r-------------:--------------------
ViCE-MINISTRE D ES l	llOATIONS
POSTALES ET eLECTRIClUES DE L'U.R.S.S.
7. nue oohki MOBCOU. K B
-11 543.
lUBapmuV A.CTHnAHVMV
rEHEPAJIbHOMV flHPEKTOPy »HPMU MHCKPA"
r. Jio67irtHa # C^PK)
Vsa^aeMHft TosapHiu CTnnaHH«iI

Bbipa)KaK) HCKpeHHioK) 6Jiaro,napHOCTb pnf>o*iHM,miacenepaM,cmMiun.Miif:-TaM (J)HpMbi M HCKPA'', yyacTBOBaBumM b paapatiOTKe,npoeKTMpoBanmi, tinrorop -/ieHHH,MOHraxe h nycKe b 9Kcn/iyaTaum6 iioBoft Me)KjiyHapojuion Tenet|>6mion cTaHUHM b' rop.MocKBe.
BMcoKMtt rexiiM’tecKHrt yponGiib. h u viormo odopv/ionanim,iiortT.-in Jieillioro <I>sipMOrt " HTKJ^A" , cnocodCTnona/j imur^iinn pnflnm prnnii.iiii m. npt»Mn nponnjtnii n n iirp XXII OJiiiMimnjv-i*
Otmov/ho imirjiniMrirnjiMif' m.i'-imvim ku iiiit'|'iiic(m,iim ti	11
cneuHamicTOB i!>hpmh " HCKPA", o(5ociio'iiiiiitiiiK iivt« i< rmiiiuui n ihuiiimm ruM v BGTCTBHH CD CpOKaMI! H yCJ10BHnMH KOHTpaitTa ,
Pogovor, ki smo ga imeli z Jožetom Čebelo, ki je v prvem polletju svoje mandatne funkcije zelo prizadevno deloval v vodstvu delavskega sveta SOZD Iskra, je bil vzpodbuden v več smereh. Predvsem je realno ocenil naše dosedanje poslovanje hkrati pa opozoril na pravočasno pripravo načrtov za naslednje srednjeročno obdobje. Zlasti pa je opozoril na to, da je zdaj trenutek, v katerem je še bolj kot doslej potrebna tako delavčeva prisotnost v samoupravnem odločanju, kot po drugi strani poslovodna učinkovitost celotne SOZD. Važno pa je tudi njegovo opozorilo, da se moramo vsestransko in temeljito dogovarjati, kar pa vsekakor pomeni pošteno uveljavljanje načela dohodkovnih odnosov, upoštevaje, seveda, tudi pravično delitev čistega dohodka za osebne dohodke — v vseh TOZD SOZD ISKRA.
Sicer pa smo tudi naš pogovor pričeli ? osnovnim vprašanjem: kako ocenju-k polletne rezultate Iskre, in tu ni bil črnogled.
Polletni kazalci poslovanja so bili obravnavani v vseh Iskrinih organiza-oijah. Z rezultati smo, v globalu vzeto, •ahko zadovoljni, saj so bile planske ''rednosti presežene in smo ustvarili bidi akumulacijo v indeksni vrednosti 178,5 % nasproti lanskemu letu, kar je 8otovo lep rezultat. Tudi pri zaposlo-vanju smo se gibali v okviru navodil tesolucije, in lanski nivo zaposlovanja Presegli le za 2,7,%. Izguba je za skoraj polovico manjša, kot je bila lani, dohodek je porastel za 32,8 %, celotni prihodek pa za 34,1 %. Če ob tem povemo še, da smo izvoz povečali za 34,2 %. lahko mimo rečemo, da smo z doseženim zadovoljni.11
Kakšna pa je vaša ocena za naprej?
,,Mislim, da delim mnenje z večino samoupravljalcev v Iskri, da bo samoupravno dogovarjanje in odločanje v naši mandatni dobi v naslednjega pol leta pravzaprav šlo skozi vroče obdobje. Naši napori bodo morali biti usmerjeni v povečanje izvoza, (saj načrtujemo za 10 milijonov dolarjev večjf izvoz od planiranega), zmanjšanje uvoza, kakor tudi odpravljanje kriz pri oskrbi z repromaterialom. To bo, seveda, terjalo še več dogovarjanja in predvsem spoštovanja dogovorov ter povečanje medsebojne soUdamo-sti, če hočemo izpolniti planske obveznosti in brez zastojev v proizvodnji omogočiti delavcem ustrezen standard.
Tudi zaradi ekonomske situacije in zaradi težav v gospodarstvu mislim, da bi morah na samoupravnih organih
Gostje iz Iraka na ogledu proizvodnje.
Naviaare necesse
„Navigare necesse, vivere non“ je star latinski pregovor, ki je, če ga prevedemo s ,,pluti je treba, živeti pa ne“, še kako aktualen za današnji čas, saj plovba pomeni tako trgovanje kot izvažanje in menjavo materialnih dobrin in je bil od nje, tudi za stare Rimljane, odvisen njihov življenjski obstoj.
To dvatisočletno spoznanje starih Latincev je tudi ta hip za nas še kako potrditev, da bo treba čim več izvažati, če bomo hoteli živeti. In živeti pa moramo.
Sloveniji je sicer spričo deficita jugoslovanske zunanjetrgovinske bilance za letos naložena težka obveznost z zahtevo po zunanjetrgovinskem presežku, ki ga bomo, o tem ni dvoma, zagotovo izpolnili, pri čemer bo seveda tudi Iskra morala prevzeti nase levji delež republiške zunanjetrgovinske bilance.
Sedanji svetovni gospodarski trenutek je torej neusmiljeno in z vso ekonomsko logiko postavil pred nas staro spoznanje, ki smo ga omenili na začetku, saj podatki, da Slovenija izvaža komaj 20 % svojega družbenega proizvoda, priča, da smo doslej še vse premalo storili za dvig in pospeševanje izvoza. Dežela kot je Slovenija, ki ima sorazmerno malo na voljo primarnih surovin in energije, lahko s svojim znanjem, organizacijo dela, prodornostjo in stabilizacijskim obnašanjem dvigne izvoz za še mnogo več odstotkov, saj nam na primer, podobne majhne, a razvite dežele kot so Danska, Belgija in druge kažejo, kako se da „pluti in živeti11. Omenjene dežele namreč izvažajo več kot 50 % svojega družbenega proizvoda in so kljub maloštevilnosti prebivalstva in podobnega pomanjkanja surovin in energije, uspešne v svetovni trgovinski menjavi ter pomemben činitelj na svetovnem tržišču.
Te in podobne prednosti imamo tudi v Sloveniji, treba jih je samo izkoristiti in premišljeno uporabiti in zato ni nobenega dvoma, da letošnjih zahtevnih izvoznih nalog tako kot republika in kot Iskra ne bi uresničih. Še več, prepričani smo, da jih bomo tudi presegh, vsaj v Iskri si za to prizadevamo povsod in na vseh ravneh, od TOZD do SOZD. ^ ^
Jože Čebela Iskra.
predsednik DS SOZD
L.
vseh nivojev sprejeti konkretne akcijske programe in preventivno ukrepati, da bi se izognih problemom, do katerih sicer lahko pride. Druž-beno-pohtične organizacije in poslovodni organi pa bi morah pri tem odigrati pomembno vlogo, zlasti z dosti hitrimi posredovanji podatkov, in angažiranjem čim širšega kroga delavcev v vseh sredinah za uresničitev sprejetih obveznosti in ne nazadnje tudi izboljšati delovno disciplino.11
Pred nami je torej novo srednjeročno obdobje; kako smo doslej nanj pripravljeni? Kakšne so naloge za vnaprej?
..Naslednja pomembna naloga je snovanje dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje, s katerimi kasnimo. Seveda so za to nekateri tudi objektivni razlogi, vendar bi se morah resneje zavzeti, saj nam ne more biti vseeno, kako bomo načrtovali, ne samo našo rast proizvodnje, ampak tudi vse druge kazalce, od katerih je odvisno, kako bomo živeh vnaprej.
Kar pa zadeva razvoj naših samoupravnih odnosov, bomo naše delo morah usmeriti bolj kot doslej v razvoj dohodkovnih odnosov v SOZD Iskra.
Tudi področje delitve čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke teija samoupravno dogovarjanje med vsemi našimi TOZD. Že samo letošnji polletni podatki nam kažejo, da imamo to področje delitve v Iskri urejeno zelo heterogeno, zato bomo do konca leta morah v Iskri sprejeti samoupravne sporazume, ki urejajo te delitvene odnose. Prav na ta način bomo lahko bistveno prispevah tudi k boljšim notranjim odnosom in, seveda, medsebojnim odnosom v naši Iskri.
Mara Ovsenik
Obisk iz Iraka
Predstavniki oboroženih sil prijateljskega Iraka so v sredo, 10. 9. obiskali DO Elektrozveze v Stegnah ter se pozanimah za program naše namenske proizvodnje.
Prikazali smo jim obsežen program sredstev za zveze, od sistemov z malo pa vse tja do sistemov z vehko kapaciteto prenosa. Poseben poudarek smo dah prikazu, kaj vse v teh napravah proizvajamo v Iskrinih tovarnah in kako se krči obseg uvoza komponent.
Prijatelji iz Iraka so ob tej priložnosti izrazili trdno odločenost, da bodo tudi v naprej sodelovah z jugoslovansko industrijo.
Na koncu lahko še ugotovimo, da del naše bodočnosti vsekakor gradimo na teh prijateljskih vezeh, vendar se bomo morah še zelo potruditi, da bomo lahko ponujah celotna omrežja in sisteme ter tudi tehnologijo za lokalno proizvodnjo.	B. Č.
BbipaxaK) yBepeHHOCTb,HTo h b fla/TMioftuieM 6yfleT ycnemiio pormu-BaTbCR ruioflOTBopHoe coTpyflHHMecTBO Mmm^TerrTBfi cnnaH CCCP n kojuinc THBa OObeflHHGHHR '• irKPAH .
Ho nopyNeHHio Konnerun MHHHcrepcTBa cannii CCCP
srr«'
B. A .UIAMllIHII
Tovarišu A. STIPANIČU GENERALNEMU DIREKTORJU FIRME JSKRA“
Spoštovani tovariš Stipanič!	Ljubljana, SFRJ
Iskreno se zahvaljujem delavcem, inženirjem in ostalim strokovnjakom firme JSKRA", ki so sodelovali pri razvoju, projektiranju, proizvodnji, montaži in spuščanju v obratovanje nove mednarodne telefonske centrale v Moskvi
Visok tehnični nivo in kvaliteta opreme, ki jo je dobavila firma JSKRA “ je zagotavljal dobro delovanje centrale v času XXII. olimpijskih iger.
Poudarjam posebej visoko kvalifikacijo in vestnost strokovnjakov firme JSKRA", ki so omogočili spuščanje centrale v obratovanje v polnem soglasju z roki in ostalimi pogoji pogodbe.
Prepričan sem v to, da se bo tudi v bodoče uspešno razvijalo plodno sodelovanje med Ministrstvom zvez SSSR in kolektivom združenega podjetja JSKRA “.
Po naročilu Kolegija Ministrstva zvez SSSR	V. A. Samšin
V_____________________________________________________________________y

ie|B ...........:
Kot največji slovenski izvozniki smo se v Iskri z vso resnostjo lotili naporov za izravnavo jugoslovanske devizne bilance ter, kot smo že obširno poročali, sprejeli dodatno izvozno obveznost v višini 10 milijonov dolaijev. S tem se je naša izvozna zunanjetrgovinska obveznost povzpela na 155 milijonov dolarjev. Naloga je vsekakor izredno zahtevna in jo bomo uresničih le ob največjih naporih nas vseh — od delavcev ob tekočih trakovih, do ekonomistov in naših komercialnih predstavnikov v tujini. Pri vsem tem pa je jasno, da na dosedanjem načinu dela ne smemo vztrajati, saj je treba aktivirati širši krog delavcev, ki naj bi vsak v okviru svojih možnosti prevzeh dodatne izvozne obveznosti in to na način, ki bo zagotavljal najboljše učinke.
Na dlani je, da bo izvoz na konvertibilna območja v letošnjem in v prihodnjih letih praktično edini vir" za uvoz reprodukcijskih materialov in opreme, saj smo, kot je znano, predvsem vezani na zahodno tržišče, čeprav pa se bomo morali v prihodnje bolj usmeriti tudi na vzhod. In prav zaradi te nujnosti izvoza na
konvertibilno območje bomo morali prerazporediti blagovne fonde, kdaj pa kdaj pa bo treba v teh pogojih zaostrenega gospodarjenja klirinški izvoz konvertirati v konvertibilnega ter med drugim še bolj angažirati naša predstavništva v tujini.
Nadaljevanje na 2. strani
Svojo drugo sejo so imeli člani odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela nate sestavljene organizacije iskre tokrat v novogoriški AvtoeiektrikL Njihove seje se je udeležil tudi član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar. Člane odbora je najprej pozdravi!predsednik odbora — „domačin" Jože štrukelj, nato pa je podal besedo pomočniku glavnega direktorja Zvonku Repiču, ki je v imenu vodstva te delovne organizacije pozdravil prisotne, nato pa je na kratko spregovoril o nastanku in razvoju Iskre — Avtoelektrike. Preden so prešli člani odbora na obravnavanje točk dnevnega reda sestanka, so se seznanili še s stanjem na področju varstva pri delu v Avtoelektriki ter o delu službe na tem področju. S to temo je člane odbora seznani! Jože štrukelj, vodja službe varstva pri delu in družbenega standarda. Dnevni red sestanka je obsegal metodologijo dela za opravljanje periodičnih pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav, problematiko izdajanja pismenih izjav ter dogovor o pripravi strokovne konference s področja varstva v SOZD Iskra. Ob koncu sestanka so si člani odbora ogledali tudi proizvodne prostore Avtoelektrike v Šempetru.	M. R.
Predvsem izvoz na konvertibilno območje
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	izvozni operativi Iskre Commerce so že pregledali dodatne izvozne možnosti Iskrinih proizvodnih organizacij. Prve ocene nikakor niso rožnate — kažejo na možnost povečanja izvoza na klirinško območje, nikakor pa ne na konvertibilno. Seveda so to le prve ocene.
Obširno smo tudi v našem glasilu poročali o najnovejših sklepih Slovenske samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino o razpolaganju z deviznim prilivom. Kot je znano, se je razpolaganje z deviznim prilivom skrčilo na 60 % za proizvodne organizacije, kot je na primer Iskra. Ta odstotek je bil do nedavnega višji in je znašal 80 % od deviznega priliva v začetku leta pa je bil celo 95. Ta ukrep je položaj še toliko bolj zaostril zato," ker terja, da je osnova za uvozno naročilo devizni priliv, ne pa opravljen izvoz.
V	Iskri smo prepričani, da bomo
Zakonu na rob
Pravzaprav je že od začetka ljudske vstaje in NOB, po vojni pa od uvedbe samoupravljanja, z geslom „Tovame delavcem" jasno, da morajo v taki družbi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v bistvu odgovarjati vsi občani, oz. vsi delovni ljudje.
V tem okviru so bili v preteklosti tudi sprejeti ustrezni ustavni in zakonski predpisi. Tudi v Iskri smo se teh načel zavedali in jih pb svojih najboljših močeh izvajah. Zdaj pa stojimo pred nadaljnjim korakom; pred spre-
dodatno izvozno obveznost, torej skupno 155 milijonov dolarjev izvoza uresničili, to pa pod pogojem, da bodo naši tekoči trakovi nemoteno proizvajali. V prvem polletju se je le redko dogajalo, da se je kak trak ustavU. Temu se moramo zahvaliti zlasti za to, ker smo si, lahko rečemo, nenačrtno zagotovih, večje zaloge reprodukcijskih materialov. Vprašanje pa je, kako bo v teh nekaj zadnjih mesecih letošnjega leta, ko nam po eni strani zaloge plahnijo, po dragi strani pa nekateri nimajo deviznih pravic za uvoz reprodukcijskih materialov, pa tudi ne denarja za carino.
Položaj nikakor ni rožnat. V preostalih dobrih treh mesecih bomo morali v proizvodnji dati vso prednost tistim izdelkom, ki jih bomo lahko izvažali, ter tistim, ki zaposlujejo večje število delavcev. Hkrati bomo morali še bolj zmanjšati proizvodnjo tistih elementov, podsestavov in naprav, v katere je vgrajen velik delež uvoznih materialov s konvertibilnega območja.
Lado Drobež
jetjem zakona o SLO in družbeni samozaščiti, ki naj bi enovito povezal področje ljudske obrambe, to je obrambne odvisnosti naše socialistične domovine, kot tudi notranjo varnost slehernega delovnega občana. S tem bo še bolj prišla do izraza popolna in nedeljena oblast delavskega razreda, ki je nosilec družbenega razvoja v Jugoslaviji, hkrati pa tudi jamstvo, da se bodo, kotžedoslej pridobitve NOB in družbene revolucije tudi v prihodnje spoštovale.
V skladu z zakonom o ljudski obrambi so bile že doslej v razdobju od 1976—1980 priprave in interesi družbene samozaščite vgrajeni v srednjeročni plan razvoja nosilcev družbe-
nega planiranja. Pri oblikovanju, sprejemanju in izvrševanju planov teh srednjeročnih obdobij prihaja sicer zdaj tu in tam do zaostajanja ali neusklajenega planiranja, vendar bo po oceni skupščine SRS večina postavljenih nalog v tekočem srednjeročnem obdobju uresničena Vsekakor je bila osnovna pomanjkljivost doslej v tem, ker še ni bila dosežena zadostna usklajenost posameznih delovnih načrtov med različnimi nosilkami obrambnih priprav glede njihove potrditve in možnosti za delovanje v vojni.
Med razlogi za izdajo novega zakona pa vsekakor sodi tudi to, da je razvoj podružbljanja obrambne in varnostne funkcije naše družbe že prera-stel pravno ureditev naše ljudske obrambe in družbene samozaščite, kot je bila podana po dosedanjih zakonih. Zlasti zakon o združenem delu je postavil osnove družbeno ekonomskemu sistemu in temeljne odnose med nosilci teh dolžnosti, oz. delovnimi člani, na nove, še bolj demokratične osnove. Zato je tudi jasno, da se SLO in družbena samozaščita razvijata lahko kot množično gibanje samo ob najširši podpori vseh občanov, vseh delovnih ljudi, predvsem pa ob zelo dejavni vlogi družbeno-političnih organizacij.
O tem vsekakor že zdaj razmišljajo tako v DPO, kot v organih CZ v naši SOZD Iskra in Boris Mužič, ki je zadolžen za to področje, pri KPO SOZD Iskra, nas je posebej opozoril na vlogo teh subjektivnih pohtičnih sil. Skladno z resolucijo VIII. kongresa ZKS in XL kongresa ZKJ je treba zagotoviti nadaljnje širjenje in uveljavljanje procesa podružbljanja SLO in družbene samozaščite v vseh okoljih, kjer delovni ljudje živijo in delajo. Poskrbeti je treba, da bo dobro organizirana pristojnost komitejev in, da bo čim bolj neposreden njihov odnos do drugih organov in teles družbenopolitičnega sistema.
Tudi razvoj civilne zaščite je v določeni meri prerastel dosedanje ovire, skladno s tem pa tudi njihova tehnika, zato mora biti obrambna vzgoja ustrezno urejena, tako po zakonski kot po dejanski in tehnični plati.
Enako kot v že veljavnem zakonu, bo tudi v novem zakonu teritorialna obramba postavljena kot del SLO in kot del oboroženih sil SFRJ. Glede na to, da v krajevnih skupnostih in TOZD delujejo enote narodne zaščite, pa je sprejeto stališče, da se v teh skupnostih sicer ne organizirajo štabi in enote narodne obrrambe, vendar pa se po novem zakonu tudi predvideva možnost za ustanavljanje teh štabov in enot, če ustrezni organi ocenijo, da je za to potreba. Na splošno pa bo v sedanjem zakonu zelo jasno izpeljano načelo, da je tudi civilna zaščita del SLO in družbene samozaščite.
V vseh primerih pa se prav v delovnih organizacijah, zlasti to velja za tako velike, kot je naša SOZD, vse te odgovornosti stikajo in dopolnjujejo ter še enkrat izpričujejo načelo, da smo sami svoji gospodarji in, da moramo tudi zato skrbeti za notranjo in zunanjo varnost.
