CELJE, 2. NOVFMBRA 1978 — бТЕУТТЖА 43 ~ LETO ХХХП — CENA 4 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Nagnetlo se je teh praznikov in. spominskih ter akcijskih dni. Smo v mesecu knjige, ravno smo zaključili teden požarne varnosti, pa dan OZN in končno še dan varčevanja. Komaj smo tem dogod- kom sledili. Sicer pa — zima je pred vrati! O tem, kako smo pripravljeni za starko zimo, berite v posebnem sestavku. Bojim se, da bo koga zeblo. Pri nas v hiši smo začeli odštevati dneve do Tedna domačega filma. Verjemite, da imamo dela čez glavo. Pa smo vam vseeno pri- pravili časopis, ki je poln zanimivega branja. VAŠ UREDNIK Rože, sveče, rože, sveče, rože... Pa je minil dan, ki je najbolj žalosten v celem letu in ki mine tako, da se bolj kot ostale dneve spominjamo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Dan mrtvih! Dan obujanja spominov na vse tisto, kar smo doživeli s tistimi, ki jih ni več med nami. Grobove in spominska obeležja smo okrasili s cvetjem, prižgali sveče. To je zunanji okras spoštovanja do mrtvih. Lepši, poštenejši, srčnejši okras do mrtvih pa je v naših srcih. In ob vsem tem, ko smo se na takšen ali drugačen način priklonili mrtvim, se nam ponovno porajajo ali obujajo stare, že ničkoli- kokrat prekvačkane misli, čemu in zakaj samo včeraj na grobovih toliko cvetja in sveč, čez leto pa bore malo ali nič? Zakaj bomo spomladi, ko bo skopnel sneg, lahko po grobovih videvali košarice z uvelim in zgnitim cvetjem, ki smo ga na včerajšnji dan s takšnim spoštovanjem prinesli in grob spremenili v cvetoč vrt? Zakaj vedno bolj med nami vlada nmanji prvonovembrski prestiž po »kdo bo imel lepši grob« in »kdo bo lepše oblečeai«? Zakaj se ta žalostna prvono- vembrska srečanja spreminjajo v modne revije? Zakaj grobove krasijo ikebane, ki bolj sodijo v svetle hale na z belimi prti pogrnjene mize? Zakaj se ne podamo v gozdove, kjer je nešteto partizanskih grobov, katerim edini ali skoraj edini okras je suho jesensko listje pa morda še kakšna gozdna rast? Teh zaka,iev je še več, premalo pa je resnično toplega izraza in spoštovanja do vseh, ki jih ni več med nami. Po včerajšnjem dnevu imamo leto dni časa, da si tudi glede tega izprašamo vest in ugotovimo ali delamo prav. Enkraten spomin je kaj žalostna podoba našega človeškega odnosa do na- 5ih, ki so se že poslovili. (Posnetek smo napravili ob komemoraciji v Žalcu pri novi osnovni šoli, kjer je tudi doprsni kip Petra šprajca-Jura). Tekst: TONE VRABL Foto: TONE TAVČAR 9. KONGRES ZSS DOGOVOR l\ NAPREJ A. SOLŽENICINA POT NAVZDOL v sklepni bessedi ob koncu devetega kongresa ZSS je Vinko Hainer, ki je bil zno- va izvoljen za predsednika slovenskih sindikatov (za podpredsednika pa Miran Po- trč) dejal, da je bil kongres pravi delovni dogovor delav- cev, ki so organiziraini v slo- venskih sindikatih. In te do- govore bo treba sedaj ures- ničevati. Dejansko so pred sindikati pomembne naloge. Preveč je, da bi našteli vse, prav pa je, da nekaj najbolj pomembnih. Poglavitna nalo- ga je vsekakor uveljavljanje samoupravljanja kot temeljn samoupravljanja kot temeljne- ga vsekakor uveljavljenje sa- ñosa. Gre za zagotavljanje ta- kšnega družbenega in eko- nomskega položaja delavcev, ko bodo ti v temeljni orga- nizaciji združenega dela de- jansko gospodarili s pogoji in rezultati svojega dela in opravljali celotno družbeno reprodukcijo. TOZD je treba uveljavljati kot osnovne in najpomembnejše oblike zdru- ževamja deta delavcev in nji- hovega odločanja ter 'kot os- nove samoupra-vnega organi- ziranja celotnega združenega dela. Med nalogami, ki čakajo sindikate, je Vinko Hafner v referatu na prvi plenarni seji omenil tudi razvijanje različ- nih oblik samoupravnega spo- razumevanja in neposredne- ga odiločanja delavcev. Ob tem seveda velja opozoriti na dosledno uresničevanje spre- jetih samoupravnoih aktov ter še posebdj samoupravnih spo- razumov o združevanju dela delavcev v temeljni organi- zaciji združenega dela. Lnpo- polrajevati bo treba sistem oblikovanja in delitve dohod- ka, tako da bo le ta spod- bujen za povečanje produk- tivnosti dela in racionalno go- spodarjenje z dnižbeniml sredstvi in s'kladen z določ- bami zakona o združesnera delu. Med delavci v material- ni proizvodnji in delavci v družbenih dejavnostih se mo- ra uveljavljati svobodna me- njava dela. Druge pomembne naloge so še: % Uveljavljati je treba ta- kšno kadrovsko politiko, Ki bo na eni strani zagotavljala odločilen vpliv delavcev v združenem delu in njihovih samoupravnih organov na vse kadrovske odločitve, na dru- gi strani pa bo omogočala kadrovanje zares sposobnih, ustvanjalnih in naši samo- upra-vni socialistični ureditvi predanih ljudi. % Uveljavljanje delegatske- ga sistema v samoupravnih interesnih s^Kupnostih; Ф Organiziranje družbene- ga izobraževanja delavcev ozi- roma njihovega usposa/bljap nja za uspešno izvrše! vanj e samoupravnih in družbenopo- litičnih fimkcij. Ф Izpopolnjevanje sistema informiranja in uveljavljanye klubov samoupravljalcev. Ф Sindikati si bodo morali prizadevata za razvoj družbe, nega in osebnega standarda delavcev. Ф Pomembna je krepitev ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite v združenem delu. Več o kongresu v MarfijOb ru preberite na tretji strani. JANEZ VEDENIK CELJSKA SZDL: O KMETIJSTVU , v organizaciji socialistične zveze v celjski občini si že .^j časa prizadevajo, da bi ekladno s sprejetimi družbe- '^ospodarskimi in razvoj- '^irni cilji pospešili kmetijsko proizvodnjo in na novih os- novah samoupravno organi- zirali kmečke proizvajalce, ^rak naprej so storili že ® tem, ko so aktivno pristo- pili k ustanovitvi Kmetijske ^ruge, ki bo 1. januarja pri. ^dnje leto pričela delati, "av o izvajanju srednjeroč- nih ciljev na področju kme- °ijstva bodo danes razprav- ljali člani predsedstva občin- konference SZDL Celje na seji tudi opredelili ^'i^eri gospodarske, družbene finančne aktivnosti za hi- "®jši razvoj kmetijstva v '^^»«ini. . D. VELENJE RUDARSKA SOLIDARNOST AKCIJA: OČIŠČEVANJE DELOVIŠČ V JAMI Zadnja sobota v oktobru je bila ponovno v znamenju velenjskih rudarjev. Pa ne zaracii tega, ker bi nakopali premalo premoga in bi to morali nadoknaditi v soboto, ampak preprosto iz tega, da so se odločili za prostovoljno akcijo pod naslovom »Za večjo varnost v jami«. Pred- log za akcijo so dale druž- b€aiopK>litične organizacije TOZD jama Pes je, konferen- ca Delovne organizacije RLV pa je to razširila še na pre- ostali dve jami. Tako se je v soboto 2ци- traj ob 6. uri napotilo v ja- me velenjskega rudnika okoli 800 delavcev, ki so do dva- najste ure dopoldne očišče- vaii posamezna delovna me- sta. želeli so, da jih očisti- jo tako, da tudi na ta na- čin zmanjšajo možnost za morebitno nesrečo. Pobuda za akcijo je na- stala sredi 9. kongresa slo- venskih sindikatov in v času pred kreiranjem zveznega kongresa sindikatov Jiigosla- vije. Anton Ribarič, ki skrbi v RLV za informiranje, je povedal, da so akcijo vsi za- posleni podprli in tako tudi dali konkreten prispevek k obema kongresoma — prav- kar končanemu sindikalnemu v Sloveniji in v pričakovanju zveznega. Velenjski rudarji so s tem še enkrat potrdili, da so vedno pripravljeni predvsem sami reševati ti- sto, iz česar ponujajo tudi drugim, da jim je toplo. -TONE VRABL OBISKALI CVETKIH GROB Pred dnevi smo obiskali grob Cvetke Jerinove. Bil je lep jesenski dan. Pot je bila do Šentjurja zelo lepa, naprej pa je bila pot strma in blatna, sicer pa prijetna, saj nas je vodila skozi lep, obarvan gozd. Ko smo prišli na hrib, smo zagledali pred gozdom grob. Okrog groba je bila postavljena majhna ograja. Pred grobom stoji velika petokraka zveada. Prižgali smo svečo, ix)ložili na grob venec ter zape- li dve pesmi. Spomnili smo se mladega srca, ki je izgi- nilo za vse čase pod Resevno. Bila je pogumna par- tizanka. Po njej nosi ime naá dom. Igor Pučko, Pionirski dom »Cvetke Jerinove«, Celje 12. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 2. novembra AVGUST JERIHA Prišla je nepričako- vano. Zato boleče. V trenutku, ko se je hotel spočiti. Smrt ga je iz- trgala sredi dela, nove- ga snovanja in novega iskanja poti. Ločila ga je od dela, ki Se mu je zapisal že tedaj, ko je še stopal v šole. Ze takrat se je uveljavil kot udarnik v mladinskih brigadah. Delo ga je osvojilo in zaradi dela ni po- znal počitka. To ga je nazadnje tudi zlomilo. Tu je smrt znova pre- magala življenje. Avgust Jeriha. Čeprav doma v Litiji, je postal Velenjčan. V mesto ob Paki je prišel 1956. le- ta, torej v času, ko je tu na bregovih Pake nastajalo novo življe- nje. Prevzelo ga je, ne samo kot čUma rudar- skega kolektiva, marveč kot človeka, ki je s svo- jo zavzetostjo dajal pe- čat rasti novega mesta in kolektiva, ki je prav tedaj začel osvajati re- kordne proizvodnje. Zadnjih dvanajst let je bil član velike dru- žine Gorenja. Tu je bil pomočnik generalnega direktorja in tu je, zla- sti v zadnjih letih, skr- bel za marketing. Toda, v tej ustvarjalni delov- ni sredini je dal več, kot lahko da človek. Ni skrbel samo za poslov- ne stike, marveč tudi za samoupravni položaj delavca, živel je in de- lal za kolektiv, delal pa tudi ša širšo družbeno skuvnost. Pomembne naloge je kot podpred- sednik občinske skup- ščine Velenja opravljal tudi v tej šaleški druž- benopolitiSni skupnosti. Njegova poU^. in naloge pa so vodila tudi v re- vubliške fiosvodarske kroge, na poslanske in delegatske klopi in dru- gam. Umrl je, ko je izpol- nil 48. leto starosti. Umrl sredi dela v pra- vem pomenu besede. 7м njim je ostala velika praznina. MB OBMOČJE ZA TRDNEJŠE MEDOBČINSKO SODELOVANJE »Zgodilo se je prvič, da je že doslej većina izvršnih sve- tov pa tudi občinskih skup- ščin na našem območju ob- ravnavala sklepe in stališča zadnje seje sveta občin celj- skega območja, ki se nana- šajo na nekatere ugotovitve dosedanjega medobčinskega sodelovanja. To pa je veliko, to je vsekaJcor spodbudna ugotovitev,« je med drugim opozoril sekretar sveta. Vlado CreSnik. Po uvodnih mislih Vlada CreSnika in razpravi, je nam- reč svet občin celjskega ob- močja na zadnji seji sprejel nekatera stališča, ki so jih, kot kažejo prvi podatki, ob- činske skupščine in njihovi iavršni sveti ugodno sprejeli. ' Vsa se nanašajo na to, da bi se medobčinsko sodelovanje okrepilo in da bi tudi svet ob. čm poiskaJ pri svojem delu še bolj konkretne oblike de- lovanja. Pomennbno je stališče, da naj občinske skupščine in iz- vršni sveti tudi zaradi učin- kovitejšega dela sveta občin celjskega območja obravna- vajo vsa stališča in sklepe, ki jih svet sprejema in vsaj v času dveh mesecev poročajo, ali so jih verificirali ali ne. Prav tako je svet občin opo- zoril na premajhno pobudo občinskih skupščin, zlasti še izvršni svet, da o vprašanjih, za katera bi se morali v re- giji dogiovoriti in uskladiti, tekoče obveščajo svet občin in terjajo usklajevanje na šir- šem območju. Nujno se bo tudi v regij- skem merilu dogovoriti, kate- ra so vprašanja, ki jih bo treba reševati v tem okviru. In ne samo to, določiti bo treba tudi njihovo priorateto, vrstni red. Pri vsem tem gre tuicii za stališče, da je treba vpraša- nja, ki zadevajo skladnejši razvoj, obravnavati enotno, ne glede na gospodarsko manj tli bolj razvita območ- ja in občine. Občine so nam- reč doline, da p>odpira.jo vsa prizadevanja za skladnejši razvoj celotne regije. Svet občin celjskega ob- močja bo tudi od republiških organov, zlasti od izvršnega sveta in republiških sekreta- riatov, zahtevaj, da vsa gra- diva, ki zadevajo regijo aJi pa vprašanja, ki jih bo treba uskladiti med občinami, po- sredujejo tudi njemu, se pra- vi svetu občan. Ni naključje, če so nadalje opozorili na večjo povezanost delegatov regije v republiški in zvezni skupščmi; večjo po- zomvst kot doslej pa bo svet občin namenil tudi samoup- ravni organiziranosti in sploh delovanju območnih samoup- ravnih interesnih skupnosti, pred^em zarada usklajeva- nja njihovih razvojnih pro- gramov z načrti posamesiih občin. Skratka, na vsak način ko- rak naprej v medobčinskem povezovanju! M. BOŽIČ VL.4DO CREŠNIK V RAZPRAVI I- Se pred koncem letošnje- ga leta bodo delegati skup- ščine SRS razpravljali in sklepali o osnutku zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Člani sveta so menili, da je sprejem tega za'kona izrednega pomena za uresničevanje družbenoeko- nomskih odnosov med ude- leženci svobodne menjave de- la in so ga zaradi t€^a pod- prli. Vendar pa so ugotavl jiu li, da zakon vključuje poleg osnovnih načel medsebojnih razmerij pri svobodni menja- vi dela tudi določila o samo- upravnem organiziranju na tem področi;u, pa čeprav so- dijo ta določila v druge za- kone. Zato so predlagali, da bi v celjski občini oblikovali posebne delovne skupkie, ki bi podrobneje proučile posa- mezna vprašanja iz osnutka zakona. Imenovali naj bi šti- ri delovne skupàne, ki bá ob- ravnavale štiri sklope vpra- šanj. Tako vprašanja svobod- ne menjave dela v krajevnih skupnostih, svobodno menja- vo dela med delovnima skup- nostmi v organizacijah zdru- ženega dela, dalje organizi- ranost in de'ovanje strokov- nih služb interesih skupno- sti in svobodno menjavo dela v bankah, zavarovalništvu in državnih organih,- O ugotovit- vah vseh štirih delovnih skupin bodo v začetku no- vembra ponovno razpravli'ali v svetu za družbenopolitični sistem. DS Ob nenadni smrti uglednega gospodarstvenika, družbenopolitičnega delavca in člana pokrajinske- skih vodstev zahodne štajerske AVGUSTA JERI- HA, so pokojnikovi družini, delovnemu kolektivu GORENJE, občinskemu komiteju ZKS in Občinski skupščini Velenje izrazili soèalje: Janez Zahrast- nik, sekretar medobčinskega sveta ZKS, Janko Že- vart, predsednik medobčinskega sevta SZDL, svet občin celjske regije, pokrajinski odbor zahodne štajerske, komiteji občinskih konferenc ZKS in občinske skupščine širšega celjskega območja. ANA PUNGARSEK Mati padlega partizana. Kljub bdehnosti in ena- inosemdesetim letom ima malo gub na obrazu. Ple- menite potere izdajajo blag značaj. Ze peto leto prebiva v Domu upoko- jencev v Celju ,prišla pa je Loč pri Poljčanah. Tam je vse življenje prva potrepljala otroka po rit- ki, ko je prišel na svet. Po poklicu je namreč di- plomirana babica in ni je hiše v Lečah in okoliških hribih, kamor ne bi stopi- la njena noga. Kljub letom babice Ane je njen spomin tako živ, kot da bi se vse njeno življenje odvijalo včeraj. Skozi kopreno solza se iz- lušči podoba njenega sin- ka Stanka, ki je kot osemnajstletni fanté od- šel k partizanom. To je bil njen srednji sin, dva pa sta srečno ušla vojni vihri. »Moj Stanko je bil ro- jen 1924. leta. Ko se je začela vojna, je delal v Emo in tam je bil orga- niziran, v partizane pa je odšel 1942. leta. Padel je 10. marca 1943. leta. Ta- krat je bil v Sercerjevi brigadi, ki se je zadrževa- la na Boču. Četa pa je büa izdana in se je raz- kropila na sve strani. Moj Stanko je nekaj dni taval, da bi prišel do zveze in tudi do mene. Skrival se je po kmetijah, pa je bil izdžm. Ponj je prišla poli- cija iz Loč in ga odpelja- la v Stari pis ker, od tam pa v Maribor. V Celju nisem nikoli prišla do njega, v Mariboru pa sem ga lahko obiskala. ... In prišel je najstra- šnejši dan, ko mi je so- seda povedala, da je na ЈЛака1и prebrala, da je bil kot talec ustreljen tu- di moj Stanko. Vi ne ve- ste, kako hudo je zgubiti velikega otroka! Pokopan je v skupni grobnici v Gradcu. Od smrti je minilo 35 let, a jaz ga še nisem pozabila, deset let pa sem za njim samo jokala.it Babica Ana ihti. Kako ne bi, ko pa se spominja njegovih zadnjih sporočil in pisem. V pismu, ki je prišlo zadnje iz maribor- skega zapora ji je napisal.