. mesto, 16.00 za 3. mesto, 17.00 za 1. mesto. V skupinah bodo igrali na 2, v tekmah za razvrstitve pa na3 zmagane sete. Tržaški Prevenire pa danes prireja moški odbojkarski turnir Cassamarca, na katerem bo sodeloval tudi drugoligaš Koimpex, ki se bo že zjutraj v derbiju pomeril s tržaškim Plalavolom. Spored 9.30 Pallavolo trieste - Koimpex, 11.30 Prevenire - Mirna Pak Rovinj, 15.00 za 3. mesto, 17.00 za 1. mesto. Ob 13. uri bo prijateljska tekma med tržiškim Fincantierijem in Eltorjem iz S. Giovan-nija al Natisone. Borovec Marko Marega MOŠKI Tomana - 01ympia CDR 1:3 (15:13,0:15,9:15,9:15) OLVMPIA: S., J. in A. Terpin, Bensa, Dornik, Pintar, B. in G. Sfiligoj, Maraž, Šemi. Odbojkarji 01ympie so v tekmi za deželni pokal po nekoliko boječem začetku -to so domačini vešče izkoristili in osvojili prvi niz - zai-grali veliko bolje in na koncu s precejšnjo lahkoto premagali Torriano, ki je bila zanje doslej vedno zelo neugoden nasprotnik. Varovanci Mija Vukoviča so zaigrali dobro, kar še posebej velja 0lympia in Bor uspešna v gosteh Vdovice in slogašice praznih rok za drugi set, v katerem niso izgubih niti točke. Dobro je deloval blok, pa tudi servis je bil dokaj prodoren in 01ympia je iz protinapadov dosegla vrsto učinkovitih točk Pohvalo za dober nastop zasluži celotna ekipa, posebej pa podajač Nikolaj Pintar in Simon Terpin, ki je bil za domače neustavljiv. San Sergio - Bor Fortrade 1:3 (15:10,10:15, 9:15,8:15) BOR: Tabemi (5+5), Pavlica (0+0), Cutuli (0+1), Rut-tar (4+3), I. Furlanič (4+3), D. Furlanič (3+5), Marega (10+2), Cella, Fontanot (0+2), Danieli (5+7). Po dokaj slabem začetku in prvim izgubljenim setom so naši fatnje v nadalejvanju zaigrali bolj prepričljivo in manj grešili. Čeprav z dokajšnjo težavo so naposled srečanje le dobih. Z igro borovcev ne moremo biti zadovoljni, čaka jih namreč še veliko dela. (Dejan) Sloga 3:0 (15^’ OGA:'* Babudri, Bla^’ n, Kocjančič, Furla Kufersin, Mola88 ’ [aura Q v nrvib Dgašice so se VP ^ setih še enak0 v de nasprotnicam^ n pa so povsem P - Naše odbojkarice z adovoljile, saj50 ^ reveč banalnih n P ^a-,r Moticnnia - VtU n.n 15:3,15:8) ica L: Michela m M® ; sin, Orel, Ambro 2, Uršič, Brisco, Brain1- fsssfee spro trnku - F. & - SO valovke d ae jladek ^ toda Pav)6' NAMIZNI TENIS / V DRUGEM KOLU ŽENSKE Al LIGA Kras Generali zanesljivo odpravil Regaldi iz Novare Po dveh kolih popoln izkupiček - Tri točke VVangove, po eno sto osvojili Vanja Milič in Ana Bersan - Tudi Kras Corium v B ligi drugič zapored slavil ?ras Generali - Regaldi Novara 5:2 Mi?311" Puricelli 2:0 (21:17, 21:19), Vanji Van ' HegeduS 1=2 (21:14, 14:21, 14:21) 'Uig-Avesimi 2:0 (21:16, 21:5), Bersan - He (21US d;2 (14:21, 15:21), VVang - Puricelli 2:( (2l'6’ 21:7), Vanja Milic - Avesani 2:( 21'1 Wang - Hegeduš 2:0 (21:12 j^r drugem krogu ženske Al lige so dekleta jQas Generali slavile pomembno zmago. Na iz SaCem igrišču so premagale nasprotnice lahk°Vare S 5'2' Pa Se zdaleč ni bila st j.a- 2e v obeh uvodnih tekmah, ko so si v .j1 Nasproti Ana Bersan in Puricellijeva in u^gem ringu Vanja Milic proti Novarini Uspeh Fabia Ruzzierja N na tekmi v Avstriji Vu ^uluhiem odprtem državnem prvenst-dfirBMu^6 v d°ji na 50 km je naš nitroho-žj: .^io Ruzzier presenetil vse inv konku-sk'? 52 atletov iz Italije, Avstrije, Madžar-nut ^ ^emcije zmagal s časom 4 ure 24 mi-16 sekund in drugouvrščenega Defen-enh)a prehitel za 3 minute. tujki Agnes Hegeduš je bilo srečanje skrajno napeto. V prvem ringu zato, ker sta Bersano-va in Puricellijeva po jakosti zelo izenačeni tekmici. In taka je bila tudi njuna tekma. Sele po 16 točki obeh je Ana Bersan potegnila zmagovalne udarce. Vanja Milic je že v prvem setu krenila v odločen napad in ga dobila. Sele v naslednjih dveh setih je močna tujka pokazala, zakaj nosi številko 7 v Italiji. Isto razmerje moCi je Hegeduševa prikazala tudi v dvoboju z Bersanovo. VVang je medtem suvereno odpravila Francesco Avesani in v peti tekmi še z večjo lahkoto strla odpor Puricellijeve. Kras Generali je tedaj povedel s 3:2. Nadvse pomembno je bilo, da Vanja Milič osvoji točko nad Avesanijevo. Kraševka se je nasprotnici odlepila šele po 15. točki. V končnici sta se pomerili med seboj še tujki. Hegeduševa, ki se giblje z lahkoto in hitrostjo kobre, je v tem dvoboju morala priznati, da je Krasova Kitajka za razred boljša. ZENSKA B LIGA Kras Corium - Primavera Buttapietra 5:0 Katja Milic - Viviani 2:0 (21:6, 21:6), Stu-belj - Orlando 2:0 (21:5, 21:6), Stubelj/Bre-sciani - Orlando/Viviani 2:0 (22:20, 21:16), Katja Milic - Orlando (21:9, 21:6), Bresciani - Viviani 2:0 (21:12, 21:14). V drugoligaškem prvenstvu je postava Krasa Corium gladko premagala gostje iz Buttapietre. V posamičnih dvobojih je kapetanka Katja Milic gladko odpravila obe nasprotnici Viviani in Orlando. Tudi Ivana Stubelj in Daša Bresciani z nasprotnicami nista imeli težav. Rahlo se je zapletlo le pri igri dvojic, ko je nasprotnikov par krepko povedel proti Krasovemu paru Stubelj/Bre-sciani, toda tudi tu se je vse dobro razpletlo in druga zaporedna zmaga potrjuje možnosti Krasa Corium za napredovanje v A2. Tramin - Kras Activa 4:1 Druga zgoniška ekipa v B ligi Kras Activa pa je na gostovanju pri Traminu po pričakovanju podlegla s 4:1. ToCko je osvojila Martina Milic v tretjem setu proti mlajši od sester Calliari Ingrid. Krasova dvojica Nina Milic in Irena Rustja sta sestrama Calliari iztrgali set, medtem ko sta bili drugokategor-nica Karin proti Nini in Pichlerjevi proti Ru-stjevi v posamičnih dvobojih prehud nasprotnik. MOŠKA C2 LIGA Kras - Azzura 0:5 (J.J.) NOGOMET / NASE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH NOGOMET Juventina gostuje v Brugneri Primorje in Sovodnje doma štandrežci igrajo proti močnemu Centru del Mobile - V promocijski ligi bozovsko Zarjo igro v Monzonu -V 1. AL Križani doma z Opicino EHTNALIGA v^tro del Mobile - Ju- Uv°dnem domačem stan!t ^aiu bodo danes swT.eski nogometaši go-bnrl 11 v Brugneri, kjer se n ° sPoprijeli z ekipo boo ^ Mobile, ki ima Tud 0 ,no80metno tradicijo. na„T današnji Juventinin J^pdoik je v 1. kolu pote-jT* ^ši konec. Spodrsni-Zato j j® v Ogleju in se bo vij,.,. es pred svojimi na-Upr) v fkušal oddolžiti za Hiški spodrsljaj, tejk^dno torej Čaka Paa. toda ne brezu- Hil ^ ®kipo se bo spet vr-preH ai^e^e Trampuš, ki je še ,Vsein na sredini igrišča Mnm' koristen. Tudi t)n,i ki je saniral vSo °dbo, bo lahko igral dinm i ° in ne le nekai Pro p kot v nedeljo proti sWj agni. Jnventina bo iitakri°0tovo obrala lansko foin« t0* ?gran)a z >>nbe-Usn0k T le prinesla toliko »con i?V' ^Pustila bo tako cer 7 Varianto«, ki je si- v0 ; dr tedna je naše mošt-Moya, ° toening tekmo z to s c°ne)em, ki se je za Tekm 0110 to°Cno okrepil. Zarip.i3 se j® končala brez tla c pa je privlač- na zn Ptodvsem zelo korist-pn2j?a trenerja. ^OMOajSKAUGA fcdnje-Capriva in n. J1 med Sovodnjami Vsaj, i °m iz Koprivnega 'Srisog 1° Privabijo ob rob v*jaCe’ veliko število PtiCav’ °Beb taborov. In hi takn Vpti ^e.’ da bo tudi ju-vinec v ^aPriva je sicer no- ‘Hproti r’Ženaprvitek" dokazalnC!lSS1.gnaccu pa ie ekipa V. da je to solidna izLi, ’-l1. rma več zelo ^mh igralcev. »Tako ah dmgaCe,« meni športni direktor Sovo-denjcev Gianni Marson, »proti tej ekipi bo treba igrati zelo agresivno, dati vse od sebe od prve do zadnje minute. Pričakujem pravi boj, kot smo ga bili že vajeni vsa ta leta, ko smo igrah prah Caprivi. Vem, da nas Čaka zelo težka naloga. Naše moštvo je zelo pomlajeno, verjetno ni vajeno na trd boj v tej konkurenci. Treba pa bo na vsaki tekmi stisniti zobe, boriti se za vsako točko, kajti vsaka izgubljena priložnost bi lahko bila usodna.