Mara Ovsenik
Prejšnjo sredo je obiskala novogoriško Iskro — Avtoelektriko delegacija sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL iz goriške pokrajine. Ta obisk je sovpadal z obiskom novogoriškega občinskega sindikalnega sveta, ki že vrsto let uspešno sodeluje z naprednimi sindikalnimi organizacijami v Italiji. Po razgovorih, ki so zajemali gospodarski položaj tu pri nas in v Italiji ter uresničevanje osimskih sporazumov, je delegacija italijanskih sindikatov v spremstvu s predsednikom in sekretarjem občinskega sindikalnega sveta ter podpredsednikom izvršnega sveta skupščine občine Nova Gorica prišla na obisk v Šempeter, v Iskro. Tu so jih sprejeli predsednik konference OOS Drago Novak s sodelavci, dobrodošlico pa jim je izrazil tudi pomočnik glavnega direktorja Danilo Bašin. Italijanski gostje so si z velikim zanimanjem ogledali proizvodne prostore vseh temeljnih organizacij, ki imajo sedež v Šempetru, najbolj pa so se zanimali za samoupravno organiziranost in delovno počutje zaposlenih	M. R.
Prvi specializirani servis ERO 18
Iskra Commerce in kranjska tovarna električnih ročnih orodij sta pred dnevi v Beogradu odprla naš prvi specializirani servis za popravilo in vzdrževanje električnih ročnih orodij. Članka o tem pomembnem dogodku v minuli številki našega tednika nismo objavili zaradi obilice drugega gradiva, tokrat pa ga objavljamo v celovitejši obliki.
Novi servis smo odprli v prenovljenih prostorih v Ulici vojvode Stepe. Slovesnosti so se poleg številnih Iskrašev iz ERO in Iskre Commerce — TOZD Servis in TOZD Domači trg — udeležili tudi gostje, med njimi naši beograjski poslovni partnerji ter predstavniki družbenega in političnega življenja tega mesta,
V novem servisu imamo zdaj skupno zaposlene 3 mehanike ter skladiščnika, sprejemnika in vodjo servisa. Možnosti za nadaljno razširitev dejavnosti servisa ERO so še precejšne in bomo verjetno že v prihodnjem letu zaposlili še nekaj mehanikov, najmanj pa enega.
Beograjsko pa tudi srbsko tržišče sta taldno servisno delavnico nujno potrebovala, pa tudi terjala že nekaj let. Kritično lahko zapišemo, da smo tudi v Iskri še kako pogrešali takšen objekt, saj smo morali pogosto poslušati pritožbe lastnikov naših električnih ročnih orodij o nekakovostnem, zlasti pa prepočasnem servisiranju.
Električna ročna orodja smo doslej servisirali v našem Iskrinem servisu v prostorih na Bulevarju vojvode Mišiča blizu beograjskega sejmišča (ta servis je zaradi neurejenega dovoza povsem neustrezen, hkrati pa se bomo morali iz njega v celoti izseliti prihodnje leto), veliko večino Iskrinih električnih orodij pa je doslej v Beogradu servisiral naš pogodbeni Elektroservis, last Miloša Bojiča.
Slavnosti ob otvoritvi sta se med dragim udeležila tudi vodilna delavca tovarne ERO in servisne temeljne organizacije v Iskri Commerce Rok Žibert in Miro Stegnar. V priložnostnih nagovorih sta opozorila na velik pomen nove specializirane delavnice, kot tudi na prizadevanja obeh kolektivov, da bi ustregla velikemu povpraševanju po električnih ročnih orodij v Beogradu in ožji Srbiji. Novi prostori bodo omogočili predvsem kakovostnejše in hitrejše storitve, Iskrinim servisnim mehanikom pa seveda boljše delovne pogoje.
Pred otvoritvijo servisa je bil v prostorih našega beograjskega pred-
Pode Pove . Sl stevj obča
Lidij
dr. J fir:
...°ran
- Lerk; ' iAlek
Naš prvi specializirani servis ER O. ^ iiern stavništva krajši sestanek, na katere*11 Zaini je tekla beseda o možnostih prodaje,g servisiranja električnih ročnih orodij'^ % Beogradu.	-.J
Na tem pogovoru je Rok Žibri opozoril na izvozno usmeritev kraki ske tovarne ERO, na nujnost razširit^ zmogljivosti tega kolektiva z zgraditvi jo tovarne v Murski Soboti, kot tudj na probleme pri preskrbi domače^ tržišča. Verjetno je problem pomaflT kanja električnih ročnih orodij izrej’ no pereč zlasti v Beogradu pa tli j drugih večjih industrijskih središču1.
To pomanjkanje se bo, žal, nadaln valo tudi v nekaj prihodnjih zaradi omenjene izvozne usmerit'* F™ kranjskega kolektiva.
Ta izvozna težnja je rezumljiva 1 nekako desetina naših električni ročnih orodij je iz uvoza, po dn# strani pa se želi kranjski kolekj1'! pridružiti sedanjim zunanje-trgovi,,j
sidrn stabilizacijskim tokovom ter ’
tem izenačitvi plačilno-devizne
lance. Seveda pa bo to pomanjkanj1
orodij na našem tržišču jrosredn0 j
vplivalo tudi na servisiranje. Že zdaj q _ pogosto dogaja, da prinašajo stranke’ 1
servise povsem dotrajana orodja, kijjl
■ih' V°J
bolj sodila na odpad, kot pa da Jjj je n popravljamo, toda prav zaradi praznuj, ltltr. trgovin smo prisiljeni ta orodja tu e11 jQn znova usposobiti. Pri tem pa je vpuj šljivo še nekaj: rezervne dele, ki j1*1 ^ t‘ moramo vgrajevati v ta dotrajan' orodja, bi lahko vgradili tudi v nov6' stroje, v tem primeru pa se sprejem--niki v naših servisnih delavnicah ne b U čudili strankam, da jim prinašajo kdJ . pa kdaj samo ohišja vrtalnih stroj6'1 I kladiv ali pa na primer kotnih brusilci ^
Lado Drobil j ki
ISKRA ELEKTROMEHANIKA - CENTER ZA ELEKTROOPTIKO LJUBLJANA, UUBLJANA - STEGNE 7
objavlja
prodajo osnovnih sredstev
1.	os. avto Mercedes. LJ 537-86
2.	os. avto CIMOS 2200. U 240-923 Z os. avto IMV R4, U 139-569
in 55 artiklov opreme in orodij.
izklicna cena
60.000	din 150.000 din
21.000	din
Prodaja bo v petek, 26. septembra 1980, ob 11. uri na sedežu Centra za elektro-optiko, Ljubljana, Stegne 7.
Ogled avtomobilov je možen dve uri pred pričetkom prodaje. Za licitacijo avtomobilov je potrebna 10 % kavcija.
Vse informacije daje investicijski oddelek v DSSS, tel.: 26-79.
tem
Avt
tulj
Ure:
Pirr
Por
Pto
raz;
te
bhe
1

ho
stat
45,
din
'zp;
Pro
Viri sredstev za uveljavitev
■ ■ ■
inovacij
UGOTOVITVE
Dušan Marinšek
Ljubljanska banka — združena banka in raziskovalna skupnost Slovenije sta že leta 1974 sklenili Dogovor o skupnem kreditiranju vključevanja domačih inovacij — raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo in delovne procese, ki prispevajo k povečanju družbene produktivnosti dela", ki ima poleg materialnega tudi velik političen pomen; večjega, morda bi rekli, od dinarskih sredstev, ki ga zagotavljajo ustrezna določila dogovora. Po njih temeljne banke Ljubljanske banke in raziskovalna skupnost odmerjajo za zapisane namene relativno znatna sredstva. V letih od 1974 do 1980 je raziskovalna skupnost Slovenije odobrila za te namene 177 milijonov dinarjev. Ljubljanska banka s temeljnimi bankami je namenila 343 milijonov dinarjev, investitorji sami pa so namenili 244 milijonov dinarjev. Skupno je bilo v teh letih torej angažirano 764 mio din za uveljavitev 185 domačih inovacij v okviru tega dogovora. Pri tem urejajo nujno kreditno udeležbo naslednja razmerja: v določenem primeru dajeta banka 50 % kreditnega zneska in raziskovalna skupnost 20 % kreditnega zneska ob najmanj 30 % lastni udeležbi pogojenega zneska v celotnem stroškovnem znesku, potrebnem za prenos raziskovalnega dosežka v prakso.
V začetku poudarjen velik načelen pomen dogovora je najmanj trojen:
1.	V. njem je treba videti aktivno sredstvo, ki naj domačo industrijo preusmeri bolj k izrabljanju domačih raziskovalnih dosežkov, kot pa h kupovanju tujih licenc, ki so dostikrat dvomljive vrednosti. Treba je takoj povedati, da lahko najamejo posojilo za navedeni namen le organizacije združenega dela, ki so upravljalke Ljubljanske banke.
2.	Drugi vidik pomembnosti dogovora je v naslednjem: Dokument vzpostavlja vezni člen inovacijske verige, po kateri naj bi se znanje načrtno, zavestno in nadzorovano spreminjalo v uporaben proizvod od prvega raziskovalnega dosežka — ideje, vzpostavlja del inovacijske verige, za katere uveljavitev se že dolgo bije boj. Res je, da je ta naša inovacijska veriga ponekod še nekoliko rahlo povezana in da še ne moremo govoriti o idealnem, trdnem in povezanem procesu, v katerem bi temeljni družbeni nosilci inovacijske verige — na primer raziskovalne organizacije, izobra-
ževalna sfera, industrija, banka, trgovina in druge družbene dejavnosti, skupno s samoupravno bazo in z njenimi instituti, s samoupravnimi interesnimi skpnostmi — spreminjali idejo oz. raziskovalni dosežek v uporaben proizvod, oz. v stvarno družbeno vrednost.
Vendar pa je dogovor realen začetek v izgrajevanju našega inovacijskega sistema, ki vzpostavlja zelo pomemben člen inovacijske verige; člen, ki pravzaprav daje velikemu delu naše znanosti svoj gmotni snrisel.
To je člen, v katerem se dogaja končna faza spremembe raziskovalnega rezultata v uporaben proizvod, ko gre dejansko zgolj za neposredno spreminjanje; od tu dalje ni več nobenih faz, so lahko samo še trg, p-odaja, serijska izdelaa, uporaba itd.
Delovanje tega zadnjega člena v inovacijski verigi, ki ga izvedenci označujejo s poizkusno ali pilotsko proizvodnjo, ki pa še vedno šteje za raziskovalno delo, je tudi najdražja faza v celotnem inotecijskem procesu. V sebi ima namreč tudi ustrezno visok, dostikrat nepredvideno visok faktor tveganja ali, preprosto povedano, možnost mnogih neuspelih poizkusov. To vse še povečuje stroške oz. denarne naložbe, zato se tej fazi naša podjetja zelo rada izognejo.
Zato rajši kupujejo tuje licence oz. inovacije, ki so poizkusno proizvodnjo že prestale v državah, ki licence prodajajo Ikar pa prav tako lahko pomeni tveganje), sorazmerno neprilagodljivosti ali slabši prilagodljivosti licenčne tehnologije našim razmeram, s čimer pa smo se imeli priložnost že večkrat boleče srečati.
Po drugi strani pa se naše gospodarske organizacije preprosto izgovarjajo, da nimajo denarja za prenos raziskovalnega rezultata, ki je nastal v katerem od domačih raziskovalnih inštitutov ali v razvojnem oddelku, laboratoriju, v proizvodni proces, čeprav bi načelno bile sicer pripravljene izpeljati postopek prenosa.
Teh vprašanj sta se Ljubljanska banka in raziskovalna skupnost Slovenije lotili že leta 1974. Zato ne gre več za poizkus, ampak gre za že uveden sistem, ki ga v drugih republikah jemljejo za zgled sistemske rešitve.
Ro dogovoru Ljubljanske banke in raziskovalne skupnosti Slovenije kreditirata tako imenovano pilotsko proizvodnjo, ki šteje, kot rečeno, še zmeraj za raziskovalno delo. Tako dajeta med drugim posojila za izpeljavo proizvodno-tehnoloških postopkov, potrebnih za kakovostno serijsko proizvodnjo novitete oz. raziskovalnega dosežka, pri čemer je všteta tudi konkretna ali določena poizkusna proizvodnja.
Z omejenimi sredstvi pomagata reševati različne razvojno-tehnične probleme, ki se pojavijo šele v poizkusni proizvodnji tako imenovanih
povratnih problemov. Kreditirata tudi postavitev manjših objektov ji . nakup opreme, potrebnih za poizkusno industrijsko-tehnološko Pr0! n°v
i	Z-C1 v/IZ. vi OI i • I IVI vi O li iJorxv» iv,i n ivm v^rvv f- ,
vodnjo, za tržno in rentabilnostno potrditev sposobnosti domače? Poi
raziskovalnega dosežka — inovacije. Raznovrstno potrjevanje razisko'
nega dosežka tako pomeni z drugimi besedami preverjanje izdelka ij ■ trgu, oz. kako se trg odziva na ceno in kakovost novitete, kakšna J ei
U y u, Vf*-. fiaiLU ac uy lzvjz.'va na ucmu ui pvokvvuoi iiuvugig, ixurx-- ,.	_
reakcija potencialnih konkurentov in podobno. V to, zadnjo fazo invaC:j r atl skega postopka, sodi tudi analiza vseh parametrov kot osnove za načrt J m vanje redne proizvodnje novega izdelka ali tehnologije v novem obratu3 “Js v novi tovarni.	• ei 1
3. Pomen našega dogovora je tudi v tem, da praktično uresničul čeprav nepopolno oz. samo delno, v dobro znano načelo, da je tr® J Cj.P
raziskovalni projekt šteti za investicijo; načelo, ki mu teoretično tojlku krat pritrjujejo, v naši praksi pa včasih ne. Ko bo načrtno usmerjaf znanstvenih zmogljivosti postalo normalna oblika družbenega delov3rl 1
tudi pri nas, bomo dejansko (lahko) ravnali z raziskovalnim projektor^ , od vsega začetka od osnovnih prek usmerjenih do uresničitve raziskov nega dosežka v proizvod družbene prakse.	.
Zunaj tega posebnega vprašanja velja nemara poudariti še političJV razsežnost, ki jo ima v sebi vzpostavitev sklenjenega inovacijskega sifte g ali verige. Njeno bistvo je npr. v tem, da usmerjamo in organizira?' uresničitev znanja kot čiste intelektualne kategorije v stvarno otipli"? vrednost družbenega razvoja (proizvod, postopek), ki hkrati tudi doc6^ konkretno in izrazito spreminja znanost v proizvajalno silo ter ) usmerja, kot je znano, iz marksistične klasike v graditev materia111 j tehnične baze socializma in komunizma.
SPREMENJENI POGOJI
'n e
žavi
Pre*
Odo
dru
drU

Novi zakon o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti n omogoča več raziskovalni skupnosti Slovenije, da bi v prihodnje zag°; vljala določen del sredstev za kreditiranje inovacij in s tem za vključ vanje domačih raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo in druge razvoj1; procese naše družbe. Dosedaj je bilo financiranje sistemsko urejeno ‘ dogovorom med raziskovalno skupnostjo Slovenije in temeljn'" bankami „o skupnem zagotavljanju določenega dela sredstev 1 kreditiranje inovacij — vključevanja domačih raziskovalnih dosežk« | proizvodnjo in druge razvojne procese naše družbe."	,
Izpad sredstev raziskovalne skupnosti Slovenije pa tud*	j
potrebe po prestrukturiranju gospodarstva, ki terjajo še ve-: znanja v naši družbeni reprodukciji, nujno narekujejo siste;, jc> odnosno spremeniti, da ne bi prišlo do zastoja v tako pomembnem j
DO AVTOELEKTRIKAi
Priznanje Iskri
Na slavnostni seji novogoriške ?"činske skupščine, ki je bila v so-0°to 13. septembra v novem kulturam domu v Novi Gorici, posvečena je bita spominu na 9. september .43. leta, začetku goriške fronte, so ^delili tudi nagrade in priznanja ^ogoriške občine.
. Slavnostni seji so prisostvovali Svilni gostje, med njimi častni ^čani Nove Gorice, revolucionarji in j^edni družbenopolitični delavci: ^•'dija Šentjurc, Ivan Maček—Matija, ,?r' Aleš Bebler, dr. Jože Vilfan,
, panko Babič, Dušan Šinigoj, Branko ,erkič, člani delegacij pobratenih mest | ^eksandrovca, Otočca in San Ven-ptmiana in predstavniki slovenskih erei^ ^niejskih občin.
1Je...,i , Slavnostni govornik je bil predseduj j^k skupščine Jože Šušmelj, ki je v
Delegati in gostje so poslali pozdravno pismo Mihi Marinku, častnemu občanu te občine s čestitkami za njegov življenjski jubilej.
Najslavnejši trenutek zasedanja pa je bila podelitev nagrad in priznanj občine Nova Gorica. Nagrade so prejeli trije občani, štirinajst posameznikov, kulturni plenum OF in naša ISKRA Avtoelektrika pa so prejeli priznanje novogoriške občine. Priznanje je iz rok predsednika skupščine sprejel predsednik delavskega sveta Avtoelektrike Peter Čemic.
To visoko priznanje, dodeljeno ISKRI Avtoelektriki je najlepše priznanje za trud vseh zaposlenih v 20-letnem obstoju, ki ga praznujemo v Avtoelektriki prav letos. V teh 20-letih je ISKRA zaposlila veliko število delavk in delavcev iz Nove Gorice in neposredne okolice. Z izgradnjo novih prostorov izven Šempetra, v odročnih, manj razvitih
nai
zret
tv«
iš#
laljej
letilj
:ritvi
ičntf
druf
ekti’!
ovi?
: bi'1
kanji
edn«!
ryl$\^kritje spomenika „Borba in energija" v Solkanu.
'jj, je novogoriška občina dosegla v pet- ISKRA pripomogla, da je veliko ^ ^tridesetih letih razvoja v svobodni število Primorcev dobilo delo doma.
!v°jem govoru poudaril uspehe, ki jih predelih sevemo-primorske regije je
jr.........................
m«, domovini, dotaknil pa se je tudi Tako je naša DO pridala pomem-V-iit ^danjega gospodarskega in družbene- ben delež k zadrževanju prebivalstva ajafl1 ^ trenutka.	na manj razvitih in odročnih krajih te
n0ve.	-----------------------------------—-------------
Tovarna vžigalnik tuljav bovec
kdaj
rje'
Lisiikj
■obd
Uspešno po stabilizacijski poti
Program stabilizacijskih ukrepov, 'd so jih začrtali v začetku leta v temeljni organizaciji novogoriške Avtoelektrike, v tovarni vžigalnih tuljav Bovec, uspešno izpeljujejo in Uresničujejo. To trditev lahko podkrepimo s podatki, ki smo jih zasledili v Poročilu o realizaciji stabilizacijskih Programov, ki ga je pred kratkim razgmil pred delegate delavskega sveta Je TOZD njihov direktor Jože Me-lihen.
Preletimo na kratko to poročilo. Proizvodnjo so dosegli v primerjavi s stabilizacijskim planom v višini 45,3 %. Zaostajajo torej 4,7 % za dinamiko, za ta zastoj pa „krivijo“ lzPad proizvodnje KT, neblagovno ^ Proizvodnjo in orodjarno. Tudi glavni
proizvod — vžigalne tuljave so pritekale s tekočega traku nekoliko počasneje, vzrok za to pa so ozka grla v navijalnicL Seveda pa predvidevajo, da bo s povečanjem proizvodnje na teh kritičnih mestih moč doseči letno obveznost.
Fakturirana realizacija v I. polletju (vključno z neblagovno proizvodnjo) je znašala 52 odstotkov ustalitvenega plana. Izvoz je potekal tudi ugodno, saj so že dosegli 62,9 % letnega plana. Uvoz je bil realiziran le v višini 46,9 % predvidenega uvoza, vse to pa kaže na uspešno realizacijo komercialnega poslovanja v prvih šestih mesecih letos.
Zanimivo je tudi, da je prešlo iz režijskega dela 41 delavcev na normi-
regije. Z veliko stopnjo rasti fizičnega obsega proizvodnje -	18 % pa je
posebno ugodno vplivala na hitrejši družbeni razvoj -severne Primorske, Iger živi in dela pretežna večina delavcev ISKRE — Avtoelektrike.
Izrednega pomena je kolektivno delo vseh samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v tej DO. Z enotnim in vztrajnim delom so pripomogle, da se samoupravni odnosi razvijajo v duhu zakona v združenem delu in da se samoupravljanje organizira in vzpodbuja v take oblike dela, katerega uspehi so vidni v vsakdanjem delu samoupravnih organov in življenju našega velikega delovnega kolektiva v novogoriški občini.