- »Nobeni materi ne bo ta- ko lepo kot tebi. če bom rešen!« Dam pred smrtjo pa je po tovarišu prosil za odpuščanje, če ji je kdaj kaj hudega storil. čeprav je babico Ano lomila bolečina, pa je še naprej aktivno sodelovala s partizani in jim dobav- ljala potrebni sanitetni material. 2e zdavnaj bi jo Nemci odselili, pa so jo preveč potrebovali, saj za- njo niso imeli nadomesti- la. Tako je ostala v Ločah do konca vojne, potem pa poskrbela, da je izšolala dva fanta, ki sta ji ostala. Tildi ta naložba se ji je obrestovala. Ljubezen, s katero ju je obdajala, ji vračata, zato sta zelo po- gostna obiskovalca v nje- ni prijetni sobici. Prihaja- jo tudi njuni otroci, zato Ana na starost ni osame- la. Kljub temu pa se vda- ja tudi spominom in med njimi je njen skrbni, do- bri in občutljivi Stanko. ZDENKA STOPAR PIŠE IVAN SENIČAR KAJ BI REKEL NOSEl v času, ko se egiptovska in izraelslca pogajanja o mi- rovnem sporazumu mukoma prebijajo naprej, ko ame- riški predsednik Carter pridno može to pogajalsko ko- lesje in ko se v Bagdadu sestajajo predstavniki arabskih držav (brez Egipta), da ocenijo položaj po ameriškem miru med Izraelom in Egiptom, je s švedske prišla novica, da bi se Alfred Berhard Nobel (1833—1806) lah. ko obrnil v grobu. Na švedskem so namreč izbrani po- samezniki odločili, da z Nobelovo nagrado spet posežejo v svetovno politiko. Nobelovo nagrado za mir so na- mreč prisodiü egiptovskemu predsedniku Sadatu in izraelskemu premieru Beginu. Ni se jasno, ali so s tem posp>ešili mirovne spodbude in mirovno »povezanost« med obema voditeljema, ah pa so zbudili še več odpora, ne proti Bližnjemu vzhodu, ampak proti temu, da se z dodelitvijo tako pomembne nagrade izenačita žrtev in krvnik. Kajti v primeru krvavih spopadov in njihovih rezultatov med Izraelci in Arabci je vsakomur jasno, da so biU agresorji Izraelci :n da omenjena pcgajanja tečejo tudi o tem, kako in kdaj naj agresorji zapustijo okupirana oeemlja,. Nobelove nagrade so najbolj znana mednarodna pri- znanja. Alfred Nobel je bil švedski kemik, ki je imel med drugim t-ovarno min in je izpopolnjeval razna eksploziva. Po več nesrečah pri tem delu — pri eni od takšnih nesreč je izgubil življenje tudi njegx>v mlajšd brat — je iznašel dinamit. Nobel pa si je s svo- jim delom in z eksplozivom pridobil kar veliko boga- stvo. In največji del od 31 milijonov takratnih šved- skih kron je namenil za ustanovitev posebnega skla- da za nagrade za največje znanstvene in književne dosežke. Nobelove nagrade podeljujejo iwsebne ko- misije, ki jih imenujejo akademija, razni znanstveni inštituti in drugi. Nagrade delijo za fiziko, kemijo, medicino, za književno delo in za »širjenje bratstva med naredi, zmanjševanje ali ukinjanje stalnih vojnih čet in za ustanavljanje ali povečevanje števila mirovnih kongresov«, tej zadnji nagradi pravimo kratko na- grada za mir. Podeljuje jo posebna komisija, za njo pa stojijo seveda razni interesi. Sedanji voditelj l7,raela je znan kot zelo nepopu- stljiv človek. Zaradi tega so ga ostro kritizirali v saTni njegovi deželi, po svetu, med drugim ga je večkrat opozoril tudi ameriški predsednik Carter. Njegov pri- stanek, da je začel mirovna pogajanja s Sadatom ni posledica njegove spravljivosti, ampak premisleka, da s tem dobi za svojo deželo oziroma za agresivne kro- ge v tej deželi več, kot pa z novimi vojnami. Predsed- nik Sadat se je sicer spustil v tveganje, da v imenu Egipta sproži mirovno pobudo, ki pa bo lahko traj- neje uspela le, če bo zajela vsa pereča vprašanja na Bližnjem vzhodu. Dejstvo, da je nagrado dobil tudi Begin, pa pomeni, da je nagrada za mir povsem izgu- bila svoj pravi pomen. RAČUNALNIŠTVO Dobro leto je minilo, odkar so nekatere celjske organi- zacije združenega dela, skup- ščina občine in regionalna zdravstvena skupnost podpisa- le samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovne skupno- sti Družbeni računalniški cen- ter C^lje. Tako so s konkret- no akcijo pričeli uresničeva- ti družbeni dogovor o skup- nem rasjvoju informatike in družbenega informacijskega sistema ter avtomatske obde- lave podatkov. K poslowiü skupnosti so pristopili Aero, Ingrad, Razvojni center. Ni- vo, Skupščina občine. Toper, ZdjaATStveni center in Regio- nalna zdravstvena skupnost. Cilj ustanovitve Družbene- ga računalniškega centra je bü jasen: združiti razdroblje- na prizadevanja pri razvoju računalništva, poenotiti si- steme ter s tem bolje izko- ristiti te sicer drage napr» ve. Vse organizacije združe nega dela v začetku niso po- kazale dovolj razumevanji za uresničitev zastavljeni ideje, gotovo pa bo uspešni začetno delo privabilo ' krog podpisnic samoupravni ga sporazuma še več članit Pomemben del pri uveljav- ljanju Družbenega račimaliO' škega centra opravlja v skl» du s samoupra-vnim spor» aumom o ustanoviitvi skup nosti Razvojni center in nj^ gova temeljna organizacij' Informacijsko računalniži" center. Tako skrbi za obr» tovanje račtmalnika, za org> názacijo dela, za šoJanje kad' rov in drugo. Stroèke obr» tovanja in najema računalu'' ka pa krijejo čslanice v sC' razmerju s številom vlozeiU* deležev. CELJE: KLUil OZN Tik pred Dnevom Združe- nih narodov so imeli na Prvi osnoroi šoli v C^lju odprt sestanek kluba OZN, ki so ga seveda posvetili 24. oktob- ru. Sestanek so sklicali za- to, da bi učence šole čim- bolj seznanili z delom v klu- bu m jih seveda privabili v to dejavnost. Na sestanku je Renata na kratko predstavila OZN v aveUi in delo kluba na Sodi. Nato so prebrali tekoče dne^' ne novice. Rada je prebral® kratek referat o Evropi« Andreja pa je orisala težav« ljudstva Nikarague. V zadnji toôki so se Р^ govorili še o drugih zadev glovenije z odprtimi rokami, gre jini vse priznanje. V mesto ob Dravi so pri- jeli prvi delegati, gostje in povinarji prihajat že v torek popoldne. Zvečer so za ude- ležence 'kongresa pripravili bogat kulturni program z na^ jjlovom Maribor udeležencem 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, v katerem so se predstavili gledališčniki iz Ce- lja in Maribora, pevski zbori, dijaki, folklorne skupine ter skupina Pepel in kri. Popold- ne je podpredsednik ZSS Mi- ran Potrč pripravil sprejem za vseh 126 novinarjev, ki so spremljali delo kongresa. Si- cer pa bi lahko omenjali še druge spremne kulturne pri- reditve, ki jih ni bilo malo. V sredo natanko ob deveti ari se je pričela prva ple- narna seja. Med gosti so bili revolucionarji MIha Marinko, Franc Leskošek Luka in Ivan Maček Matija. Prišli so naj- vidnejši družbenopolitični de- lavci SRS Sergej Kraigher, Prance Popit, Mitja Ribičič, Milan Kučan, dr. Anton Vra- tuša, Janez Vipotnik, Boris Bavdek, generalpodpolkovnd- ka Franc Tavčar in Franc Jerkič ter drugi. Kongresa se je udeležila tudi delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom Mike špilji^a ter delegacija svetov ZS re- publik in pokrajin, predstav- 'liki slovenske narodnostne skupnosti iz Italije in Av. stri j e, naših delavcev iz tuji- ''e ter predstavniki sindika- tov iz Avstrije, Madžarske, Italije, Zvezne republike Nemčije ter delavskih komi- sij Katalonije iz Španije. ^inko Hafner je v svojem 'sferatu med drugim omenil, ^ bo treba zagotoviti' takšen Položaj in vlogo delavcev v Skupnostih skupnih služb, ki zasnovan na svobodni me- dela z delavci v TOZD bo zagotavljal enakopravni Položatj vsem delavcem. Sa- moupravne in druge pravice ^vcev je treba varovati, s ^ v zvezi pa tudi vlogo in ■•^nkovitost organov samo- ^avne delavske kontrole, ^^č združenega dela in "l^benih pravobranilcev sa- ^pravljanja. Vpliv delav- ^ združenega dela in sin- ^katov v krajevnih skiipno- bo treba okrepiti, uve- ^^viti moramo samoupravno družbeno planiranje, ter za- gotoviti, da bodo samouprav- ni sporazumi o temeljih pla- na zares dogovor delavcev, da bodo konkretna obveznost, ki se mora kazati zlasti v oblikovanju in delitvi dohod- ka, investicijskih odločitvah in tekoči poslovnd politiki. Sindikati se morajo vključiti, je dejal Vinko Hafner, v ce- lotna prizadevanja za stabi- lizacijo gospodarstva. Koeigréte sta potem i)Ozdra- vUa predsednik ZSJ Mika Spil jak in predsednik CK ZKS France Popit. Mika Spi- Ijak je poudaril, da ugled sin- dikalne organizacije narašča, saj se sindikat ukvarja z bi- stvenimi problemi delovnih ljudi. Ko je govorca, kako se upravlja s sredstvi delov- nih organizacij, je povedal, da iz gospodarstva sedaj pre- več jemljemo. Sicer pa ¿e omenil tudi to, da smo zad- nje čase dosegli pomembne uspehe na področju standar- .da in skrbi za človeka. Se več pozornosti pa bo trciba nameniti stanovanjski proble- matiki, otroškemu varstvu, zaščiti pri delu in rekreaciji. France Popit je dejal, da je ena temeljlnih nalog delav- skih sindikatov ta, da aktivi- rajo celoten delavski raizred, vsak njegov del in vsakega delavca pri demokratičnem in solidarnem razreševanju nalog pri tekočem gospodar- jenju in razširjeni reproduk- ciji, pa naj si gre za naloge v zvezi z reprodukcijo te- meljne organizacije ali širših oblik združevanja dela in ce- lotne družbe. Treba se je bo- riti za to, da bo vse to te- meljilo na dohodkovnih od- nosih. Pred nami je naloga, je dedal France Popit, da raz- vijamo in utrdimo dohodko-/- ne odnose in s tem razvije- mo skupne osnove za ureje- vanje medsebojnih pravic, dolžnosti in odgovornosti na podlagi minulega dela, to je, na podlagi ustvarjanja, gospo- darjenja, razpolaganja in upo- rabe sredstev za razširjeno reprodukcijo. S tem je seve- da povezano tudi oblikova- nje osebnih dohodkov v od- visnosti udeležbe posameznih TOZD v celotnem ustvarje- nem dohodku. Posebna pozornost naj ve- lja organizaciji svetov pri ob- činskih in osnovnih organi- zacijah sindikata. Obrnjeni k teméljnim organizacijam mo- rajo vsrkavati poglede in kon- cepte iz širše družbe in ne Samo iz poslovodnih struk- tur. Upoštevati je treba sta- lišča delavcev, dosežke zna- nosti. še vedno je razkorak med ustavnim družbenoekonom- skim položajem delavca, de- lovnega človeka in občana ter njegovim resničnim polo- žajem, da samoupravno in po- litično organiziran uveljavi svojo besedo v vseh družbe- nih dogajanjih. Prizadevati si moramo, da dvignemo osebno in družbe- no .storilnost oziroma poveča- mo dohodek na osnovi mo- derne organizacije dela, zna- nosti tehnologije in drugih dejavnikov, ki vplivajo na rast dohodka. V tem trenut- ku nam pri reševanju naših nalog ne morejo kaj dosti po- magati le gola predavanja, v katerih bi ponavljali že sto in stokrat povedane in napisa- ne stvari. Potrebna nam je akcija in vse kar je z niio neposredno povezano. Sindi- kat je poüdican, da skupaj z vodilnimi in drugimi delavci ustvarja družbeno ozračje, т katerem bo prevladovalo spo- znanje, da le boljše delo daje večje resultate, na katerih edino lahko temeljijo večji osebni dohodki. Popoldne so pričeli z delom v petih komisijah im sicer za samoupravljanje in politični sistem, za razvoj samouprav- nih družbenoekonomskih od- nosov, materialne i>odlage de- la in stabilizacijo, za izobra- ževanje in kulturo, komisiji za sooialno poUtiko in druž- beni standard ter v komisiji za organiziranost in kadrov- sko politiko zveze sindikatov. Delo v vseh petih komisijah je bilo vsebinsko bogato. De- legati so nanizali vrsto težav in napak, predvsem takšnih, ki onemogočajo hitrejše uve- ljavljanje samoupravnih druž- benoe'konomskih odnosov v združenem delu. Prav tako pa tudi zagotavljanje resnič- ne možnosti upravljanja. Na drugem plenarnem za- sedanju so izvolili 85 članski repubUški svet in njegove or- gane ter delegacijo za osmi kongres ZSS. Predsednik RS ZSS bo še naprej Vinko Haf- ner, podpredsednik Miran Po- trč in sekretar sekretariata predsedstva RS ZSS Ivan Go- dec. Člani RS ZSS z naše- ga območja so Zdenka Gorič iz Laš'iiega, Stane Male iz Ce- lja, Vera Pîrih iz Velenja, Franc Ribič iz Celja in Sonja Supanič iz Žalca. Miran Potrč je, potem, ko je obrazložil sklepe 9. kon- gresa dejal, da je razprava pokazala idejno in akcijsko enotnost slovenskih sindika- tov. Sicer pa je treba zapissr ti še to, da je razpravljalo kar 240 delegatov in gostov. Zanimive so bdle tudi raz- prave del^atov s celjskega območja, ki jim bomo več pozornosti namenili v nasled- njih številkah Novega tedni- ka, saj gre za zanimive misli. Ob zaključku so udeileženci kongresa poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, Vin- ko Hafner pa je v sklepni be- sedi dejal, da je bil kongres pravi delovni dogovor v sin- dikatih organiziranih sloven- skih delavcev. Temeljna nalo- ga, ki nas čaka, je da ustva- rimo takšen položaj, kjer bo delavec zras gospodar, uprav. Ijalec pogojev in rezultatov svojega dela. Z uresničeva- njem t^a interesa pa tudi fimkcija sindikatov kot te- meljna funkcija, družbeno os- veščevalna, varstveno zaščit- na funkcija delavca prehaja na višjo stopnjo. Delavec po- staja sam subjekt svoje uso. de in s tem tudi svoje za- ščite. Borba za spreminjanje družebnoekonomskega ix)lo. žaja delavca je hkrati borba za vsakdanje uveljavljanje njegovih samoupravnih pra- vic, je vztrajna borba in pri- zadevanje za spreminjanje družbenoekonomskih razmer. Dejavnost sindikatov in or- ganizacij združenega dela je treba razširiti na vsa področ- ja, kjer delavci in deilovni človeik samoupravno organi- zirajo in uresničujejo svoje življenjske interese, še prav posebej v krajevno skupnost, v občino in interesne skup- nositL JANEZ VEDENIK Delo v komisijah je bilo zelo živahno. V komisiji za organiziranost in kadrovsko politiko ZS je razpravljal tudi Avgust Dobrina iz Žalca, ki je govoril o nalogah sindikatov v kra- jevnih skupnostih. »Enkrat moramo podreti zgrešeno miselnost, da je življenjski stan- dard samo izplačilna kuverta.