« Sovodnje (na sliki s tekem proti Ponzia-ni) bodo igrale s popolno postavo. Ni poškodovanih in niti izključenih igralcev. V sovodenjskem taboru računajo na pomoč svojih navijačev, ki so marsikdaj našo ekipo popeljali do zmage. Manzano - Zarja Bazovci, ki so v nedeljo dobro opravih krstni nastop v promocijski ligi, saj so gladko odpravili cenjeno moštvo Staranzana, odhajajo danes v goste k solidnemu Manzanu, v katerih vrstah zgleda, da letos ni velikih novosh. Ekipa se je že lani dobro odrezala, saj je s 45 točkami pristala na 7. mestu končne razvr- shtve. Manzano letos pa ni najbolje začelo. V nedeljo v Škocjanu ni uspel spravih na kolena domačinov, ki so se po 30 minutah igre znaš-h zaradi izključitev le z devetimi nogometaši na igrišču. Bazovci so tudi v Četrtkovi tekmi s S. Sergiom pokazali, da so verjetno reših problem, ki so ga ime-h pred začetkom prvenstva, to je neprodomost napadalnih vrst s prihodom Padoa-na (Zaule) in Buosa (Manzano). Sedaj zaradi poškodb trener Palcini ima probleme v obrambi. Kalc in Ferluga morata še mirovah, v Četrtek pa si je resno poškodoval (koleno) Štrukelj, Za zarjane je to hud udarec, ker je Peter bil eden od stebrov obrambe. Prav zaradi tega Bazovci bi se danes v Manzanu zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom, Čeprav se v Zarjinem taboru zavedajo, da zaustaviti Manzana ne bo lahka naloga. Primorje - Flumignano ProseCanom prihaja v goste ekipa, ki je kljub lanskim dobrim rezultatom (9. mesto, 43 točk) precej obnovila svoje vrste. Ekipo sta zapustila le Paravan in Elle-ro, novi pa so Canevarolo (Cashonese), Brugnola (Se-renissima), Tuant (Morsa- no), Livon (Cussignacco), Bianchini (Udinese). Tudi pri Primorju je letos nekaj novih nogometašev in v začetku sezone je zgle-dalo, da bo ekipa še kar kompetitivna. V zadnjih tekmah pa je prišlo do izraza, da niso odpravili lanske hibe, ah bolje slabe obrambe. V treh tekmah so Pro-secani dobih kar devet golov in zato mislimo, da bo trener Bidussi moral primemo ukrepah. Kot Primorje je tudi Flumignano v prvi tekmi kar doma izgubil (Trivignano 0:1). Prav zaradi tega bodo gostje danes igrali Se toliko bolj zagrizeno, ker nočejo drugič zaporedoma ostati praznih rok. Čeprav smo šele na začetku prvenstva se torej obeta oster boj. 1. AMATERSKA LIGA Vesna - Opicdna Po nezasluženem porazu v Spetru Slovenov bo Vesna danes gostila Opicino, ki je lani končala prvenstvo v spodnjem delu razpredelnice (13. mesto, 36 toCk). Prav zaradi lanskega povprečnega prvenstva se je ekipa Opicine precej obnovila. Na trenerski klopi je vsekakor ostal Stoini, ki upa, da novi nogometaši ne bodo odpovedah. V nedeljo so sicer Openci doma doživeli pekoC poraz proti novincu Rivieri (1:4). KonCni rezultat pa je bil morda prehuda kazen za domačine, ki so pri stanju 1:1 kar tri gole dobih v zadnjih 10 minutah igre. Vesna je danes favorit, ker sta se že lanska dvoboja končala v korist Križanov. Trener Nonis ima sicer nekaj problemov zaradi postave, kljub okrnjeni postavi pa navijači računajo na zanesljivo zmago Vesne. (Bruno Rupel) Mladinci Juventine izgubili, Vesna presenetila DEŽELNO PRVENSTVO Gradese - Juventina 3:0 (1:0) JUVENTINA: Zagato, Tartaglia, Federici, Pibiri, Milotti, Screm, Pahor, Franchi, Ballaben (Scona-miglio), Donati (Gorian), Surace. Standrežci so gotovo igrah bolje kot v prvem kolu in so imeli s Pahorjem tudi nekaj priložnosti za gol. Prvi gol je Juventina prejela tik ob koncu polčasa. V drugem delu tekme je naša ekipa lepo reagirala, po napaki obrambe pa je dobila še drugi gol, tretjega pa skoraj ob koncu srečanja. Od posameznikov bi poleg Pahorja omenih še Franchija. Muggesana - Primorje 0:1 POKRAJINSKO PRVENSTVO Vesna - Costahmga 1:1 (0:0) VESNIN STRELEC: Blo-carvSl. min. VESNA: De Rota, Cos-sutta, Zettina, Varin, Steffe, Pussini, Buhi (Gla-vina), Castellana, Blocar, Beno (Miani), Polh (Šušteršič). Po zelo dobri igri je kriška Vesna osvojila prvo točko v tem prvenstvu. Kriško moštvo bi si zaslužilo tudi zmago, a očitno se s tem sodnik »ni strinjal«. V 49. min. je povsem spregledal več kot očitno enajstmetrovko v korist domaCe ekipe, le 10 minut kasneje pa je gostom podaril najstrožjo kazen. je zadovoljila, kar je spodbudno za nadalejvanje tega prvenstva. Strelec Vesninega gola pa je bil Lorenzo Blocar, ki je potisnil v mrežo žogo, ki je gostujoči vratar ni zadržal po strelu Varina. Tako ah drugače, Vesna s prikazano igro povsem Obvestila SZ SLOGA prireja tečaj odbojke za dečke letnikov ’83, ’84 on ’85. Treningi bodo v telovadnici v Repnu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18. ure. Odhod društvenega kombija ob 16.20 izpred openske telovadnice. Vpisovanje in informacije na tel. št. 635627 od 8. do 16. ure. Začetek tečaja JUTRI. S HINKA! KARATE KLUB obvešča člane in zainteresirane, da se treningi vršijo ob ponedeljkih in četrtkih, ob 18. uri za otroke in ob 19.30 za odrasle. Informacije in vpisovanja v telovadnici ah po tel. 327342 ah 220199. SD MLADINA - Baletni odsek obvešča, da začne s treningi v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri v prostorih OS A. Sirk v Križu. Za informacije telefonirah v popoldanskih urah, med 15. in 16. uro na št. 220222. MBNTVOLLEV BOR Odbojkarsko društvo Bor prireja tečaj miniodbojke za osnovnošolce (letniki ’86-’90). Vadba: ponedeljek od 16.30 do 18.00, četrtek od 16.00 do 17.30 na stadionu 1. maja. Informacije in vpisovanje na tel. 566137 od 18. do 20. ure do JUTRI. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi deklice in dečke letnikov 1985 in 1984 na tečaj odbojke: Vadba: ponedeljek in sreda od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na tel. št. 566137 od 18. do 20. ure do JUTRI. SZ BOR - Zenska in moška rekreacija SZ Bor obvešča, da sprejema vpisovanja za žensko in moško rekreacijo: nastarejša skupina (KRUT) -ponedeljek in četrtek zjutraj; mlajša skupina - ponedeljek in sreda popoldne; moška skupina - sreda popoldne; trim skupina - četrtek zvečer. Za dodatne informacije in vpisovanja tel. na št. 51377. BOR - namiznoteniški odsek obvešča, da se pričenja namiznoteniški tečaj. Informacije in vpisovanja na tel. 566466 od 13. do 15. ure. SZ BOR - Gimnastični odsek sporoča, da se bo redna vadba začela na Stadionu 1. maj v torek, 1. oktobra in sicer ob 14. uri za tekmovalke ter ob 15. uri za vse ostale telovadke. Ob tej priliki bodo starši prejeli vse potrebne informacije. TPK SIRENA - JADRALNA SOLA obvešča, jadralce in tečajnike, da bodo treningi na sedežu kluba ob četrtkih in sobotah popoldne ter v nedeljo zjutraj. SKBRDINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 - Opčine še JUTRI, 30. t.m., od 19. do 20.30. SKBRDINA sporoča elanom, ki so zainteresirani za vaditeljski tečaj smučanja, naj se javijo na sedežu kluba - Proseška 131 na Opčinah vsak ponedeljek do JUTRI od 19. do 20.30. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela rekreacijska telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na prvi vadbeni uri ah pa po telefonu št. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo otroška telovadba potekala ob petkih v športno-kultumem centru v Zgoniku in sicer: vrtec od 16.30 do 17.30 in osnovna šola od 17.30 do 18.30. Vpisovanje na prvi vadbeni uri, ki bo v petek, 4. oktobra, ob 16.30 (za vse) ah po telefonu na št. 229477 -229528 od 19. do 20. ure. SD BREG - odbojkarska sekcija obvešča, da se bo JUTRI pričel tečaj miniodbojke. Treningi bodo ob ponedeljkih in sredah' od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Dolini. SD BREG - košarkarska sekcija sporoča, da so se pričeli treningi s sledečim urnikom: propaganda letnik 84/85 ob torkih, sredah in petkih od 15. do 16.30; minibasket letniki 86, 87, 88, 89 in 90 ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vaditelja David Pregare in Pierpaolo Brazzani. Vse informacije tel. št. 228334. SD KONTOVEL obvešča, da se bo OTROŠKA TELOVADBA za deklice in dečke 2. in 3. letnika vrtca in 1. razreda osnovne šole začela v sredo 2. oktobra. Vadba bo ob sredah in petkih od 16. do 17. ure v telovadnici na Kontovelu. MILJE - rekreacija Društvo Slovencev miljske občine obvešča, da bo v sredo, 9. oktobra ponovno začela telovadba v mah telovadnici italijanske srednje šole v Miljah. Vršila se bo vsako sredo od 17. do 18. ure. Vabljeni. Informacije daje Vesna na tel. št 271862 v opoldanskem času. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Slovensko stalno gledališče: V petek, 11. oktobra, ob 20.30 bo na sporedu premiera A. Miller »Razbito steklo« - drama. Režija DuSan Mlakar. SSG razpisuje abonma 1996/97: dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma do srede, 2. oktobra od 10. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. Vpisovanje novih abonentov od Četrtka, 3. oktobra dalje. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Jesenska simfonična sezona: vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih abonmajev pri blagajni gledališča v Dvorani Tripcovich. Umik: 9-12, 16-19. V petek, 4. oktobra, ob 20.30 (red A) premierski koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Johna Neschlinga. Nastopil bo pianist Jean Louis Steuerman. Na sporedu Schumannova glasba. Ponovitev koncerta v nedeljo, 6. oktobra, ob 18. uri (red B). Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Od 4. do 13. oktobra premierska predstava Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine »Anima e corpo» z Vittoriom Gassmanom. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče dei Fabbri - Stalno gledališče FJK Danes, 29. t. m., ob 21. uri »V pričakovanju Rossettija...«: Armando De Razza bo predstavil »Vi regalo mille lire...«. Vstopnina 5.000 lir, za abonante gledališča Rossetti je vstop prost. Zadnja predstava jutri, 30. t. m., ob 21. uri. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v Šolah lahko podpišete abonma. SALEŽ Poletni večeri v zgoniski občini V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. KOROŠKA PADISE Kulturni dom: danes, 29. t.m., ob 14.00 - Redni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Na Davidovem travniku: danes, 29. t. m., ob 14. uri vaški praznik KD Šmihel. V farni dvorani bo jutri, 30. t. m., ob 20. uri ansambel Korenika predstavil svojo CD ploSCo »Podjunska ohcet«. POLOVICA (Vtfolfnitrt V župnijski cerkvi bo jutri, 30. t. m., ob 20. uri koncert »Salomonova visoka pesem«. Izvaja Ensemble Hortus Musicus. PLIBERK V Župnišču bo v torek, 1. oktobra, ob 19.30 literarno kritična kulturna prireditev »Knjižne presoje«. VELIKOVEC V Gradu bo v Četrtek, 3. oktobra, ob 19.30 dia predavanje Maxa Santerja »30 mesecev na strehi sveta«. TINJE V itomu Sodalitas bo v Četrtek, 3. oktobra predavanje »Jz in moja samozavest«. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA PORDENON programu bo tudi specializirani razstavno- Od 12. do 19. oktobra bo na sporedu že 15. prodajni sejem The first Pordenone film fair. izvedba Dnevov nemega filma. Ob pestrem GLASBA Sil:; TRST Tržaško koncertno društvo sporoča, da se bo koncertna sezona 1996/97 pričela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. XIX. Tržaški glasbeni september Capella civica Danes, 29. t.m., ob 19. uri bosta v anglikanski cerkvi nastopila Federica Volpi (sopranistka) in Federico Consoli (klavir). Jutri, 30. t.m., ob 20.30 pa bo v katedrali sv. Justa nastopila orglarka Chantal De Zeeuw. REPENTABOR V Repentabrski cerkvi se nadaljujejo že tradicionalni glasbeni popoldnevi stare in sodobne glasbe, ki jih prireja Gallus consort. Danes, 29. t.m., ob 18.00 bodo nastopili Franco Angeleri (glasovir) in Gallus consort, katerega sestavljajo Miloš Pahor (flavta), Erika Slama (flavta) in Irena Pahor (violončelo). Na programu Bach, Mozart in Haydn. TRST Miramarski park: V konjušnici je do 7.1.97 na ogled razstava »Praski zaklad«. Urnik: do 26.10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. Muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII): Do 13.10. je na ogled razstava risb slikarja iz 17. stoletja Tiepola. Galerija Bassanese: na ogled je razstava Alika Cavaliereja z naslovom »Pian Cordova, Romagnano Sesia 28078». Galerija Torbandena: na ogled je razstava v poklon Filippu De Pisisu, dela od leta 1926 do 1950. Ustanova za turistično promocijo (Ul. S. Ni-colo 20): do 1.10. bo na ogled skupinska razstava umetnikov iz Kranja. OPČINE Dom na Brdini: Se danes in jutri bodo na ogled prispevki drugega fotografskega natečaja za Crnobele in barvne fotografije z naslovom »Doživljanje Opčin, vas, ljudje in Cas«, v priredbi kulturnega krožka La Rupe-Ob Pečini. Na ogled bodo fotografije vseh udeležencev. Razstava bo odprta do ponedeljka 30 t.m. in sicer ob delavnikih od 18.00 do 20.00 ure, v soboto 28. septembra od 10.30 do 13.00 in od 18.00 do 20.00 ure ter v nedeljo 29. septembra od 10.30 do 13.00 ure. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Min-chio. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse): do 10.10. je na ogled razstava Vemichtungskrig. Verbrechen der VVermacht 1941 bis 1945«. Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: do 20.10. je na ogled razstava ob 100-letnici rojstva Tine Modotti. BEUAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠPITAL OB DRAVI Galerija v gradcu Porcia: Do 6.10. razstavlja slovenski slikar in grafik Bogdan Borčič. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: Do 5.10. je na ogled razstava »Poniževanje lepote« slikarja S alka Sariča in Vladimira KolopiCa v okviru Bosanskih kulturnih dnevov. ROŽEK Grajska galerija: Do 30. t. m. razstavlja Veronika von Degenfeld. Galerija Šikoronja: Do 13.10. je na ogled skupinska razstava umetnikov iz Slovenije »Generacija ’82«. TINJE Don prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1 Liubliana Mala drama J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Torek, 1. oktobra, ob 20. uri. Petek, 4. oktobra, ob 20. uri. D. Mamet: OLEANNA Četrtek, 3. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Torek, 1. oktobra, ob 19.30, za abonma RED U in IZVEN. Sreda 2. oktobra, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 3. oktobra, ob 19.30, za abonma RED B in IZVEN. Petek, 4. oktobra, ob 19.30, za abonma K in IZVEN. Mala scena Z. Dimham: LJUBEZEN & SEKS & TERAPIJA Jutri, 30. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! Petek, 4. oktobra, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDA-UŠČE Vilharjeva 11 Ljubljana V Četrtek, 3. oktobra, ob 21. uri: Branko Potočan & Fourklor: SANJAM SPOMIN A SE NE SPOMINJAM SANJ. Za izven in elane kluba. Po gostovanju na mednarodnem festivalu v Anhverpnu (Belgija) končno pred domačim občinstvom. Prodaja in rezervacija vstopnic v prodaj- ni galeriji SMG, Trg francoske revoluc*i 5, med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, telefon 125 33 12. LUTKOVNO GLEDAUŠČE UUjU^ Krekov trg 2 Veliki oder Milan Jesih: ZVEZDA IN SRCE Sobota, 5. oktobra, ob 11. in 17. uri, za IZVEN. Kulturnica, Židovske steza 1 Zlatko Krilič: JAJCE Četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri. Sobota, 5. oktobra, ob in 17. uri. PRIMORSKO DRAMSKO GLEPAU^ Trg E. Kardelja 5 Nova Gorica Amaterski mladinski oder: BUTALO Četrtek, 3. oktobra, ob 10. uri, za Solo v Kulturnem domu Nova Gohca CANKARJEV DOM V Mali galriji CD~je db 6. oktobra na ogled razstava fotografij Zorana Vogrinčiča. DANES Ob 20. uri (od ponedeljka, 7. oktobra, do sobote, 12.}: Film SANJE V ARIZONI (Arizona Dream), 1992. Režija Emir Kusturica (zagotovljen simulatan prevod v slovenščino, podnapisi v francoščini). GLASBA Jutri, 30. septembra, ob 19.30: KOMORNI VEČER: Trio VVANDERER, Francija. Program: J. Haydn, B. Smetana, M. Ravel (Velika dvorana Slovenske filharmonije). V sodelovanju s Francoskim kulturnim centrom. GLEDALIŠČE V torek, 1. oktobra ob 20. uri: 225. ponovitev gledališke uspešnice: Bernard Slade: OB LETU OSOREJ. Dramsko gledališče. Režija Boris Kobal; igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. V Četrtek, 3. oktobra in torek, 29., ob 20 uri, v slovenščini; in nedelja, 20. oktobra, ob 18. uri, v angleščini: Uršula Cetinski: ALMA. Monodrama. Režija Uršula Cetinski in Polona Vetrih; igra Polona Vetrih. Produkcija Cankarjev dom. ABONMATI CANKARJEVEGA DOMA Gledališko-plesni abonma -Okno v svet sodobnega odrskega dogajanja. Domače in tuje produkcije. Do 4. oktobra. Srebrni abonma - popolna harmonija doživetja umetnosti in Čustev! Do 30. septembra. Informacije po tel.: 061/17 67 350. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. Razstave so ob delavnikih odprte od 10. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 14. ure. Obveščamo vas, da je v prodaji programska knjižica CD za sezono 1996/97. KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica V petek, 4. oktobra, bodo nastopili ramonesovski pankerji iz Sabca v Srbiji: GOBLINI. DVORANA SLOVENSKE KINOTEKE Miklošičeva 28. Liubliana Danes, 29. septembra, ob 20. uri: Koncert TRIA MARKA DRESSERJA (ZDA) z živo glasbeno spremljavo filmov: ANDALUZIJSKI PES, Louis Bunuel, Francija 1928; ZAVOLJO NICE, Jean Vigo, Francija, 1929. Zasedba: Marko Dresser (kontrabas), Anthony Coleman (klavir, klaviature) in Chris Speed (tenorsa-ksofon, klarinet). KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 7. oktobra v veliki dvorani: COLLEGIUM MUSICUM CARINTHIA. Dirigent Aleksej Kornienko; solistka Elena Denisova, violina. FESTIVAL LJUBLJANA Slovenska filharmonija, danes, 29. septembra, ob 11. uri: Nedeljske matineje; KOMORNI ANSAMBEL SLOVE-NICUM, dirigent Uroš Lajovic. Solisti: Jasminka StanCul - klavir, Andreja Zakonjšek -sopran, Irena Baar - sopran, Cristian Bauer - tenor. Program: L. V. Beethoven, J. Haydn. Informacije in prodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana (tel.: 22 65 44) ob delavnikih in v soboto med 11. in 13. uro, v nedeljo uro pred pričetkom na prizorišču. RAZSTAVE --Sr U MUZEJ SODOBNE UMETNOSTI SSBAJEVi! FG8.W(mrof« S MODERNA GALERIJA Tomšičeva T4. Ljubljana v aleriji je na ogled skupinskarazstava umetnik ’ NARODNA GALERIJA Puharjeva 9. Ljubljana V novem krilu Narodne galerije je na ogled razstava Biblija na Sloven- KULTURNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7. Liubliana SKUPNOST SRTARIH MEST PIRAN - PTUJ -SKOPJA LOKA. Razstava bo na ogled do 19. oktobra. POSLOVNI CENTER MERCATOR Dunajska T07. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava skulptur akademika Draga Tršarja, (do 24. oktobra) MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je na ogled razstava slikarskih del slovenskega ustvarjalca Dimitya Oriaca, ki prebiva v Franciji. V Sloveniji se predstavlja prvič in to s projektom »Ta-bleaux/Graphite 1992/...« Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79. Ljubljana Vojko Hemaus, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji je na ogled razstava slik Bogdana Borčiča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana V galeriji je do 11. oktobra na ogled razstava Brede Varl »Od skice do lutke«. JAKOPIČEVA GALERIJA Ljubljana V galeriji je do 18. oktobra na ogled razstava ka- rikatur arhitektke Lilij® na Praprotnik Zupan61 ' INSTITUT JOŽEF STEFAN Jamova 39. Ljubljana Razstava slik Klavdij® Palčiča bo na ogled do 14. oktobra. KUD F. PRESEREjj Korunova 14, Ljubljana V galeriji je na ogled razstava instalacij Car0 line Krause in Jiirgen® Georga Wolfstadterja. GALERIJA LOŠKIH MUZEJA Škofja Loka Janez Pipan FOTOZA PIŠI (Do 27. oktobra) SLOVENSKI ETNOGRAFSKI Muzejska 1. Ljubljana hA Razstava UDOMACh SVETLOBA. Etnološki pogled na5 tila in pripomočki zaI1 (Do marca 1997) wc GALERIJA AVLAJ^f LJUBLJANSKE Trg republike 2, Liubliana V galeriji je na ogled ^ razstava samostojne® grafičnega oblikoval0® Zdenka BraCevca. (Do 5. oktobra) GALERIJA ILIRJJA Tržaška cestg-46> Ljubljana , V galeriji je na ogle razstava slik udeleže cev VII. slikarske ko nije diplomantov AF _ demije za likovno u nost Ljubljana Simon Kajtne, Mojce Lamp’ Kristine LazetiC-K1 , Saše Vrabiča. (D° PAZSTAVNO^PBgB^ NA GALERIJA FARA Cesta talcev^ Škofja Loka V galeriji je do 3. bra na ogled razS‘Jorja skulptur Bojana L in akvarelov Edija verja. DOGODKI IN ZANIMIVOSTI Nedelja, 29. septembra 1996 nenavadna nominacija Bob Dylan med nobelovci? ^svojimi ii pesmimi je spremenil zgodovino.« OSLO (STA/AP) - Kaj škem inštitutu iz Virgi-6 rnr'”'' nije. To ne bi bilo nič nenavadnega, Ce bi se za to malce revolucionarno idejo ogrela kakšna druga ustanova, ne pa inštitut, ki od svojih oskrbovancev zahteva kratke lase in ubogljivost, ženske pa so v svojo sredo zaceli sprejemati šele pred kratkim. »2e od zgodnjih šestdesetih let je gospod Dvlan z besedo in glasbo ustvaril skoraj neomejen univerzum umetnosti, ki je obšel svet in dejansko spremenil zgodovino sveta,« je v obrazložitvi nominacije zapisal Gordon Bali, profesor literature in lepih umetnosti na inštitutu. lii i l11013 storiti goreči da Boba Dylana, n ,hko svojega idola Minira za Nobelovo §rado? To vprašanje . )e Postavila tudi sku-ž na Norvežanov, ki se j..°c‘ januarja letos tru-bi Boba Dylana ^ tninirali za Nobelovo 1 ®rabo za literaturo v j U 1997. Švedska aka-ki se odloča o gfajencih, namreč Pojeva samo nomini-ei c?