Po slavnostnem zasedanju so delegati in gostje odšli do gradbišča nove hidroelektrarne v Solkanu, kjer so odkrili spomenik ..Borbe in energije11, delo našega pisatelja in kiparja Toneta Svetine.
Številne prireditve, proslave, nove delovne zmage in športne manifestacije se bodo v čast občinskemu prazniku nadaljevale še ves september.
Marko Rakušček
rano delo, torej so ukinili 41 režijskih delovnih mest, 4 delavci pa so bili prerazporejeni iz režije v proizvodnjo.
Celotni prihodek (upoštevana je tudi neblagovna proizvodnja in pokritje izgube v tovarni malih zaganjalnikov) je znašal ob prvem polletju 53 % letnega plana. Prav tako so dosegli 45 odstotkov planiranega dohodka in namenili za poslovni in rezervni sklad 6,05 % predvidene letne mase.
Poglejmo sedaj še nekaj pokazateljev, ki so in jih bo treba v tej TOZD še realizirati. Prihranki, ustvarjeni s tehnološkimi posegi še niso realizirani, čeprav jih je v realizaciji veliko. Ob polletju so predstavljali stroški izmeta 0,43 % vrednosti proizvodnje. Glede zmanjševanja stroškov materiala, storitev in energije z realizacijo ne dosegajo ciljev. Potrebno bo uvesti dodatne evidence za spremljanje porabe.
Akcije za izboljšanje delovne discipline, izkoriščenost delovnega časa in nadur v glavnem niso zadovoljive, kar še posebej velja za delovno disciplino in število nadur. Delno pa se zmanjšujejo bolezenski izostanki. Usklajevanje izobraževanja z dejanskimi potrebami delovnega procesa poteka po planu.
Stroške reprezentance in potovanj dosegajo v okviru zakonsko določenih normativov. Spremljanje stroškov po proizvodnih serijah še ni uvedeno. Dotok dokumentacije je zadovoljiv.
Gospodarjenje z obratnimi sredstvi se izboljšuje. Povečuje se koeficient obračanja, intenzivirati pa je potrebno kakovost skladiščenja, transporta in urejenosti skladiščnih prostorov.
Naloge pri katerih dinamično zaostajajo pa bodo z inventivnejšimi merami pospešili.
M. R.
TEKMOVANJE KOVINARJEV PRIMORSKE
V petek, 19. in soboto, 20. t.m. je potekalo v novogoriški ISKRI — Avtoelektriki in še nekaterih drugih delovnih organizacijah Goriške 5. delovno tekmovanje kovinaijev Primorske. Iz Avtoelektrike so tekmovali orodjarji, brusilci, rezkalci, strugaiji in livarji. V petek so se pomerili v teoretičnem delu v soboto pa so potekala tekmovanja po panogah v praksi. O nastopu in uvrstitvah tekmovalcev — Iskrašev bomo poročali v naslednji številki, JSKRE“.
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Tržaška cesta 25 objavlja za jesen 1980 seminarje, ki so namenjeni strokovnemu izpopolnjevanju in dopolnilnemu izobraževanju po končanem srednješolskem, višješolskem in visokošolskem študiju. Vabljeni!
1.	Program seminarjev za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje s področja elektroenergetike
—	Varnostna načela o delu na visokonapetostnih elektroenergetskih postrojih
—	Statistične metode v elektroenergetiki
—	Male elektrarne
—	Kataster voda in bruto energije naših rek
—	Dolgoročna projekcija razvoja energetike s strukturnimi spremembami za kombinirano in boljše koriščenje premogov pri pojemajoči porabi nafte in pospešeni izgradnji hidroelektrarn
—	Izgradnja verig hidroelektrarn s povečanim izkoristkom potencijaia in ustreznejšo kvaliteto energije
—	Vključevanje električne energije iz termoelektrarn-toplarn- v elektroenergetski sistem
—	Elektriški prehodni pojavi v elektroenergetiki
—	Seminarji iz vodenja, avtomatizacije in zaščite elektroenergetskih sistemov
—	Osnove logičnih avtomatov za elektroenergetske postroje
—	Osnove informatike v elektroenergetskem sistemu
—	Matematično modeliranje za potrebe vodenja elektroenergetskega sistema
—	Nove smeri v zaščiti in lokalni avtomatizaciji
—	Osnove vodenja elektroenergetskega sistema
2.	Program seminarjev za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje s področja industrijske elektrotehnike
—	Avtomatizacija s polprevodniškimi digitalnimi logičnimi elementi 1. in 2. del
—	,,Onesnaževanje" elektroenergetskih omrežij
—	Močnostna elektronika—Polprevodniški elementi in nekrmiljena usmerniška vezja
—	Močnostna elektronika-Krmiljena usmerniška vezja s polprevodniškimi elementi
—	Močnostna elektronika-Polprevodniška vezja s prisilno komutacijo
—	Močnostna elektronika-Enosmerni presmerniki
—	Močnostna elektronika — izmenični presmerniki
3.	Program seminarjev za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje s področja industrijske elektronike
—	Računalniško načrtovanje vezij
4.	Program seminarjev za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje s področja telekomunikacij
—	Omrežja za prenos podatkov in računalniškega omrežja
5.	Program seminarjev za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje s področja za merilne, procesne, industrijsko—elektronske in medicinsko—tehnične sisteme
—	Mikroračunalnik v avtomatskih merilnih sistemih AMS (ponovitev)
—	Elektronska instrumentacija v medicini
—	Industrijska robotika (ponovitev)
— Zakon o merskih enotah in merilih (ponovitev)
— Mikroračunalnik
6. Program seminarjev za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje s področja računalništva in informatike
—	Ekspertni informacijski sistemi
—	Zajemanje podatkov za računalniško obdelavo
—	Omrežja za prenos podatkov in računalniška omrežja
—	Miniračunalniki in komunikacijski monitorji
—	Zasnova podatkovih baz
—	Primerjava in vrednotenje upravljalnih sistemov podatkovih baz
—	Podatkovni slovarji, dokumentacija in standardi na področju podatkovnih baz
—	Introduction to teleprocessing
—	Current Trends in Terminal Architecture and Use
—	Data and Site Security
—	New EDP System Hardvvare and Softvvare Design
—	Computer Performacce Measurement and Kapacity Planing
ROK ZA PRIJAVE POTEČE 1. OKTOBRA.
Vse informacije dobite v tajništvu fakultete tel.: (061) 265—161, int. 253.
pro'1. Ir|0vacijskega procesa, ko se rezultat raziskovalnega dela spreminja v ačeSj uPoraben proizvod za družbeno prakso.
ka rt . Od tod se poraja logičen sklep, da banka v novi funkcijimaterializacije ina f 'Iteresov združenega dela v celoti prevzame funkcijo uresničevalke ivadij Materialnega pokritja inovacijskih procesov gospodarstva, ki so razme-ičrt? 'orna rizični, a neizogibni v prizadevanjih za razvoj tehnološko intenziv-itu 31 ne8a gospodarstva,-
ičuje Temeljne banke imajo že sedaj v svojih srednjeročnih in letnih planih trebij 'spisano „da bodo še z večjim poudarkom podpirale inventivno in inova-□likbl ?'!Sko dejavnost s ciljem, da bi se pretok raziskovalnih dosežkov čim prej rjanič ln čim uspešneje uveljavil v proizvodnji ali drugih procesih naše družbe, lVaif| žavedajoč se, da postajajo raziskovalni dosežki vse pomembnejši in
tiči'«
netrt iraff'11 pljiv« k>! er i« riali'«;
sti rt
ggOt«1
ljučg \v6\rt eno’: Ijnii«; sv z’ k<i
..-J
V’,
Prevladujoči dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja."
Iz vsakoletno predvidenih sredstev za te namene naj bi temeljne banke °dobravale posojila proizvodnim organizacijam združenega dela in črugim organizacijam, ki so članice temeljne banke, ki kažejo zanimanje Za prenos rezultatov domačega raziskovalnega dela v proizvodnjo ali v druge razvojne procese naše družbe.
Posojila naj bi temeljne banke odobravale za:
" izpeljavo razvojno-tehnoloških faz pri dosežkih domačega raziskovalnega dela, vključno s fazo poizkusne proizvodnje;
" za postavitev objektov in nabavo opreme, namenjenih poskusni industrijsko-tehnološki, tržni in rentabilitetni verifikaciji ali potrditvi domačih raziskovalnih dosežkov, na osnovi katerih naj se ugotovi vse Potrebne parametre za utemeljitev smotrnosti in koristnosti uvedbe industrijske proizvodnje na tej podlagi ali drugačno uvedbo v družbeno razvojne procese.
Za pridobitev posojila pa naj bi veljali tile pogoji:
" da je namen naložbe nadaljevanje poprejšnjega temeljnega in uporabnega raziskovalnega dela s ciljem: prenesti te rezultate v gospodarsko in družbeno prakso;
~ da je naložba usklajena z razvojno usmeritvijo organizacije združenega dela oz. gospodarske panoge ali s srednjeročnimi programi v drugih dejavnostih;
" da je predlog naložbe poprej strokovno potrdila recenzentska komisija raziskovalne skupnosti Slovenije za posamezna ožja gospodarska oz. tehnološka področja;
- da organizacija predloži temeljni banki potrebno dokumentacijo po ustrezno prilagojeni minimalni metodologiji za izdelavo investicijskih zahtevkov.

Temejne banke bi na osnovi predložene dokumentacije, ki daje igotovilo, da gre resnično za obetaven prenos domačega raziskovalnega osežka oz. inovacije, razpravljale o upravičenosti višine zahtevka in rugih obveznih elementih, ki jih mora ta vsebovati, ki ga banka obravna-a in opravlja tudi vse posle v zvezi z uporabo posojila.
Temeljne banke naj bi praviloma sodelovale pri teh posojilih s 60—70% udeležbo. 30—40% udeležbo bi moral zagotoviti uporabnik posojila iz lastnih sredstev ali iz drugih virov, obrestna mera naj bi bila minimalna, to je 4—6% letno, rok vračila pa 3—7 let z enoletnim moratorijem.
OBRAZLOŽITEV
Pri obravnavi raziskovalnega dela kot osnovnega družbeno-gospodar-skega napredka se postavlja zahteva po njegovi večji gospodarski učinkovitosti. Ta učinkovitost pa bo bistveno večja, če bo pospešen predvsem dosedaj še nezadostno razvit člen inovacijskega procesa, to je prenos raziskovalnih dosežkov iz laboratorijsko-razvojne faze v industrijsko proizvodnjo.
Inovacijski proces, ki pomeni ..gospodarsko uresničitev novega znanja", poteka od osnovne ideje, zamisli, izuma in temu ustreznih temeljnih raziskav prek čedalje bolj usmerjenih raziskav do uporabnih, ki se nadaljujejo v razvoju izdelka ali tehnološkega postopka, čemur sledi neizbežna faza poskusne porizvodnje različnih stopenj in obsega, vse do redne, rutinske industrijske proizvodnje. Le-ta, zadnja je šele podvržena normalnim ekonomskim kriterijem.
Iz številnih domačih in tujih analiz izhaja znano dejstvo, da so si stroški posameznih faz v naslednjem razmerju: ideja oz. temeljne raziskave: aplikativne raziskave in razvoj: poskusna proizvodnja 1:10:100.
Medtem, ko je pri nas financiranje prvih osnovnejših faz vsaj za silo rešeno s (so)financiranjem raziskovalne skupnosti Slovenije, pa je bilo do sklenitve dogovora med bankami in raziskovalno skupnostjo Slovenije sistemsko odprto vprašanje o financiranju bistveno dražjih in relativno rizičnih faz inovacijskega procesa. Odtod dosedanja močna usmeritev domače industrije na licence, ki šo zaradi zastarelosti sicer nudile nizke, zato pa ne preveč rizične učinke. Seveda je to iz dolgoročnega narodnogospodarskega vidika nevzdržno, sicer preti nevarnost vse večje gospodarske neokolonizacije razvitih prodajalcev zastarelih licenc, ki še pred njihovo prodajo nam običajno že požanjejo optimalne gospodarske učinke.
Značilnost faze razvoja novitete in poskusne proizvodnje izhajajo iz opredelitve bistva teh faz. Razvoj je tisti del inovacijskega procesa, ki je izrazito opredeljen za namen praktične uporabe in se zato konča z določenim laboratorijskim prototipom novega izdelka ali z novo laboratorijsko izpeljavo tehnologije. Seveda pa je ta faza še daleč od sposobnosti novitete za njeno neposredno uvedbo v normalno proizvodnjo, za kar mora še prestati zadnjo fazo inovacijskega procesa, tako imenovano poskusno ali pilotsko proizvodnjo.
Faza poskusne ali pilotske proizvodnje, ki poteka lahko bodisi v raziskovalni instituciji ali pa že v zainteresirani proizvodni organizaciji, predstavlja še vedno raziskovalno delo in s tem bistveno sestavino inovacijskega procesa. V njej je treba:
a)	še razviti, preveriti in izpeljati proizvodne tehnološne postopke za kakovostno in enakomerno serijsko proizvodnjo novitete (industrijsko preverjene); pri tem je ponavadi z dopolnilnim ali korekcijskim razvojem treba rešiti še vrsto ..povratnih" razvojno-tehnoloških problemov, ki se pokažejo šele v poskusni proizvodnji;
b)	opraviti ustrezni inovacijski marketing, preveriti pojav novega izdelka na trgu in ugotoviti odziv tržišča na ceno in kakovost novitete, doseči ustrezne ateste;
c)	izšolati ustrezne kadre, pripraviti potrebne proizvodne pripomočke, zlasti dokumentacijo, predvideti organizacijo proizvodnje itn.
Kot vsota omenjenih elementov, ki se jih v tej fazi ugotovi, se dobi kompleks preverjenih, zanesljivih tehnoloških in gospodarskih parametrov, ki so osnova za rentabilno proizvodno investicijo, zasnovano na domačem raziskovalnem dosežku — inovaciji.
Od tu dalje je ta investicija seveda podvržena normalnim zakonitostim razširjene reprodukcije.
Prav ta zadnja faza prenosa raziskovalnih dosežkov v pravo proizvodnjo je neizogiben pogoj za gospodarski uspeh domače inovacije. Tudi njo je — pri sebi — opravil inozemski licencodajalec. Zato jo je nujno podpreti z ustrezno, posebno ugodno kreditno politiko, saj predstavlja na tej stopnji že nadpovprečni riziko, ki pa ga v nujnih prizadevanjih za nadaljnji družbeno-gospodarski razvoj naše družbe moramo sprejeti. V njej se vedno bolj uveljavlja spoznanje, da je znanje za novo proizvodnjo izredno pomembna proizvajalna sila, ki ji pa s sistemskimi ukrepi nismo še zgradili ustreznih vzpodbud. Omenjeno kreditiranje prenosa raziskovalnih dosežkov v proizvodnjo je zato praktično edini sistemski ukrep, ki je prav v sedanjih prizadevanjih za kvalitetni razvoj našega gospodarstva neprecenljivega pomena.
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
Ukrepi za izboljšanje gospodarjenja
Delavski svet je sprejel predlog ukrepov za izboljšanje gospodarjenja in ga posredoval delavskim svetom TOZD v obravnavo. DS je priporočil, da se določeni ukrepi pričnejo izvajati takoj, za ostale pa bo sprejet poseben program. Sprejeti ukrepi predstavljajo zagotovitev uspešnejšega poslovanja.
Kratek povzetek ukrepov, ki so razdeljeni v kratkoročne, dolgoročne in ukrepe, ki predstavljajo stalno aktivnost, je naslednji:
1.	Izdela se vrednostna analiza obstoječega programa ter s tem akumulacijske in tržne, posebej pa še izvozne sposobnosti.
2.	Razdelitev izdelkov za izvoz po ABC strukturi za določitev proizvodnih prioritet.
3.	Plansko določiti prednost izvozu ne glede na potrebe domačega tržišča in eventualnega slabšega rezultata.
Pospešiti razvoj izvoznih artiklov.
4.	Pospešiti zamenjavo uvoženih materialov z domačimi. Predloge v zvezi s tem je treba obravnavati kot koristne predloge in jih nagraditi kot izboljšave, f
5.	Spremembe planov TOZD finalistov je treba sprotno usklajevati s proizvajalci enot.
Koordinacijo proizvodnega programa je treba izvajati na ravni delovne organizacije.
6.	Povečati skrb pri izboru nabave materiala. Naročila morajo biti skrajno optimalna.
Uvesti metodo ABC analize po računalniški metodi.
7.	Izdelati je treba analizo negibljivih zalog materiala.
Zaostriti odgovornost porabe materiala nad določenimi normativi.
8.	Prioritetno se obravnava nabava materiala in opreme za vzdrževanje in razvojne naloge.
9.	Izboljšati sistem planiranja s pomočjo AOP.
10.	Prenehati je treba s prevrednotenjem vrednosti del in nalog in z reorganizacijami, ki imajo za cilj povečanje OD. To velja predvsem za TOZD, ki so presegle maso za OD.
11.	Nagrade delavcem po pravilniku lahko izplačujejo TOZD, ki so pod ravnijo OD.
Nadure naj se omejijo. Izjema je samo proizvodnja za odpravo ozkih
?ri-
12.	Omejiti zaposlovanje v okviru dovoljenega povečanja 1 % (razen TOZD: Računalniki, MSO, CEO in TSD).
Omejiti zaposlovanje nekvalificira-
nih delavcev, ker moramo letno zaposliti okrog 80 štipendistov.
13.	Omejiti investicijsko vzdrževanje. Čimveč dela je potrebno opraviti z delavci TOZD Vzdrževanje.
14.	Začasno se ustavi nabava domačih osnovnih sredstev. Naročila, ki niso pokrita s sredstvi, se zadržijo.
15.	Pripravi se sporazum o razdelitvi prostorov po vselitvi v objekt A 3.
16.	Izvede se spremljanje finančnih tokov in finančno planiranje ter zagotovitev podatkov TOZD za razpolaganje s finančnimi sredstvi. TOZD, ki ima na razpolago sredstva, mora dati soglasje za uporabo sredstev drugi TOZD.
Odgovornost za devizno in dinarsko likvidnost se prenese na TOZD. Določi se rok za medsebojno poravnavo in uskladitev dosedanjih obveznosti.
17.	Z IC je potrebno realizirati naloge o reorganizaciji nabavne funkcije.
18.	Pripraviti je treba predloge za organizacijske spremembe in pričeti o tem razpravo v vseh delih TOZD
19.	Posodobiti je potrebno informacijski sistem.
20.	Stroški za pokrivanje dejavnosti izven delovne organizacije (SOZD Iskra, TOZD, ki opravljajo svobodno menjavo dela) se morajo gibati v okvirih, kot se gibljejo v delovni organizaciji.
21.	Zaostriti je treba odgovornost pri izrabi delovnega časa. Omejiti je treba skhcevanje sestankov v delovnem času v delovni organizaciji in izven nje. Isto velja za izobraževalne akcije in družbenopolitične aktivnosti ter športne in druge prireditve. Zunanjim organizacijam je posredovan predlog, da se čimveč aktivnosti organizira v popoldanskem času.
Za izvajanje ukrepov se zagotovi tekoči nadzor izpolnjevanja nalog in podajajo poročila delavskemu svetu. TOZD bodo v okviru tega plana sprejele svoje programe za izpolnjevanje svojih obveznosti.
Menimo, da je sprejem predvsem pa uveljavitev takšnega programa nujnost.
N. Pavlin
S SEJE DS ORODJARNE
Poslovanje Orodjarne v prvem polletju
Poslovanje v naši temeljni organizaciji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta potekalo v okviru sprejetih stabilizacijskih ukrepov. Plan proizvodnje je bil v komulativi dosežen s 85,4 %, kar predstavlja 45,2 % letnega-plana. Na slabo izpolnitev plana je vplivalo predvsem slabo izpolnjevanje planskih zadolžitev v januarju, aprilu in maju. Pereči sta tudi slaba izkoriščenost in izguba delovnega časa, ki se porajata predvsem zaradi prevelikega izmeta. (85,4 %). Skupne izgube so porasle glede na enako obdobje preteklega leta za 36 %.
Povprečno število zaposlenih se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 1,8 %, v prvem polletju je bilo torej 274 zaposlenih.
Vrednostni prikaz planskih zadolžitev po asortimanu kaže, da smo posebnega orodja izdelali več, režijskih storitev pa je bilo manj, kot smo planirali.
Pregled izrabe delovnega časa kaže, da smo razpoložljive ure izkoristili s 83,8 %. Število PU smo v odnosu na planirane dosegli s 46,9 %.