« PRAZNIK KS SLAVKO SLANDER V spomin in počastitev 25. oktobra 1943. leta, dneva, ko je bil revoluci- onar Slavko Slander imenovan za narodnega heroja, praznujejo kraja- ni skupnosti, ki nosi nje- govo ime, svoj praznik. Ta sklep je potrdila sku- pščina krajevne skupnosti, ki se je na praznični dan sestala na slavnostnem zboru. Tu je o pomenu praznika, liku revolucio- narja in narodnega hero- ja S.a\ka Slandra, govo- ril sekretar krajevne or- ganizacije SZDL, dipl. inž. Drago Čeh, na zboru pa so podelili tudi krajev- na priznanja aktivnim družbenopolitičnim delav- cem v krajevni skupno- sti in trem kolektivom: Nivo, WZ Anice Cemeje- ve in Tehniškemu šolske- mu centru. MB NOVOST SLO MLADI IN SLO Zveza socialistične mladine si že dalj časa priza- deva preko najrazličnejših oblik delovanja krepiti SIX). To tudi dokazuje pri vsakoletnih manifestaci- jah, vključevanju v teritorialne enote, raznih vajah, kakor tudi pri akcijah narodne zaščite in podružbljar nju varnostne kulture. Koncept doktrine in sistema obrambe in zaščite samoupravne družbe se razvija na množični osnovi, socialistični patriotski zavesti in politični aiktivnoetí. Vsak mlad človek mora ne le spoznavati sistem SLO, temveč ga mora sprejemati zaa svojega in se aktivno vključiti v njegovo izgrajevanje. O tem je spregovoril tudi X. kongres ZSMS, ki Je bU pred dnevi in na katerem so mladi sprejeli reso- lucijo o vlogi mladine pri podružbljanju LO in DS. 2^MS mora postati aktivni nosilec in usmerjevalec družbenopolitične aktivnosti v procesu usposabljanàa mladih za SLO. Pol«« izobraževanja na šolah pa si je potrebno znotraj ZSMS prizadevati tudi za druge vzgojnoizobraževalne oblike obrambne aktivnosti in usposabljanja. Obrambni dnevi in krožki na šolah vsekakor predstavljajo obliko množičnega usposabljar nja mladih. Z vključevanjem v enote teritorialne <Л>- rambe je potrebno še intenzivneje nadaljevati in ia- boljšati vz^jo prostovoljcev, predvsem v praktičnem delu, kar je za mladino tudi najbolj interesantno (po- hodi, taborjenja, streljanja ipd.). Več poBomostl kx>t doslej pa bo potrebno tudi v prihodnje nameniti vključevanju mladih v enote civilne zaščite. Med oblikami usposabljanja mladih, so izrecbiega IXMnena tudi sikupne aktivnosti z JNA in ZRVB ter vlc^ razrah družbenih organizacij In društeiv (taboir- niki, planinci, športna društva ipd.). Tem organizaci- jam je potrebno dati večji poudarek pri vzgojnem« delu z mladino, še zlasti tistim, ki so zaradi vsebine dela posebnega pomena za LO in DS. ZSMS se mora smelejše vključevati v vse organizacijske oblike SLO, še posebno skrb i>a px^vetiti kadrovski jKilitiki na tem področju in usmerjati mlade v vojaške šole In poklice. Delovanje mladih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite mora postati sestavni del enot- ne in koordinirane ^kcije vseh dejavnikov v družbi. Aktivnost mladih predstavlja pomemben delež v pro- cesu podružbljanja obrambnih in samozaščitnih na- log. VIKI KRAJNO ŠMARJE PRI JELŠAH SVEìf^' OBLIKE SAMOUPRAVNEGA SODSTVA Na Smarskem so od pomla- di naprej p>ote!kale skrbne priprave za ustanavljanje po- ravnalnih svetov. Ra25)rave v krajevnih organdzacájaih SZDL in krajevnih skupnostih so morale naprej razčistiti vprašanja okrog pogojev za delovanje teh svetov, ki na osnovi ustavnih določil ob- ravnavajo in sklepajo o neka- terih lažjih kaznivih dejanjdh s področja kazenskega sod- stva in tiidi o sporih manjših vrednosti s področja civilne- ga sodstva. Prevladujoča oblika razre- ševanja sporov je zaobjeta že v samem imenu svetov — to je poravnava. Prav tako spomladi je bila Izpeljana šiiroka razprava o poravnalnih svetih tudi v sin- dikalnih organizacijah zdniže_ nega dela v šmarski občini. Oblikovali so stališča o skup- nih poravnalnih svetih za več krajevnih skupnosti, pred- vsem pa izvedli vso potrebno kadrovsko pripravo, da so sveti lahko začeU z delom v zakonitem roku, to je s 1. ju- nijem. Uspešno delo pri tem Je opravila posebna skupina, zlasti ob pomoči sodnih stro- kovnjakov, katerih pomoč je bila še posebej dobrodošla pri strokovnem usposablja- nju članov poravnalnih sve- tov. V vseh petindvajsetih kra- jevnih skupnostih so biM v Juniju ustanovljeni izravnal- ni sveti. Dvanafjst samo za eno krajevno skupnost in štirje za več KS. Vako bodo na primer krajevne skupno- sti Stojno selo, Donačka gora im Doibovec imele skmpai po- ravnalna svet s krajevno sku- pnostjo Rogatec. Za skupne poravnalne svete pa so se odločili tudi v krajevnih sku- pnostih ViTštajn in Podčetr- tek, Коеуе in Buče, Podsreda in Osredek ter Lesično in Za- gorje. Pri teh odločitvah so morali upoštevati predvsem materialna in kadrovska vprašanja oziroma možnostL Skupno se je števiio porav- nalnih svetov na Smarskem povečalo za šest, sodelovalo pa bo v njih 1JL5 občanov. OcenjUijejo, da sta sedaryi obseg in organiziranost teh novih oblik samoupravnega sodstva zadovoljivi. Pomembno je, da so vsi novi člani poravnalnih svetov svojo nalogo sprejeli odgo- vorno, kar so dokazali tudi na izobraževaJnih seoninarjüi v Rogaški Slatini in Podčetrt- ku. . Čeprav oboroženi s senii- narskim znanjem, pa bodo člani šmarskih poravnalnih svetov uživali še stalno stro- kovno in družbno-politično podporo in iXMnoč,tako sod- nikov, ki delxijejo v rednih sodiščih kot družbeno-poilitič- nih organizacij, zlasti front- ne Socialistične zveze. Le-ta tuxü mora skrbeti za stalno issobraáevanje in izpopolnje- vanje članov poravnalnih sve- tov. MITJA иМГ^Ж 12. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 2. novembra KOMENTAR »Delavci v Cinkarni smo kritično obravnavali predloge ekološke in eko- nomske sanacije naše delovne organi- zacije. Zavedamo se vse odgovornosti, ki jo s potrditvijo programa sanacije prevzemamo na svoja pleča. Zaupanje, ki nam ga družbena skupnost daje, bomo upravičili v celoti, saj bomo sto- rili vse, kar je v naái moòi, da dejan- sko riresničimo vse zahtevane ukrepe za ekoloéko in ekonomsko sanacijo.« Tako je na seji zbora združenega dela pred tednom dni, ko je občinska skup- ščina potrdila ukrepe za sanacijo Cin- karne, govoril delegat iz te delo\'ne organizacije. Tudi ta razjprava je, kot tudi vse ostale na izredno plodni in zanimivi sejii, potrdila pričakovanjja Celjanov, da bodo stwari sedaj le hitreje krenile naprej. Predvsem v tistem delu sana- cije, ki predvideva ukirepe za večjo ekodoško varnost proiajvodnje in manj- Si delež onesnaževanja. Ta pričakova- nja pa so v središiču zanimanja ce- lotne ceijske jaivnoeti. Izrrazili so jih domala ved raapravljalci na seji skup- ščine in med javno razpravo. S tem pa je Cinkarna dejansko postavljena pred izredno družbeno odgovornost, pri kateri je na kooki irmogo \'eč kot le vnovič iziraženo zaupanje kolektivu, ki ga doslej mnogokrat ni upravičil v celoti. Naloge so obsežne in zahtevne. Tudi drage. In pri njihovi uresničitvi ni vse odvisno le od Cinkacne, ampak mno- gokaj zaivisi tudi od cedotne celjske družbene skupnosti, od oiganov v re- publiki ШП federaciji in od bank. Dosled- nost in odgovornost pri uresniče\'anju sklepov skupščine pa mora biti osnov- no vodilo dela predvsem za vse delav- ce v Cinkarni. Družbena skupnost bo, kot kaže, primaknila svoj delež. Za predložene гЈкгере o ekonomski in ekološki sana- cjjd Cinkarne so se že iza^ekali tako na predsedstvu slovenske gospodarske zbornice kot tudi na nekaterih drugih PISE: BRANKO STAMEJCIC organih. Zato v Celju upravičeno priča- kujemo hitro izpolnjevanje načelno sprejetih dogovorov. Predvsem še ti- stih, ki bodo omogočili hitrejše zdru- ževanje potrebnega denarja za sana- oijo okodja oziroma za nakup čistilnih naprar/, ki so izredno drage, hkrati pa vezane še na 32 odstotne carinske da- jatve. Kljub temu, da nekatere stro- kovne rešitve še niso povsem znane in določene (dimnik in njegova višina, npr. pa tovarna amon-sulfata), stoji ekološka sanacija Cinkarne na dovolj trdnih temeljih. Treba se bo le držati dogovorjenih rokov in ukrepov in moč- no omajano zaupanje Celjanov v eno najpomembnejših celjskih delovnih or- ganizacij bo vnovič postalo takšno, kot pred leti. Ob razpravah, ki so tako močno razgibale celtjsko jakost pa le še nekaj misli. Mnogi od delegatov so v svojih razpravah zahtevali še bolj celovit odnos do okolo a in preprečevanja na- daljnjega onesnaževanja zraka, vode in tal. Pogosto so se sklicevali tudi na sprejeli družbeni dogovor o varstvu okolja v celjski občini in na to, da je v osipiredj-u sicer res Oinkama kot naj- večji onesnaževalec, da pa se ne sme pripetiti, da bi zato kdo drug, v senci, s svojimi naložbami dodatno bremenil okolje. Skrb za čisto okolje mora po- - stati sestavni del gospodarjenja, na- črtovanja in naložb, so poudarjali. Za- to je najbrž prav sedaj najbolj ugoden trenutek, da se ne zaustaramo le pri sanaciji Cinkarne, ampak naredimo še korak na.prej. Pregledamo kdo še in v kakšni meri najbolj onesnažuje okolje v celjski občini in tudi pred te delov- ne organizacije, posameznike in druge postavimo enako čvrste, obvezujoče za- hteve kot pred kolektiv Cinkarne. Le to je naijbrže pot, da ohranimo vsaj še tisti del čistega okolja, ki ga v ob- čini imamo. Cilj, da v nekaj letih preide Celje iz četrte v tretjo katego- rijo onesnaženosti, ne more biti spre- jemljiv. Čistilna naprava v »Ljubečni« uspešno Ioaí dinme pline. Foto: M. Rreci VARSTVO OKOLJA ODLIČNO ZA UUBEČNO V LJUBEČNI ULOVILI DIMNE PLINE — FLUORIDE Zlasti, če upoštevamo družbeni dogovor o varstvu okolja v občini Celje za ob- dobje od leta 1976 do 1980 in konkretne ob\'oznosti pod- pisnic tega dogovora — pred kratkim je bil tudi objavljen v INDOK — informacijah, ki so jih prejela vsa gospo- dinjstva v celjski občini, po- tem še sploh lahko trdno pribijemo k naslovu, da Ope- karne iz Ljubečne prejmejo odlično oceno iz varstva oko- lja. Za kaj gre? Naj nanizam nekaj osnov- nih ugotovitev, tako rekoč dejstev, ki sem jih preveril v Opekarnali I^ubečna. Pravkar so pri njih konča- li s poskusnim obratovanjem posebne pilotne naprave za čiščenje dimnih pMnov. V njihovem primeru gre za lov- ljenje fluoridov. Na tem pod- ročju v Jugoslaviji ni sko- raj nikakršnih učinkovitejših izkušenj, pa tudi med naj- večjimi proizvajalci kerami- ke, na primer v Italiji, ni dosti bolje. Mimogrede: pri njih se s tem ukvarja zdrav- st\4). Tudi v Londonu, ki je tako uspešno rešil vpraša- nja skoraj morilskega smo- ga, niso zasledili ustreznih izkušenj za lovljenje fluori- dov. Opekarji iz Ljubečne, ki so že nekaj časa povezani z ljubljanskim inštitutom Jo- žef Stefan prav pri vpraša- njih onemogočanja škodljivih posledic fluorddov v zraku, so poskušali najti ustrezne rešitve tudi v Zvezni repub- liki Nemčiji, ki je v ekolo- giji med vodilnimi v Eivro- pi. Končno se jim je posre- čilo navezati stike v Svid z določeno inštiitucijo, ki je specialist prav za onemogo- čanje fluoridov v zraku, kot posledice proizvodnje v ope- karnah, sploh keramični in- dustriji, pri pridobi\'anjiu aluminija, skratka ponavadi tam, kjer se predelujejo in obd^ujejo (žarijo) rudnine in druge snovi iz zemlje. Do- govor s Švicarji je dolori], da vse potrebne meritve op. ravljn.jo naii domači stroko^, njaki, tako iz inštituta Jože! Stefan, kar se tiče tehnolo škega zajemanja dimnih pli. nov — fluoridov, kot Me. teorološkega zavoda Sloven;, je, ki je prevzel meritve ш širšem območju okrog it nad Ljuibedno. Sama švicar- ska institucija pa bo dobe. vila za določeno obdobje že omenjeno pitotsko premične napravo. Da gre za izredne redko tovrstno napravo, po. veže podatek, da je v Lju bečno prišla iz Avstrije, oc nas pa bo odpotovala ш Švedsko. Poskusno, skoraj triteder.- sko obratovanje te naprave v Ljuibečni je dalo izvrstne rezultate, nad katerimi sc ostrmeli tudi strokovnjak inštituta Jožef Stefan in d№ gi. Zajetje fluoridov je bik po opravljenih natančnih me ritvah od 87 dio preko 9(> odstotno. Ti reczultati so d& volj močan razlog, da se bo do v Ljubečni odločili s nakup Staline takšne napra ve, pri čemer gredo njihor. razmišljanja še dlje, saj fc sčasoma lahko ob trdnih do govorih in pogodbah — st- veda je vse to še zavito ' meglo jutrišnjega dne — po stali v Ljubečni tudi lahko ekskluzivni proizvajalci takš nih naprav v Jugoslaviji Dejstvo je namreč, da b- vsaj 80 odstotkov takšne Ш prave bili sposobni naredi' sami doma, le bistveni čisti! ni del — jedro bi mori uvažati. In kar je najibolj zanimi vo pri vsej stvari — ob vsri dosedanjih meritvah in oi sodelovanju obeh naših znac stvenih institucij se je primer pokazalo, da v dc' ločeni specialni proizvodni kot pri glaziranju sploh ^ prihaja do stranske produi ci j e fluoridov, kar do sedi še tudi ni bilo FK>jasnjen» In končno, da so velike mo* nosti za racionalizacijo ene-" gije, to pa ni nič druge# kot zmanjševanje proizvo«' nih stroškov. Možno je reč doseči zaprti — sklenjf ni toplovodni krog. In ^ razmišljamo Sê malo dÜ' pomeni, da naložba za ^ stost okolja kaj hitro ^^ ko postane tudi visoko re®' tabilna. Vsekakor gre pri opisaneii primeru prizadevanj za stejši zrak v Opekarnah U^' bečna za visoko stroko^'n'' delo, ki povrhu še orje dino na specialnem ožjei" strokovnem področju in, brez resnega in tesnega f, delovanja znaiisitvenih in^*" tucij tudi nikakor ne g^ Jasno, predvsem pa mora ^ ti prisoten ekološki posluj v katerega pa pri opekarF ia Ljubečne ne gre dvont^ MITJA UMNI^ GRADNJA ŽALEC PRIHRANJENE DEVIZE DOMA IZDELAN VIBRO STROJ Na sam dan, ko se je v Mariboru začel 9. kongres slovenskih sindikatov, so v obratu žalske Gradnje v Lat- kovi vasi pripravidi manjšo, vendar za to ničmanj po- membno slovesnost, ko so prvič preizkusili delovanje doma izdelanega takoimeno- vanega vibro stroja za izde- lavo vseh profilov Schmid- lovih dimnikov. Takšne stro- je so doslej samo uvažali, saj jih v Jugoslanriji nihče ne izdeluje. Zanje so moraU od- šteti precej deviz, v zadnjem času pa se je zataknilo tu- di pri uvozu in tako so se pojavih pred problemom, da bodo morali začeti proizvod- njo zmanjševati. To pa seve- da ni dobro, zato so se odlo- čili, da bodo poskusili tak- šen stroj in seveda še do- polnjen ter izboljšan izdelati kar sami in to doma. Poudariti je treba, da .je ta pridobitev zelo pomembna za Gradnjo in tudi gosp«- darstvo v celoti, zlasti indu- strijo gradbenega materiala, saj je Gradnja te vrste stro- je, kot smo že refcU, mora- la uvažati iz zahodnega trži- šča in plačevati zanje težke devize. Zmanjšanje uvoza pa je družbeno pomembna na- loga nas vseh. Izdelava te- ga stroja doma je pomemb- na inovatorska pridobitev, saj je stroj sam precej iz- boljšana kopija uvoženega. Ta povraava Gradnje in delavnice ključavničarstva čmak pa predstanrlja tudi tesno in uspešno sodelovanje industrije ter malega gospo- darstva v žalski občini. Torej kako je prišlo do te- ga vibro stroja za izdelavo vseh profilov opeke za Schmidlove dimnike? Inicia- tor je Gradnja, stroj pa so skonstruirali ključavničar iz Gotovelj Milan čmak ob po- moči Hiposa z Mute in elek- tričarja Toneta Borovriika. 2e zdaj je po tem stroju ve- liko popraševanje. Trenutno jih imajo v pripravi pet in to tri za svoje potrebe ter dva za kooperante v Srbiji in na Hrvaškem. Pri pripra- vi tega sitroja je delalo eno leto dvajset ljudi. Stroj je cenejši od uvoženega, izpopol- njen in napravljen izključno iz domačega materiala. Prijetne slovesnosti ob po- skusnem obratovanju vibro stroja, ki bo omogočil nove delovne zmage Gradnje, ki se uvršča med najboljše slo- venske delovne organizacije, 90 se udeležili tudi številni predstavniki žalske občine, med njimi Jože Jan, Franc Jelen, Jože (^erovšek in dru- gi. Direktor IGM Gradnje v Žalcu Henrik Schmidt pa ob slovesnosti ni mogel skriti navdušenja nad pomembno delovno zmago, ki so jo do- segli v domačem logu in ta- ko marsikaj prispevali k na- daljnji rasti kolektiva, kot tudi celotnega gospodarstva v žalski občini. Dal pa jim je ta sitroj tudi polet za raz- mišdjanje o še novih izbolj- ša\'ah, s katerimi bi ta 220 članski kolektiv dosegel še boljše retcultate. * TONE VRABL gt. 43 — 2. novembra NOV! TEDNIK — stran 5 pOBRNA ŠTORKLJA, NOV SPOMENIK ZDRAVILIŠČA Zdravilišče Dobrna je pol- no gostov. Tudd zdaij in ne gaino v tako imenovani glav. pi turistični sezoni. Sicer pa go do 20. oktobra imeli za 6.200 več nočiliiv kot v istem času lani. Po vsem tem je očitno, da bodo letos prese- gli lanskoletne rezultate. La- h so imeli 96000 nočitev. Jetos jih bo več, pa ne za veliko, saj so nočitvene zmog- ljivosti na Dobrni že nekaj let skozi vse mesece polno 2a.sedene. In zato se prese- žek ne more kazati v veli- l^ih odstottcih. »Zaradi znanih dejstev, saj ne i-azpolagamo z nočitveni- iiii zmogljivostnru visoke ka- tegorije, tudi tujcev zadnja leta nismo vabili, čeprav bo njihov obisk v novih pogojih dela dobrodošel. Pa tudi zav- zeli se bomo, da jih bomo dobili čimveč. Zato so tujd gostije v dosedanjih številkah zapopadeni le z majlinim de- lezioni. Tako so imeli ti gostje do konca septembra letos 2.950 nočitev, kar je tudi manj kot v istem času lani. To seveda za nas ni negativ- na poBtaViia, vsaj doslej ne. V prihodnje pa bomo na te številke gledali .z drugačnimi očmi,« je med drugim pou- daril direktor zdravilišča, Ivan Uranjek. Sicer pa Dobrna živi svoje značilno življenje. Tudi zara- di gradnje novega zdra^liš- ko-hotelskega objekta. Dela, ki ijih izvaja Ingrad, uspešno napredujejo. Hotel je pravza- prav že pod streho. Zdaj so začeli že z gradnjo zaprtega bazena, v skeletu novega ob. jekta pa že opremljajo po- samezne prostore, zlasti 'ко- palnice. Dela bodo pravočasno kon- čana, gradbena namreč, vzpo. redno z njimi pa tečejo tudi druga. »V kolektivu se skrbno pri- pravljamo na otvoritev nove- ga objekta. To vef'jja tudi za kadrovske priprave, za zased- bo številnih delovnih mest, ki jih doslej nismo imeM. Želeli bi, da bi večino novih delav- cev dobili iz domačega kraja ali njegove okolice. S'krattka, otvoritev težko pričakovanega ta nas ne bo našla nepri- pravljene.