> ki jih predlagajo j11 akademije, akade-DrVZ drugih držav, .ogorji literature ali jalovine in nekdanji alovi nagrajenci. ,, ,aydugenci pa so n P,a) sporočili, da so j, t1.ustreznega nomi-0rja, in sicer v Voja- ^INTONOVO DARILO ZA SHANNON LUCID čokoladni bonboni za lumno astronavtko ^eričani so na Shannon zelo ponosn CANAVERAL doslej videl zavojCel " K° 56 J® ^ki •XUCid P° 188 ja ’ Jih je prežive-a Vesoljski postaji jo i ’ Vrnila na Zemljo, ti«v Cakalo darilo ame-gpj §a predsednika CeV * 9lintona: zavoj-H0v c°koladnih bonbo-lju si jih je v veso-,u silno želela, jg^niel Goldin, ki ji hn, o^bone predal, je ebal, da je prvič bonbonov z vtisnjenim predsedniškim pečatom. Kasneje se je Clinton tudi osebno pogovarjal s pogumno Američanko in se pozanimal, Ce je bila vesela njegovega darila. Tudi Čestital ji je in ji dejal, da je zaradi svojega poguma vzor mnogim ženskam širom po svetu in da so Američani nanjo zelo ponosni. Filipinski hazarderji prisegajo na neusmiljene petelinje boje Filipinski hazarderji sploh ne zahajajo toliko v igralnice kot na prizorišča petelinjih bojev, ki so v tej deželi najbolj priljubljen »šport«. Zaslužki pri stavah so za filipinske razmere zelo visoki - tudi po več kot 3.000 ameriških dolarjev. (Foto: Reuter) Zvok trobente privablja kupce Na Reuterjevem posnetku je prizor s tržnice v tibetski prestolnici Lhasi, kjer so turistom na voljo raznovrstni spominki in tradicionalna oblačila. Prodajalci privabljajo kupce na vse mogoče načine, celo z igranjem na trobento. KRIŽANKA Vodoravno: 1. kemijski znak za cezij, 3. značaj, nravnost, 7. spodnji del prednje noge pri zvereh, 9. pokrajinsko središče v Urugvaju, 10. pokrajina v vzhodni Sloveniji, 12. redka kovina z znakom Y, 13. pivski vzklik, 14. mesto in reka na Finskem,15. kanaanska boginja ljubezni, 16. židovski duhovnik, predstojnik verske občine, 18. hrvaški fašist, 21. reka v severni Italiji, 24. umetniško ime nekdanjega ameriškega filmskega komika Oliverja Hardyja, 26. zemeljska ožina na Malaki, 27. dodatek k pogodbi, 28. pripadnik romaniziranih Retijcev v Švici in Furlaniji, 30. jajce, 31. ime slovenskega politika Gošnika, 32. grška upravna enota, 33. kemijski znak za natrij. Navpično. 1. nekdanji predsednik ZDA (Jimmy), 2. semenska tekočina, 3. avstralski ptic neletalec, 4. delovno področje, ozemlje, 5. sredozemska rastlina, ki rodi olive, 6. mesto pri Utrechtu na Nizozemskem, 7. 2472 metrov visok vrh v Julijskih Alpah, 8. nekdanji ugandski atlet (John) (dve besedi), 11. začetnici ameriškega popevkarja Jacksona, 15. sovjetski letalski konstruktor (Oleg), 17. staro pomorsko mesto v Kilikiji, 19. star German, 20. malenkostno sitnarjenje in nagajanje, 21, mesto v ameriški zvezni državi Ohio, 22. visoka rastlina z dobro razvitim deblom, 23. dan po koledarju, 25. del statev, 27. površinska mera, 29. stara mama. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 •bn ‘emou ‘auBA ‘umAO ‘m3mojo}ay ‘s)pue ‘bx^ ‘oijO ‘Bppv ‘SB}sn ‘mqei ‘}Buy ‘ra8N ‘sTa ‘fl-UT ‘a(mm ‘ojsjai ‘edes ‘soja ‘33 :ouABiopoyy :ouAejopoy\ AausaH skandinavska križanka HODROCJE NEM. SL OKOLI FELD- . PUBLI- JUŽNEGA MARŠAL CIST POLA (ALBERTI (IVAN) ENAKO- MERNO GIBANJE EDVARD VEČERNA GLASBA ANCONA IZDELO- VANJE APNA EGIPC. BOŽAN- STVO IRENA AUBEU MOŠKI ZA LOČITEV ZENA SATURNA LOMUE- NJE BRIT. ATLET CSEBAST.l IVER NEMŠKI FILOZOF (GEORG) GLAS- BENIK COOPER VULKAN NA SICILUI NEON SPORED TEATRA OLIVER MLAKAR BRUNO TRAVEN PRAŠIČ MADZ. POLITIK NAGV TVAR POKRI- VALO BIBLU. 0CAK REKA GUADIANA V ANTIKI STRNINA AFRIŠKA ANTILOPA GNOMA SL KNJIZEV. ZGODOV. (ALFONZ) OBLIKA BIUARDA BEO- TUCI AVTOR: LUKA PIBER HUMOR- NOST POLAGALEC PARKETA ZDRUZE- NOST DOLINA IVO ZORMAN DARITEV ZA SPRAVO TENISAC WILAN- DER VENEZIA SL. ZGODOV. (FRANC) JUNAK OPERE JAKOVA GOTOVCA GORISCE VOTEL ZIDAK MANJŠI ŠKAF POUSKO MESTO VSITJE RIBJE JAJCECE REKA V POSARJU KRUTI RIMSKI CESAR STARA MATI PRESLEV OLIVER TWIST MILI- AMPER NASA POKRAJINA PUŠČAV- SKI VETER VOZ S PLOHOM ZACR- TANA SMER CESTE ZVAR- JENO MESTO HWS ')T3HZI ‘ISV 'S3M3V ‘vtcn 'VTVIN 'alNVdlVNTi 'AISA 'ioa ‘ONHnmoN ‘n ‘zam 'TSLLVHVdaS ‘acm ‘araooNS ‘j.a ‘trvlm ‘VMO ‘3A ‘AONS 'mira ‘3H ‘sami ‘SVNV '303 ‘VSSV ‘VW ‘avoiaadaa ‘OTVNnSl ‘W135iHVd ‘SOMHIOldOaN 'JLSONSHMS ‘3NINVldVAW :ouABJopo/Y :A3US3^ RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) SjKa Kotiček: Filip ^Bkiil TV dnevnik Športna tribuna Vabilo v gledališče. Mario UrSiC: «Srečanje» e RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Živeti od odpadkov - Prazgodovinski lovci ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok.: Glej, kako rastejo, 10.15 Velike razstave -Carski marmor Masa t | RAI 2 a Nan.: Paiadise Beach Film: Zingari (dram., VB ’46, i. S: Granger) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe, risanke Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o mo- torjih Tg2 Motori Film: Špara forte, piu Torte... non capisco! (kom., It. ’66) Aktualna odd.: Cercando cercando Konjske dirke Nedeljski Disney Film: Geremia, cane e spia (fant., ZDA ’59) Tgs Domenica sprint Dnevnik Tg2 Film: Splash. Una sirena a Manhattan (kom., '84, i. T. Hanks, D. Hannah) Nan.: Dvojni obraz pravi- H Dnevnik in vreme s RjRn Zidovska kultura KB Film: Prava di memoria (dram., It. '72, i. Franco) Pilil NoCni dnevnik RETE 4 ITALIA 1 §T Slovenija 1 @ Koper Nan.: Wings, 6.50 Love Boat, 7.40 A cuore aper-to, 8.30 Giudice di notte Teleprodaja Maša Aktualno: La domenica del villaggio (vodi Davide Mengacci), 12.30 Chi c’e c’š , vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Tg4 Variete: Game Boat Aktualno: Amici animali Nan.: Missione speciale Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke Calimero, Puffi Film: Scandalo al sole (dram., ZDA ’59, i. Sandra Dee, Troy Donahue) Film: Prima della pioggia (dram., VB-Makedonija '94, r. M. ManCevski, i. Gregorie Colin) Pregled tiska Nan.: Ko jak CANALE 5 RAI 3 Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk (i. Bill Bixby) Aktualna odd. o potovanjih: Paese che vai (vodita Corrado Tedeschi in Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam in Magazine Variete za naj mlaj Se: La nostra inviata Manuela Risanke, 10.55 variete Bim Bum Bam Nan.: MacGyver Odprti studio Šport: Vodic nogometnega prvenstva Variete: B enny Hill Šport: Grand Prix Film: Domani mi sposos (kom., It. ’874, i. Jerry Calh, Isabella Ferrari) Film: Jumpin’ Jack Flash (kom., ZDA '86, i. W. Goldberg, J. Belushi) Nan.: Helen in njeni prijatelji Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfatti Nan.: College Variete: Nedeljski «Mai dire gol» Nan.: X-Files - Strele (i. David Duchovny, Gillian Anderson, B. Djola) Šport: Pressing (vodi Rai-mondo Vianello) Italija 1 šport Film: Due occhi diabolici (srh., '89, r. D. Argento) Angelus, papežev blago- Variete: Fuori orario Glasba: 4 simfonije R. Glasba: Superclassifica slov Lestvica LP (vodiAmbra Aktualno: Linea verde - Schumanna Angiolini) 22.00 Dogodki in odmevi Poletna Zelena Črta (vodi Film: Francis il mulo Dnevnik Nad.: Amore gitano S. Vannucci) parlante (kom., ZDA '50, Variete: Mr. Bean Rokomet moške lige Al Dnevnik i. Donald O’ Comior) Film: Il bambino e il po- Modni delile Variete: Domenica in Film: I tre moschettieri liziotto (kom.. It. '89, r.