Izplačani OD so za 19,9 % večji kot v enakem obdobju lani, izplačani BOD pa predstavljajo 50,7 % letnega plana. Povprečni NOD znaša 10.146 din in se je povečal v primerjavi z letom 1979 za 20 %. Faktor stimulacije za II. kvartal je 1,033.
Doseženi celotni prihodek je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 33,8 %, materialni stroški za 39,2 % in dohodek za 32,9 %. Rast
dohodka je tolikšna, da še opravičuje dosedanjo višino izplačanih OD. Dosežena stopnja akumulacije znaša 14,4 %, kar predstavlja normalno uspešnost poslovanja, čeprav glede na resolucijske predpise ni dovolj visoka. Potrebno bo znižati stroške, bolje izpolnjevati planske obveznosti in bolje izrabiti delovni čas.
Ob pregledu poslovanja je DS Orodjarne sprejel sklep, da se v drugem polletju faktor stimulacije ne izplačuje več zaradi slabih poslovnih uspehov TOZD v prvem polletju.
Člani DS Orodjarne so medse povabili tudi vseh 12 jubilantov 10-letne-ga dela v Iskri. Predsednik DS Franc Crček je dejal, da je število jubilantov majhno, a kljub temu zadovoljivo, če gledamo na migracijo mladih delavcev. TOZD Orodjarna stremi za delavci z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami, saj le strokovnjaki s prakso lahko izdelujejo specialna orodja in naprave, kijih danes rabimo, da se lahko borimo za prodor na trgih.
Franc Šenk
Z	:	N
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v Službi za organizacijo in AOP za izbrana darila in lepe želje ob odhodu v pokoj
Angelca Logar.
________________________________/
ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE
Sestanki le v prostem času
Eden izmed številnih ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, ki jih je na zadnjem zasedanju sprejel DS Elektro-mehanike, je izražen v zaostritvi odgovornosti za izrabo delovnega časa. Omejiti je treba sklicevanje sestankov v delovnem času v delovni organizaciji in izven nje.
Vodstvom družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter organizacijam in društvom na področju kulture in športa je DO Elektromehanika predlagala, da čimveč aktivnosti organizirajo popoldne.
Doslej so sestanke sklicevali sredi delovnega dne. Časovne izgube so bile večje kot je nujno potrebno. Zato so nujne zaostritve pri odobravanju izhodov in udeležbe na sestankih, izobraževalnih akcijah, družbenopolitičnih aktivnosti ipd.
V prihodnje torej na sestanke le v prostem času! Za aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati dopoldne, je treba paziti na racionalno izrabo delovnega časa. Upamo, da bodo predlogi Elek-tromehanike znotraj DO in pri zunanjih organizacijah naleteli na čimbolj ugoden odmev.	A. Boc
OHRANJAMO TRADICIJE NOB
Na Jezercih pod Krvavcem odkrili spomenik
Odkritje spomenika na Jezercih.
V	nedeljo, 7. septembra so na planini Jezerca pod Krvavcem odkrili spomenik padlim borcem II. grupe odredov, Kokrške-ga odreda in drugim borcem NOV, ki so padli na območju Krvavca. S tem osrednjim dogodkom so počastili spomin na tragični krvavški teden od 13. do 20. avgusta 1942. leta, ko je padlo 24 borcev, 14 so jih ujeli, razbita pa je bila Krvavška četa Kokrškega odreda. Hkrati pa je bilo to srečanje borcev obeh enot, ki so skupaj prenašali strahovito breme napadov in poti v težkih razmerah.
Slovesnosti na Jezercih, ki je bila spremljana z bogatim kulturnim programom, se je udeležilo blizu 2000 udeležencev, navzoči so bili preživeli borci obeh enot in številni gostje — med njimi republiški sekretar za narodno obrambo Martin Košir, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko Zdravko Krvina, predstavniki ZZB Slovenije, kranjske in ostalih gorenjskih občin, planinci in pohodna enota O. Š, iz Stranj pri Kamniku.
V	imenu kranjske občine in krajevnih skupnosti pod Krvavcem jih je pozdravil predsednik Občinske konference .SZDL Kranj Franci Thaler, prisrčen pa je bil tudi pozdrav Ivana Jana—Srečka, ki ga je izrekel v imenu borcev Kokrškega odreda. O načrtnem urejanju spomenikov, obeležij in grobišč v kranjski občini je govoril predsednik odbora podpisnikov družbenega dogovora Tine Zaletel. Še posebno seje zahvalil vsem, ki so sodelovali pri postavitvi tega spomenika, kar še posebno velja za neumornega aktivista na cerkljanskem območju Janeza Pora.
Slavnostni govornik je bil narodni heroj in general polkovnik Janko Sekirnik— Simon, komandant Savinjskega bataljona II. grupe odredov, ki je med drugim obudil spomine na pohod avgusta 1942. leta in poudaril pomen pohoda za razvoj partizanskega vojskovanja na Gorenjskem, Koroškem in Štajerskem. Poudaril je tudi potrebo po doslednem izvrševanju sprejete politike in družbenih dogovorov, predvsem za boljše gospodarjenje.
Špomenik je odkril Stane Božič, predsednik skupščine občine Kranj. Po proslavi je bilo sedmo srečanje borcev, planincev in aktivistov Krvavškega odreda. Ob tej priložnosti so izdali tudi knjižico o dogodkih na območju Krvavca v nakladi 5000 izvodov.
J. Kuhar
Komunistom več informacij *
Delovanje organizacij Zveze komunistov v kranjski delovni organizacij’ l\| Iskra Elektromehanika bo moralo biti v prihodnje bolj učinkovito'
v* w 11 »XV i til kj	T 1 lil v/Vinj V W1J UV111IV.U	^
Komunisti se morajo skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizaci- isi jami aktivno vključevati v skupna prizadevanja za izboljšanje gospodar- "I jenja, izdelavo srednjeročnega plana in priprave na reorganizacijo ko lektiva.
Premajhna akcijska usmerjenost osnovnih organizacij ZK in delovanje članov občinske konference ZKS sta poleg nezadovoljive obveščenosti komunistov glavna vzroka za premajhno uspešnost delovanja v večini organizacij.
Sekretarji osnovnih organizacij ZK iz 20 TOZD Elektromehanike so se na razširjenem posvetu, 10. septembra v Kranju, skupaj" s člani kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije ter predstavniki OK ZKS dogovorili o nalogah za večjo učinkovitost organizacij ZK v tem največjem Iskrinem kolektivu.
Prvi tak korak je bila obravnava aktualnih nalog skupaj z vodilnimi delavci kranjske Iskre na omenjenem posvetu. Največ časa so namenili nedavno sprejetim ukrepom za izboljšanje gospodarjenja, med njimi je pomembna novost: temeljne organizacije Elektromehanike bodo odslej predvsem same odgovorne za racionalno poslovanje glede na sredstva, ki jih imajo na žiro računih. Ta ukrep, ki spreminja dosedanje finančno poslovanje, bo na začetku povzročil nekaj težav v zvezi z likvidnostjo posameznih TOZD, vendar pomeni osnovo za boljše gospodarjenje v bodoče.
Predlog sporazuma o temeljih plana DO za prihodnje srednjeročno obdobje je v fazi usklajevanja. Potrebne bodo spremembe investicijskih načrtov v skladu z razpoložljivimi sredstvi. Komunisti morajo kar naj-
U
Irža:
'hali
k"
l$UZ!
'Klu
>20
37.o
'obe
švto
'hve
v'nt
S
bolj približati proces planiranja delav' cem in odpraviti zmotne poglede 0 nastajanju tega pomembnega dok11' menta.
Iskrini komunisti bodo odskJ zahtevali od vodilnih in strokovni*! delavcev ter služb vse informacije, ^ so potrebne za učinkovito delovanjev osnovnih organizacijah ZK. Le tistj komunisti so močni in trdni, je dej a'
Jože Kavčič, sekretar komiteja 0K “n ZKS Kranj, ki imajo na razpolag0 2Uei ustrezne informacije.	E
Za boljšo obveščenost sekretarje11 ^ ZK bodo občasno na njihovih posve itQb tih sodelovali tudi člani kolegijskega % poslovodnega organa. Tudi komuni811 k' r premalo obveščajo delavce o svoje01 val delovanju in akcijah, niti zapisnikov ne objavljajo na oglasnih deskah. Zat° ^ bodo v prihodnje namenili večje ^ pozornost obveščanju kolektiva 0 iZde delovanju ZK in drugih organizacij- ^ To je seveda predpogoj za res uspešn0 jati izpolnjevanje skupnih nalog. V koli' *|0 kor komunisti sami ne bodo pisali1 i'h glasilo „Iskra“, bodo na pomembnej86 Urej sestanke vabili novinarje. Družbeno Mn politične organizacije naj bi f čimprej dogovorile o izdajanj0 posebnih številk biltena DO „Inforina' cije“, v katerih bi poročali o svojil1 aktivnostih, problemih in načrtovanih skupnih akcijah. S tem bi tudi družbenopolitične organizacije lahk0 tesneje povezali.
Alojz Bot
Urin
1
dovi V n: Proi strij
Sh
kvai ie s
£
Pon
žapi
PIKNIK TOVARNE STIKAL USPEL
Sindikat TOZD Stikala je tudi letos organiziral piknik za vse zaposlene. Kljub veliki dilemi, kaj pripraviti, da bi zadovoljili večini, so dali prednost izletu in ga odlično izpeljali. Večina udeležencev je bila z njim izredno zadovoljna.
Nekaj sredstev je ostalo v blagajni, pa so se odločili še za piknik. Tako je bilo zadoščeno enim in drugim, saj v preteklosti nismo mogli ustreči vsem: nekateri so bili za izlet, drugi za piknik.
Za izlet in piknik so se lahko prijavili vsi delavci TOZD, seveda z majhnim prispev-
odveč. Če je bil kdo lačen ali žejen, si mor3 krivdo pripisati kar sebi.
Med 14. in 16. je bilo dovolj časa, 08 smo se dobro okrepčali z jedačo in pijačO' Drug drugemu smo malo potožili, kak® nam gre, kje vse nas pestijo težave in ki3 nas kaj boli. Ko so se zaslišali prvi zvok1 ansambla Color, je bilo v trenutku konc1
vseh težav in bolečin. Zavrtelo se je staro '
6031
čar;
J
Stoj Pod drži Surr kno to p
kom. Piknik je bil pri ..Trnovcu" ob
znanem gostišču v Dupljah. Že sam pogled ob prihodu je dal slutiti, da bo piknik uspel. Prostor za delitev hrane in pijače je bil odlično pripravljen, tako da niti sanitarna inšpekcija ne bi imela nič dela. Poglavje zase sta bila Rafko in Štefan, ki sta skrbela za jedi na žaru. Pleskavice in zrezki jima niso delali nobenih preglavic, vsak je bil hitro postrežen. Zastojev in čakanja na hrano in pijačo ni bilo, tako je bila bojazen, kaj bo po 14., koboglavni naval,povsem
mlado. Razlik ni bilo, vsi smo bili enaki i" prav je tako. Piknik je za vse enak, ne gled® na položaj in starost. Vrhunec pa je piknik dosegel proti večeru, ko je ansambel zaigra1 danes najbolj popularno pesem pri nas ..Jugoslavijo". Vsi smo jo peli.
Čas je hitro minil. Veselje in zadovolj' stvo večine prisotnih sta dala vedeti, dal3j piknik odlično uspel.
Zasluga in priznanje gre pridnim članoi" 10 sindikata Stikal na čelu s predsednikoi" Balantičem, ki je s posebno ekipo skrbel z3 red na prireditvenem prostoru.
Kar težko se je bilo ločiti od prireditvi nega prostora pri ..Trnovcu", ki nam f nudil res obilo veselja in zabave. Žal if lahko vsem, ki se piknika niso udeleži11' Upajmo, da bo v prihodnjem letu udeležb3 še večja.	M-
laht
bre;
hov
avte
avte
več
osn
mer
ved,
stri,
rob
ned
nje
hiat
Ser
rob
'žde
•eto
dol;
dos.
I
štej
OD ZAMISLI DO NOVINARSKEGA PRISPEVKA (6)
USTVARJANJE INFORMACIJE
Predstavo o delu v nekem uredništvu dobimo le, če spremljamo nastanek in tok informacije. Na splošno dobivajo velika uredništva informacije od:
—	novinarjev v uredništvu
—	novinarjev doma in v tujini
—	agencija Tanjug in
—	zunanjih, občasnih dopisnikov.
V	zadnjih letih se vse hitreje razvija tudi obveščanje v združenem delu. Tovrstno obveščanje vključuje tovarniški tisk (glasila, bilteni, brošure, letaki ipd.) in druga sredstva obveščanja.
Obveščanje v združenem delu je še v razvoju, je pa izredno pomembno, saj omogoča dejansko samoupravno odločanje in zajema največje število ljudi (tako delavcev kot njihovih družin).
Glede na to, da je informiranje v organizacijah združenega dela še v razvoju, ne preseneča, da je različna tudi stopnja razvitosti obstoječih sistemov. Tako imamo ponekod zelo podrobno izdelane kanele obveščanja, enkrat ali dvakrat mesečno izdajajo glasila, ob tem pa uspešno in sproti informirajo delavce o aktualnih dogajanjih prek informativnih listov, biltenov in oglasnih desk, ponekod uporabljajo tudi ozvočenje. Nekatere delovne organizacije pa nimajo niti najosnovnejših sistemov, prek katerih bi lahko obveščali delavce.
V	Elektromehaniki smo nekje na sredi. Informacijske ..vrzeli" še nismo najbolje zapolnili z ..Informacijami", ki bi si lahko presenetljivo hitro utrle pot med bralce in dopisnike. To kaže na to, da v DO še nimamo glasila, ki bi nas razrešilo vprašanj, kje naj določene podatke in informacije objavljamo.
Tudi sistem informiranja v Iskrinih delovnih organizacijah kot tudi v SOZD je še v razvoju. Z izdajanjem glasila ^.Iskra" v SOZD, ..Informacije" v DO in biltenov v temeljnih organizacijah naš sistem obveščanja še ni popoln. Čaka nas še veliko dela pri organiziranju rednih oblik obveščanja v temeljnih organizacijah, obvestil prek ozvočenja, oglasnih desk, letakov itd.
Podobno kot velika uredništva tudi v oddelku za obveščanje dobivamo informacije od:
novinarja in delavcev v oddelku za obveščanje in organizacijo samoupravljanja
— stalnih dopisnikov za posamezna področja občasnih in ostalih sodelavcev
—	od družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov
—	od raznih organizacij in ustanov izven Iskre.
Informacije, ki jih dobivamo, moramo v oddelku najprej prirediti ih lektorirati, da so primerne za objavo. Tekste, opremljene s fotografijami, oddamo tehničnemu uredniku glasila Iskra. Včasih o nekaterih (spornih) člankih razpravlja tudi uredniški odbor v Ljubljani, ki odloči, ali so primerni za objavo ali ne.
Pri urejanju ..Informacij" in biltenov temeljnih organizacij je postopek malo drugačen. Stolpce moramo(jo) sami natipkati, jih opremiti z naslovi in ponekod tudi s fotografijami. Tako ..zmontirane" strani oddamo v tisk, kjer jih preslikajo in razmnožijo.
S pripravo materiala je veliko dela, zato se nam pozna vsaka zamuda dopisnikov. Vezani smo na roke tako glede lektoriranja in priprave tekstov kot glede oddaje materiala v tiskarno. Če le moremo, skušamo nadoknaditi manjše zamude v uredništvu, pri večjih zamudah pa ..Informacije” ali časopis Iskra izidejo kasneje.
Naslednjič: Proces novinarskega pisanja.
Pripravila: M. Meglič, A. Boc
DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ
5; Mova avtomatizacija prenaša to inteligenco na stroje
Ugled industrijskih robotov raste neza-^ano. Japonska vlada posoja robote ;laV' 1,131'm in srednjim podjetjem. VW , poslu-j6' 295 industrijskih robotov. Toyo in
le 0
uzu se dogovarjata za 3000 do 4000
)ku- j
I ndustrijskih robotov. Toyota je na.očil 'O robotov. Pri General Electric bodo od montažnih delovnih mest zasedli
3?.000
^ j | r°boti 17.000 delovnih mest. Ameriška ‘1 ^ ^omobilska industrija bo do leta 1985 ije 1 1 tvesti ra la do 90 mrd US dolarjev predvsem tisti v inteligentno opremo, leja' Smiselno taki so bili poudarki prof. OK ^u,tropfa na otvoritvenem govoru strokov-UoO 2e®a sejma o oblikovanju industrije 1980 v ^Uerichu.
Eden od receptov za japonske izvozne IfSpehe je kvaliteta njihovih proizvodov.
no je ta kvaliteta rezultat japonskega
S, F
|SV*1 'Zobraževanja. Že nekaj let japonska televi-prinaša v najbolj ugodnem času oddaje.
nisf ti
Pri Japoncih vzgajajo visoko zavest o
OJ
anit1
riiž-
jeti' kalite ti. To izobraževanje ni uvedeno samo ikoV <ato, da bi Japonci s svojimi rokami ratO begali visoko kvaliteto pri delu, temveč ,5jO ^i s tem sprejemajo tudi tehnično inteli-t (ji ^ntno opremo, ki je v stanju proizvajati jj 'ž*lke s stalno visoko kvaliteto in so pri-. „ j^avljeni take potrebne priprave tudi razvi-:Sl lati in uporabljati. S tem Japonci pridobijo CO telo veliko know how na tem področju, kar lli 1'h vocS k veliki prednosti v tehnologiji iejŠ£ 1 Urejanja avtomatizirane proizvodnje v 211 tl1 Unmerjavf z ostalim svetom.
SC Tudi Japonci vedo, da je človek najbolj jlljll površen in najbolj prilagodljiv upravljalec. rflS' V naiboljših urah ljudje dosegajo kvaliteto v jill *3r°izvodnji, katere ne dosega noben indu-^"jski robot. Toda roboti nimajo najboij-ur. Ne poznajo kvalitete ponedeljkov in kvalitete slabega počutja. Njihova kvaliteta llK ie stalno enaka, dan in noč, v delovnih *** in konec tedna.
B(k S tem je nenadoma kvaliteta postala Ponemben faktor, ki ga je možno celo pisati. Kdor danes prinaša na trg izdelke ^'akomeme kvalitete, ki ne prinašajo razo-uaranja, ta ima prednosti na trgu.
Japonski uspehi niso slučajni. Za tem s,°ji dobro premišljena politika, katero izpirajo razne interesne grupacije in tudi *žava. Japonci kot industrijski narod brez ^rovin za industrijo, samo z delovno silo in know-how, nimajo druge izbire kot hoditi to POL Po tej poti hodijo dosledno:
— Japonska mala in Srednja podjetja lahko najamejo robote pri državi zato, da bi ktez investicij, ki bi sicer prekoračile njihove možnosti, osvojili know-how za Avtomatska produkcijska sredstva. S tem se Avtomatizaciji (gospodarsko izenačeni z volj. večje produktivnostjo) postavlja zelo široka
osnova.
— MITI (Japonsko ministrstvo za OBdnarodno trgovino in industrijo) je dalo Vecleti, dal adponska ne bo izvažala industrijskih robotov, dokler bo tehnologija 'obotov našla tržišče doma.
— Prva avtomatizirana tovarna (unman-Ued factory I na svetu naj bi šla v obratovati6 teta 1985. Tu se ne omenja samo avto-tBtizirana montaža ali produkcija, temveč 86 razpravlja o avtomatizirani tovarni.
— JI RA (Japonska zveza industrijskih r°botov) navaja, da je bilo v letu 1979 'Zdelanih za 148 mio dolarjev robotov, za sto 1980 se pričakuje vrednost 375 mio hoiarjev in do leta 1985 bo ta proizvodnja dosegla vrednost 1,3 mrd dolarjev.
Nekatere ljudi boli glava, kaj Japonci Sejejo za industrijske robote in kaj ne. Te
not3
'>
ač°
cako
ki3
vok'
[inči
-o i11 ki
led®
knik
igral
na$
la je
noi'1
koi”
el z3
itve-n ie 3I 'f
ežba A. P'
razprave lahko pozabimo, če te številke o proizvodnji primerjamo z neoporečnimi vrednostmi. Vrednost 1,3 mrd dolarjev je več kot vsa francoska proizvodnja orodnih strojev v letu 1979 in odgovarja eni tretjini vsega tržišča orodnih strojev ZRN.