« Seveda pa grd še za ne'ka- tere nadaljnje naloge. Ure- ditvi okolja novega objekta še zdaj posvečajo veliko po- zornost. . Ta bo pomembna. Pred novi objekt oziroma v njegovo neposredno bližino bodo postavili primerno skulpturo. Idej je več, zato je težko reči, katero bodo uresničili. Za potrebe novega hotela in sploh zdravilišča bodo iz Hudičevega grabna napeljali tudi vodo, ki bi jo, kot je dejal Ivan Uranjek, v mnogih zahodnih državah prodajal v litrskih stekleni- cah, zaradi čistoče in drugih lastnosti. Nov na Dobrni je tudi spo- metnik, mascota. Gre za šitork- Ijo iz naravnega borovega če- šarka, ki nosi v kljunu do- jenčka. In če se spomnimo, da je Dobrna še vedno v pretežni meri žensko zdravi, lišče, potem je ta spomenik vse^kakor zrcalo zdraviliške značilnosti. Tfe dni pa so v zdravilišču pričeli tudi z dejavnostjo, ki jim je že lani in še prej pri. nesla zaslužen sloves. To je medicinska kozmetika. Sp^ so jo oprli in znova priča- kujejo velik naval. Saj gre za leipo kožo, za lepoto ... M. BOŽIČ Novi zdraviliško hotelski objekt na Dobrni že krepko sili kvišku ... ZB V KONJICAH RAZGOVOR Z J. ŠTEFANČIČEM Pravkar je minil kon.çres borčevskih organizacij .Jugo- slavije v Budvi, ki je pouda- ri pomen borčevskih orga- nizacij ne samo v smislu slavnih tradicij NOB, ampak "jihove žive prisotnosti v sa- •Tioupravnem vsakdanu naše rtružbe. Kakšna je takšna prisotnost konjiških borcev? Tudi naša prisotnost je ži- čeprav naša organizacija ^töje še 600 borcev. Današ- nje občinsko vodstvo ZZB ^Ov smo iz^'Olili v začetku ^eta, Sv'Oje programe pa smo ^sno naslonili na akcijske ^meritve drugih družbeno- političnih organizacij, zlasti ^ZDl, saj smatramo, da je 'ijen program tudi naš pro- бгагп. Končno naši člani ak- 'i^o delujejo v SZDL na te- in sicer v vseh dele- S^-tskih skupščinah, še pose- je naša aktivnost dobro- ^šia v enotah SLO, saj ima- veliko borbenih izkušenj, ^ jih prenašamo na mlajši ^ Tudi sicer smo v zad- ^ letih kot organizacija dosegli večjo odprtost in ni- mamo več oprar/iifci z očitki o nekakšni zaprtosti. S kakšnimi problemi ste se najpogosteje -srečevali in jih reševali? Naj-več opravka smo imeli z naknadnimi priznavalnina- mi posebne dobe iz NOB. To delo je sedaj zaključeno. Pre- cej smo zaposleni tudi z vprašanji socialne varnosti borcev. Pri tem smo dosegli, da bo enotna priznavalnina za socialno ogrožene naše člane v vsej republiki. Re- šujemo še stanovanjska \'pra- šanja, z la.st.nimi skromnimi sredstvi, pa ne pozabljamo na bolne in podobno priza- dete člane naše organizacije. Dela je skratka dovolj, pri čemer ne zanemarjamo rekre- acije in izletništva. Ponava- di obiskujemo pomembne kraje iz NOB, pri tem pa še zlasti dobro sodelujemo z mladinsko organizacijo. Ude- ležujemo se vseh pohodov, čeprav na njih včasih mla- de komaj dohajamo. Katera je vaša najpomemb- nejša delovna in politična usmeritev? Je to prav delo z mladim rodom? Točno! Veliko pozornost posvečamo prav prenašanju tradicij NOB na mlade. Obi- skujemo šolsko mladino in z njimi podoživljamo dneve naše borbe in revolucije. Tesno sodelujemo s taborni- ki in pionirji, največ okrog Kurirčkove pošte in Dneva mladosti. Z zadovoljstvom ugotavlja- mo, da je družbena pomoč borcem občutna, zlasti je urejeno zdravstveno varstvo. Upamo si tudi trditi, da bo- mo letošnje leto družbeno vlogo svoje organizacije uspešno potrdili. MITJA UMNIK NOV VODNIK LOGARSKA DOLINA v zbirki Kulturni in narav- ni spomeniki Slovenije, ki izhaja v založbi Obzorja v Mariboru, je pred dnevi kot njen 82. zvezek izšla drobna knjižica z naslovom Logarska dolina. Njena avtorja sta dr. Drago Meze in dr. Anton Ramovš. Knjižica nas ne seznanja samo z lepoto te najlepše alpske doline, ampak nam odgrinja tudi kopreno z nje- ne geološke preteklosti. Pri tem se s posebno skrbjo za- ustavlja zlasti pri obdobju le- dene dobe, ko je dolina do- bila današnjo podobo. Ko sledimo avtorjema, spoznava- mo prirodoslovne zanimivo- sti od potoka črne, kakor se to v živem ljudskem jeziku imenuje Savinja, pa vse do hudournikov in hudourniške- ga slapa Sušica. Posebej ste- če beseda o slapu Palenka, ï®, o snežišču v dnu Grla in pod steno Planjave. Gornike, ki jih pot rada zanese na Okirešelj, bo posebej zaiiimalo pK)glavje o slapu Rinka in njegovem nastanku. Za vse bo zanimivo kramlja- nje v zadnjem delu saropiča, ki govori o človeku v Logar- ski dolini, izletniku pa daje kopico nasvetov za izlete v okolico. Toda, čeprav je namen knjižice predvsem ta, da nas seznani z Logarsko dolino kot enim najlepših naravnih six>menikov Slovenije, je knjižica več kot le skrbno in prijetno napisan naravni vod- nik. V njej se seznanimo z usodo prebivalcev Logarske doline med zadnjo vojno, ko je okupator — kakor drugod na Solčavskem — požgial vse kmetije in hotele z izjemo podbreške domačije, kamor je stipai otroke in ostarele, Z novo cesto se je Logar- ska dolina bolj kot kdaj prej odprla obiskovalcem, пол-в gozdne ceste v okolici pa omogočajo lažje dostope tu- di do nekdanjih odmaknjenih selišč. Knjižica — vodnik po Lo- garski dolini — je prikupna ne le po vsebini, ampak tudi po obliki. Opremljena je s številnimi fotografijami, med katerimi sta tudi dve barvni, dva pregledna zemljevida pa bosta omogočila lažjo orien- tacijo vsem, ki se bodo odlo- čili, da s tem ^-odnikom v ro- ki znova odlcrivajo ta prelepi alpski svet. Z. S. DENAR. PLOD DELA v počastitev svetovnega dne varčeva- nja so bili ob koncu oktobra v mnogih občinah celjskega območja zbori mladih hranUničarjev. V vseh primerih so ta srečanja pripravili na osnovnih šolah, to- rej tam, kjer so pionirske hranilnice na- šle svoj življenjski in delovni prostor. To so bila pomembna srečanja, na ka- terih so delegati pionirskih hranilnic oce- njevali dosedanje delo in opozarjali na naloge, ki jih čakajo. V šestih občinah celjskega območja, kjer dela Ljubljanslta banka Splošna ban- ka Celje, je petüiosemdeset pionirskih hranilnic na osnmTiUi šolah, ki povezuje- jo okoli devetnajst tisoč mladih varčeval- cev. Hvaležna je ugotovitev, da so tudi na teh zborih poudarjale vsestranski pomen pionirskih hranilnic. Ne gre samo za spodbujaixje denarnega varčevanja in za spoznanje, da je denar, s katerim razpo- laga človek, vedno le rezultat, plod nje- govega dela, marveč tudi za pn-e korake samoupravljanja, ki jih osnovnošolski ot- roci, mladi hranilni&rji, opravljajo prav po zaslugi svojih pionirskih hranilnic. To velja tako za zbor hranilničarjev, ki ga se- stavljajo delegacje posameznh raziredov, kot prav tako za svet ali drugo telo, ki vodi pionirsko hranilnico na šoli. Tu po- teka delo na popolni samoupravljalski os- novi. Hranilničarji samostojno odločajo o svojem delu, sprejemajo letne in meseč- ne delovne načrte, odločajo o razpore- janju lastnih sredstev (obresti) in dru- gem. Prav zaradi teh oblik so na minulih zborih hranilničarjev v občinah predla- gah, da naj bi to delo dobilo svoje me- sto tudi v rednem vzgojnoizobraževalnem programu in naj bi ne ostajalo samo na ra-vni iz\'enšol&ke aktivnosti. Posnetek je z zbora mladih hranilničarjev celjske občine na osnovni šoli Strmec pil Vojniku 12. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 2. novembra BELO CELJE KOSTANJEVI OLUPKI »No, glej, vaše lepo Celje je pa res lepo in belo,« bi lahko rekel nekdo. Seveda, nekdo, ki ne ve za naš zr£ik. No, pa pustimo zdaj zrak in vse one- snaževalce le-tega. Obmimo se raje k stvarem, ki bi jih v Celju sploh ne bilo treba. V mestu pečejo kostanj. Vse lepo in prav. Pravzaprav je to že tradicija, da se v mestih peče kostanj. In prav je tako, saj si marsikdo zaželi tega okusnega in sladkega gozdnega sade- ža. Prav pa ni nekaj. Ljudje, ki peče- jo kostanj, se, kolikor sem opazoval, zek) držijo nekakšnega reda in pla- zijo, da preveč ne poevinj arijo okoli svDjega prostora. Nasprotno pa je pri tistih, ki pečeni kostanj kupujejo. Po- stavijo se na gotov prostor in meni nič tebi nič mimo ta kostanj lupijo. Lupine mečejo na tla, čeprav tega ne bi bilo treba. Samo primer. V soboto, 21. 10. 78 ob osmih zvečer, je na vogalu, na- sproti hotela EIvrope (pri Evropi peče- jo kostanj), stala skupina. Bili so to vojaki in dekleta (dekleta so bila ure- jena kot imenitne dame). Stali so v krogu, eden izmed njih je držal vrečko s kostanjem, in s slastjo so uživali sadež narave. V sredino tega kroga stoječih pa so, na žalost, na pločnik letele čme lupine pečenega kostanja, čeprav je bil na steni, meter od njih, obešen lep, viden, rumen koš za smoti. No, in ko sem drugi dan, v nedeljo zvečer, spet šel tam mimo, je bilo ob pločniku pri Evropi pyolno črnih luščin. Tam, kjer so klopi, so se pa lepo šopirile po tleh vrečice, ki jih je bilo težko odvreči v koš. Razumem, da bi bilo nerodno, če nikjer v bližini ne bi bilo možno vre- či odpadkov. Ker pa je na tistem pro- storu, na obeh straneh ceste, še kar dovolj košev, ne razumem, zakaj jih ljudje ne uporabljajo. So morda tam obešeni samo zato, da se včasih naj- mlajši poigrajo z njimi in občuduje- jo njihovo lepo rumeno barvo, ali pa bi morali služiti tudi drugemu name- nu? Ivan Strmoh, Goriška 4, Celje MLADI V RADEČAH NA RAVNI KRAJEVNE KONFERENCE ZSMS Krajevna organizacija Zve- ze socialistične mladine Slo- venije Radeče že daljše ob- dobje ni dovolj učinkovita, kar posebno občutijo mladi, a tako ocenjujeta tudi SZDL ki ZK Radeče. Vse premalo je čutiti organizirano prisot- nost mladih v družbenopoli- tičnem, samoupravnem in družbeno-etkonomskem življe- nju Radeč in neposredne okolice. Premalo je tudi akcij, ki bi zagotavljale stalnost v delu organizacije ZSMS Ra- deče in njeno neposredno vtkanost v družbene tokove na območju. Ne smemo trdi- ti, da mladi ljudje niso pri- sotni v delu društev, organi- zacij, v samoupravnem živ- ljenju delovnih kolektivov, itd. Priznati pa je treba, da ta vključenost ni zadostna, predvsem pa je premalo or- ganizirana izvzemSi na ne- katerih področjih; kot na primer v gledališki kulturi, ob večtjih manifestacijah in podobno. Ta delna aktivnost seveda ne odtehta ugotovit- ve o nezadostno učinkovitem delu krajevne organizacije ZSMS Radeče in o odsotno- sti mladih pri bistvenih vpra- šanjih življenja in razvoja v krajevni skupnosti. Eden od bistvenih vzrokov takšne- ga stanja je slaba medseboj- na povezanost organizacij ZSMS na ožjem radeškem območju. V tem je tudi raz- log neustrezne povezanosti delavske mladine z dijaki in študenti, slabe povezanosti mladih iz različnih tozdov in delovnih organizacij, itd. Ker krajevna organiziranost mla- dinske organizaciiie ni uspeš- na, je razumljivo čutiti nje- no odsotnost v frontno or- ganiziranost v socialistični evezi. Vse je več ali manj prepuščeno posameznim sku- pinam aktivnih mladih lju- di, kar pa razumljivo ne more zagotavljati stalne de- javnosti in ustrezne družbe- ne vloge mladine v krajevni skupnosti. Čeprav sta kra- jevni vodstvi SZDL in ZK Radeče v preteklosti naredi- li veliko za boljšo organizi- ranost mladine v družbeno- politično in samoupravno živ- ljenje v kracevni skupnosti in čeprav so le-ti napori po- kazali pozitivne rezultate, ni- so zagotovili trajne aktivno- stL Razloge zá to je treba iskati v nekaterih kadrov- tìcih vprašanjih, pa tudi v nezadostni prizadevnosti ve- čine mladih komimistov. Da bi odpravili slabosti v sedanjem delu krajevne orga- nizacije ZSMS in zagotovili uspešno družJbeno vlogo v krajevni skupnosti, je potreb- no v celoti uveljaviti nasled- nji temeljni organizacijski princip: »Krajevna organizacija-Zve- ze socialistične mladine Slo- venije naj povezuje vse mla- dinke in mladince stanujoče na območju krajevne skup- nosti Radeče brez ozira kje so zaposleni in katere šole obiskujejo, ter brez ozira v katero (matično) organiza- cijo ZSMS so vključeni.« Takšna organizacija bo imela vse pogoje, da .spozna in vsklajuje interese mladih ljudi. Na osnovi tega princi- pa je v Radečah nastala no- va krajevna organizacija ZSMS. Najvišje vodstvo krajevne organizacije ZSMS je Kon- ferenca krajevne organizaci- je ZSMS, le-to pa sesćavlja- jo vsi člani ožjega vodstva, ki delegirajo njihove organi- zacije ZSMS; člani širšega vodstva — to so predsedni- ki organizacij ZSMS po svo- jem položaiju in pa še dele- gati vsake organizacije ZSMS na območju krajevne skup- nosti Radeče, delegat^ dele- girajo njihove organizacije ZSMS. Konferenca krajevne organizacjie ZSMS ima v svojem sestavu kot izvršilno telo Svet krajevne organiza- cije ZSMS. Takšna organiziranost je usklajena tudi z organizira- nostjo KO SZDL in KO Z KS, kar bo brez dvorna do- prinašalo k dobri koordina. ciji in uspešnemu delu. Na krajevni konferenci ZSMS Radeče So mladinci izvolili novo vodstvo ter se dogovo- rili, da bo njihov predsed- nik Tatjana Lavrinc. V raz- pravi pa so delegati nakaza- li celo vrsto problemov, ki jih bodo skušali uresničiti v naslednjem obdobju. Poseben poudarek bo v prihodnje na vključevanju mladih v ulične od'bore in odbore SZDL po naseljih, v komisije in organe SLO in družbene samozaščite verga- ne krajevne skupnosti. Tudi na področju samoupravne- ga in družbeno-ekonomskega razvoja v krajevni skupnosti je bilo premalo nareiienega, zato bo v bodoče i>otrebno vključevati mlade v razvojne tokove gospodarstva, v ko- mtmalni in socialni »-aizvoj krajevne skupnosti, т napo- re za večjo povezanost vasi in mesta. Mnogo bo potreb- no napraviti tudi pri vklju- čevanju mladih v aktivnost društev, družbenopolitične manifestacije, tradicije na- rodnoosvobodilne vojne, itd. KARMEN STRNAD CELJSKI SINDIKATI PO KONGRESU POGLOBITI VEZI V KS POGOVOR S STANETOM MELETOM Pred dnevi se je v Maribo- ru končal 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je s svojimi sklopi in stališči za- črtal poti nadaljnjega delo- vanja sindikatov. Kljub temu pa so kongresni sklepi le okvir, v katerem bodo občin- ske organizacije iskale naj- različneijiše poti dela, poveza- ne po eni strani s samoup- ravno prakso po drugi pa s sklepi, ki so jih oblikovale predsednik občinskega sveta osnovnih organizacijah sindi- kata. Kakšna bo aktivnost sindikatov v celjski občini pa nam je povedal Stane Mele, predsednik občinskega sveta ZSS, s. Mele: »Ko govorimo o naši pokongresni aktivnosti, jo moramo nekako razdeliti v dva dela. V prvi del bodo sodila posvetovanja in pogo- vori po osnovnih orranizaci- jah, ki bodo neposredno ve- zam na kongres in njegovo delo. Članstvo bomo temeijit- to seznanili s stališči in skle- pi kongresa ter se dogovorili za bodoče delo. To bo obe- nem tudi priprava na koh- gres jugoslovanskih sindika- tov.