-i. gt$i 22.00 Športna oddaja (vodijo Mara Venier, An- (pust., ZDA '48, i. Lana Carlo Verdone, F. Rizzo) Dokumentarec drea Roncato, G.P. Ga- Turner, Gene Kelly) TV film: Heidi (kom.. M! Personaggi e opinioni - leazzi. don Mazzi), vmes Nan.: La legge di Bird ZDA '93, i. Noley Thorn- Ij8§|i Osebe in mnenja (16.50) športna odd. Deželni dnevnik ton, Jane Seymour, 2.) Koncert Cambio di campo Avtomobilizem I.T.C. Nan.: Cascina Vianello (i. Dnevnik Šport: Quelli che aspet- R. Vianello, Sandra Mon- Šport: 90. minuta Variete: Domenica in tano, 15.55 Quelli che il calcio... (vodi F. Fazio) daini, Paola Barale) Dnevnik TG 5 in vreme S) MONTECARLO Vreme in dnevnik . Športna odd.: Stadio Film: Il figlio della Pan- Športne vesti sprint tera Rosa (kom., ZDA '93, Nan.: Uno di noi - Povra- Kolesarstvo: Pokal Piacci r. B. Edvvards, i. R. Beni- 20.00, 22.30, 1.00 dnev- tek (i., Gioele Dix, H. Vreme, dnevnik, deželne gni, Herbert Lom, C. Car- nik, 13.15,19.55 Šport Von Stetten, C, Ponzoni) vesti in šport dinale, D. Farentino) 12.15 Nedeljski šport Dnevnik Variete: Drobci Variete: Speciale «Non- Papežev blagoslov Film: Maicol (dram.. It. Aktualna odd. o zdravju: solomoda« - Armani Nan.: I giustizieri della '89, i. Sabina Regazzi, Si- Elisir (vodi M. Mirabella) World strada, 14.00 Risanke mone Tessarolo) Športna nedelja TV film: Condotta in de- Nad.: Acapulco Bay Dnevnik, zapisnik, horo- Dnevnik, deželne vesti cente (krim., ZDA '94, i. Šport: TMC Race skop, pogovori in vreme Nočni dnevnik, vreme Tahnee VVelclvS. Baver), Športna odd.: Crono Potihoma - Nočni pogo- Nogomet A lige vmes (0.00) dnevnik Variete: Strettamente vori (vodi G. Marzullo) Tenis: ATP Tour, 2.00 Pregled tiska personale Film: Quattro persone ZDA-Spanija Nanizanka: Un papa in Film: Una vita al massi- spaventate (kom., ’34) Variete: Fuori orario prima pagina mo (krim., ZDA ’93) Videostrani Živ žav Sredi galaksije zavij levo, 19. del avstralske nanizanke Balerina, 3. del angl. baletne serije Vsi smo ena družina, 2. del japonsko-kanadske serije Ljudje in zemlja Nasa pesem '95 Poročila Nedeljska reportaža Dlan v dlani Stanovanjska stiska, nemški film TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, Šport Zrcalo tedna Očetje in sinovi TV dnevnik 3, vreme Šport v nedeljo TV jutri, videostrani Slovenija 2 Euronevvs 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 10 000 obratov Mladinsko EP v atletiki, reportaža iz Ljubljane Zadnja preizkušnja, francoski film SP v malem maratonu Kolesarska dirka po Španiji, posnetek V območju Somraka, 28. del Don Kihot, 2. del Španske nadaljevanke Umetniki in modeli, ameriški film Novice iz sveta razvedrila Euronevvs Euronevvs Na počitnicah z O. )•>1 mi, kijih delajo otroci Peter Pan club , , j. List in cvet, 2. del dok 0 daje Baba Malu, risanke Slovenski program Kam vodijo nase stezice Nedeljska reportaža TV dnevnik ..... Nočni sodnik, tv nam2® ka Vesolje je... Žrebanje loto Istra in... , Fantje iz celuloida, nan- Mi TV dnevnik .i, jj Nedeljski Športni dnevna Globus Jazz TV dnevnik OtO Hrvaška 1 * Otroški program Sezamova ulica Živalski svet, 5. del Otroške pesmi iz Vinko cev, posn. koncerta Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Poročila Za ljubezen in slavo, ameriški film Zajčkove zgodbe TV fortuna Dnevnik a Izbor Miss Hrvaške Miss sveta, prenos hn iz Splita Poročila Poročena... z otroki, 30. del ameriške nai zanke Vodic dobrega seksa, 6. del angleške dokum tarne oddaje Porodila irT M Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23,00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Kviz: Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute za; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno: Zimske četrti. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.40 Gost; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes nogomet, zimzelene melodije; 15.00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock underground; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.20 Iz naših sporedov. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 APZ F. Prešeren; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18,05 Spomini, pisma, potopisi; 19,30 Cerkvena glasba; 20,00 Sedmi dan; 20.15 Inter-mezzo; 20.30 Ameriški koncerti; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO obveščajo; 8,50 Zvočna reklama za »Nedelo«; 9,00 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?l; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 19.30 Večer večno-zeleneh T, Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.00 Opereta; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellissima; 14.00 Lestvica LP; 15.15 London Calling; 16.00 Ferry šport, 18.00 Smešne zgodbe; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ringo potepuh (B. Hofman,dram. Z. Tavčar, r. A. Rustja, 5. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena -Kom. nad: Mario, Karmen, Sofija in Klementina (a.-r. M. Sosič, 5. del); 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev; 16.00 Iz studia z vami (izbor okroglih miz); 17.00 Šport in glasba; 18.30 Revival; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Karnten - Duhovna misel (mag. Ivan Olip); 18.00-18.30 6.X 6 -Domače uspešnice. M. M OVEN 21.3.-20.4.: Zaposleni z novimi a** stimi spremembami boste povsem prezrli P®® r5j namig - vse dokler ne bo postal tako glasen, da bo preostalo edinole uslisanje. *| BIK 21.4. - 20.5.: Vzeli si boste čas za tem#^ zmislek o smislu vašega prizadevanja po b°T Ugotovili boste, da ste sicer na dobri poti, veD 8 zmeraj nimate ustrezne svetilke. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Razposajeni m d J viti boste, zato boste preživeli nadvse prijete1’1 Okronajte ga s posluhom življenjskemu partnsju’ bo vrh tega še koristen. RAK 22. 6. - 22. 7.: Pričakovali boste eno. jJJ veli boste nekaj povsem drugega. Se sreča, ca ^ pričakovali slabo, kajti lepote, ki jih boste deles > do zato toliko lepše. 1£V 23.7.-23. §.: Hudomušni boste kot®!* ne; ne boste se zabavali zgolj na račun drugih, Q si boste samokritično privoščili tudi sebe. Sre boste doživeli prebujenje. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Obnašali se tosteP^ vzvišeno, čeprav to ni v vaši naravi. Mnogi h00 rjeli, da ste zadeli milijon, le vi boste vedeli, da se znova predajate svojim iluzijam. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Izkoristili boste n<^T njenost neke naivne duše ter jo navdušili 28 ^ Z radostjo bo sodeloval, s še večjo radostjo vam koncu pokazal zasoljen račun. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: ^ ^}bli vedrino, zato se bo marsikdo rad zadrževal v v ^ žini. Ko bodo pokazali naveličanost, dodajte modro, pa bodo z ve ve veseljem ostali. STRELEC 23.11. - 21.12.: Gibati sel- _ ljudmi, za katere veste, da vam niso nevarm. napredovati, se izpostavljajte nevarnim, ven ne zanemarite dejstva, da se jih bojite. KOZOROG 22.12. - 20.1.: spontanemu toku dogodkov, zato utegnete veliko prijetnih trenutkov. Manj boste pn prijetnejša bodo naključna darila. ■ 19. 