Taki velikosmi razredi nikjer v svetu niso v razpravi. Da Japonci tudi v letu 1985 še ne nameravajo izvažati robotov kaže, da so enoznačno dali prioriteto avtomatizaciji svoje proizvodnje in svetovnemu tržišču še niso najavili industrijskih robotov.
Vesti o japonskih namerah so udarile v Združenih državah kot bomba. Business Week piše o robotskem šoku in ga vzporeja s šokom ob spumiku v letu 1957.
Kot prvo reakcijo so v ZDA ugotovili skoraj panično nakupovanje industrijskih robotov- Govori se o potrebah, ki so bile še pred nedavnim utopistične.
Taka situacija je povzročila:
—	da GM govori o 470 industrijskih robotih, ki jih hoče ..zaposliti" do leta 1983,
—	da General Electric pri proizvodnji gospodinjskih aparatov 17000 ročnih delovnih mest hoče nadomestiti z industrijskimi roboti. Če se ceni, da en robot lahko nadomesti do 10 montažnih delavcev, bo tu potrebnih še vedno 2000 robotov;
—	prav tako javlja množične nakupe robotov General Dinamics, ki jih bo ,,zaposli la" predvsem v proizvodnji letal.
— VVestinghouse Electric osnuje na univerzi Carnegie-Mellon institut za robote s ciljem, da pripravi uporabo robotov za vse mogoče slučaje. Gradi tudi lastni oddelek za robote.
— General Electric je odprla delavnico za robote, kjer lahko testira vse sisteme kupljenih robotov in sama kupuje robote v nenavadno velikih količinah.
Ta začetek burna robotov se enači z razvojem, kot so ga doživela področja obdelave podatkov, tranzistorskih radio-aparatov in žepnih računalnikov.
Kam bodo vsi industrijski roboti prišli? Če bodo Japonci resnično zaprli meje, bodo proizvajalci robotov ostalega zahodnega sveta, ki so danes znani, komaj pokrivali kratkoročno in srednjeročno potrebo.
Po reviji Business Week (9. junij 1980) so tri velike ameriške računalniške firme (Texas Instruments, Digital Epuipment in IBM) naj novejše razvite sisteme robotov ..zaposlile" v svojih montažah. Računati je, da bodo te tri firme s temi sistemi najhitreje prišle na tržišče.
Pri velikih ameriških proizvajalcih računalnikov tiči potencial (elektronika in „software" kapacitete), ki lahko tržišče robotov spremeni, če bo ta potencial izkoriščen. S predpostavko, da veliki trije nastopajo, je računati s tem. da bodo cene robotov v letu 1990 nekje okrog ene petine današnjih cen.
Japonci proizvajajo avtomatizirano, Američani so na poti k temu, druge (tudi vzhodnoevropske in azijske) dežele bodo temu sledile. Stopamo torej v novo obdobje avtomatizacije, v katerem se bo inteligenca definitivno prenašala na stroje. Mehanika je dosegla visoko stopnjo dovršenosti, posebno pri industrijskih robotih. Da bi dosegli za serijsko avtomatizacijo potrebno prilagodljivost (flexibilnost), jo je treba izpopolniti še z mikroelektroniko in odgovarjajočim softvvarom. Samo tako bomo dosegli, da bo izguba elastičnosti v proizvodnji, ki so jo prinesli dosedanji ukrepi za avtomatizacijo, odstranjena. Krmilni in
i
1
)
i
i
3
3
3
*
3
C
J
3
i
»
e
kulturna komisija pri sindikalni konferenci iskre elektromehanike
IN
fgto-kino sekcija ..iskra- pri foto-kino
klubu ..JANEZ PUHAR- V KRANJU
PRIREJATA V POČASTITEV 29. NOVEMBRA IN 70-LETNICE FOTO-KINO KLUBA .JANEZ PUHAR":
A. Vlil. Iskrino razstavo fotografij
8. II. Iskrino razstavo barvnih diapozitivov
C. VI. festival .amaterskega filma
TEMA JE PRCSTA.
Pogoji za sodelovanje:
1.	Pravico sodelovanja imajo člen" SOZD Iskra.
2.	Vsak avtor lahko pošlje največ:
A)	10 fotografij formata 30;;X crr ali izvedenke iz tega formata;
B)	10 diaoozitivov formata 5x5 ali 7x7 cm — zastekleni;
C)	3 filme formata 8 m-n, ali super 8 mm.
3j Žirij« bodo predložena samo tista dela, ki še niso bila prikazana na Iskrinih razstav* in festivalih.
4.	Dela morajo bhi označena z običajnimi podatki.
5.	Dela bodo ocenjevale strokovne žirije, člani žirij bodo določeni naknadno. Odločitve žirij sp dokončne.
6.	Nagrade: V vseh skupinah (A, B in C) bodo podeljene:
—	zlata medalja za posamezno dele in kolekcijo,
—	srebrna medalja za posamezno delo in kolekcijo,
—	bronasta medalja za posamezno delo in kolekcijo.
7.	Vsi avtorji bodo dobili katalog in priznanje za sodelovanje.
8.	Organizator si pridržuje pravico reproduciranja del za propagandne namene, ki sodijo v okvir razstav in festivala.
9.	Organizator se obvezuje, da bo s sprejetimi deli ravnal pazljivo, vendar pa ne odgovarja za poškodbe, ki bi nastale med transportom.
10.	Kcieder:
Sprejem del do:	21.10.1980
ocenjevanje:	29-10-1980
razstava — festival:	26. 11.1980
vračanje del do:	31.12.1980
11.	Dela pošljite v varnih ovitkih na naslov:
SINDIKALNA KONFERENCA ISKRA ELEKTROMEHANIKA za FOTO-KINO SEKCIJO ..ISKRA"
Savska loka 1.64000 KRANJ
ali pa jih oddajte članom izvršnega odbora sekcije.
Pripravljalni odbor
programirni sistemi, kot tudi sensorska tehnika, brez katerih je flexibilna avtomatizacija nemogoča, so tudi v Evropi v polnem razvoju. Pomislimo samo na programski jezik Robex, ki je izveden iz Exapt ali „Adaptiv—Control—Methode",	ki ima
visoko sposobnost odločanja za uporabo pri industrijskih robotih in jo je razvila Asea.
Evropa tu ni praznih rok. Pomisleka vreden je le prodajni bum za posamezne komponente avtomatizacije, ki kaže, da je mentaliteta, da izdelamo vse sami, še zelo razširjena. Danes praviloma ni več res, da bi avtomatizacijo sami mogli delati ceneje, Z uporabo industrijsko pripravljenih modulov z visoko vsebino engineeringa lahko tudi firma brez vrhunskih managerjev uspešno koristi vrhunsko tehniko. Pri tem se pa za specialni razvoj sproščeni strokovnjaki lahko uporabijo za uvajanje sistemske tehnike. Sestavljalci in uporabniki take opreme naj bi osvojili knovv-hovv elektronske opreme. V nasprotnem slučaju bodo razvoju na sektorju industrijske proizvodnje sledili zelo težko.
Pisec članka v nadaljnjem predpostavlja zmanjšanje tovarniških delavcev in veliko pomanjkanje kvalificiranega osebja. Splošne brezposelnosti ta razvoj torej ne bo prinesel. Potrebno bo prestrukturiranje ljudi. Po njegovem so tako prestruktuiranje doživeli še druge panoge gospodarstva, npr. proizvodnja v kmetijstvu.
Če ne bomo dopustili, da nas prehiti razvoj, bomo morali prav tako kot Japonci postaviti avtomatizacijo na široko bazo.
Cena izdelkov in kvaliteta bosta v bodočnosti imeli še večjo vlogo kot doslej. Avtomatizacija praviloma prinaša dobro kvaliteto in zmanjšuje stroške proizvodnje.
Zapis je povzetek iz članka ..Handling— Background" TR št. 31, 1980.
Za načrtovalce bodoče proizvodnje je članek zelo zanimiv. Razvoj industrijske proizvodnje gre nezadržno naprej. Naše vizije bomo morali prilagajati takim stremljenjem, da nas ne bo povozil čas. Koristno je, da to spoznamo čimprej.	o A
ISKRICE_
IZ ZAPISNIKOV PRVIH DS
24. 10. 1952 Škodljivec
N.n. meni, da je ta človek škodljiv, ker je povzročil stroške direktorjevega potovanja v Beograd, da je zadevo razčistil.
(O, koliko je danes škodljivih ljudi, ker toliko ljudi potuje v Beograd).
Izvoz
Avstrijska in nemška kvaliteta proizvodnje nas nadkriljujeta in tam ne bomo mogli konkurirati. Potrebno je torej, da gledamo na možnost uveljaviti se na južnem tržišču (Grčija, Turčija), da ga zavzamemo vsaj pred Nemci in Avstrijci.
(Očitno južno tržišče še vedno zavzemamo).
V Solunu so baje nemške in francoske števce ponujali po 4,60 dolarjev. Ker smo neznana tvrdka, bi jih morali dati še ceneje. To pa bi bila izguba.
(Takrat še ni bilo parol — izvoz za vsako ceno).
18. 12. 1952 Kritika
Dokler upravljata podjetje delavski svet in upravni odbor, nima delavec pravice kritizirati direktorja.
(To so bile besede ministra, ko je pripeljal na delavski svet novega direktorja).
Planiranje
Zagovorniki Crossbar sistema ne bodo mogli prodreti, ker bo stari sistem telefonije ostal v Jugoslaviji še 20 let.
(Tudi to je povedal minister).
Čas izdelave
Čas izdelave števca je padel od 7 na 5 in pol ur. (Dane es pa je čas izdelave enega števca 2 uri in pol.)
Kaj govorijo
Tovariš n.n. pripomni, da člani delovnega kolektiva govorijo o tem, kako moramo čakati na inozemski material in grupe ljudi stoje po par dni brez dela.
(Danes jih pošiljamo že domov).
18. 3. 1954 Enakost
Tovariš n.n. se ne strihja s tem, da bi ponekod imeli delovne halje, marveč predlaga povsod enake.
Direktor mu odgovori, da se lahko samo z nošenjem belih halj kontrolira čistoča in zavarujejo izdelki.
Zaključni račun
Zaključni račun z vsemi svojimi poglavji nas ni mnogo brigal. Zaman je poročevalec pričakoval, da bi kdo posegel v razgovor glede raznih postavk, zaman je čakal na zahteve po znižanju cen nekaterim artiklom. Nihče ni nastopil proti postavljanju cen po občutku, ki nastopa samo tam, kjer imamo monopolistični položaj,
(Takrat še ni bilo zavoda za cene).
Izvoz
Ne delavski svet ne upravni odbor nista sigurna, kako je z našim zunanjim trgovanjem. Na tem kočljivem polju nas lahko daleč zanese.
(Nas je že).
Problem sestankov
Tovariš n.n. misli, da se v vseh oddelkih tovarne preveč konferira med delovnim časom. Predlaga, da se vršijo taki sestanki popoldne.
(Sklep še ni izvršen).
DO ELEKTROZVEZE
Poslovanje TOZD TTS
Soočiti se z izgubo ob kljub skoraj dvakrat povečani proizvodnji zahteva podrobnejšo analizo in obrazložitev. V tem smislu bomo tudi obravnavali TOZD TTS. Izguba, ki jo je zabeležil predstavlja sicer samo 6 % celotne realizacije, kar vrednostno niti ne bi bilo tako pomembno, če bi imeli zagotovljena zadostna obratna sredstva za pravočasno zagotavljanje reprodukcijskega materiala. Tako pa jih to postavlja pred resne probleme, saj zaradi tega visi neprestano nad njimi grožnja večjega izpada proizvodnje, manjši izpadi pa so prisotni že sedaj. Podrobnejšo obrazložitev omenjene problematike nam je podal Ljubo Planišček,
IP0 TOZD TTS
„V enakem obdobju lanskega leta je TEN (vse njegove branže) proizvedel polovico manj kot mi v enakem obdobju letos, končna izguba ob polletju pa je približno enaka, pri čemer so tako lani kot letos delali na programu isti ljudje. Tudi število zaposlenih se ni bistveno spremenilo.
Vsak bi iskal odgovor v podražitvi reprodukcijskega materiala, ali pa v povečanih OD. Vendar ne eno ne drugo ni imelo odločilnega vpliva -vsaj če gledamo stvari poenostavljeno.
Material se je po nabavni ceni sicer podražil vendar ne toliko, da bi to tako močno vplivalo na čisti dohodek. Prav tako ne OD, čeprav so se povečali, saj predstavljajo v strukturi realizacije le 10 %, kar 26 % od skupne realizacije pa predstavljajo stroški, ki jih moramo pokriti temeljnim organizacijam skupnega pomena. Sporazumi, ki to tako določajo so zaenkrat še v „poskusnem obratovanju" in vsekakor še niso tisto, kar si predstavljamo pod dohodkovno povezavo. Domenili smo se pa, da bomo do konca leta pogledali kaj je narobe s ključi ter nato poravnali medsebojne račune.
Dobava materiala nam prav tako neprestano zaostaja za planom. Kupujemo predvsem stvari, ki nam rešujejo sprotna pomankajkanja za tekočo proizvodnjo, z materialom za naslednje leto pa sploh nismo zadovoljivo oskrbljeni.
Torej, kaj lahko rečemo na vse to? Predvsem to, da nam več kot podvojeni obseg proizvodnje glede na isto obdobje lanskega leta sploh ne zadošča. Obseg proizvodnje bomo morali zato še bolj povečati, ali pa ponovno urediti vprašanje cen. Slednje sicer še nekako urejamo, vendar še vedno težko konkuriramo tisti industriji, ki proizvode naše vrste uvaža in ne vlaga vanje skoraj nič lastnega dela in materiala. Devalvacija nam je precej pomagala, dodatno pa nam lahko pomaga le še obnašanje celotne družbe, če bi od naših kupcev zahtevala, da dajejo večjo prednost domači proizvodnji.
Ostane nam torej, da kot rečeno, še naprej povečujemo fizični obseg proizvodnje, osvajamo nove izdelke, povečujemo serije ter predvsem strogo izpolnjevanje plana kar je še posebej šibka točka naše proizvodnje. Motnje, ki nam to preprečujejo so vseh vrst. Mnoge povzroča prej omenjena slaba oskrba z materialom, ki je posledica pomanjkanja obratovalnih sredstev, prav tako pa nastopajo motnje tudi zato, ker imamo ozka grla v posameznih fazah proizvodnje ter v tehničnih in tehnoloških pripravah. Imamo sicer močan strokovni potencial, vendar ne tako močan, da bi
vedno ažurno urejal vse in povsod, kjer se nam zatika.
V celoti, smo izpolnili samo 37% letnega plana, ki je bil izredno ambiciozno zastavljen. Približno toliko smo izpolnili plan prodaje. Zalog gotovih izdelkov nismo povečevali pa tudi zmanjševali jih nismo, kar seveda predstavlja zelo velik problem. Ugodnejše smo izpolnjevali proizvodni plan. za civilno tržišče, katerega smo uresničili s 47,7 % letnega plana. Plan proizvodnje za namenskega kupca pa samo z 20% in tu so tudi naše največje težave, ki jih povzročajo mnogi vzroki. Največji med njimi je morda ta, da smo zelo slabo opremljeni s kvalitetno merilno opremo, oz., da tudi nekaj nove opreme, ki prihaja, dobimo šele tedaj, ko proizvodnja že teče nekaj let tako, da šele pozneje imamo možnost temeljitega analiziranja tehničnih lastnosti naših proizvodov. Ko tako temeljito analizo potem naredimo, sicer ugotovimo, da so odstopanja, za katera prej nismo mogli vedeti, v večini primerov neznatna in v uporabi komaj pomembna, za njihovo odpravo pa moramo kljub temu opraviti množico tehničnih opravil kot so modifikacije enot, ureditev tehnične dokumentacije, dogovarjanje z uporabnikom in podobno, preden nam kupec sprejme aparature. Naloge v tem smislu niso za nas niti najmanj lahke, moramo pa reči da prilagoditev tem okoliščinam predstavlja za na velik napredek v smislu dviga kvalitete in tudi reda.
Tu so torej naši glavni problemi in ključi do uspeha. Izdelali smo si podroben načrt, na osnovi katerega bomo vrsto pomanjkljivosti odpravili. Ni pa odprava pomanjkljivosti na tehničnem področju vse kar moramo storiti. Vrsto problemov imamo tudi na ekonomskem področju. Samo izterjava kupcev in podobni problemi nam vežejo štirikratni znesek naše izgube.
Kljub temu, da imamo v dobrem še mnoge postavke, smo pri gospodarjenju z zalogami in nedokončano proizvodnjo odpisovali zelo rigorozno. Porast nedokončane proizvodnje samo za 1 % je dokaz za to, kajti ob dejstvu, da smo material dobivali zelo neredno, bi nas morali kupi nedokončanih enot zelo skrbeti.
Omenjene probleme smo temeljito obrazložili tudi predstavnikom SO Ljubljana-Šiška, pri čemer nismo prikrivali pomanjkljivosti, kakor tudi subjektivnih napak in napak v organiziranju. Vendar pa smo jim tudi obrazložili, da imamo vse možnosti za nadaljnje povečanje obsega proizvodnje in posebej še izvoza, saj bo tržišče v naslednjem srednjeročnem obdobju nujno potrebovalo naše izdelke, ki so visoko profesionalni in dovolj sodobni, za kar gre zasluga precejšnjemu številu strokovnjakov, ki smo jih dolga leta pridobivali in vzgajali."
b. e.
SEMINAR ZA FILIALE. DO Elektrozveza je v pritličju prostorov RFC organizirala 1,5. in 16. 9. seminar za filiale. Udeležence je pozdravil predsednik KPO Tone Kovič, ki je prisotne tudi seznanil z organizacijo in proizvodnim programom DO Elektrozveze. Nato je besedo prevzel Mitja Tavčar, spregovoril je o programu in vlogi Iskrinih filial, Jernej Velkavrh pa je podal poročilo o gibanju realizacije protjaje v letu 1980. Seminar, ki je trajal 2 dni, je bil prvi skupen sestanek vseh filial po konstituiranju DO Elektrozveze, na katerem so obdelali tekočo problematiko ter plan za leto 1981 in srednjeročni plan. Omembe vredni so še posebej koristni predlogi predstavnikov filial, ki so s tem konstruktivno doprinesli k izoblikovanju skupne strategije nadaljnjega dela.
DO ELEMENTI
S seje izvršnega odbora indikata in delavske kontrole
s
Izvršilni odbor sindikalne konference in Odbor samoupravne delavske kontrole IEZE sta imela v petek, 12. 9. 1980 v Mokronogu skupno sejo, na kateri so največ razpravljali o trenutnem gospodarskem položaju in novem srednjeročnem načrtu 1981-85. Ugotovili so, da kljub poostrenim pogojem vse TOZD normalno poslujejo in to brez zastojev v proizvodnji. Seveda pa to zahteva dodatne ukrepe, akcije in prizadevanja.
Zastopniki skupnih služb, oz. službe za plan, analize in organizacijo so poročah o poteku sprejemanja planskih dokumentov. Ugotovili so, da usklajevanje in sprejemanje poteka po sprejetem vrstnem redu in, da načrte že usklajujejo z dokumenti samoupravnih interesnih
občin in skupnosti.
čaii o pripravah na srednjeročno obdobje v TOZD. Iz razprave je bilo videti, da je srednjeročno planiranje postalo temelj srednjeročnega in dolgoročnega načrtovanja, kar se pozna tudi v realnih letnih načrtih. Ob vsem tem pa se je programiranje „podružabilo“, vse bolj se delavci zanimajo kaj jih bo kaj stalo, koliko in zakaj. Kaj je nujno in kaj bi lahko odgodili na pozneje, ko bodo prilike bolj primerne. Poročevalci so povedali, da bodo vsi srednjeročni načrti sprejeti pred koncem leta.
Razpravljali so tudi o težavnem položaju zaradi vse večje nelikvidnosti, kar je zlasti pereče po dopustih, ko je dotok sredstev počasnejši. Predsednik poslovodnega kolegija Stane Kovačič je sporočil, da so zagotovili vsa najnujnejša sredstva tako, da
Industrije elementov. Dosegli bodo, da bo vsakdo, na enakem delu v DO prejel enako nagrado, za enako kvalitetno opravljeno delo. Skladno s tem dokumentov pa so v DO izvedli tudi javno razpravo o skupnih merilih nagrajevanja po delu v SOZD Iskra.
Precej so se delegati zadržali tudi pri razpravi o slabem gospodarskem položaj TOZD Keramika, o čemer pa poročamo na drugem mestu.