« NT: Kaj pa drugi del aktiv- nosti? S. Mele: »Ta, taikoimenova- ni drugi del pokongresne ak- tivnosti, pa bo pove2an s sklepi kaongresa seveda in tu- di s sklepi, ki jih je obliko- vala javna razprava o kongre- snih dokumentih. Tudi poslej bo naiša osrednja pozornost in večma nalog usmerjenih v uresničevanju zakona o zdru- ženem delu. V predkongres- nih razpravah nismo o celovi- tosti vprašanj v zvezi z ure- sničevanjem delavskega zako- na posebeg govorili, kajti o tem sklopu vprašanj smo te- meljito spregovorili spomla- di. Že v prvih mesecih pri- hodnjega leta pa bomo po- novno ocenili naše delo na tem področju. Nadalje me- nim, da moramo v bodoče naše delo usmeriti v lïstana- vljanje družbenih svetov, bolj celovito pa moramo oprede- liti tudi funkcijo in naloge kluba samoupravljalcev. To so izredno pomembna telesa, ki moratio v našem družbeno- političnem sistemu dobiti po- membnejiše mesto. Nadalje moramo več pozornosti kot doslej posvetiti našim kad- rom, ki delajo v sindikatu. Pri tem mislim še posebej na sindikalne delavce v os- novnih organizacijah, ki se pri vsakodnevnem delu sr®, čujejo z vrsto različnih pro. blemov. Da bi jih laliko reše. vali in da bi lahko usmerja, li aktivnost osnovnih organi, zaoij, morajo biti tudi ustrez. no usposobljeni in oborožem z znanjem. Zato prav sedaj razmišljaimo o tem, da bi že letos pričeli s politično šolo za sindikalne dela\'ce, ki iij nam dajali res usposobljene kadre za naše delo. No, ko govoirimo o nalogah, pa seve- da ne smemo preareti tiste ki je vezana na delo sindüta! tov v krajevnih skupnostih. Tudi tu nas čaka obilica de! la.« NT: Kako daleč pa ste v celjskem sindikatu poglobili vezi s krajevnimi skupnost mi? S. Mele: »Čeprav konkret- nih podatkov o tem nimamo, saj nismo še naredili ocene o tem, kako smo sindikati pni. šotni v krajevnih skupnostih celjske občine, pa vendarle menim, da je büo na tem po. dročju precej storjenega, Imamo kar nekaj primerov takega sodelovanja, ki bi nam morali služiti za vzor tudi pri bodočem delu. Sicer pa osnovne organizacije sin- dikata iščejo najrazličnejše oblike sodelovanja s krajev, nimi skupnoetmi. Ponekod imajo skupne koordinacijske odbore, ponekod imajo sindá. kati svoje delegate v organih krajevne skupnosti. Torej, te vezi med smdikatom in kra- jevno skupnostjo so dokaj različne. D. S. PREJELI SMO: NASlUE NAD OTROKOM ODPRTO PISMO UČITELJICE NEKATERIM STARŠEM K pisanju me je spodbu- dila televizijska oddaja z enakim naslovom. Oddaja je bila konkretizirana z dolo- čenimi življenjskimi situaci- jami in razgovori nekaterih prizadetih otrok oziroma od- raslih. Prav gotovo pa je pustUa v nas globok vtis in snov za razmišljanje v tej smeri. In če je v nas spodbudila željo, da bi ix)- magali razreševati probleme otrok v njihovo korist, je naredila veliko. Potrkala je na našo vest in na vest ti- stih, ki še danes, ko govo- rimo in kaznujemo tiste, ki mučijo živali, trpinčijo svoje otroke. Govorila bom iz рта- kse. Sem učiteljica na eni iz- med celjskih šol. Cestokrat se pogovarjam s socialno de- lavko, ki socialne probleme naših šolarjev dodobra poz- na. Zanima me socialno sta- nje družin, iz katerih imam otroke, pa tudi socialni pro- blemi širšega, šolskega oko- liša na sploh. Alkoholizem! Več kot ena četrtina vseh naših otrok, čuti vsak dan, vsako noč, grozote tega zla. Po večini so to očetje, ne- redko so tudi žene-matere, ki posegajo po alkoholu in se potem nekontrolirano zna- šajo nad drugim partnerjem, OBiroma otroki, našimi učen- ci. Mnogi naši Tjčenci prespi- Jo noči z materami vred pod zvezdnim nebom, če ne de- žuje. Ker јШ je sram pred sosedi, da bd prosili za po- moč. Kako naj bo tak ot- rok koncentriran pri pouku naslednji delovni dan? 2e v naprej se boji naslednjega delovnega dne, noči. Oropan je za srečno otroštvo. Ali ni to kriminal nad otrokom, njegovo sedanjostjo in bo- dočnostjo? Otrok rase teles- no in se razvija duševno. Kako naj raste ta otrok v zrelo osebnost? Materialno je preskrbljen, ničesar mu ne manjka, polagoma pa se tudi v tem začenjajo prob- lemi. Denar se troši za alko- hol! Tak otrok duševno trpi, toda pred sošolci in učitelji skriva svojo bolečino. Vse to pa zahteva od njega do- datnih naporov, ki večajo notranjo duševno napetost. Le-ta se sprosti ob prvi pri- ložnosti, in sicer v grobi ob- Hki nad vrstniki. Običajno je to med odmori, pri šport- nem dnevu ali pouku telesne kulture, V razgovoru z učenci, ki živijo v takih ali podobnih razmerah, me je spreletaval srh. Ko so mi solzni ogor- čeno pripovedovali, kako jih oče vse pretepa, mater in vse skupaj pa gido zmerja, bi jih bila najraje objela in poljubila in jim dala vsaj malo topline in ljubezni, za katero oni skorajda ne vedo. Šolsko leto je dolgo. Mor- da so za Ivančka, Tončka, Simono, Milko, Robija, Kse- nijo in Marijo in še za ne- katere edino lepi trenutki njihovega življenja takrat, ko so z menoj — v šoli. Pra- \'im jim: Kadar vam bo hu- do, pridite pred poukom k meni pa mi boste povedali vse, kar vas teži!« Ivanček podzavestno steg- ne svojo suhljato ročico in poišče mojo dlan. »Bomo«, plane iz njega in oči dobi- jo svetlejši, srečen lesk. Ve- sela sem, da sem jih vsaj za trenutek iztrgala od mis- li na njihovo gorje in da se čutijo ob meni varni in srečni. Vedo, da jih imam rada in da jim bom poma- gala. Tudi s tem odprtim pismom bi jim rada. Zaio òestokrat, ko grem med klopmi in so glavice učencev sklonjene nad knji- gami ali zvezki, poiščem ti- ste, ki še bolj potrebujejo mojo bližino in pomoč. Us- tavim se ob njih, jim po- magam in roka mimogrede, kar sama od sebe, poboža po laseh. Običajno me takoj poplačajo s hvaležnim, glo- bokim pogledom. Zdi se mi, da mi. hočejo reči: »Hvala za razumevanje in za te srečne trenutke, tovarišica učiteljica!« Sošolci vedo za njihove te- žave, ki jih imajo doma. Hu- do jim je, a jim ne morejo nič pomagati. Otroci si ne morejo v tem nič pomagati. Pomagati jim moramo ml odrasli, ker smo za to dolž- ni! Ko smo se pogovarjali o alkoholizmu in njegovih stra- hotnih posledicah, so prav vsi sklenili, da ne bodo ni- koli, nikoli segli po kozarcu, napolnjenim z alkoholom. Res, bolje bi bilo tako in vesela bom tudi jaz, če bo- do obljubo, ki so jo dali sebi in meni, tudi držali. Ali niso potem starši kri- vi, da: — da prihajajo otroci ne- prespani v šolo, — ne morejo v miru na- pisati naloge in se pripra- viti na delo v šoli, — je otrokom nerodno ob- leči dres ali telovadno oble- ko, da ne bi učitelj oziro- ma sošolci videli podpludb, ki jih ima zaradi udarcev s pasom ali s čim drugim, — so grobi do sošolcev, — grdo govorijo (ne more- jo lepše, če vsak dan ti ot- roci poslušajo grdo govor- jenje iz ust staršev, ki jih otroci posnemajo v. dobrem in slabem), — niso starši neposredno odgovorrù za mladinsko pre- stopništvo in — za otrokov neuspeh т življenju. Morda bo kdo od staršev rekel, da se telesnih kazni poslužujejo še nekateri pro- svetni delavci. Tem tudi jaz ne dam prav. Sem proti vsa- ki telesni kazni, kar ta ot- roka ponižuje. Ponižuje pa tudi tistega, ki jo uporablja. Ce hočemo izkorenmiti gro- bost in nasilje, ki še vedno ponekod vladata med ljud- mi, ne smemo uporabljati telesnih kazni kot vzgojno sredstvo. Niti učitelji in ne starši. Morebiti bo marsikdo, ki trpinči otroka, dejal: »Otrok je moj, delam z njim kar hočem!« Res je! Toda, samo to, kai otroka osrečuje in mu po- maga, da se bo hitreje in uspešneje telesno in dušev- no razvijal kot človek. Za- to vsi tisti, ki delamo z ot- roki in starši, ki so še po- sebej odgovorni za srečno otroštvo svojih otrok, dajrno jim radostno pomlad. Vsem našim otrokom! To smo dol- žni storiti! Poskušajmo ra- zumno razreševati problerne, menim, da bi moral biti pro- blem nasilja nad otrokoan družbeni problem, ki bi g^ morali s prstom kazati i^ javno kritizirati, na roditelj' skih sestankih, na seji svei^ Krajevne skupnosti, v social- ni službi itd. Nekatera nasi- lja nad otrokom pa so celo take narave, da bi sodila na sodišče. Razmišljamo, vsak v svo- jem okolju o tem in začnim^' energično reševati žgoče pro- bleme nekaterih naših otr<^ takoj! Ne mučimo več otroii ki so naša bodočnost. i. §t. — 2. novembra NOVI TEDNIK — stran 7 OB TEDNU POŽARNE VARNOSTI „VSAK MORA SKRBETI ZA VARNOST TOVARNE, KAJTI ČE TI POGORI, BOŠ OSTAL BREZ KRUHA,« PRAVI TONE SENTOČNIK, SEKRETAR SIS ZA VARSTVO PRED POŽARI OBČINE CELJE prejšnji teden (od pone- deljka do srede vsako jutro jji zvečer) se je ekipa (občin- g^ inšpektor, SIS za varstvo pred požari. Zavod za požar- no varnost in predstavniki pM) odpravila v šest delov- nih organizacij, kjer je pre- gledala, kako skrbijo in ka- IfO imajo urejeno pom.embno področje, to je ixxiročje var- gtva pred požari. Akcija je bila sestavni del ob letoš- pjem »Todnu požairne varno- sti«. Izbrali so šest delovnih organizacij in sicer: Ф v ponedeljek so bili v Opremi in Lik Savinja, Ф v torek v Topru in ve- leblagovnici T ter Ф v sredo v Tkanini in Kovinotehni. Izbor je »padel« na tiste delovne organizacije, kjer morajo še iKisebej dobro skrbeti, da nfe pride do poža- ra in velike škode. Namen tridne-vne akcije je bü: • odnos odgovornih oseb in samoupraivnih organov do požarnega varstva, • ugotavljanje organizira^ nosti požam^a varstva, • stanje preventive, • vključitev obiskanih de- lovnih organizacij v izvaja- nje požarnega varstva in • ugotavljanje fizičnega zavarovanja organizacije. Kakšne so ugotovitve tri- dnevnih obiskov v šestih de- lovnih organizacijah? Pripoveduje TONE SEN- TOCNIK, sekretar SIS za varstvo pred požari občine Celje: »VodLlini delavci imajo pcri- Učno dober odnos do požar- ne varnosti, kar še posebej velja za večje delovne orga- nizacije. Tu gre posebej iz- dvojiti primer LIK Savinja. Organizacija požarne varno- sti poteka predvsem preko gasilskih enot civilne zaščite v obiskanih delovnih organi- zacijah. To pa povsod ni naj- bolje izpeljano. Ta organiza- cija je namreč predvsem do- ločena v samoupravnih aktih, v praksi pa se ne izva^ii r'o- govorili smo se, da se bodo piri übiiii-üvanju ¡^¡.ov š področja požarne varnosti poslužo\^ali Zavoda za požar- no varnost, ki jim bo pred- vsem v podporo pri izdelavi požarnih načrtov in požar- nih redov.« V večjih delovnih organi- zacijah, kjer imajo zaposlene ljudi, ki skrbijo za požarno preventivo, je stanje zado- voljivo ter se pojavljajo le manjše nepravilnosti, ki pa jih je treba sproti odpravlja- ti. Delovne organizacije po- skrbijo za potrebne gasilne naprave, vendar so te napra- ve v proizvodnih obratih ne- dostopne zaradi založenosti. Isto velja tudi za elektro razdelilne omarice in druge elektro priključke. Vzrok za takšno stanje je predvsem pomanjkanje delovnih po- vršin in tudi slab odnos ne- posredno odgovornih delav- cev in delavcev na delovnih mestih. To tudi dokazuje premajhno poenavanje upora- be gasilnih naprav, saj jih 70 odstotkov vseh vprašanih ni znalo »rokovati« z ročnimi gasilnimi aparati. Organizaci- je sicer skrbijo za poučeva- nje s področja požarne var- nosti in delavci tudi podpi- šejo, da so seznanjeni z upo- rabo gasilnih naprav ter pre- ventivnimi ukrepi, vendar ta podpis iz teh primerov ne zagotavlja dejanskega pozna- vanja! Organizacije združene- ga dela naj bi v bodoče še bolj skrbele za izobraževanje in se pri gasilnih napravah posluževale tudi praktičnega dela. Predvsem pa bi morali delavci samoiniciativno skrbe- ti za požarno varnost in odpravljanje napak, ker je to prvič del družbene samo- zaščite, drugič pa, »če ti po- gori ■ tovarna ne boš imel kruha,« dopolni Tone Sentoč- nik in nadaljuje: »Poleg ostalega morajo delovne organizacije skrbeti tudi za dobro organizirano vratarsko-čuvajslco službo. Vse delovne organizacije, ki smo jih obiskali, imajo to organizirano, samo Tkanina ne v nočnem času. Pri orga- nizaciji _te službe je potreb- na še večja pozornost, saj ni vseeno, kdo to odgovor- no službo opravlja. Torej naj velja posebna pozornost izbiri kadrov ter seveda vrednotenju opravljenih del.« Kako bi strnili vaše vtise ob zadnji akciji v šestih de- lovnih organizacijah? »Nekako takole, da v obi- skanih delovnih organizaci- jah polagajo sorazmerno do- volj pozornosti preventivi s požarnega področja, žal pa je še vedno premalo prisot- na konkretna samoiniciati\Tia aktivnost delavcev in njiho- va vloga v požarni varnosti. Na tem pomembnem pod- ročju dosegamo velike pre- mike. Klasičnega gasilstva bo vedno manj, kajti vsi mora- mo prispevati delež, da ob^-a- rujemo pred najhujšim ti- sto, kajr gradimo za naš lep- ši vsakdan.« TONE VRABEL V akcijo so vključili tudi »napravo za javljanje požarov« in to v veleblagovnici T. Prišlo je do hitre intervencije poklicnih gasilcev, ki so prispeli na kraj »požara« v sestili minutah, če pa ne bi bilo spušče- nih zapornic na Kersnikovi cesti pa bi se ta čas zmanj- šal na tri minute! To je v poduk, kako pomembne so te naprave zlasti v prostorih kjer so velike vrednosti in v času, ko človek ni prisoten. Zavedati se je treba, da so požari lahko katastrofalni, če je rok javljanja od nastanka požara dalje predlog. Ob takšni napravi je akcija uspešnejša. Priporočajo, da bi vse trgovine v Celju imele apa- raturo za avtomatsko javljanje morebitnili požarov. V lesni industriji predsta\lja med odpadnim mate- rialom večjo nevarnost odpadni lesni prah, katerega je treba redno in stalno odstranjevati. Prah predstav- lja tudi nevarnost za eksplozijo, ki lahko nastane tudi pri gašenju požara. Poseben problem predstavljajo odpadki in zalo- ženost delovnih mest, prehodov in stopnišč. Posebno to velja za trgovske organizacije, kjer z materialom krčijo zasilne izhode ali pa jih celo kot v veleblagov- nici T enostavno zaprejo s postavitvijo mize v prosto- ru, služi kot pisarna kuhinje:!! REGIJA ZAČASNA REŠITEV PEDOPSIHOLOŠKE AMBULANTE Vsa leta nazaj se je pedopsihološka ambulanta v Celju stiskala v nemogočDi prostorih. Pred kratkim pa je pridobila dva nova prostora v enem izmed traktov zdravstvenega doma. Ob tej priliki smo zaprosili za razgovor psihologinjo prof. SONJO ZALAŠČEK, ki spremlja delo ambulante od ustanovitve dalje, to je polnih osem let. In tako je v pogovoru nanizala \-rsto problemov te prepotrebne ustanove. »Novo pridobljena prosto- ra pedopsihološke amoulan- je poudarila prihologija prof. Zalaščkova,« sta sicer ®Шеа;1а nemogočo prostor- no stisko, vendar še zdaleč pomenita, da smo ustva- rili osnovne delovne pogoje Ja normalno delo naše am- bulante. I^edopsi^hološka ambulanta ' Celju je pričela s svojim ^elom 1970 leta, kot posebna strokovna enota otroškega di- spanzerja. Ustanovitev tovr. si-Te instituoiije so narekova- ® vse večje potrebe in doj- da zdravstveni delavci niso bili več kos reše- pti najraznovrstnojše prob- j^e, ki so se porajali v otro- ^^vem razvoju in življenjski ^'Uaciji, v kateri je otrok ži- In ta nuja je narekovala Pritegniti k sodelovanju psi- ^öge, logopede in specialne ki so vsak s svo- strokovnega aspekta po- ^Saia omiliti in odstraniti vse moteče in ogrožujoče fak- torje v otroku in otrokovem okolju. K nam prihajajo рк) strokovno pomoč starši, ki so pri svojem otroku zapazili blaga 0dst0i)anja ali prilago- ditvene težave, posebno raz- vojne, pa tja do težjih čust- venih in vedenjskih motenj. V ambulanto sprejemamo od dojenčkov do šolske mladi- ne. Zato tesno sodelujemo z osnovno pediatrično službo, opiramo vrata vzgojno varst- venim ustanovam, malim šo- lam, šo'am in šolski svetm'al- ni službi. Naša pomoč pa je пагатоа- na predvsem k predšolskemu otroku, saj je statistično ugo- tovljeno, da je moč v otro- kovem najzgodnejšem ob- dobju z ustreznimi korektiv- nimi postopki mnoga odsto- panja ublažiti. Pri zajemanju otrok, ki so potrebni naše po- moči, nam koristno služijo ri- zične ambulante za otroke, otroške posvetovalnice, obča- sni zdravniški pregledi otrok ter sistematski pregledi tri- letnih otrok. Pri večini otrok ugotavlja- mo, da jim je potrebno nu- diti kompleksno pomoč, s strani psihologa, logopeda in specialnega pedagoga. Otrofee spremljamo tja do vstopa v šolo, pa še skozi šolsko ob- dobje. Veliko svetovalnega in te- rapevtskega dela je namenje- no staršem, ki doživljajo svo- jega otroka kot zelo moteče- ga, prizadetega, oškodovane- ga in nesposobnega. Pomoč staršev je pri tem neprecen- ljive vrednosti. In ne nazad- nje opravlja naša ambulan- ta tudi strokovno zelo zah- tevno nalogo oib razvrščanju otrok, ki kažejo motnjje v te- lesnem in duševnem razvoju.