2.: Partnerjabo^^ kh VODNAR 21.1. ko se bosta srečala v sotočju. RIBI 20.2. - 20.3.: Odprli boste srce nek°"U*sH dolgo časa zaman vstopa vanj. vendar mu ^pjj zaradi bojazni pred porazom niste odp bo nežno, ostal bo za vselej. 4 RAI 3 slovenski program RsT: na kanalu 64 (Ferlugi) 2 In 40 (Milje) UOfi,co: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 Kotiček: Bip-Bop TV DNEVNIK športna tribuna RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unornattina, vmes (7.00, 7-30, 8.00, 8.35, 9.00, 9-30) dnevnik Tilm: La domenica della uuona gente (kom., It. ®3| i- S. Loren) Duevnik iz Neaplja J^Jan.: Corsie in allegria -Toccata e... fuga (i. A. walker, S. Hodge) Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -u- A. Lansbury) Dnevnik, 13'55 Gospo-uarstvo D°k.: Kvarkov svet - Kanska legenda (vodi Pie-ro Angela) pedem dni v parlamentu Mladinski variete Poletni polletico, vmes risanke m nan. (vodita E. Ferra-ujni, Mauro Serio) Nan-: Le simpatiche ca- uaglie Dnevnik ^■tualno: Italia sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Šport Variete: Le torri della zjngara (vodita Anna Fal-phi, Cloris Bosca) Tilni: Trappola in alto (pust., ZDA ’92, i. o te ven Seagal, T. Lee Jo-®es- G. Busey, E. Eleniak) Dnevnik Variete: Passerlla di luna t-mevnik in vreme,zapi-suik, horoskop, nočni Pogovori in vreme vJUualno: Videosapere Aktualni pogovori: Sotto-v°ce - Potihoma (vodi Ni Marzullo) priete: Studio Uno (vo-* Mina, ’66) RAI 2 7.00 8.15 9.30 11.00 11.25 13.00 14.00 15.00 16.15 16.20 17.50 18.05 18.35 19.45 20.30 20.50 22.00 23.30 0.20 0.35 Variete za najmlajse, vmes dok. V kraljestvu narave, nato risanke in nanizanke Protestantizem Film: Zaffiro nero (krim., VB ’59, i. N. Patrick) Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.05 dnevnik Variete: I fatti vostri Dnevnik, 13.30 Navade in družba Nan.: Komisar Kress Nad.: Quando si ama, 15.30 Santa Barbara 17.15 Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta - Italija pripoveduje Sereno variabile Šport in dnevnik Nan.: Un caso per dne Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik TV film: Ispettore Der-rick (i. Horst Tappert) Film: Un amore senza eta (kom., ZDA ’94, i. K. Hepburn, A. Quinn) Dnevnik, vreme, 0.10 Danes v parlamentu Šport Film: Quattro donne nel-la notte (dram., Fr. ’54) ^ RAI 3 6.00 9.05 10.30 12.00 12.15 13.05 13.15 14.00 15.10 15.30 17.00 Jutranji dnevnik Film: Joko 1’ australiano (kom., ZDA ’43) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Nepozanane Benetke, Filozofija, Media/Mente Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Variete: Comunque chic Dokumenti Deželne vesti, dnevnik, 15.00 Eurozoom Nan.: I mostri Športno popoldne: nogomet B lige Dok.: Geo & Geo 19.00 20.00 20.15 20.30 22.30 22.55 23.45 Dnevnik, deželne vesti II tavolo delle autonomie Variete: Drobci Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (vodi P. Villoresi) Dnevnik, deželne vesti Ponedeljkov proces Variete: Pubblimania 0.30 1.10 Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario S? RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 18 Koper 6.40 7.30 9.00 12.25 13.30 14.00 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 20.40 22.30 Nan.: Hiša v preriji Film: Terremoto a San Francisco (dram., ’93) Nad.: Un volto, due donne, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La mota della for-tuna Dnevnik Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri Film: La mano sinistra di Dio (pust., ZDA ’55) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Film: L’ eta deli’ inno-cenza (dram., ZDA ’93, i. D.D. Lewis, M. Pfeiffer) Film: Class (kom.. ZDA ’83, i. J. Bisset), 1.00 pregled tiska @ CANALE5 6.00 9.00 9.30 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 16.00 17.25 18.00 18.45 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 1.30 1.45 Na prvi strani, vreme Dok.: Arca di Noe TV film: Solo 1’ onore mi salvera (dram., ZDA ’82) Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme v oddaji: Domini e donne (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters (i. Sela Ward) Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Nan.: InvestigaLori invisi-bili (i. M. Bellavia) Aktualno: Verissimo, tut-ti i colori della cronaca -Dnevna kronika Kviz: Vinca il migliore Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: lo speriamo che me la cavo (kom., It. ’92, i. P. Villaggio, C. Esposito) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia 6.10 9.10 9.15 9.45 10.20 12.25 13.00 14.25 15.00 16.00 16.15 18.30 19.00 20.30 22.30 23.30 23.40 1.10 2.05 2.10 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Naše mnenje Nan.: Družina Hogan Planeta bambino Nan.: A-Team, 11.30 McGyver Odprti studio. 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajse Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine Nan.: Primi baci, 15.30 Svveet Valley High Variete: Planet Nan.: Bayside School, 16.45 Beverlv Hills, 17.55 Helen in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Secondo noi, 18.55 Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 Willy, il principe di Bel Air (i. VVill Smith) Film: Accerchiato (pust., ZDA ’92, i. J. Claude Van Damme, R. Arquette) Nan.: Renegade Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Goals-angleski nogomet, 0.40 Rally Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: O’ Hara # TELE 4 19.30 15.00 17.00 20.05 20.30 22.30 22.55 22.00, 23.45 Dogodki in odmevi Šport: rokomet Nogometna tekma Dnevnik v nemščini Košarka lige Al: Virtus Bologna - P ali. Trieste Nan.: Beverly Hillibillies Nad.: Amore gitano (•) MONTECARLO 13.00 11.45 14.00 15.00 17.00 18.00 20.30 22.45 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15, 19.50 Šport Nan.: Matlock Nad.: Acapulco Bay Variete: Tappeto Volante Variete: Ko bi bili Sherlock Holmes Varieteja: Zap Zap, 19.55 Sei forte! Film: La voce del signore (dram., Arg. ’94) Film: Lettere d’ amore (kom., ’89, i. R. De Niro) 9.30 9.50 10.45 11.10 13.00 13.05 13.55 14.10 14.25 14.40 15.00 15.30 16.20 17.00 17.10 17.25 18.00 18.30 18.40 18.50 19.15 19.30 19.50 20.00 21.25 22.30 22.50 23.00 23.45 Videostrani Lenuh poležuh, posnetek lutkovne predstave Aneta, 4. del češke nad. Umetniki in modeli, pon. amer. filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum Nedeljska reportaža Očetje in sinovi Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni Tacek: Klop Lov na znamko, 4. del norveške nadaljevanke Po Slovenija Valvazor Risanka Lingo, tv igrica Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Šport Omizje Rocka rocka Igla in laser TV Dnevnik 3 Šport Sova: Red in zakonitost, 11. del Noro zaljubljena, 8. del ameriške nanizanke 15.00 16.00 17.00 17.40 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 Euronevvs Fantje iz celuloida, 2. del italijanske nadaljevanke Globus TVD mladi Slovenski program Studio 2 šport Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes Nočni sodnik, tv nanizanka Goli evrope Orient Express, 3. del tv nanizankea Čudni dnevi - kulturna oddaja TV dnevnik Program v slovenskem jeziku OtO Hrvaška 1 TV, jutri, videostrani IT Slovenija 2 Euronevvs Učimo se tujih jezikov: Angleščina Cliristi, 21. del ameriške nadaljevanke Osamljeni planet, av- stralska pustolovska od- Sobotna noC Šport v nedeljo VVildbach, 5. del Sova: Red in zakonitost, 10. del Sedma steza Noro zaljubljena, 8. del V območju somraka, 29. del M. Mac Rury: VVojeek -zunaj ognja, kanadska drama Osmi dan m Homo turisticus, oddaja o turizmu B#® Svet poroča Klili] Brane Rončel izza odra Km Euronevvs Dnevnik Razredni pouk Iskrice Duhec Kasper, 1. del Poročila Ljubezenske vezi, 27. del španske nadaljevanke Kraljevič in revež, ponovitev ameriškega filma Modul 8 Risanka Nevarne igrice, 1. del nadaljevanke Kolo sreče Danes v saboru Dnevnik In memoriam Poslovna razstava Kdo je ona?: Italija Jaz sem pesem Dnevnik Sama v temi, ameriški film, 1988 Poročila "\ Slovenija 1 ^n6'00,6’30'7'30'8'00- 9.00, 10.00; 11.00, l9”- J4.