Sindikat IEZE pripravlja tudi akcijo za boljše obveščanje v TOZD, DS oz. vsej delovni organizaciji. Vsaka TOZD in DSSSS naj bi imela svoje interne tehnične informacije, ki bi tekoče obveščala kolektive o dogajanju v domači TOZD. O predlogu bo Izvršni odbor razpravljal na prihodnji
sejL	F. Kotar
Z zbora delavcev v TOZD Keramika 9. t.m.
Strokovno in z večjo storilnostjo nad izgubo
Vižmarska keramika, ki je TOZD Iskrine delovne organizacije IEZE, se že nekaj let sem otepa nekje na meji rentabilnosti in pod njo. Tudi lansko, 1979 leto so zaključili z izgubo in zato so šli v sanacijo. Domači strokovnjaki in strokovne službe Iskre Industrije elementov so pripravili praktičen in strokovno poglobljen sanacijski načrt, ki naj bi v dveh letih to TOZD saniral. Sanacija pa le delno uspeva, saj so letošnje polletje spet zaključili z negativnim predznakom.
S seje sindikata in SDK v Mokronogu.
V razpravi so sindikalni voditelji poudarili načelo, da je treba načrtovati realno, po materialnih možnostih in realnih pričakovanjih. V programske dokumente je treba vtkati vse pričakovane faktorje gospodarjenja.
Tako je treba temeljito upoštevati inflacijo in devalvacijo, devizno situacijo in potrebe po uravnoteženju devizne bilance vsake TOZD po njenih možnostih. Srednjeročni načrt mora imeti tri glavne poante: večanje produktivnosti z novimi tehnologijami, večanje gospodarnosti in s tem akumulacije, večanje izvoza.
Predsedniki 00 sindikata so poro-
proizvodnja povsod teče normalno in, da zaposleni tekoče prejemajo akontacije osebnih dohodkov.
Vodja kadrovske službe Anica Kapusova pa je poročala o pripravah na sprejem sprememb v Samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. Zanimiva je ena temeljnih misli, da je regulacija nagrajevanja po delu začeta že pri razporejanju dohodka. Tu se namreč začne stimulacija kolektiva, ko se razdelijo sredstva na posamezne postavke in sklade. Ta samoupravni akt, ki ga pripravljajo, bo uskladil nagrajevanje v vsej delovni organizaciji
Prav zaradi tega so sklicali v torek 9.9. letos zbor delovnih ljudi, nanj pa so povabili tudi člane poslovodnega kolegija delovne organizacije in zastopnike SOZD Iskra. Na programu so imeli trenutno stanje, analizo sanacije in predvidevanja do konca leta ter načrte za prihodnji srednjeročni plan 1981-85.
Najprej je za ilustracijo IPO Ivan Polzelnik plastično in vsem razumljivo na kratko povzel poslovanje v letošnjem prvem polletju. Številke so pokazale, da so realizirali 47 % letnega plana, to pa zato, ker so dosegli le 73 % fizičnega obsega proizvodnje za prvih šest mesecev. Sredstev, planiranih za leto 1980 so porabili 51 %, dohodek so dosegli z 38 % letnega programa, kar je nasproti lanskemu letu le 84% v istem obdobju. Čistega dohodka so dosegli 35 % predvidenega za letos, kar je le 38 % lanskega v istem obdobju. Osebni dohodki pa so doseženi s 45 %, kar je le 2 % več od lanskega v istem obdobju.
Že te številke povedo, da so bili stroški nad dohodki in tako so zaključili prvo polletje z 2,81 milijona dinarjev izgube in, če k temu prištejemo še 2,00 milijona dinarjev lanske izgube znaša celotni znesek blizu 5 milijonov dinarjev.
Ob teh številkah se je med kolektivom Keramike razvila živahna razpra-
va, v kateri so ugotovili, da so sicer izvedli precej sanacijskih ukrepov, niso pa naredili vsega, kar so predvidevali za , .ozdravitev" poslovanja.
Mariji Grgovič v slovo
IZ torek. 2. segtembra smo se v TOZD UPOR! Šentjernej zadnjič poslovili od dolgoletne sodelavke Marije Grgovič. Kruta usoda je hotela, da se mnogo prerano konča njena življenjska pot
V Šentjernejski Iskri se je zaposlila že pred 25. leti, tako da je bila ena od naših najstarejših sodelavk. Nikoli ji ni bilo škoda časa za tovarno in sodelavce. Žrtvovala je svoj prosti čas, ko je bilo treba v preteklosti tudi s prostovoljnim delom pomagati pri izgradnji tedaj šele razvijajoče se tovarne. Vsa leta je svqje delo opravljala vestno in z veseljem. Rada se je pogovorila s sodelavci o nadaljnjem razvoju kolektiva.
Ustvarila si je družino in dom, vendar ji zahrbtna bolezen ni pustila, da bi lahko uživala sadove svojega dela in ji pustila, da bi lahko vzela v naročje vnučka in še srečne-je živela.
Za njo bo v kolektivu, kakor tudi v družini ostala velika praznina.
Marije ni več med nami — ohraniti pa jo bomo v lepem spominu.
Sodelavci
Komercialisti pred zahtevnimi nalogami
Prejšnji teden je bil v kosta-njeviški Iskri zbor delovnih
ljudi, na katerem so pretresli letošnje dosedanje poslovanje in pregledali možnosti ter naloge do konca leta. Stanje njihovega poslovanja sicer ni rožnato, čeprav niso v izgubi. Kljub velikemu prizadevanju kolektiva za višjo produktivnost in stabilizacijskemu obnašanju, so stroški visoki in predvsem zaloge prevelike. Tu pa so seveda vezani na komercialo, ki je še vedno premalo prodoma na domačem in tujih trgih.
Tako nekako je izzvenelo mnenje razpravljalcev na dokaj živahnem zboru delavcev. IPO Peter Luštek je poročal o poslovanju v prvem polletju. Fizični obseg proizvodnje so dosegli s 33 % letnega načrta, realizacija pa znaša 35 %. Tako so proizvedli 18 % več kot lani v istem obdobju, čeprav niso dosegli predvidenih ciljev. Čisti dohodek so dosegli z 41 % letnega načrta in akumulacijo v višini 31 % letnega programa.
Huda je številka zaloge gotovih izdelkov ki znaša kar 71 % in tu so razpravljale! menili, da najbrž komercialisti niso naredili svojega, niti na domačem trgu, niti v izvozu. Zato morajo v času do konca leta narediti vse možne korake, da bodo zaloge izginjle-mme več bremenile prepotrebnih likvidnih sredstev.
žave so tudi z izdelki za široko porabo, kot je na primer svetlobni regulator. Ta pa bi po vseh računih moral iti dobro v promet, zlasti v stabilizacijskem varčevanju z elektriko. Treba bo narediti večjo akcijo za odprodajo zalog tega artikla.
Sicer pa so izgledi do konca leta precej boljši. Naročil-ne manjka, tako za doma in za izvoz; zlasti zadnjega bodo po dinamiki do konca leta močno povečali in postali konec leta devizno pozitivni.
Poleg vsega tega pa se otepajo tudi s pomanjkanjem materiala. Zlasti domači proizvajalci so zaradi motenj postali vse bolj negotovi dobavitelji. Poleg tega pa je vse več pritiskov, da bi domače materiale plačevali v devizah. To je včasih že kar pogoj za dobavo. Zadeva diši po izsiljevanju, zlasti če vemo, da grozi, da bo treba ustaviti stroje. Takrat je seveda TOZD nemočna pred takimi zahtevami.
Letos konec leta se bo kolektiv Industrijske elektronike preselil v
Seveda pa niso vsega krivi komercialisti. Industrijska elektronika namreč izdeluje tudi polizdelke za industrijsko vgradnjo, tako na primer vžigalnike za plinske štedilnike, ki pa jim je naročnik zmanjšal naročila, ker pač štedilnikov proizvaja manj. Te-
Na zboru delovnih ljudi v kostanjeviški Iskri.
V
tete
In kje so vzroki za izgubo? Če si poslušal razpravo delavcev in strokov-
njakov TOZD in DO si nujno dobil vtis, da je tehnologija zelo nedefinirana, storilnost nizka in predvsem velik izmet ali bolje rečeno slaba kvaliteta dela, kar povzroča velik odstotek izmeta, kar ob tako drigih surovinah, kot jih uporabljajo v Keramiki gotovo predstavlja velik strošek brez dohodka.
Drugo vprašanje je, izrabljena tehnološka oprema, ki niti sedanji tehnologiji ni več kos. Odtod tudi težave s kvaliteto in produktivnostjo. Seveda pa je marsikaj nerazčiščenega pri človeškem faktorju, saj ugotavljajo, da jim manjka poglobljenega znanja na področju tehnologije. Treba je povedati ,da v Jugoslaviji ni ne poklicne, ne srednje, ne višje šole za keramično stroko. Zato znanje po večini pridobivajo zlasti inženirji na Inštitutu Jožef Stefan in drugod.
Vprašanje je tudi visoka režija za tako obliko proizvodnje. Zahtevna proizvodnja in zlasti kemija in fizika ob izdelavi tehnične keramike zahteva mnogo strokovnih prijemov, ki pa zahteva precej strokovnjakov. Te pa spet težko prenese nizka storilnost v
neposredni proizvodnji.	i ^ki
In kje so rešitve? Tudi ob tem so (enal se razpravljale! iz kolektiva in strokov- 263 njaki zadržali zelo dolgo in temu 50 Por; posvetili največ časa v razpravi. Pred- žab; vsem je treba ostati pri osnovnem ; poli programu — se pravi pri tehnični : p0n keramiki, ki je bazična proizvodnja za | isto industrijo elementov, torej je pomembna za vso Iskro, za jugoslovanski trg in za izvoz.
Zato v TOZD že pripravljajo investicijski elaborat za gradnjo nove tovarne, ker sedanji prostori, nekdanja mizama, ne ustrezajo svojemu namenu. Tudi stroji, oz. tehnologij3 zro mora biti sodobnejša. Zato načrtujejo bdi investicijo v najsodobnejšo, avtomat- ! opa sko, visokoproduktivno opremo- dne Investicija je na prioritetni listi Iskre li!-\ in že ima odobrenje Gospodarske | $o
rep,
$ali
rezi
Pol
so
tak
vali
ma
bp
PO)
cev
Pa
neg
jajc
fin;
tivi
novo tovarno, zdaj namreč še gostuje v kostanjeviškem gradu. Zato si tehnologi in razvojniki zelo prizadevajo za izpopolnitev tehnologije, za katero bo v novih in funkcionalnih prostorih še mnog oveč možnosti. Poleg tega pa iščejo možnosti za zamenjavo uvoženih materialov z domačimi, da bi tako devizno bilanco obrnili sebi v prid. Nekaj uvoznih postavk so že črtali.
Na tem zboru delovnih ljudi so tudi sprejeli dva samoupravna sporazuma za SIS za zdravstveno varstvo. Za to skupnost bodo plačevali nekaj več, da bodo tam lahko izpopolnili opremo. Med drugim bodo v Kostanjevici drugo leto gradili tudi zdravstveno postajo, ki je že prepotrebna.
Razpravljali so še o osnutkih srednjeročnih planov v SOZD Iskra, v DO IEZE in domači občini Krško. Ti dokumenti prinašajo precej novosti in nalog tudi kostanjeviškemu kolektivu Iskre. Predvsem se bodo morali kadrovsko okrepiti in ob delu dobiti več tehnološkega znanja, ki ga rabijo v svoji zahtevni panogi industrijske elektronike.	F Kotar
zbornice. Treba je le še definirati nekaj tehnoloških detajlov in lahko bodo začeli z gradbenimi projekti.
Član poslovodnega kolegija SOZD Iskra, predsednik KPO IEZE Stane Kovačič in član KPO IEZE za ekonomska vprašanja Jože Sure so v razpravi dejali, da ni nerešljivih ovir za investicijo v novo tovarno in, da bo ta zglajena že v prihodnjem srednjeroč; nem planskem obdobju. V tovarni bosta obe sedaj dislocirani enoti, kat bo gotovo zmanjšalo režijo in poenotilo tehnologijo, kolikor je to tehnično izvedljivo.
In kako dotlej? Sanacijski program predvideva, da se da delati rentabilno, čeprav ne najbolj uspešno, tudi v seda-njih pogojih. Zato so na zboru skleni- ost li, da bo komisija za spremljanje sana- I oje cije še ostreje nadzorovala dosledno ' cer izvajanje sanacije, ugotavljala uspeh6 Spl in spodrsljaje. Ob neopravljenih nalo- ; lov gah pa bodo poiskali odgovorne h' ustrezno ukrepali.
Sicer pa trend proizvodnje if gospodarski učinek kažeta, da je ž« prišlo do pozitivnih premikov. Sicer pa sanacijski načrt predvideva ,.ozdravitev" v dveh letih in po pol leta izva; janja seveda ne moremo pričakovat' dokončnih rešitev. Dolgoročno prizadevanje bo rešilo še ostale problem6 previsokih stroškov, storilnosti, rentabilnosti in vprašanje režije.
ne<
Ka
im;
ter
Ka
Po:
tUc
Uk
(le
V1
Vs
nil
so
šnj
str
Torej v prihodnjem srednjeročnem obdobju Keramika lahko predvid' visokoproduktivno tovarno, ki bo zagotovila polizdelke finalistoma, k' i za Iskro proizvajata upore in keram'; j čne kondenzatorje. Ostala bo pr' ; osnovnem programu, ki pa bo ob visoki produktivnosti in profesionalizaciji zagotovil vse pogoje tudi za j močan izvoz.
F. Kotar I
gaj
čei
C
TOZD Magneti v IEZE gradi novo tovarno in rekonstruira staro. Ob novogradnji so 56 na nekaterih mestih pokazala tla za nezO' nesljiva. V globini so se našle plasti ilovice in stisnjene zemlje — vse ostalo je sevedo prod, kot na vsem ljubljanskem polju. Zato morajo zgraditi „sidra", ki jih gradbenik1, imenujejo točkovne temelje. Ti točkovn' temelji so zabetonirani do 8 m globoko, do trdne podlage.
DO ŠIROKA POTROŠNJA
DO AVTOMATIKA
-
Maj večji porast izvoza v široki potrošnji
Poslovanje Tovarne gospodinjskih aparatov v Retečah so delavci ocenili kot nezadovoljivo, saj so polletje zaključili na meji izgube. Vzrokov za to ni bilo težko poiskati — kronično pomanjkanje domačih in uvoznih repromaterialov. Stalni zastoji v dobavah ne le tujih za proizvodnjo potrebnih delov so često zavirali finahzacijo izdelkov, precej ,,zaslug“ za slab zaključek polletja pa imajo seveda tudi izvozne restrikcije. Slednji podatek je nekoliko težko razumljiv, saj podatki o izvozu te TOZD črno na belem navajajo, da pokrivajo izvoz s 94 % izvoza!
, V prvih šestih mesecih letošnjega eta so v Retečah resda realizirali manj
I Zvoza, kot so z letnim planom predvi-I li, vendar pa je porast v primerjavi z , ct°ni poprej izredno velik. Ze v rv°du smo zapisali, da izvoz že prelaga uvozne potrebe, hkrati pa še i talno narašča. Že v prvem polletju je I ako indeks izvoza v primerjavi z 1 s° iyakim obdobjem leta 1979 kar ;oV- '63,6- to pa je hkrati tudi največji 80 iP0rast, kar jih je v Široki potrošnji red- Zabeleženih. Vrednost izvoza v prvem iem čni tza
eid'
trg
rve-
ove
inja
na-
gija
Polletju presega 1,3 milijone dolarjev. Pomembneje pri tem pa je, daje uvoz počasno naraščal bistveno počasneje.
1 primerjavi z letom 1"979 je bil etošnji večji le za 29,1 %.
Pomanjkanje in nesortiranost rePromateriala sta, kot smo že zapili, glavna krivca za slab poslovni tezultat ob koncu prvega letošnjega Polletja. Zlasti nesortiranost je povzročila velike zaloge nedokončanih jejo - ^delkov, posledica pa je seveda nat- I opazen tržnj zastoj. Vzporedno je iz mo- , dneva v dan bolj naraščal problem ;kre ukvidnosti. Vsa plačila (več kot 95 %) ske | $0 menična — razen izvoznih — zato rad ! s0 bili prisiljeni iskati eskonte menic, ako j takšni ,,podvigi“ pa so seveda zahte-1 vali dosti dodatnih, nepredvidenih
Proškov.
Največ zaslug za pojavljanje problema likvidnosti tiči v nepravočasnih 'Zplačilih izvoznih premij, ki se v Poprečju vlečejo kar dobrih 6 mescev. Vsem tem nevšečnostim navkljub Pa v tovarni ne odstopajo od osnov-l^ga začrtanega cilja — vse sile usmerjajo v izvoz, čeprav se pri njihovem finančnem rezultatu to odraža negativno.
Posebno poglavje njihovega poslovali' nega (ne)uspeha pa so seveda cene. no, Kar dobra četrtina njihovih izdelkov ida-1 ima namreč že dve leti stare cene, 3nl' ostali izdelki pa imajo cene nespreme-ina' njene že od aprila preteklega leta. S cenami, ki se tako počasi, oz., se en spi0h ne prilagajajo, seveda ni moč . | 'oviti stroškovne inflacije, ki med 11 ! tepromateriali neusmiljeno razsaja, j Kako v takih pogojih sploh lahko Poslujejo brez izgube? Med drugim tudi na račun serije stabilizacijskih tjkrepov, nizkih osebnih dohodkov (letos le za 9 % višjih od lanskega leta, ^ Poprečju okrog 7000 dinarjev) itd. vse to pa seveda nima samo pozitivnih učinkov — nizki osebni dohodki 8o eden od glavnih krivcev za precejajo fluktuacijo kadrov in to zlasti strokovnih!
Izkušnje iz prvega polletja in prilagajanje tržnim razmeram pa v marsičem botrujejo sedanjemu položaju v
iZD ane :ko-) v r za a ta ■očimi kar no-ini-
in
že
cer
Ira-
’va-
/ati
iza-
m6
ita-
ein /idi bo ki 1 mi-
5
ali-za
Retečah. Zaloge so trenutno zmanjšali na najmanjšo možno mero, zlasti gotovih izdelkov imajo trenutno v zalogi precej manj kot v začetku leta. Zaradi težav z uvozom regulacijskih delov za plinske peči niso uspeli pripraviti sezonske zaloge, tako da letos ne bo na voljo niti petina lanske količine! Prizadeti bodo seveda najbolj potrošniki, ki bodo letos težko kupili peč, ki deluje na enega najcenejših virov energije.
Odločna izvozna usmerjenost, ki so jo postavili za cilj, med drugim pomeni, da imajo do konca letošnjega leta sklenjenih za okoli 5 milijonov dolarjev izvoznih poslov. Vse zunanjetrgovinsko poslovanje je usmerjeno na konvertibilno tržišče, vendar pa prav zaradi težav z reproma te rialom najverjetneje ne bodo uspeli realizirati zastavljenega cilja - do avgusta so namreč realizirali- le 1,6 milijona dolarjev izvoza. Če bi hoteli zamujeno nadoknaditi, bi morali preusmeriti v proizvodnjo za izvoz kar 52 % razpoložljive opreme in dela. Tega seveda ne bo potrebno narediti, ker ni prav nobenih izgledov, da bi kakorkoli uspeli nabaviti zadosti repromateriala. Težava je torej znana — čeprav gre za izdelke, namenjene izvozu, je skoraj nemogoče nakupiti nekaj repromateriala iz inozemstva.
Usmeritev v izvoz, ki se vsaj v zdajšnji fazi odraža na finančnih rezultatih z rdečimi številkami, pa po mnenju delavcev v Retečah predstavlja dobro osnovo za delo v bodočem obdobju. Upravičeno pričakujejo, da se bo slej ko prej uredilo vprašanje izvoznih stimulacij, perspektiven in izvozno zanimiv proizvodni plan pa je vsekakor dobra osnova za še večje uspehe pri plasiranju njihovih izdelkov na tuja tržišča. Tudi prodajne- cene njihovih izdelkov so v skladu s cenami na zahodnem trgu, kar za domače tržišče ne velja. Razlike so tolikšne, da jih ne more premostiti niti Iskrina interna stimulacija, ki bi morala biti za njihove potrebe bistveno večja.