« Profesor Sonja Zalaščekova je še poveda'.a^ da opravijo letno 850 psihološldh pregle- dov, ob sistematskih pregle- dih triletnih otrok pa sprej- mejo p>cprcčno 240 novili pri- merov. Čakalna dcibaze z&lo dolga in trenutne potrebe pre- segajo ■ kadrovske kapacitete. Ustanova šteje šest članov in je regijskega značaja. ZDEI4KA STOPAR LAŠKO NASTp ZA Ob zaključku tedna p>ožar- ne varnosti je minuli petek bila v Laškem vaja gasilskih enot občine Laško, v kateri je sodelo\-alo 10 gasilskh društv in 2 industrijski ga- silski enoti. Ker so gasil- ska društva pred dobrim me- secem zaključila tekmovanje, je bila tokratna prireditev namenjena jaTmostí, pred- vsem pa širjenju protipožar- ne kulture med občani. Vaji so prisostvovali tudi odgovor- ni ljudje s področja civilne zaščite v krajevnih skupno- stih in delovnih organizaci- jah. Na petkovi vaji so gasilci pokazali gaisenje s kemični- mi sredstvi. Predvsem so pri- kazali gašenje snovi, ki so v uporabi v gospodinjstvu, kot na primer butanske jeklenke in kurilno olje. V prikazu je sodelovala tudi skupina voja- kov celjske gamizije, ki so pokazali delo\-anije z vodnim topom in težko peno. Prikaz si je ogledalo precejšnje šte- vilo občanov, ki so imeli pri- ložnost videti delovanje proti- pK>žam)ih sredstev, s kakršni- mi ra^pcilagamo v celjski re- giji. Po končanem naistopu je vrste gasilcev pregledal pred- sednik občinske skupščine Jože Rajh, v velikem salonu restavracije »Hum« pa so na koncu pokazali film o poža- rih v vojni. In za zaključek. Med sred- stva, ki so na razpol^o za ga- šenje in reševanje 'ljudi ter premoženja, so občani pogre- šali reševalno lestev za inter- vencije v višjih nadstropjih stolpnic. O takšni prepotreb- ni napraivi raiapravljamio na našem območju že leta, J. KR. NOVA BUTIKA V CELJU ANA JANČAR ARANŽIRA, SVETUJE Marsikomu, ki je hodil po Zidanškovi ulici v Celju, je zastal korak pred izložbenim oknom, v katerem so okusno in lično razporejene ikebane Ane Jančarjeve. S sivoj,imi barvami, taiko zsnačilnimi za jesensko listje, nenadoma oživijo in človek si ne mo- re kaj, kot da si jiüi zaželi tudi sam imeti v svojem sta- novanju. Noga kar sama od sebe stopi skozi vrata buti- ke, kajti radovednost je pre, velika. Vsakdo si želi pobli- že ogledati pisane ikebane in spoznati žensko, ki jih s spretno roko oblikuje. Ano Jančarjevo. Neverjetno je to dekle, sem si rekla, ko sem jo spo- znala. Energičiia je, polna življenja, delavnosti in želje, da bi s svojimi izdelki iz- polnila vsakdan slehernemu člor/eku. Kajti to je tudi del njene življenjslce filozofije: delati za ljudi, jih s svojim delom osrečevati in s tem tudi dopolnjevati mozaik nji- hovega življenja. Ana zato pravi: »Ce kdo kupi moj iz- delek zaito, da si z njim po- lepša kak kotiček svojega stanovanja ali delovnega pro- stora, pa je zato radositen in se dobro počuti v prosto- ru, potem sem srečna tudi jaz. In prav zato je zame toliko bolj pomembno to, da vem, za koga dola ikebane ali druge cvetlične aranžma- je. Kajti človek se od člo- veka razlikuje, enega osreču- jejo drugačne stvari, kot dru- gega. Prav to pa je zame pomembno. Ljudi znam oce- niti. To sem se v svojem življenju dobro naučila.-Vtis, ki ga dobim o ljudeh, mi še kako pomaga pri oblikova- nju aranžmajev zanje. Vese- lemu človeku naredim vese- lega, umirjenemu umirjene- ga in tako dalje. Vedno pa se trudim, da bi aranžmaji zrcalili del njihove osebno- srtii.« V svoji ljubki butüd pa Ana Jančarjeva ne izdeluje le ikeban. čeprav je razpo- rejanje suhega cvetja po ko- reninah in keramičnih pod- stavkih njeno najpogosteijše delo, pa opravi za kupce še marsikaj. Tako jim aranži- ra darilo, oblikuje šopek sve- žega cvetja in če jo kdo ze- lo lepo prosi, stopi Ana tu- di na njegov dom in mu sve- tuje, kam in kako razpore- diti okrasne izdelke po sta- novanju — nemalokrat pa se vtaime tudi v pohištvol Res, hudo vsestranska je ta- le Ana. In kar je najipo- membneje: vedno je priprav- ljena svetovati in pomagati. To pa slehernemu obiskoval- cu njene majhne trgovinice zelo veliko pomeni, še i>ose- bej zato, ker Ana to počne vedno z radostjo na obrazu in nasmehom na ustih. DS obvestilo zavezancem prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 Zavezanci prispevka za starostno 2avarovanje kme- tov imajo v skladu z 39. in 4ö. členom zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72), pravico vložiti zahtevek za ugotavljanje zmožnosti plačevanja odmerjenega prispevka. Zmo- žnost plačevanja odmerjenega prispevka bo komi- sija obravnavala ekonomsko šibkim zavezancem. Zahtevek za ugotavljanje zmožnosti plačevanja od- merjenega prispevka za starostno zavarovanje kme- tov, je treba vložiti v petnajstih dneh po objavi odmemih razporedov. Vlc^ se naslovi na »OBČINO CE:LJE<( — Trg svo- bode štev. 9 — Komisija za ugotavljanje zmožnosti plačevanja prispevka za starostno zavarovanje kmetova. Razporedi o odmerjenih obveznostih zavezancev starostnega zavarovanja kmetov, bodo zavezancem na vpogled od 2. novembra 1978 do 13. novembra 1978, na sedežih krajevnih skupax)sti. — DAVČNA UPRAVA OBČINE CELJE. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 2. novembra ČLOVEK, DELO. KULTURA ZAČELA 5. SKUPINA PREDSTAVITEV KNJIGE IN O GLEDALIŠČU Minulo sredo je v stalnem eemina,Tju Človek, delo, kul- tura pričela z delom tudi 5. skupina, v kateri eo kulturni delavci, profesionalci in dru- gi. Začetek je ¡pcredstavljala slovesnost v foyexju Sloven- skega Ijud^ega gledališča, kjer so se seznanili- s knjiž- nim pr\'encem Jožeta Volfan- da, znanega kulturnega de- lavca in predsednika občin- ske konference SZDL. O knji- gi tu ne bomo podrobneje pisali, ker smo o njeni vse- bini- že poročali v Novem ted- niku. Omembe vredno je, da so na omenjeni slovesnosti or- ganizatorji seminarja CDK skušali vzpostaviti neposred- no sodelovanje med prisotni- mi slušatelji seminarja tudi iz drugih skupin in avtor- jem ter urednikom izdaje Jo žetom VüfaTkom. Uvodno besedo je podal umetnišlki vodja SLG Celje Igor Lampret, za njim pa je o izdaji knjige kot o po- seibnem kulturnem dogodku govoril predsednik IO KSC in gledališki igralec Aleksan- der Krošl. Igralec Borut AIu- Jevdč je prebral odlomek iz knjige Odmevi, urednik iz- daje Jože Vilfan pa je osvet- lil vsebinske in organizacij- ske vidike takšne izdaje, ki na področju družboslovja po- menijo zaradi redkosti pra- vo dragocenost. S kratko vse- bino, njenimi najbolj značil- nimi potezami, je navzoče se- znanil mentor 5. skupine in ravnatelj celjske Osrednje knjižnice Ivan Seničar, Jože Volfand pa. je kot avtor knji- ge še enkrat opozoril na os- novne idejne smernice svo- jega pisanja. Ker vzdoišje ni kazalo pra- ve razpravi j alske vneme, je Aleksander Krošl namenil navzočin nedvoumen poziv k sproščenemu pogovoru in ni obenem pozabil poudariti, da je nesproščenost sploh naša navada. Brez dvoma pa je vsebino knjige Jožeta Volfanda z ne- kaj izbranimi besedami os- vetlil dr. Boris Mayer, ko je dejal, da avtor ne govori o tem, kakšna naj bi bila mar- ksistična kritika in kultura sploh, ampak s svojimi be- sedami v knjigi, vezujoč se na posamezna dejanja iz prakse, to že sproti dela. namreč nakazuje nekaj bi- stvenih prvin marksističnega, predvstìm pa samoupravnega gledanja na razvoj kulturne, ga življenja. Organizacijo predstavitev je prevzela in izvedla Mla- dinska knjiga v Celju, saj tudi to založniško dejanje so- di pod njeno streho, celjska knjigarna pa je spet pokaza- la obilico dobre volje pri zelo širokem odpiranju vrat v vključevanije kulturnega živ- ljenja celjeike občine. V četrtek pa je 5. skupina nadaljevala delo prav tako v gledališču, kjer je umetni- gid vodja SLG Celje Igor Lampret govoril navzočim o gledališču, njegovi naturi in novih organizacijskih načrtih v celjski poklicni gledališki hiši. Sicer zelo zanimiva tema pogovora, je razjasnila podo- bo naših gledališč, modera- tor pa je tudi na dovolj sli- kovit način ipodal primerjave z zahodnimi in vzhodnimi ti- pi gledališč. Podrobneje je bila podana podoba rekonstrukcije neka- terih delov gledališke stavbe, ki bo omogočUa nove obUke dela v celjski poklicni gleda- liški hiši. Vsö spremembe so- dijo v sanacijo sedanjega sta- nija, ne pomenijo pa novega širjenja. Skoda je büa le v tem, ker je v času, ki je bil do- ločen za pogovor o gledali- šču, zmanjkalo časa za te- -meljitejši pogovor o njego- vih vsebinskih načrtih v bo- dočnosti, oziroma o temelj i- tejšem pc^ovoru o podruž. bljanju gledališča, kar bd bila vsekakor bolj tehtna tema po- govora za 5. skupino, kjer delaijo profesionalni kulturni delavci. Pogovor in informa- cija, ki sta izzvenela v če- trtkovem popoldnevu, bi bi- la neprimerno bolj priprav- na za skupino kulturnih ani- matorjev, kot pa za profe- sionalni kulturne delavce. Nehote se vsiljuje tudi vtis, da so predavanja načrtova- na preredko in bi lahko (bi morali) žrtvovati več svojega časa za tovrstno obliko med- sebojnega komumciranja, kajti ravno na kulturnem področju profesionalni in amaterski deavci vse preveč pogrešajo ravno takšne ob- like medseToojnega informira- nja. Vsekakor pa pomeni dose- danje delovanije stalnega se- minarja CDK v Celju po- membno startno osnovo, ki naj služi slušateljem za po- gum in vzpodbudo v njegovo še bolj zagnano nadaljevanje, organizatorjem pa že nekaj krepkih delovnih izkiišenj, ki jih bo treba s pridom izko- ristiti v izpopolnitev organi- zacijskih vprašanj, ki nehote vplivaijo tudi na vsebinsko podobo stalnega seminarja CDK. DRAGO MEDVED Ob predstavitvi knjige »Odme\'i« avtorja Jožeta Volfanda so uvodoma govorili: Igor Lam. prêt, Aleksander Krošl (med govorom na sliki), Ivan Seničar, dr. Boris Majer, Jože Vil. fan in avtor knjige Jože Volfand. Foto: D. M, SIMBOL MORA IZHAJATI IZ RESNIČNOSTI Je poudaril Albrecht Dürer ob koncu 15. stoletja, ko se je vr- nil s poti po Italiji. To poto- vanje je prebudilo v njem pov- sem novo miselnest, ki je postala nadvse pomembna za njegovo nadaljnjo slikarsko ustvarjalnost. Do takrat je namreč prevladovalo splošno mnenje, da je nemogoča in nesmiselno umetniško uresni- čevati kakršnokoli nepomembnost iz narave. Nova renesančna mi- selnost, ki je omajala srednjeve- ško, zlasti na misticizem osredo- točeno tradicijo pa se je porajala iz znanstvenih dognanj in je za- čela nesluteno prodirati v umet- niška snovanja različnih vrst. Dürer je takrat ustvaril več umet- nin z motivi iz narave, živalskega in rastlinskega sveta. Najlepša sta akvarela z upodobitvijo Mla- dega zajčka in Veliki travnik. VELIKI mAVNIK predstavlja likovno delo, na katerem se zdru. žujeta mojstrovo risarsko in sli- karsko znanje. S čopičem in i Izredno spretnostjo je izražen» vsa tista izvirna dovršenost opit ženega, nadvse preprostega moti. va, kjer ob poti preko travnatih poljan . • . Prefinjenoát prozorne vode v prelivajočih se barvnih tonih akvarela, krhkost rastočih biljk in cvetočih trav, pa rasto- čih listov med goščavo iznad zemlje ... To je ustvarjena vizi- ja Dürerjevih opažanj in spoznanj o resničnosti narave, »ki je izvii slikarske ustvarjalnosti in ne« sahljivih umetniških lepot.« Množični ogled razstave faksi- milov risb in akvarelov iz .^l- bertine na Dunaju, ki je bila i zadnjih dneh pi-irejena v Likov- nem salonu v Celju ро1гји,је, da je »bila to prireditev, ki je bila namen.iena raamišljanju o sveto ban' in likov v polju umetnosti kot pomemebni in nepogrešljivi sili, ki na enkraten, nikoli ponov- ljiv način razkriva resnico, kakor jo vidi in občuti ter zmore spo- ročiti umetnikova narava.