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; Kr<>“ nevr* Dobro jutro, otroci; 7.00 °nn^a; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 10.30 Pregled tiska; )205MMnUte Za smeh; današnji dan; 12.30 Kmetijski na- J3.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 sVeti, v,Qrriostna kultura; 15.30 Dogodki in odme-’ 17'°5 Studio ob 17.; 19.45 Lahko noč. bli' oo Sotočja; 21.05 Zaplešite z napev ■ 'nformotivna odd.; 22.40 Slovenski C| ŠQnsonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 A6'00,6,3°- 7-30- 8-30.9.30,10.30,11.31 Dnp ' 14,30' J6.30, 17.30 Poročila; 19.G vnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni prt gierf u '<-roniKa- /.uu zvezani prt tQc, ' 8.50 Koledar prireditev; 9.35 Popev ne- ^ ^ T00 Ekološke teme; 12.00 Opali Dio , 4,00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.c nQ. Šport, vreme; 16.15 Popevki ted- dent 7ema popoldneva; 18.00 Štu- cQ, J 1 rock; 19.30 Ameriška country lestvi-vQ Za00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dne-rerne; 22.20 V soju žarometov. 7qo Slovenija 3 koo8i00,9'00, lao°'11’00'1zoa 13'00- rnatih :72't30 Poročila; 8.05 Glasbena n. eJQ; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 \Vin Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Dvignjena zavesai; 22.50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na rešeto; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni koledar; 17.00 Parlamentarna kronika; 18.00 Bla bla radio; 19.30 Z N, Benčič na Modrem V.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo-candina; 16.00 E., state freschi; 18.45 Istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.40 Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r, M. Sosič, 1.); 9,40 Ženski ustvarjalnosti na rob; 10.30 Intermezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Ceciiijanka 95: MePZ L. Bratuž; 13.20 Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: violinist A. VVilczek, pianist S. Gadžiijev; 18.00 Zastrta krila (M. Rebula); 18.20 Slov, lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7,15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 UT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE SREPff VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA ClKLO^ DOLŽINA DNEVA rt.uNiia mene mmm PLIMOVANJE [bioprognoža HBHa | Sonce bo vzšlo ob 06.58 in zašlo ob Luna bo vzšla ob 20.14 in zašla Danes: ob 5.05 najnizje -40 cm. ob Vpliv vremena na splošno počutje 18.46. Dan bo dolg 11 ur in 48 minut ob 9.29. 11.15 najvisje 52 cm, ob 17.41 najnižje in razpoloženje ljudi bo ugoden, -50 cm, ob 23.49 najvisje 34 cm. le pri najbolj občutljivih ljudeh se lahko ponoči pojavijo manjše mo- jutri: ob 5.32 najnižje -32 cm, ob 11.40 tnje v spanju. najvisje 46 cm, ob 18.14 najnizje 46 cm, ob 0.26 najvisje 26 cm.. | Podatke posreduje 1 Hidrometeorološki zavod RS V,.... J 1 TEMPERATURE REK POSTAJA sLC POSTAJA Mura Gornja Radgona 10,2 Sava Radovljica 8,8 Sava Šentjakob Sava Hrastnik 11,4 Sora Suha 10,6 Ljubljanica Moste 11,4 S*--------------------------- GradaSCica Dvor Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje stC 9,2 14,1 10,8 9,9 9,2 TEMPERATURE MORJA ' °C Portorož 19,0 PoreC 20,0 Rovinj 21,0 Zadar 19,0 Komiža 20,0 Hvar 21,0 J TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m GORICA n 9/21 PORTOROŽ O KRANJ POSTOJNA O 6/18 cS 1 UMAG REKA 8/19 N. MESTO o O'1® KOČEVJE o n_ ČRNOMELJ ZAGREB 9/18 Q * POREČ Slovenija: V ponedeljek 1 rek bo spremenljivo o vreme. V ponedeljek bo P° , ni Se suho, v torek pa se pojavljale manjše pada delno kot plohe. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE EUmbeta daje v najem LONDON - Kraljica Elizabeta je sklenila dati v najem doslej malo rabljeno vilo, ki leži v srcu njenega posestva v Sandrighamu, v grofiji Norfolk. Vilo lahko vzamete v najem, če si lahko privoščite plačati zanjo približno 50 milijonov lir letno, kar se najbrž tudi splača, saj bi bili sosedje najbolj ugledne družine v Veliki Britaniji. Oglas, ki ponuja vilo v najem, bodo objavili v prihodnji številki časnika Country lite: v oglasu poudarjajo, da bo pogodba trajala pet let, da je bila vila pred kratkim povsem obnovljena in da jo obkroža velik park. To je prvič, da kraljeva družina daje tujcem v najem neko svoje posestvo. Doslej je kraljica raje dajala v najem svoje hiše prijateljem, znanim prekupčevalcem z nepremičninami ali svojim uslužbencem. Tokratni sklep, ugotavlja britanski tisk, sodi v okvir nove politike kraljice Elizabete, ki je sklenila upravljati bolj smotrno svoje premoženje. Najemnina, ki jo kraljica zahteva za Link House, tako se namreč imenuje vila, je odločno višja od poprečne najemnine, ki velja za druge nepremičnine na tem območju, vendar se malokdo lahko ponaša s tem, da deli posestvo z britansko kraljevsko družino, pa čeprav se kdor se bo vselil v vilo ne bo smel posluževati velikih železnih vrat, ki označujejo posestvo v Sandrighamu. Vilo je zgradila kraljica Viktorija za svojega moža, kar naj bi ga prepričalo, da se ne podaja za vsako malenkost v London. LIZBONA - Ob koncu modnega defileja, ki so se ga udeležile znane manekenke Claudia SDchif-fer, Eva Herzigova, Vale-ria Mazza in Vasmeen Ghauri, je v starodavnem portugalskem gledališču izbruhnil požar, ki je skoraj v celoti uničil oder. Organizatorji so bib prisiljeni odpovedati drugi dan modnega debleja v portugalskem glavnem mestu. Kaže, da je požar povzročil cigaretni ogorek. . PARIZ - Skoraj polovica Francozov verjame v obstoj izvenzemeljskih bibj in večina meni, da bi slednja lahko bistveno prispvala k razvoju na našem planetu. Istočasno obstaja 10-odstotna manjšina, ki se boji, da bo slejkoprej izbruhnila vesoljska vojna med Zemljo in nekim tujim planetom. Reka Mekong bo vsak čas preplavila Phnom Penh PHNOM PENH -Reka Mekong je v kamboški prestolnici narasla za celih 110 metrov, kar je otrokom v zabavo, oblasti pa so zelo zaskrbljene, saj je reka tik pred tem, da poplavi mesto. London: prozorna svila za naslednje poletje LONDON - Prozorno vselej vabi, no sezono pripravila modela za ele- stavili na Tednu britanske111 ^ jp to je tudi mnenje Nicole Fahri, ki je gantnejše priložnosb in toplejše dni se ga udeležuje veliko doina za naslednjo spomladansko-polet- (foto AP). Njene predloge so pred- tujih modnih ustvarjalcev.