Obetavni izvozni uspehi nedvomno predstavljajo dober začetek preusmeritve Tovarne gospodinjskih aparatov. Ob tem pa je seveda treba pomisliti tudi na domačo prodajo, ki ima vsaj za zdaj kaj negotovo bodočnost. Zamrznjene cene končnih izdelkov ob nenehnem draženju repromaterialov (nerjaveča pločevina, npr., se je med zamrznitvijo podražila kar za 75 %, cene ostalih materialov pa v poprečju za več kot 40 %) lahko pripeljejo Tovarno v zelo neugoden položaj. Doklej še tolikšna nesorazmerja?
Stane Fleischman
S
Odbor za gospodarjenje o poslovanju
, Člani Odbora za gospodarjenje DO široka potrošnja so se zbrali na redni Seji v Škofji Loki 12. septembra. Na Ostanku so obravnavali poročilo o Polletnem poslovanju delovne organi-2acije, spregovorili so tudi o izvozno - uvoznem položaju TOZD, ki proizvajajo širokopotrošne izdelke.
Zaradi sprememb v gospodarskem Planu TOZD Sprejemniki iz Sežane so obravnavali tudi rebalans gospodar-
skega plana DO za letošnje leto in poslušali poročilo o izvajanju sanacijskega programa v TOZD Montaža Idrija. Tu so se še zlasti posvetili problematiki naročil, za področje, za katero jih je še posebej zadolžil delavski svet DO.
Sanacijska komisija je že izdelala ■ osnutek rešitve položaja, v katerem aktivno sodelujejo TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč, TOZD Elektromotorji iz Železnikov
in TOZD Antene z Vrhnike. c„
SF
rno
1 se !23' lice ede ato liki vni
S seje odbora za gospodarjenje DO Široka potrošnja.
S seje
konference
sindikata
Na petkovi 6. redni seji. ki je potekala v prostorih Krajevne skupnosti Savsko naselje, je Staniša Nikolič, član kolegijskega poslovodnega odbora za področje finančno računovodskih zadev seznanil prisotne s polletnimi rezultati poslovanja delovne oganiza-cije Avtomatike. Če iz celotnega in obsežnega poročila omenimo samo nekaj bistvenih postavk, potem lahko rečemo, da smo z rezultati lahko zadovoljni.
To nakazujejo tudi podatki, da so temeljne organizacije v sestavu Avtomatike ustvarile prihodek, ki predstavlja 49,4 % povečanje v primeijavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Uspešnost poslovanja nakazuje tudi doseženih 46,7% planiranega dohodka in 49,7 % planiranega čistega dohodka. Tudi osebni dohodki so bili doseženi v sorazmerju glede na rezultate poslovanja (masa izplačanih OD je porasla za 16%, dohodek pa za 26 %).
Tako v sklepu na to točko dnevnega reda kot v razpravi, skozi katero so se odražale posamezne problematike temeljnih organizacij, predvsem materialne proizvodnje, se je ponovno poudarjala odgovornost tako temeljnih organizacij kot družbenopolitičnih dejavnikov pri reševanju enega od osnovnih problemov; zmanjševanju zalog nedovršene proizvodnje in gL :ovih izdelkov. Povečevanje vrednosti zalog namreč še vedno povroča določene likvidnostne probleme tako v nekaterih temeljnih organizacijah kot v delovni organizaciji kot celoti.
Sklep, ki so ga sprejeli delegati ki Še posebno zavezuje vse osnovne organizacije v temeljnih organizacijah je, da naj osnovne organizacije in njeni izvršilni odbori skupaj s poslovodnimi organi in odgovorniriri delavci TOZD tekoče spremljajo poslovanje ter vsestransko informirajo delavce z nastalo problematiko. Rečeno je bilo tudi, da naj se v smeri boljšega gospodarjenja oz. doseganja boljših poslovnih rezultatov uvozne materiale v največji možni meri nadomesti z domačimi.
V nadaljevanju je član poslovodnega odbora, Staniša Nikolič podal tudi obrazložitev v zvezi s pripravo planskih dokumentov — temelji planov TOZD ter osnove plana delovne orga-
DSSS, ŠKOFJA LOKA
Temelji
srednjeročnega
načrta
Delavci Delovne skupnosti skupnih služb so se v Škofji Loki 12. septembra zbrali na zboru delavcev. Obravnavali so edino točko dnevnega reda -temelje srednjeročnega plana DSSS Iskra - Široka potrošnja. Predloženi osnutek temeljev srednjeročnega plana so z manjšimi dopolniti sprejeti soglasno.
Osnovne značilnosti razvoja skupnih služb Široke potrošnje, o katerih bomo še posebej poročali, so v razširitvi obstoječih dejavnosti in osvojitvi nekaterih novih. Pridobiti bo potrebno več novih delavcev — v sekretariatu, področju za finance in računovodstvu, področju za programsko in razvojno dejavnost, področju za kakovost in zanesljivost, novost je enota za avtomatsko obdelavo podatkov področja za organizacijo in AOP. Zlasti ta enota bo zahtevala največ novih delavcev (13). Skupno naj bi po predvidevanjih ob koncu prihodnjega petletnega obdobja v Skupnih služb delalo 61 ljudi.
Novost v prihodnjem obdobju je tudi način financiranja DSSS. Temeljne organizacije bodo financirale DSSS akontativno na osnovi planiranega detilnika, ob vsakem periodičnem obračunu in ob zaključnem računu pa bo DSSS izdelala poračun. Celotni dohodek, dosežen po posebnih nalogah, bo priznan enoti, ki ga bo ustvarila.
Temelji srednjeročnega plana DSSS dajemajo tudi predvideno novogradnjo delovnih prostorov, ker dosedanji lastnik (Lokainvest) načrtuje izselitev Iskrinih prostorov.	sp
Ena od družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije, ki je z obsežnim in pomembnim dnevnim redom pokazala, daje za nami čas počitnic in da se bo potrebno z vso resnostjo lotiti nalog, ki nas še čakajo do konca letošnjega leta in v prihajajočem srednjeročnem obdobju je konferenca osnovnih organizacij sindikata.
nizacije za obdobje 1981—85.
Omenjeni osnutek samoupravne sporazume o temeljih planov zajema poglavitne cilje, ki jih bomo v tem planskem obdobju skupno uresničili, to pa je doseči večji realni dohodek, čisti dohodek in akumulacijo na enoto vloženega živega in minulega dela. V smeri doseganja teh ciljev bomo napraviti tudi bistvene premike v okviru že začrtane programske politike in uvajanja novih tehnologij, ki temelji na gradnji računalniško orientiranih sistemov in naprav za avtomatizacijo in vodenje procesov v prometu, energetiki, industriji in drugih gospodarskih panogah.
V tem smislu bomo morali odpraviti tudi neskladja med proizvodnimi zmogljivostmi nekaterih TOZD ter uveljaviti večjo specializacijo in delitev dela med njimi. To pa dosežemo le z specifikacijo oz. izhajanjem iz blagovnih skupin, ki so pomenile tudi osnovo pri nastajanju tega dokumenta. Specifikacija po blagovnih skupinah ni bila narejena samo za proizvodne programe pač pa tudi za prodajo na domačem in tujem trgu.
Kot posebno poglavje je potrebno obdelano tudi področje združevanje sredstev in investicije (oblika in način združevanja sredstev na nivoju DO) in sicer tako dolgoročnih naložb kot tekočega poslovanja in zagotavljanja likvidnosti, rezervnih sredstev in sredstev sklada skupne porabe. Delegati so bili enotni v mnenju, da je osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana za srednjeročno obdobje 1980—85 kvalitetno pripravljen, da so v njem nakazane smernice srednjeročnega razvoja delovne organizacije kot celote in da je v dokumentu vseskozi prisotna programska krepitev posameznih subjektov in Avtomatike kot celote, kar je v skladu s programskimi izhodišči konference sindikata.
Tudi seznanitev s predlogom nove delitve dela med delovnimi skupnostmi, Avtomatike, ki jo je podal Jože Godec, vodja delovne skupnosti za skupne zadeve je med delegati vzbudila splošno zanimanje.
Novi pogoji gospodarjenja, ki jih kroji politika gospodarske stabilizacije ponovno dokazujejo v Avtomatiki že večkrat izrečeno misel, da proces iskanja boljših poslovnih rezultatov z dosedanjo fazo razvoja organziranosti v okviru delovne organizacije še ni zaključen. Pospešena stabilizacija, usmerjena z boljšim planiranjem dela v TOZD in delovni skupnosti in s tem
prilagajanje zahtevam in ciljem poslovanja je nakazala potreba, ki se je izoblikovala v predlog poslovodnega odbora Avtomatike, da naj se postopno odpravijo pomanjkljivosti ob bistveno zmanjšani rasti zaposlovanja, omogoči z drugačno delitvijo dela med delovnimi skupnostmi Avtomatike,
Iztočnice, ki so pogojevale pripravo predloga nove delitve dela in delovanja delovne skupnosti Avtomatike so bile naslednje:
—	delovne skupnosti moraj biti strokovno usposobljene vsaj za koordinacijo dela vseh bistvenih funkcij delovne organizacije,
—	organizirane naj bodo ati po načelu horizontalne specializacije, ali da se vse združene funkcije organizirajo v eni delovni skupnosti,
—	posamezna opravila, ki so specifična za TOZD, je potrebno organizirati V TOZD,
—	organizacija delovnih skupnosti naj omogoča ob nadaljnjem razvoju samoupravne organiziranosti DO postopno koncentracijo strokovnih kadrov kar naj bi omejevalo nepotrebno razraščanje določenih kadrovskih struktur,
—	organizacija delovnih skupnosti naj omogoči izvajanje potrebnih opravil za nove TOZD.
Vodja delovne skupnosti Jože Godec je nato prisotne seznanil s posameznimi poglavji predloga nove delitve dela, ki bi predstavljala nov korak v smislu izvajanja določil zakona o združenem delu in stabilizacijskih prizadevanj na področju samoupravne organiziranosti (obširneje o sami delitvi v eni od prihodnjih številk glasila). Konferenca sindikata je podani predlog podprla, mu izrekla družbenopolitično podporo in se obvezala, da bo aktivno sodelovala v času javne obravnave omenjenega predloga.
V okviru dnevnega reda je bila obravnavana še ocena uveljavljanja načina delitve po delu v DO v zvezi s pripravo na 2. konferenco ZSS, ki jo je pripravila komisija na ravni DO ter za informacijo o osnutkih družbenih dogovorov o delitvi sredstev za OD. Tudi na omenjene osnutke je imela komisija, ki je delovala na ravni delovne organizacije določene pripombe, ki jih je konferenca potrdila.	g ^
Imenovanje
komisij
V pričetku tega meseca je bila na 20. rednem zasedanju delavskega sveta DO na predlog konference osnovnih organizacij zveze sindikatov Avtomatike imenovana komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, v naslednji sestavi:
Stepanovič Stevo TOZD Sestavni deti Cerar Bojan TOZD Naprave za energetiko
Lenaršič Franc TOZD Stikalni elementi Mikložič Franc TOZD Releji Brglez Boris TOZD Avtomatske naprave Stanič Milojka TOZD Orodja Plut Franc TOZD ELA Zajc Darko TOZD Napajanja Bezek Viktor TOZD Sistemi Škrbine Jaka TOZD Trženje Šaranovič Breda TOZD Razvojni inštitut
Nikolič Staniša DSSZ Podlogar Vlado DS 1 Mlinarič Stane DS 2.
Imenovana komisija je dolžna izdelati delovni program za obdobje od imenovanja do junija 1981 ter do konca letošnjega leta pripraviti poročilo o izvajanju zakona o združenem delu v delovni organizaciji
Hkrati naj ne bo odveč obvestilo vsem osnovnim organizacijam sindikata v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih, da v skladu s sklepom konference osnovnih organizacij Avtomatike podajo na svoje delavske svete predloge za imenovanje internih komisij za spremljanje izvajanja zakona o združenen delu.
Jožefa Tavželj v pokoju
V mesecu avgustu je odšla v pokoj Jožefa Tavželj, ki je kot administrativni referent ko let združevala delo v Iskri in sicer v TOZD Stikalni elementi Dobrepolje.
Kar verjeti ne more, da ji ja teh 20 let minilo tako hitro, saj $9 še danes dobro spominja prvih dni v Iskri. Takrat, se spominja, sem delala obračun za OD za vsega 9 zaposlenih, danes pa ima TOZD Stikalni elementi Dobrepolje že 240 zaposlenih. Tudi dobrepoljska dolina je ravno zaradi Iskre močno spremenita svojo podobo, saj kakor sama pravi dolina živi z Iskro.
Sodelavce, ki so jo ob odhodu obdarili s skromnim darilom zapušča z mislijo, naj nadaljujejo delo njene generacije in z delom dokažejo, da si zaslužijo novo ..tovarno", ki se bo gradila v prihodnjem obdobju. Predvsem pa si želi, da bi ohranili dobre tovariške in medsebojne odnose in pa zaupanje v sodelavce, ki uspešno vodijo TOZD Stikalni elementi.
Primož Bernot
75 LET BRATKA KREFTA
Od Celjskih grofov do Prešerna
Letos slavi petinsedemdeset let plodnega in ustvarjalnega življenja znani slovenski dramatik, esejist, teatrolog in vnet kulturni delavec dr. Bratko Kreft. In to priložnost zdaj izrabljamo za to, da bi napisali nekaj misli in spoznanj ob dveh njegovih knjigah, ki sicer nosita kot letnico izida 1979, vendar pa pomenita po svoje tudi obeleži-tev avtorjevega življenjskega jubileja, hkrati pa predstavljata nekako začetek Kreftovega literarnega dela in obenem njegovo najnovejše literarno delo med katerima pa ležijo kar štiri desetletja.
Tu so namreč danes že klasični in znameniti Kreftovi ..Celjski grofje", s katerimi je ljubljansko dramsko gledališče začelo svojo gledališko sezono 1932/33 leta in so nekaj mesecev zatem bili natisnjeni tudi v knjižni zbirki Slovenske poti, zdaj pa jih je Mladinska knjiga lani ponovno izdala kot 181. zvezek svoje prav tako znamenite in klasične zbirke Kondor s spremno besedo Dušana Moravca.
Poleg same drame, ki je objavljena v drugem delu tega zvezka zbirke Kondor, velja predvsem opozoriti na obširen dramatikov uvod k sami drami, uvod, ki je pred štiridesetimi leti nedvomno predstavljal prvi pri nas marksistično zasnovan in napisan znanstveno-esejistični spis ne samo o celjskih grofih, temveč tudi o hkratni zgodo-vinsko-ekonomski problematiki, ki jo je Kreft dosledno uresničil tudi v svojem dramskem delu. Opozoriti namreč velja, da je tudi v Celjskih grofih še kako prisotna usoda Veronike Deseniške, ki je že pred Kreftom navdihovala vrsto slovenskih pa tudi drugih pisateljev, da so njeno usodo skušali upodobiti v dramski obliki, od Jurčiča do Župančiča. In še nekaj, zagotovo te Kreftove drame ne bi bilo, če bi ne bilo prej omenjenih, že napisanih dram, ker je Kreft svoje Celjske grofe napisal prav iz odpora do vseh prejšnjih del na to temo, ki so v zgodovinskem in miselnem pogledu podala zgrešene in idealizirane portrete celjskih mogotcev.
Zato pravilno ugotavlja Dušan Moravec v spremni besedi: ,,Kreft je tako z zgodovinskim uvodom kakor z dramo dokazal samo, da celjski grofje niso bili in niso mogli biti to, za kar so jih hoteli narediti pred njim: nositelji slovenskega ali jugoslovanskega nacionalizma, velikaši, ki so stremeli za ustanovitvijo jugoslovanske države že v srednjem veku, za kar so dajale zagovornikom take misli oporo Hermanove rodbinske vezi s srbskim knezom in bosanskim kraljem. Dokazal je, da so bili celjski grofje tuji gospodarji, katerim je stoletja robotalo naše ljudstvo, tako kot so bili tuji gospodarji Habsburžani in drugi fevdalni oblastniki, katerih vpliv je zajemal tudi našo zemljo. Hkrati pa je opozoril na dejstvo, da fevdalizem sploh ni bil nositelj nacionalizma: to je postalo šele meščanstvo s svojim novim gospodarskim sistemom.
Na tej zdravi historični presoji je zgrajena Kreftova drama, prva verna in nepotvor-jena slika Celjanov v ngši literaturi. In prav iz te osnove rasteta poglavitni odliki drame: vseskozi stvarni, z ostrim psihološkim darom in zgodovinskim gradivom osvetljeni, krepko izrisani karakterji; prav tako ostra, zgoščena gradnja dejanja in dialoga, ki dosega v tretjem dejanju svoj dramaturški in miselni vrh."
Ni treba še posebej opozarjati, da so Celjski grofje od svojega nastanka dalje nenehno na repertoarju tako sle zenskih kot tudi tujih gledališč, kar Samo priča, da so se uvrstili v tako imenovani ..železni repertoar" naših gledališč,
In če so Celjski grofje v nekem smislu dialektično-historična drama tako fevdalcev—posameznikov kot množice, predvsem meščanov, potem je najnovejša drama Bratka Krefta „V ječi življenja" drama in tragedija posameznika, individua, konkretno našega pesnika Franceta Prešerna.
Tudi ta ..neblaga igra iz zadnjih dni pesnikovega življenja", kot je podnaslovil svojo dramo „V ječi življenja" naš avtor, je izšla lani pri mariborski založbi Obzorja. In
Prebrali smo za vas
Pierre La Mure ni neznano ime pri nas, saj je s svojim biografskim romanom o francoskem slikarju Toulousu Lautrecu pod naslovom „Moulin Rouge" doživel pri nas veliko zanimanje in popularnost. Že za knjigo „Moulin Rouge" je bilo značilno da je Pierre La Mure znal bogato in slikovito orisati ne samo življenjske poti velikega francoskega slikarja na prelomu našega stoletja, temveč in zlasti še obdobje fin de siecla in vzdušje Pariza, Francije in Evrope pred slabim stoletjem. Podobno bi lahko na splošno zapisali tudi o prevodu njegovega novega dela, ki ga je Državna založba Slovenije pred kratkim poslala na knjižni trg v svoji zbirki Biografije pod naslovom „Mona Liza". Čeprav nosi original naslov ..Zasebno življenje Mone Lize", in takšen naslov tudi bolj natančneje ustreza vsebini knjige, moramo našemu avtorju priznati, da si je tako z izbiro glavne junakinje, znamenite Leonardove portretiranke Mone Lize kot tudi s celotnim podrobnim orisom razdobja, to je italijanske in evropske renesanse, našel snov, ki je vsekakor zanimiva, razburljiva in tudi po svoje nova in privlačna.
V predgovoru je avtor zapisal: „Kdo je bila ta žena, ki že dolga stoletja vznemirja svet in se izmika vsem vprašanjem s smehljajem v mirnih, rjavih očeh? Zakaj se je pri štiriindvajsetih pustila in kako to, da ji je mož dovolil, da kdo naslika njeno podobo, ki je sam ni naročil, ki ni postala njegova last in na kateri je Liza upodobljena brez poročnega prstana, brez enega samega dragulja, z razpuščenimi lasmi, ki ji padajo po obrazu, tako, kot so jih nosila dekleta, kot pa se nikakor ni spodobilo za spoštovanja vredno poročeno ženo iz ugledne družine? "
Na vsa ta vprašanja je Pierre La Mure odgovoril zelo natančno in prepričljivo, saj imamo danes na voljo obsežno dokumentacijo pa tudi veliki Leonardo da Vinci je tik pred smrtjo povedal, za koga je bil naslikal portret Mone Lize, za mladega Giuliana Medicija, potomca mogočnih florentinskih knezov. Tako je sam Leonardo dvignil tančico z nežne in pretresljive renesančne ljubezenske zgodbe in prišepnil skrivnost Mone Lize. To zgodbo pa je zdaj za njim povzel Pierre La Mure in jo na podlagi številnih dokumentov in pričevanj tako razširil, da je skozi zgodbo Lizine ugledne družine in zgodbo njenega življenja bohotno in slikovito orisal tudi zgodovino Firenc tistega časa, pa ne samo Firenc, temveč celotne Italije in Evrope, v katero je seveda vpletel tudi Leonardovo življenje in delo pa še številne druge njegove sodobnikove, kralje, cesarje in kneze pa seveda tudi papeže, tako da vstaja pred nami izredno živa, plastična dogodkov in zgodb polna renesansa, obdobje, ki še danes buri naše duhove zaradi svoje izjemnosti, razcvita velike, zlasti slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti pa tudi obdobje neusmiljene borbe za oblast, za denar in uživanje med renesančnimi kralji, papeži in knezi ter tudi meščani, za tisti boj, katerega zvesti opisovalec in poročevalec je bil tudi Niccolo Macchiavelli.