« Milena Moškon lANIMIVOSTi IZ POKRAJINSKEGA МУШАУСаШ UAAETNOSTNA ZGODOVINA Piše: MILENA MOŠKON UGOTOVLJEN JE AVTOR CELJSKEGA STROPA Celjski strop, ki je bil odkrit leta 1926 nad novejšo, tudi 81 platnom prevlečeno stropno površino, je velika znameni- tost Stare grofije. Z objavo umetnostnozgodovinske študi- je, ki jo je napisal prof. dr. France Stele, leta 1929 se je, prej znani strop uvrstil med edinstvene posvetne umetnost- ne spomenike pri nas. Prof. Stele je takrat natančno opisal strop in podal nje- govo vsebinsko, ikonografsko, stilistično ter časnovno op- redelitev. Poleg tega pa je pojasnil tudi stališče Oljskega stropa v okviru slovenskega spomeniškega gradiva. Pri za- ključkih, navedenih v študiji, je prof. Stele upošteval gra- fične liste večih avtorjev, ki so služili kot predloge za izde- lavo slik z motivi štirih letnih časov, obeh prizorov iz an- tičnih bitk in štirih postav gigantov. Prav tako je prof. Stele pojasnil moment spojitve kvadraturizma s figuralnim iluzionizmom kakršen se javlja na osrednji sliki,, Avtorstvo stropa je prof. Stele pripisal enemu samemu, gomjeitali- jansko izšolanem.u slikarju in dal prednost mnenju, da av- tor ni bil domačin, i>ač pa povabljen ali slučajno skozi Ce- lje potujoči gornje Italijan, kar je navezo^^alo tudi na ita- lijansko poreklo grofov Thum-Valesassina, ki so bih tak- ratni lastiiiki Stare grofije. Nastanek Celjskega stropa je prof. Stele datiral v čas okoli leta 1600, oz. nekoliko pozneje, a ne daleč v 17. sto- letje. Pred nekaj leti pa se je v Celju prav zaradi ogleda Celjskega stropa zglasil v muzeju dr. Stanislav Szymanski iz Varšave. Strop je poznal iz Zgodovine umetnosti južnih Slovanov Vojeslava Moleta, ki je izšla na Poljskem. Prof. Szymanski je p>oznavalec slikarstva 16. in 17. stoletja na Poljskem, zlasti ga zanima slikar Marcin Theofilovi^icz (rojen v okolici Kralcowa), ki je deloval v severni Italiji, Salzburgu, Irmsbrucku, Gradcu in drugje. Prof Szymanski je po ogledu Celjskega stropa objavil razpravo, v kateri pri- pisuje avtorstvo Marcinu Theofilowiczu, ki naj bi naredil slike 20 Celjski strop v leti 1622—1623. Na stropu je prof. Szymanski i>redvidel celo slikarjev avtoportret, pa tudi por- tret naročnika Johanna Ludwiga Thuma. Kmalu -po objavi razprave pa je prof. Szymanski sporo- čil, da že lahko postavlja trditev, da je Marcin Theofilowicz dejanski in ne samo domnevni avtor Celjskega stropa, da se Je oveikovečdl med portretiranci na stropu in, da se je ob nastanku slikarije ressnično mudil v (3elju. Avtoportret slikarja Celjskega stropa (v sredini) Foto: VIKTOR BERK V CELJSKI OPATIJSKI CERKVI GRE MORDA ZA CELJSKO SLIKARSKO DELAVNICO Ko so bile pred leti odkrite in re- stavrirane freske iz začetka petnajste- ga stoletja na svodu slovite celjske kapele, se je zdelo, da opatijska cer- kev v Celju ne skriva nobenega umet- nostnega presenečenja več. Z nadalj- njimi restavratorskimi deli naj bi se samo uredila arhitekturna lupina te- ga spomenika, katerega začetki segajo v zgodnje štirinaJjsto stoletje, dokon- čala naj bi se statična sanacija raz- majanih sten, opravila naj bi se še manjša potrebna popravila. Nihče ni več mislil na nova odkritja. Strokov- njaki so bili prepričani, da so temu najstarejšemu celjskemu spomeniku iztrgah poslednjo skrivnost. Do prvega novega odkritja je pri- šlo preteklo leto. Ko so uröjali južno steno celjske kapele, so se pod moč- nim novejšim ometom pokazali sle- dovi obdelanih karrmitih kosov. Videti je bilo, da gre za ostanke n:iogočne- ga vhodn^a portala, ki so ga pozne- je zazidali. Ko se je kladivo zidarjev zagreblo globlje v steno, da bi izlu- ščilo starodavni kamnitni okvir, sta zaživela pred gledalcem najprej okro- gla stebra, sledila sta reliefno obUko- vana glaviča — kapitela in naposled so prišh na dan še ostanki rebrasté mreže, ki je nekdaj nosila obok. Zdaj je postalo očitno. Tu ne gre za poirtal, marveč za ostanke gotskega baldahin- skega oltarja, ki je nekoč 'krasil opa- tijsko cerkev. Na prvi pogled se je zdelo, da to ni kao posebnega. A ko so si strokovnjaki priklicali v spomin, da obstaja na Slovenskem en sam primerek takšne oltarne arhitekture, je odkritje dobilo svojo veljavo m pomen. Doslej smo poznali le balda- hinski oltar na Ptujski gori, za kate- rega je bilo znano, da so ga dali iz. delati celjski grofje. Tu so se zdaj pokazali ostanki drugega cdtarja, là je bil nekdaj prav tako lep in bogat. Na glavičih se razpleta čudovit relief, spie- ten iz osatovega hstovja, vmes pa je dekliška glavica in še nekateri drugi, manij izraziti motivi. Ze prve primer- jave tega reliefnega bogastva z neka- terimi drugimi ohranjenimi srednje- veškimi kiparskimi spomeniki v Celju so pokazale, da imamo očitno opra- viti z delom domače imietniške delav- nice, ki je v sedemdesetih letih štiri- najstega stoletja opravljala po nalogu celjskih grofov različna naročila in ki je med drugim izdelala tudi sloviti kamnoseški okras v celjski kapeli. Ce smo nekdaj le domnevali, da je celj- ska kapela delo celjskega mojstra, je ta domnéva zda^j dobila trdnejša tla z njo pa so postala oprijemljivejši tudi six)ročila, ki govore o veliki me censki dejavnoti celjskih grofov. Vrh presenečenj pa je pomenilo l€ tošnje leto. Ob obnovitvenih delih prezbiteriju so delavci pod novin obložaiim zidom na njegovi sevem steni odkrili ogromno fresko s pri2X rom, tako značilnim za pozni srednj vek. Gre za upodobitev pohoda sve tih treh kraljev, za motiv, ki je bol kot kateri drugi buril domišljijo srec nijevésküi mojstrov. Zdi se, da je bi svetopisemski okvir za slikarja sami pretveza, da je lahko upodobil bliS plemiških sprevodov s konjeniki, v: tezi in oprodami, kakršnih se tudi ' Celju nekdaj ni manjkalo. Freska j izredno mojstrsko zasnovana. Kot d so konji, ki nosijo kralje, namenjen na bojni pohod. Polni so življenjsK sile, prekipevajoče v bujni barvitost slikarije. In če si podrobneje ogled£ mo obraze iz sprevoda, se zdi, kc da smo jih že nekje srečali. V njiW vih potezah se zrcali realizöm, vsa obraz zase je individualiziran invčasi celo psihološko poglobljen. Mehko ^ lujoča oblačila, v katera so junat odeti, pa nam pomagajo opredeliti ča! kp je slikarija nastala. To so p^ desetletja petnajstega stoletja, čai ko je nastala tudi slikarija na oboK celjske kapele. Smo prestopili prai ko bomo lahko govorili tudi o celljsî slikarski delavnici, ki je ob kon^ srednjega veka pod mogočno zaščitn ško roko Celjanov ustvarjala dela, katerimi se je mogla kosati le mal' katera imietniška delavnica tega čai na Slovenskem? Ko bodo freske ° kraja odkrite in restavrirane, bo ^ goče odgovoriti tudi na to vprašanj Í.I Na novo odkriti kapitel г reliefi osat- nih listov gt. 43 — 2. novembra NOV! TEDNIK — stran 5 AKCIJA NOVEGA TEDNIKA ALI KOKTAJL O KURIVU, RUDNIKIH, TOPLARNAH, CENAH IN ŠE KAJ z vsakim dnem smo bli- žji zimi, to pa pomeni, da bo potrebno tudi zakuiiti, če nočemo, da ne bomo zmr^ovali v naših stanova- njih. Lahko je tistim, ki imajo »centralno« pa ti- sitim, ki so si ustrezno po- trebno kurjavo že nabavi- li pravočasno, to pa po- meni spomladi, malce te- žje pa je ostalim, zlasti tistim, ki imajo v teh dneh prazne drvarnice. To pa pomeni, da ninxajo s čim kuriti. Res je, da je bilo pred zdajšnjim ča- som veliko priložnosti, ko bi si bilo možno zagotovi- ti ustrezno kurjavo. Lju- dje pa smo »narejeni« ta- ko, da spomladi »špara- mo« za dopust, poleti za nakup šolskih stvari (kdor ima otroke), potem za ozimnico itd. Torej, pre- mog pride na vrsto v vsakem pogledu v kritič- nih mesecih. Tudi v prejšnjih letih so bile težave s premo- gom. Takšne, kot so tre- nutno pa verjetno že dol- go niso bile. V uredništvu smo se odločili, da sprego- vorimo tudi o tem. Pokli- cali smo dva »ta glavna«, ki v Celju skrbita, da bi dobili premog. To sta Ko- vinotehna — Tehnomerca- tor s Kurivom in poslo- valnica velenjske ERE. Da bi bili še bolj konkretni in izven telefonskih pogo- vorov, smo se odločili tu- di za »živo« oddajo na celjskem radiu. Ta je bi- la v ponedeljek dopoldne in kako resnično »živa« je bila je dokaz tudi v šte- vilnih vprašanjih, pripom- bah, mnenjih in ostalem tistih, ki čakajo na pre- mog. V oddaji so sodelovali: FRANC JAKSE, oddelko- vodja Kuriva, FRANC KOVAĆie, vodja komerciale TOZD Tehnič- ne trgovine in MILAN ŠTRUC, poslovodja pro- dajne enote Kurivo ter ANICA BABIC, pomočnik vodje maloprodaje ERA v Celju. Pa so govorlii in doka- zovali. FRANC KOVAČIČ: »Ш pogodbe za nabavo pre- moga sklepamo že letos za prihodnje leto, to po- meni, da za eno leto na- prej. žal skoraj vedno pride do izpadov, to pa povzroča veliko hude kr- vi pri tistih, ki želijo pre- mog kupiti. Letos so nam tudi obljubili večje koli- čine. briketov uvoženih iz SZ pa jih doslej še ni- mamo. Nimamo tudi pre- moga in zato zaenkrat ne sprejemamo naročil.« FRANC JAKŠE: »Na za- logi imamo dovolj drv, kubični meter celih drv (nežaganih) pa stane 459,25 din, samo žaganje pa še dodatnih 45 din. Premoga na zalogi ni in to nobene vrste. Zaenkrat ne prodajamo premoga. Povpraševanje je veliko, prav tako pa tudi p>omanj- kanje. Za pravi vzrok ne vem! V glavnem dobivamo premog iz Banovičev, Kre- ke, Lufeovca, Mramor j a Kolubare in zasavskih rud- nikov. Trenutno imamo približno 1500 do 2000 ton vplačanega premoga. To pa pomeni, da moramo najprej tem strankam ug'oditi, šele potem tudi ostalim. Osebno pa sem mnenja, da bi ljudje mo- rali začeti misliti na pre- skrbo s kurjavo že prej, ne pa v trenutku, ko na- stopi mraz.« MILAN ŠTRUC: »Zave- damo se neugodnosti, ki se pojavljajo s pomanj- kanjem premoga in razu- memo ljudi, da so zaradi tega nestrpni, jezni, »žol- čni«. Vendar bi radi več strpnosti! Ш bi prodajali, če bi imeli kaj!« Telefonska vprašanja so bila vezana predvsem na to: zakaj ni možno dobiti laškega in zagorskega pre- moga, zakaj je problem z velenjčanom, ki je poleg ostalega še slabe kvalite- te (veliko »nepremoga« je zraven!), zakaj je treba premog plačati »vnaprej« in denar »leži« pri tistem, ki bo premog kasneje pro- dal itd. Pa poskušajmo odgovo- riti: laškega premoga je malo in še tega veliko ve- čino vozijo v Velenje za termoelektrano, prav ne- kaj podobnega je tudi z zagorjanom, medtem ko za velenjčana tako vemo, da ga za široko potroš- njo gre samo še borih pet odstotkov, vse ostalo pa za termoelektrarno in po- dobne objekte. Tisto o »vnaprej« plačevanju in obrestih za »ležeči« pre- mogovni denar pa pojas- nilo sogovornikov v od- daji. »Ljudje pridejo in pla- čajo ter rečejo: raje pla- čam, da vsaj vem, da bom eoTikrat dobil premog.« In še ANICA BABIC: »Tudi pri ERI trenutno ni ničesar. Mesečno bi mo- rali dobiti 250 tisoč ton velenjčana ter iz Zagorja 70 ton kock, 80 ton ko- sovca in 300 ton orehovca, seveda tudi vse mesečno. Z Laškim nimamo pogod- be. Banovici bi dobavlja- li pa nimamo ustreznega prostora, vendar tudi stranke niso zanj kaj po- sebno zainteresirane. Tre- nutno imamo vplačanih okoli 160 ton premoga. Nobenih izgledov ni, da bi se situacija izboljšala, sicer se pa takšno klavrno stanje vleče že skozi vse letošnje leto.« In vaše želje? ANICA BABIC: »Seveda tudi to, da bi čimprej do- bili toliko premoga, da" bi vsem ugodili. Predla- gam skupnost in pa to, da se je treba že prej po- zanimati za premog. Gre za celo verigo od tam, kjer premog kopljejo, do nas, ki ga prodajamo. Morda pa bo kdaj konec tudi tem zapletom!« Res, morda pa bo. Še sreča, da zadnje zime ni- so tako huda in da nas kljub pomanjkanju pre- moga ne zebe preveč. Za- ključne misli ob vsem tem bi lahko strnili v nasled- nje stavke: Ogrevanje resnično ne pomenijo drva in premog, ampak še cela vrsta dru- gih elementov, o katerih smo tudi poskušali danes spregovoriti v našem re- portažnem zapisu. Danes smo pozabili na plin, kjer se tudi lahko obeta podobna kriza kot lani. Torej gremo iz krize v krizo. Sicer pa naj tale čudodelni zapis o toplo- ti v zimskih dneh zapol- nim z naslednjo mislijo, ki mi jo je v uporabo ponudü kolega Jure Kra- šovec: KDOR SI NA POMLAD KLET NAPOLNI, NA ZIMO NE BO ŠKLEPETAL Z ZOBMI. Pa še res je. Tako ali drugače. O kurjavi sta potrpežljivo iskala informacije: DAMJANA STAMEJCIC (ima centralno) TONE VRABL (ima že od pomladi premog) V ponedeljek so v novi kotlarni v Novi vasi v Ce- lju prvič zakurili. Ргалткаргау so le poskusno zakurili, saj celoten objekt še ni zaključen, ker se je zataknilo pri nabavi in monta/¡ nekaterih potrebnih strojev. Kljub temu pa ni bojazni, da bi stanovalce Nove vasi zeblo, so nam zatrdili na Razvojnem centru, ki op- ravlja inženiring Z3 novo kotlarno. Kajti ogrevanje vseh stanovanj je zagotovljeno iz rekonstruiranih kot- larn Obnove in kontejnerske kotlarne v Gasilskem domu. Ker do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti na Razvojnem centru vseh potrebnih informacij v zvezi s kotlarno v Novi vasi, so nam odgovorni tovariši ob- ljubili, da bodo obširno gradivo o tem pripravili za naslednjo številko tednika. ZAKAJ ViSJE GEME ZA ШЕЧШМ? Marsikateri stanovalec Celja, lahko bi mirno rekOi kar večina njih, se je z za- čudenjem zazrl v blagajničarko, ki je po- birala stanarino za pretekli mesec. Kajti na obračunskem listku je pisalo, da se je plačilo centralne kurjave kar za lep znesek povečalo. Kaj je temu vzrok, so se spraševali stanovalci, so za povišanje cen krive podražitve kuriva? Blagajničar- ke niso vedele odgovora. Pa tudi pred- sedniki hišnih svetov niso znali stanoval- cem razjasniti pojmov, saj tudi sami ni- so vedeli, od kod naenkrat takšne podra- žitve. Kaj kmalu pa je bü problem razjas- njen. Na stanovanjski skupnosti v Celju, ki seveda vodi evidenco stanarin úi vse- ga drugega okrcg stanovanj so namreč ugotovili, da so stanovalci večine stano- vanjskih blokov v Celju plačevaU v pre- tekli kurilni sezoni tako majhne cene za kvadratni meter ogrevane površine, da z njimi niso pKricrili dejanskih stroškov po- rabljenega kuriva. Denimo primer. V stanovanjskih blokih na Hudinji, ki so preko enotnega sistema vezani na eno kotlarno, so plačevali stanovalci v pre- tekli kurilni sezoni p>o 5 dinarjev za kva- dratni meter ogre\-anega prostora, glede na dejansko porabo kuriva pa bi morali plačevati po 7 dinarjev in 25 par. Zaradi tega je nastal primanjkljaj, ki ga bodo morali stanovalci pokriti do konca letoš- njega leta. Ob tean pa se seveda zastavlja vpra- šanje, kako je mogoče, da že med letom, ko je bila kurilna sezona še v teku, ni prišlo do postopnega poviševanja cen za centralno ogrevanje? In dalje, kdo je ti- sti, ki bi moral te cene usklajevati s po- rabo kuriva? Na samoupravni stanovanj, ski skupnosti v (Delju so povedali, da so za oblikovanje cen kvadratnega metra ogrevane površine pristojni in odgovor- ni kurilni odbori, ki so sestavljeni iz predstavnikov hišnih svetov vseh stano- vanjskih blokov, ki so priključeni k eni kotlovnici. Ti kurilni odbori namreč toč- no vedo — oziroma morali bi vedeti — koliko kuriva so v kotlarni izrabili in bi morali porabo uskladiti s cenami za ogre- vanje. Prav ob sedanji poravnavi plačila za ogrevanje pa se je izkazalo, da ti ku- rilni odbori nikjer ne delajo, ali pa mor- da, res redko kje. Da se ne sestajajo, da ne izračunavajo cen za ogrevanje in da sploh ne sodelujejo s hišnimi sveti. Da tudi ne uravnavajo ogrevanja povsod tam, kjer bi morali. Kajti dogaja se, da je ogrevanje na primer v dveh stanovanj- skih blokih, ki sta priključena k isti kot- larni, tako različno, da v enem bloku sta- novalce skorajda, zebe, v drugem bloku pa jim je prevroče. Prav ta primer je nadalje pokazal, da so problemi kurje- nja mnogo širši, kot o njih razmišlja ve- čina ljudi. Kajti na ceno ogrevalne površi- ne vpliva tako vrsta kuriva, kot obseg njegove porabe, ta pa je v mnogočem odvisna od vestnosti in skrbnosti kurja- čev, na ceno vpliva tudi sistem kotlov- nic, ki je za nekatere stanovanjske bloke rešen mačeho^-sko, za druge pa ugodno. Zaradi vsega tega so ra25poni cen prav nemogoče veliki. Tako ponekod plačujejo celjski stanovalci le nekaj čez štiri di- narje za kvadratni meter ogrevane po- vršine, drugod pa kar dvanajst dinarjev! Jasno je zatorej, da ogrevalni sistemi ni- so enotno rešeni in zato tudi prihaja do takšnih razlik v cenah. Kdo je za to »kriv« in kdo bi lahko popravü napake, je veliko vprašanje. Morda samoiipravna stanovanjska skupnost, morda izvajalci gradbenih del. Kdo ve? Ob vsem tem je jasno predvsem to, da bodo morali stanovalci plačati razliko v ceni za centralno ogrevanje. Veliko raz- burjenj in slabe volje pa bi prav stano- valcem prihranili, če bi jim že ob pobi- ranju stanarine povedali, zakaj pravza- prav plačujejo višjo ceno za centralno ogrevanje. Verjetno nosi del krivde za neinformiranost stanovalcev samoupravna stanovanjska skupnost, ki bi morala obvestiti hišne svete, zakaj pra^-zaprav pri plačilu gre. Sicer pa — vsaka šola nekaj stane, pravi ljudski pregovor. Morda bo prav ta icakušnja oži»vela delo kurilnih odboirov, hišnih svetov in nenazadnje razgibala delo vseh stanovalcev. S tem pa tudi preprečila, da do takšnih poravnavanj računov — za kältere pa so stanovalci najmanj krivi — v bodo^ ne bo več prihajalo. DAMJANA STAMEJČIC MIHAELA BRINOVEC: »Z malicami pri nas sem zado- voljna, in bi jih zelo pogre- šala. Topel obrok med deaom te okrepi, tako, da z novi- mi močmi nadaljuješ delo. Seveda bi lahko kdaj imela na kakšno malico tudi pri- ponibe, a kot gospodinja se tega raje vzdržim. Tudi do- ma se zgodi, da niso vsi za- dovoljni s kosilom, pa so samo trije, štirje.