Skratka, Pierre La Mure pripoveduje svojo zgodbo o Moni Lizi, Leonardu in takratnem obdobju renesanse zanimivo in prijetno, z velikim smislom za značilne pc frobnosti in predvsem za duha dobe, ki mu danes preprosto pravimo renesansa.
D. Ž.
VIŠ IN POLDAŠNJA ŠPICA
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo dvodnevni izlet 27. in 28. septembra na VIS 2666 m in Poldašnjp Špico 2087 m. Oba vrhova sta v „Poti prijateljstva". Odhod iz Ljubljane bo v soboto, ob 5. zjutraj z osebnimi avtomobili.
Vzpona na vrhova nista težka, zato se izleta lahko udeleži vsak planinec. Hoje bo .10 ur prvi dan in 6 ur drugi daan.
Prijavite se pri Bredi Jančar, tel.: 20-341 (int. 341), kjer se boste tudi dogovarjali glede odhoda.
Avtomobilisti dobrodošli! Veljavni potni listi!
Strokovno vodstvo izleta — Zvone Korenčan.
ŠKRLATICA
Planinska sekcija Iskre ELEKTROMEHANIKE bo priredila v soboto, 27. septembra planinski izlet na drugi najvišji vrh Julijskih Alp—Škrlatico.
Odhod avtobusa izpred kranjskega hotela Creina bo ob 5. zjutraj, peljal nas bo .do Aljaževega doma v Vratih. Od tu se bomo mimo bivaka IV. na Rušju in Dolkove špice povzpeli na 2738 m visoki cilj. Sorazmerno zahtevnega vzpona bo približno 5 ur. Udeležencem priporočamo dobro planinsko opremo (tudi rokavice!). Predvidoma se bomo vrnili v Kranj okrog 18. Cena prevoza je 30 din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk, tajništvo TOZD ERO, tel.: 2822 in planinski poverjeniki do srede, 24. septembra. Upoštevali bomo le prijave z vplačilom.
tudi za to svoje dramsko delo je Kreft, kot za Celjske grofe, napisal obširen uvod, ali bolje študijo, ki je po svoje pendant dramskemu besedilu, na drugi strani pa izredno zanimiv in tehten prispevek k našemu prešern oslovju.
Tudi za to Kreftovo delo lahko rečemo, da je nastalo iz polemičnega vzroka, to je, iz Kreftovega odpora do nekaterih, že preveč klišejskih in tudi preveč pozitivističnih gledanj na našega pesnika, njegovo delo in njegovo življenjsko usodo. Tako nam Kreft v svojem uvodu tolmači Prešernovo poezijo v nekem smislu na nov, lahko bi rekli marksističen in hkrati tudi psiho-analitski način, pri čemer izhaja zlasti iz svojega razumevanja in tolmačenja Prešernove poezije, v kateri je našel mnogo erotičnih in tudi seksualnih problemov in razrešitev le-teh v pesnikovem življenju in njegovi poezije. Vsekakor je ta nekonvencionalni in v nekem smislu moderen pristop avtorju omogočil, da vseh teh svojih tez in spoznanj ni samo ponazoril in upodobil v svojem dramskem besedilu, temveč je po svoje tudi prispeval v samo prešernoslovje popolnoma nov in netradicionalen prikaz in tolmačenje vsega tistega, o čemer se nam je zdelo, da so že do kraja povedali in zacementirali vsi dosedanji prešernoslovci, od Stritarja, preko Kidriča do Slodnjaka.
Kreft nas je v uvodni besedi zapisal: „To je materialistično-psihološka dialektika, ki jo skušam uveljavljati v vsem svojem delu že od Celjskih grofov dalje, čeprav pri večini slovenske kritike ni popularna, ker se naslanja pri svoji analizi in sintezi na ne-dogmatično razumljeno materialistično filozofijo in njen svetovni nazor, katerega osnova je živ dialektični in historični materializem. Razumem ga kot načelo in metodo in tudi kot najobjektivnejši analizator, kot najbolj zanesljivo sredstvo in način, kako se iz številnih nasprotij (subjektivnih in objektivnih) dokopati do osnovne resnice in do vseh tistih resničnih objektivnih in subjektivnih temeljev in okoliščin, ki povzročajo človeške drame in tragedije pa tudi komedije.
Seveda vsega tega ni mogoče uporabljati mehanično, nasprotno: vse to terja človekovo intuitivno stvariteljsko umsko silo, ki ni dana vsakomur enako. Uravnilovka je tudi na tem področju nemogoča, in dokler bo zasidrano življenje na današnjih temeljih, polnih nasprotij in protislovij, bo še zmeraj raloček med Prešernom in Koseškim, med Marxom, Engelsom in Leninom na eni strani in med njihovimi neizvirnimi epigoni. Ne more biti vsakdo Prešeren ali Puškin, kakor ne more biti vsakdo Marx ali Lenin, pa če bi se naučil na pamet vse, kar sta ustvarila in napisala.
Prešeren ni le velik umetnik pesnik, marveč je z vsem svojim delom, umom in nazorom skupaj s Cankarjem in Župančičem predhodnik tudi našega osvobodilnega boja, ki je nujno moral preiti iz nacionalne še v socialno revolucijo, če je hotel tudi tisto (ali vsaj poglavitno), kar je bilo v preteklosti zamujeno, izpolniti ter tako dohiteti in prehiteti, kolikor se le da, ustrezni družbeni in narodni razvoj v našem času.
Prešernovo pesniško delo ni samo velika literarna umetnina v smislu naše nacionalne in svetovne književnosti, marveč je v njeno bistvo kljub vsemu subjektivno lirskemu zajet tudi globok humanistično družbeno narodni, ljudski in osebni etos, ne oziraje se na nekatere zapletljaje njegovega življenja, ki so jih Prešernovi nasprotniki in sovražniki izkoriščali zoper njega še za časa njegovega življenja, kakšen malomeščanski zelot pa tudi še pozneje do današnjega dne, ko je malomeščanščine, žal, še zmeraj v izobilju.
Z dnem, ko sta Levstik in Stritar urbi et orbi dokazala, da je Prešeren velika pesniška in narodno-kulturna osebnost, pa se je v meščanskih in malomeščanskih krogih, še posebej v tistih, ki so prej do neba povzdigovali patetiko Koseskega, postopoma razvila druga skrajnost: patetično rodolju-barsko in frazersko poveličevanje pesnika in njegovega dela. Prevladujoče malomeščansko in meščansko množje ga je zavilo v „štanjolpapir" svojega frazerstva in plitve patetike in ga svoji lastni imenitnosti na čast postavilo v rodoljubarski tabernakelj, da bi ne slišalo več glasu vesti in smisla njegovih besed — čisti provincialni rodoljubarski formalizem, ki ga je ostro bičal že Levstik, še ostreje pa Cankar. Toda kljub temu bije iz Prešernovih poezij grmeč zvon vesti, sliši in doume pa ga le tisti, ki ima sam vsaj še trohico vesti v sebi in posluh, da sliši in doume tudi svareč glas, ki se oglaša zdaj tu, zdaj tam iz njegovih pesmi, ki je velika pesem njegovega in našega biti in ne biti."
Kreft kot dramatik je v tej svoji drami o Prešernu seveda znal tudi najti ves tisti dramatični in tragični vrhunec, to so dnevi pred pesnikovo smrtjo, ki jih je upodobil v svoji drami in ob tem zapisal v uvodu:
,,Nekaj nad sto let nismo vedeli podrobneje in z dokazili podprto, kaj se je dogajalo zadnje tedne pred smrtjo s Prešernom in nato po njegovi smrti z njegovo zapuščino. Naposled se je lotil preiskave in raziskave mučne zadeve pokojni Alfonz Gspan in
Ob boleči izgubi moje drage mame
JOHANCE NAGLIČ
se najlepše zahvaljujem sodelavcem TIV TOZD ATC za podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti
hčerka Mici G rašič z družino.
Ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta
FRANJA BERGARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD Števci za izrečena sožalja in denarno pomoč
hčerka Zlatka Dežman.
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA POGAČNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC — kontrola za podarjeno cvetje in denarno pomoč
sin Zvone Pogačnik
Ob prerani izgubi dragega
MARKA KODRA
se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in poslovilne besede ob odpidem grobu TOZD Orodjarna in TOZD Števci — traku T3 za izkazano pomoč
mami Julka, sestra Milena in ostali.
Ob boleči izgubi moje drage mame
ANE ZADNIKAR
se iskreno zahvaljujem vsem in vsakemu posebej iz TOZD Števci — obdelovalnica za poklonjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti
sin Tone z družino.
Ob boleči izgubi dragega očeta
MIHAJLA KRSTIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC — kontrola vtičnih enot za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in denarno pomoč
hčerka Olivera Kogovšek z družino.
Ob boleči izgubi dragega očeta
FRANCA POGAČNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem TOZD ATC — kontrola za podarjeno cvetje in denarno pomoč
sin Zvone Pogačnik.
pogumno razgalil pred svetom velik kulturni zločin, ki ga je nad Prešernom in nad slovensko kulturo zakrivil — z ideologijo posvečeni in z zelotsko moralo maziljeni dekan Dagarin, ko je prej fanatično mučil na smrt bolnega Prešerna in sežgal vladajoči družbi in še posebej cerkvi nevarno in dotlej neobjavljeno Prešernovo literarno zapuščino. Š svojo razpravo, podprto z neovrgljivimi dokazi, je za vselej odkril in dokazal, da je bil dekan Dagarin v svoji ideološki in poklicni vnemi požigalec precejšnjega in nedvomno dragocenega dela Prešernove literarne zapuščine. Brez pretiravanja pa se sme še v tej zvezi reči: po vsem, kar danes vemo, je bil po Pavšku Dagarin res klavmo-moralistični rabelj svobodomisleca in pesnika Prešerna."
Tako sta torej lani izšli dve Kreftovi deli: prvo stoji na začetku njegove ustvarjalne poti, štiri desetletja kasneje pa smo dobili njegovo dramo o Prešernu. Obema je skupna izrazito polemična in tudi politična
nota v žlahtnem smislu te besede, temeljita na dialektičnem pojmovani zgodovine in če je prva freska iz preh<>" nih časov iz fevdalizma v meščanstvo, f druga individualni portret meščanski časov sredine minulega stoletja na Slov®1' skem, ki jih je tako žarko in veličastn0 razsvetlila Prešernova osebnost, katere de^ in življenje je bilo vsekakor vredno dram^ upodobitve in to izpod peresa takšna# ustvarjalca kot je prav Bratko Kreft, ki s3' vsem svojim dramskim opusom za vedn<j pisal v slovensko dramatiko in ustvaf1
z vsem svojim dramskim opusom za vedi*
vpisal _	________ __________ ... _
takšna dramska dela, kot so še Veli*8 puntarija. Kranjski komedijanti in Kreat^ re, ki so že postala ..železni repertoar naših gledališč in s tem tudi naša drarn5^ | klasika.	\
Zdi se mi, da je bilo to treba zapisati y teh dveh njegovih knjigah za njegovo p^l sedemdesetletnico življenja in ustvarjal#
Dušan Željezn#
ČASOPISNE NOVICE
Obletnico tovarne in jubilej samoupravljanja so v Elektromehaniki združili 5 kritičnim pregledom poslovanja in ukrepi za odpravljanje pomanjkljivosti. Na razširjenem slavnostnem zasedanju delavskega sveta je poudaril glavni direktor Elektro-mehanike Aleksander Mihev, da so se razmere v delovni organizaciji precej zaostrile. V proizvodnji manjka materiala za predelavo, likvidnost se je poslabšala, naložbe v posodabljanje tehnologije zaostajajo za načrti, slabša je ekonomičnost poslovanja in z vsakim dnem so težji pogoji za normalno delo. Omejitev uvoza je v prvem polletju povzročila velik zastoj v proizvodnji, predvsem v aprilu in maju, ki ga delovna organizacija ni mogla nadoknaditi, Zaradi tega je proizvodnja ob polletju zaostala za načrtom. Bolj je zadovoljna delovna organizacija z dohodkom, oz. z ostankom za sklade. Tega je namreč dobre pol milijarde dinarjev, kar je za polovico več kot lani. Izboljšala je devizno bilanco, za uvoz je porabila natanko toliko kot lani v prvem polletju, za prodane izdelke na tujem pa je dobila kar 44% več deviz tako, da je izvoz za polovico vrednosti presegel uvoz — članek v Delu z naslovom „V Elektromehaniki niso izpolnili vseh načrtov".
Organizatorji 14. zimskih olimpijskih iger leta 1984. v Sarajevu so pripravili tiskovno konferenco za domače in tuje novinarje. Med drugim so povedali, da potekajo vse priprave po načrtu in da bodo za organizacijo porabili 3,5 milijarde dinarjev in ne 1,8 milijarde, kolikor so prvotno načrtovali.
Že sedaj so dobili več ponudb tujih podjetij, ki naj bi montirala potrebni) opremo, vendar želi organizacijski komite — ker so zimske olimpijske igre predvsem jugoslovanska prireditev — zaupati vsa dela domačim organizacijam. Tako bodo npr-računalniški sistem, ki mora delovati vsaj dve leti pred začetkom olimpijskih iger, montirali strokovnjaki iz Iskre.
V tovarni avtomatskih telefonskih central na Laborah bo te dni začela poskusno obratovati nova galvanika z zmogljivostjo pet kvadratnih metrov površine tiskanih vezij na uro. Tako je tovarna podvojila zmogljivosti, čeprav deluje samo v dveh izmenah. V treh izmenah bo pričela obratovati, ko bodo povečane zmogljivosti vrtalnice in sitotiska. Računalniško vodena naprava bo pokrila potrebe po tiskanih vezjih vseh tovarn SOZD Iskra in omogočila turi izvoz. Nabava nemškega galvam skega avtomata je veljala 600 tisoč mark, pri čemer so precejšnji del naredili domači izvajalci — je zapisal ljubljanski Dnevnik.
Beograjska Politika je objavila obširen članek, pravzaprav kritiko, o okvarah na novi(pol) — elektronski centrali na Konjarniku. Že v podnaslovu piše, da je bila nova centrala od februarja do sedaj kar 24-krat pokvarjena.
Predstavniki Iskre in PTT podjetja iz Beograda so povedali, da so motnje nastale npr. zaradi tega, ker so bili v centralo vgrajeni deli s tovarniškimi napakami, nato Iskra ni dostavila PTT podjetju kompletne dokumentacije o centrali niti ni preskrbela potrebnega orodja. Z druge strani v centrali ni bilo uvedeno stalno dežurstvo teko, da so se popravila zavlekla. Član kar M. Ilič zaključuje kritiko s pripombo, da do z boljšo organizacijo dela v centrali in stalnim dežurstvom sedaj marš negodovanja od 8.000 telefonskih naročnikov centrale v Konjarniku.
Pred obiskom predsednika Z IS Veselina Djuranoviča na Švedskem je več jugoslovanskih časopisov objavilo ustrezne članke o dosedanjih tradicionalno dobrih odnosih med neuvrščeno Jugoslavijo in nevtralno švedsko. Pri tem so časopisi tudi opisali dokaj močno industrijsko kooperacijo med obema državama in pri tem zabeležili tudi delež naše Iskre.
Kolektiv El Niš, ki zaposluje približno 25.000 delavcev, je ustvaril v prvem polletju celotni prihodek v vrednosti 7,4 milijarde dinarjev, to je za 36 % večji kot v istem obdobju lani. Prvo polletje So zaključile z izgubo v celoti le štiri TOZD in to z 22 milijoni dinarjev. Po besedah namestnika predsednika poslovotkiega kolegijskega organa Vlada Brkanoviča bo pomen stabilizacije zajet v gradnji nove tovarne za slikovne televizijske cevi. Samoupravni sporazum o soinvef tiranju je med drugim podpisala tudi Iskra. Članek titograjske Pobede.
Nova avtomatska telefonska centrala Bežanija v Novem Beogradu bi morala že dslovati, vendar bo vključena v javni promet ob koncu leta. Montaža se je začela že pred nekaj meseci, vendar bodo monterji iz Iskre zaključili z delom šele ob koncu novembra. Po tem bo sledila razdelitev novih 24.000 telefonskih priključkov, to je celotna kapaciteta centrale. Vest Politike ekspresa iz Beograda.
Skupno vlaganje trgovine in proizvodnje je dalo korist enim in drugim, je povedal Spasoje Spasojevič, generalni direktor SOZD Unielektro ene od največjih specializiranih trgovinskih hiš v naši državi. Unielektro združuje osem delovnih organizacij iz Srbije in eno iz Hercegovine na temelju stroge specializacije po panogah. V zadnjih nekaj letih Unielektro uspešno sodeluje z najpomembnejšimi jugoslovanskimi proizvajalci,-med drugim tudi z Iskro.
Inž. Simo Vrahela je odpovedal službo v Elektronski industriji in odprl v Nišu obrtno delavnico. Opremil jo je s super modernimi napravami in sedaj še s štirimi delavci izdeluje nekoliko vrst specialnih cevi (verjetno elektronk) in polprevodnike za televizorje. Iz kdo ve kakšnega razloga niška tovarna televizorjev teh delov od Vrahele ne kupuje, pa jih zato ta podjetni inženir prek drugih organizacij dobavlja slovenskemu tržišču in kooperantom Iskre (iz Kranja). Odtod dober del teh izdelkov kupuje spet elektronska industrija iz Niša ne vedoč, da so narejeni prav v Nišu. Mimogrede — Simo Vrahela je svoje izdelke že prodal na zahodnonemško tržišče v vrednosti milijon mark — članek beograjskih Večemjih novosti.
Zbral in uredil Marjan Kralj
i
IZLET V ČSSR
ISKRA INVEST SERVIS prireja sedaj ža tradicionalen izlet v ČSSR z avtobusom, v času od 27.09. do 01.10.1980.
PROGRAM POTOVANJA
1.	dan — sobota — 27.09.
Odhod avtobusa iz Kranja (pred hotelom Creina) ob 05.00 uri zjutraj, iz Ljubljane — Trg osvoboditve (pred Univerzo) ob 05.30 uri. Peljali se bomo prek mejnega prehoda Šentilj, mimo Gradca na Dunaj, kjer bo krajši postanek.
V ČSSR bomo vstopili na mejnem prehodu Mikulov in nadaljevali pot po Moravski do Vyškova, ki leži % km severneje od Brna. Nastanitev v hotelu, večerja iu nočitev.
2.	dan — nedelja — 28. 09.
Po zajtrku si bomo ogledali glavno mesto Moravske - Brno. Po ogledu njegovih znamenitosti se bomo napotili v industrijsko mesto Blansko, kjer nas bodo prič®-kali gostitelji iz delovne organizacije METRA, ki proizvaja električne merilne instrumente. Prespali bomo v Vyškovu.
3.	dan — ponedeljek — 29.09.
Po zajtrku se bomo odpeljali v Prago. Nastanitev v hotelu, kosilo, popoldne prosto za nakupovanje ali individualne oglede. Po večerji je možen skupinski obisk ene od poznanih praških pivnic.
4.	dan — torek — 30.09.
Dopoldne bo organiziran ogled Prage, prave zakladnice kulturno-zgodovinskih spomenikov. Po kosilu se bomo odpeljali 40 km proti jugu, kjer si bomo ogledali lovski grad Konopište.
Povratek v Prago, večerja in prenočitev.
5.	dan — sreda — 01.10.
Po zajtrku odhod iz Prage, na poti proti češko-avstrijski meji si bomo ogledali grad Hluboko. Zadnji postanek na Češkem bo v Čeških Budejovicah. kjer bo kosilo, čez mejni prebod Dol ne Dvorište, skozi Linz in prek Visokih Tur, bon10 nadaljevali pot domov, kamor pridemo v poznih večernih urah.
CENA IZLETA je 3.500 din za osebo. Pri prijavi je treba vplačati akontacijo 1.500 din.
Prijave sprejema: ISKRA INVEST SERVIS, Dejavnost za rekreacijo in letovanje. Ilirska 27, Ljubljana, telefon: 325-587.
’-elc
Pod
nje
Plai
sko
ali:
obe
skr<
a 3 ena Pot del,
zasl
ukr
Pos
da
lem
Oie,
teži
jam
Pm
izv(
Ml
Por
na
mo;
tok
sed;
San
So
kat
tih
dve
kg;
len
Pro
tov.
mo
mai
mil-
kjei
bi
Up;
boj
*zp.
i
Pre:
nik;
plai
niir
na-
teči
ved
nek
Kal
od
•Del
najl
1!
1

:
fzr,
ktc