« IVAN SVETKO: »Pri nas je družbena prehrana dobro organizirana. Topel obrok za vse tri izmene je velikega po- mena za počutje delavcev, če- tudi ni vedno po našem oku, su. Sicer pa kako naj pu- hajo tako, da bo nam vsem všeč. Morda bi bilo dobro, če bi kdaj skuhali po dve vrsti jedi, аИ pa takrat, ko je jedilnik bolj kritičen po- nudili kaj hladnega.« TOVARNA NOGAVIC POLZELA ZADOVOLJNI S PREHRANO Vedno več je organizacij združenega dela, ki imajo v svojem okviru organizirano prehrano. Ponekod imajo samo hladne malice, drugod tople in ponekod celo kosila. V tovarni noga- vic na Polzeli se v obratu družbene prehrane hrani kar 90 odstotkov zap>osleruh, kolektiv pa šteje preko 1100 članov. Stiri izmed njih sem vprašal kako s kuhanjem zadovoljni in takole so mi ixwedaU: BOŽO RIBIC: »Tudi jaz sem s hrano v naši теша za- dovoljen. Pritožujejo se le nekateri. Imel pa bi kljub te- mu pripombo. Dobro bi bilo, če bi takrat, ko je na je- dilniku kaj hladnega, za noč- no izmeno skuhali nekaj to- plega. Ponoči človeku manj- ka spanja, nekam bolj te ze- be in topla jed bi bila mno- go bolj dobrodošla kot mrz- la. Sicer pa se to red'Ko do- ;aja.« EDI Žalnik: »K malici hodim tukaj odkar sem zapo- slen v tovai-ni. MiisUm, da je topel obrok med delom za vsakogar velikega j>omena. O tem ali je dobra ali ne, ne bom razpravljal. Meni tekne, enkrat bolj drugič mani]. Se- veda so tudi taki, ki na veli- ko kritizirajo, a to so po navadi tisti, ki doma še kaj takega ne znajo skuliati.« T. TAVĆAR KONJICE z odzivom na letošnji raz- pis inovacijske akcije INO- VATOR 1978 je Občinska raz- is'KOvalna skupnost v Sloven- skih Konjicah zadovoljna. 2al so med nagradami in prizna- nji za inovacijske dosežke de- lavci le treh OZD iz občine. Na prvem mestu so ino-va- torji iz KONUSA, kar osem njihovih inovacij je bilo na- grajenih, sledijo inovacije iz konjiškega LIPA, tozda LIO. štiri po številu in dve inova- ciji delavcev INDUSTRIJE STIKALNIH NAPRAV. Ob slovesnostih za občin- ski praznik so bile podelje- ne tri nagrade in priznanja: I. nagrado sta dobila dipl. ing. SAVO GRILJ in tehruk VALENTIN MARING iz Ko- nusa za uspešno realizirano inovacijo »izboljšan postopek izdelave pogonskih jermen«; II. nagrado je prejel DRACK) POLENEK, KV mizar iz LIO za inovacijo pri stružeiiju tankih prečk, III. nagrado pa so dobili ing. IVAN ÒANDER, ing. ALOJZ KRAČUN in FRANC STEFANIC iz Indu- strije stikalnih naprav — ISO za inovacijo poenotenja in ti- piziranja posameznih vrst iz- delkov. Ostala priznanja in spod- budne nagrade v akciji INO- VATOR 1978 pa so prejeli še: Miroslav Je\"šenak, Martin Pšeničnk, Zmago Hudolin, Ivan Lorger, ing. Franc Kokol, Zvonko Vezjak, Božidar Orož in Karel Rezar iz Konusa, Anton Leskovar, Franc Pe. telinšek, Franc Bezjak in Ka- rel Juhart iz LTO ter ing. Aoljz Kračun. Henrik Knez in Franc Stefanič iz ISO. MITJA UMNIK Kadar nam pišete, se ne pozabite čitljivo pod- pisati. Pripišite pa popoln naslov. Le tako opremlje- ne prispevke bomo upo- števali za objavo. Hvala za razumevanje! UREDNIŠTVO NT VZGOJA AVOKADA V nobeni knjigi ne morem najti, kako se vîsgaja avoka- do. štiri do pet mesecev je ratoil, da je poganjek poku- kal iz zemlje. Zdaj ima eden že lepo sitevblo z več zelenimi listi. Mlado stebelce je bilo rdeče b»rve, zdaj i>a že ole- seneva in ne vem, kdaj ga bo treba presaditi? Avoikado je uvožen sadež hruiškasite oblike in baje zdravilen. Pradomovina sta mu Brazilija in Meksiko. Plantaže so v Izraelu? Sprašujem, če bi liSjpeval tudi pri nas v vrtovih ali v perkiu? Sprejmite lep pozdrav! FRANJO OMERSA, Celje, Kersnikova 32 UREDNIŠTVO — Z vpra- šanjem ste nas spravili v za- drego. Ker odgovora ne ve- mo, prosimo stroko\Tijake, da nam pišejo, kako je s to rastlino. 2e v naprej hvala za sodelovanje in odgovor! SE ENKRAT »POZOR, HUD PES« PO(polnioma se strinjam s piscem članka pod tem na- slovom Milanom Božičem, objavljenim v 40. številki No- vega tednika, da naj bi bilo ograj in plotov okrog tovarn in hiš čim manj. Menim pa, da je ta lepa zamisel še ne- koliko preuranjena. Kakih 300 metrov od zlo- glasne hiše na Kraigherjevi 5 je zgrajena povsem nova to- varna z novo dvometrsko žič- nato ograjo, zraven tega je še skoraj na vsakem vogalu 2grajena čuvajnica - oziroma vratarnica, г^акај vse to, saj čuvaji kar precej podražijo proizvodne stroške, se vpra- ša mimoidoči potnik. Mar ni- so te idealne zamisli o od- stranitvi ograj in čuvajev le sladke sanje? Res je, da okrog stolpičev in blokov ni ograj. Res pa je tudi, da tam ni ničesar privlačnega za tiste sosede, ki ne ločijo tuje lastnine od lastne. Papir, smeti in druge odvlake, ki jih je okoli ne- katerih blokov in kontejner- jev ria pretek, za tovrstne ijudi niso zanimivi. Pred garažo zloglasne hiše ni ograje, ne električnega pa- stirja. Tudii pes tja ne pride. So pa ob strani hruškovi na- sadi, katerih plodovi so bili še zeleni obrani, vse do ko- der je segla roka nepovablje- nih obiralcev. Ko tu niso bi- li več dosegljivi, so pospravi- li še sosedovo malo dreves- ce, ki je prvič rodilo kakih deset komadov plodov in to v zagrajenem vrtu. Tudi ro- žam z lončki na zagrajenáh sosedovih vrtovih niso priza- nesli. No, pa, kakor bd že bi- lo, tega niso delale krave z dežele, marveč ljudje, slabi soeedoe, ki bd se morali zave- dati, da je prav to zanje po- niževalno. Zavedati bi se mo- rali, da živijo v socialistični družbi, kjer je zasebna last- nina z zakonom zaščitena kot nedotaklji-va. Ograje niso namenjene, ni- ti potrebne dobrim in pošte- nim Ijuidem. Njih to ne mo- ti, četudi je na ograji vgra- jen elekrični pastir. Za tiste ljudi in sosede, ki jih to mo- ti in ovira pri njihovem osva- janju bi bila potrebna prev- zgoja, da bi znali spoštovati nedotakljivost tuje lastnine, tako družbene kot zasebne, kajti le to je porok in pogoj za odstranitev vseh ograj, pa naj bodo kjerkoli. Pisec članka opozarja na žalostnio preteklost, pri če- mer ima gotovo v mislih kon- centracijska taborišča. Menim, da ni istovetiti teh ograj z ograjami tovam, kjer teče proizvodnja za boljši življenj- ski standard človeka ter z og- rajami okoli hiš in vrtov, če- prav v malem obsegu tudi tu ustvarja boljši življenjski standard človeka, ne glede na to, ali viški teh pridelkov pridejo na trg ali služijo le za lastne potrebe vrtičkarjev. Taboriščne ograje niti niso bile zgrajene z namenom, da bi preprečile prihod nezažele- nih obiskovalcev, saj so za njimi dejansko umirali naj- boljši in pošteni ljudje. Za ograjami zasebnih vrtov bo v takih okoliščinah izumirala narava z naravno lepoto oko- lja, saj bodo moirali vrtičkar- ji začeti z odstranjevanjem vsega, kar je lepega naravne- ga in koristnega in ne nazad- nje, vsega, kar je za hudobne in nepoštene ljudi vabljivega. CENE BENJAMIN Celje, Kraigherjeva 5 UREDNIŠTVO: V bistvu pravzaprav na vaše pismo ni kaj dodati. Nehote se le vsi- ljuje mnenje, da je napad najboljša obramba. Sicer pa, kaj bodo rekli sosedje, ki jih v tem zapisu nekajkrat ome- njate. Tudi druge ljudi. Ško- da, da niste odgovorili na bi- stveno vprašanje, kdaj boste odstranili z vrtne ograje elek- tričnega pastirja, ki po na- šem mnenju, ne glede na oko- liščine, ki jih je avtor prve- ga zapisa poudaril, ne sodi v stanovanjsko sosesko. Kaj pravi na to krajevna skup- nost? LAŠKO PO DOLENJSKI IN BELI KRAJINI Nekega dne so nam učitelji povedali, da nas mislijo po- peljati na ekskurzijo po Do- lenjski in Beli krajini. Pouč- ni izlet naj bi povezoval slo- venščino, zemljepis in zgodo- vino. Na pot smo odšli z dvema avtobusoma. V Trbovljah smo si kar v gosti megli skušali ogledati najvišji dimnik na Balkanu. Nekaj časa smo se vozili po tej cesti naprej, pri šmartnem pa smo zavih proti Bogenšperku. Ogledali smo si grad in njegovo no- tranjost. Z zanimivim pripo- vedovanjem nas je vodnik poi>eljal v čas, ko je v tem gradu živel Valvasor. Tu je imel namreč svojo bakrorez- nico in tiskarno za bakrore- ze. Tu je torej nastajala ob- sežna Slava Vojvodine Kranj- ske. Naša naslednja postaja je bila Muljava pri Stični. Ch- iedali smo si Jurčičevo roj- stno hišo in Kr javi j evo ko- čo. Potem se je naša pot usta- vila v Novem mestu. Tu smo se spomnili Janeza Trdine, Simona Jenka, na vodnjaku pa smo prebrah verze Dra- gotina Ketteja, ki je v No- vem mestu obiskoval gim- nazijo. V beležke smo si tu- di zapisali, da je bila v No- vem mestu 6. januarja 1848. leta prvič uprizorjena Lin- hartova igra »Ta veseli dan...« Skozi Črnomelj smo se pri- peljali v Metliko, kjer smo si ogledali zanimiv muzej. Ustavili smo se tudi v Vini- ci, rojstnem kraju Otona Žu- pančiča. Obiskali smo njego- vo rojstno hišo. čeprav je čas hitro mi- neval, smo stekli še do ču- dovite Kolpe in njeno šume- nje nas je pomirilo. Kmalu pa smo morali od- riniti proti domu. Po lepo preživelem dnevu smo bili vsi dobre volje, ko smo zve- čer srečno prispeli v Laško. LILIJANA OJSTERŠEK SPORED OD 2. DO 8.11.1978 Četrtek, 2. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvesti- la, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi. 16.30 V ŽIVO — INTEGRALNI TRANSPORT (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek spo- reda. Petek, 3. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Petkov mozaik, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 4. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro- nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 5. 11.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, ll.OO Med prijatelji, 11.30 Predstavlja- mo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 čestitke in pozdra- vi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetij- ska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 6, 11.: 88.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Ob- vestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 7. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvesti- la,16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Za- bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lest\dca domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 8. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvesti- la, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Za- bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vrtiljak melodij, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Za- ključek sporeda. CELJE MLADI V »ERI« v počastitev mladinskega in sindikalnega slovenskega kongresa so v celjski enoti velenjske »ERE« ustanovili osnovno mladinsko organiza^ cijo. V kolektivu, ki šteje 55 članov, je polovica mladih ljudi, in prav tu so se mladi odločili, da se aktivno vklju- čijo na vsa področja druž- benopolitične aktivnosti. Opo- zorili pa so še na drugo na- logo, namreč, da bodo z ve- čjo zavzetostjo in kulturno postrežbo dali svoj delež k nadaljnjemu razvoju in ugle- du enote in trgovske dejav- nosti. Na ustanovnem zboru so i25volili sedemčlansko pred- sedstvo osnovne mladinske organizacije. Za predsednika so izbrali Ivico žemva, za sekretarja pa Branka Pavč- nika. Za mentorja tej mla- dmski organizaciji i>a je bil imenovan Cveto Roje, aktivni delavec v občinski mladin- ski organizaciji v Celju. PETER PREGRADI NA ODRU V RADEČAH Amaterska gledališka skupina iz Radeč je v pre- teklem tednu presenetila z dvema predstavama kome- dije Večna lovišča. Mire Stefanac. To je sodobna komedija s kabaretnim navdihom. V desetih slikah se je pred nami razgrnila smešna zgodba o Tonetu Vigelniku, ki se preseli na oni svet in se znajde onstran življenja v neverjetni podobnih okoliščinah, kot jih je doživljal na zemlji. Lepa scena, odlični kostumi in dobra igra igralcev v režiji prof. Pešca so navdušili gledalce v nabito pol- ni dvorani. Spontan aplavz jim je bil nedvomno pri- znanje za njihovo podajanje. STRNAD Lestvico zabavnih melodij vam po- klanja KONUS TOZD Blagovna hi.sa Celje s proda.jalnami v Celju, Rogaški Slatini in Slov. Konjicah. LESTVICA ZABAVNIH MELODIJ: 1. staying alive — Bee Gees 2. Jamajka — Tomaž Domicelj 3. Bisere imaš v očeh — Franjo Bobinac in Oto Pestner 4. Brown girl in the ring — Boney M 5. Rasputin — Boney M KUPON za lestvico zabavnih melodij Glasujem za pesem_______________ izvajalec........................................ Ime, priimek, naslov ............................. WosÉ, IzbraU, : enotah merca, vine Cel LE ZAI 1- strumen 3. R^ senik ' 4. Ra 5. iífl KUPON za lestvfe Glasujei Lzrvajale« Ime, te ................ Nragrajenea: Nives Poredoš, Plankarjeva 6, Celje Jolanda Cater, Šmiklavž 26, Celje Lestvici sta na sporedu vsak torek in petek ob 17.15. Pišite nam na naslov: Novi tednik Radio C^lje, Trg Vsakič nagrada mala plošča. ČEVLJARSKI SPOMINI RAD IMAM Ti JAKA KRAJNC VLEČE DRET Le kdo ga ne pozna? Nje- gova majčkena delavnica v Zidanškovi ulici v Celju je vedno tako obljudena, da ko- maj stopiš vanjo. Polna je ljudi, ki so pripravljeni tudi počakati, da vzame mojster Jaka njihove škarpete v ro- ke ali pa jih vsaj poišče. Kamorkoli pogledaš, ob vseh stenah stoje police, naložene s popravljenimi ali nepoprav- Ijenimi čevlji. Vmes pa kra- ljuje in se sredi te zmede tudi ziiajde — mojster Jaka Krajne, star 57 let. Oprtan v dolg predpasnik, z nepo- grešljivim nožkom ali čopi- čem v rokah, hudomušno pogleda izpod očal in pri- jazno odgovori vsakemu, ki kaj išče ali vpraša. V glavi mora imeti pravi kompjuter, saj ve za vsak prinešen par čevljev in če malo počakaš, ga še izbrska iz polic, če pa še ni popravljen, prijazno odvrne, kdaj bodo čevlji po- pravljeni. Najbrž je ta ustreMjivost Tnojstra Jake tista lastnost, ki »vleče« k njemu stranke. Pa še nekaj je — nobenemu ne odkloni. Nagrmadi se mu šolskih torbic, ki so potreb- ne popravila, pa otročadi ne more reči ne. Zato je tudi od jutra do večera, pa tudi ob nedeljah zasut г delom in iz svoje delavnice komaj kdaj pride. Delaven je kot čebela in to v poklicu, ki izumira, ker je premalo ug- leden in premalo donosen. Zakaj le? Trdo življenje ga je gnet- lo že v zibeli. Rodil se je v Novakih pri Strmcu, v siro- mašni družini, kjer je pri- vekalo na svet deset otrok. Vsi so morali jesti in čim so odrasli krilcu, so morali s trebuhom za kruhom. Ja- ka še ni hodil v šolo, pa je že moral za pastirja, kjer je posel krave tri leta. Potem ga je vzel k sebi najstarejši brat in kot tri- najstleten fante mu je gos- podinjil. Tudi šol ni končal, ker so ga vzeli iz nje, da je lahko garal doma. »če sem hotel dobiti jesti, sem moral najprej nanositi dr- va,« se spominja čevljar Ja- ka. O kakšni postelji ni bi- lo govora. Spal je na krmi in je bil srečen, če ga ni zeblo. želei pa je Tiekaj zato se je šel h Gorenji^ v Celju učit za čevljarja; njim je hodil po semnjih> opravljal je vse drugo, j mo drete ni vlekel. Ko spoznal, se je udinjal v M takratnem največjem čevl] stvu v Celju. Tu je delal vojne, po x>ojni pa, ko bilo materiala pa je oí v Emo in v vojsko. Pa d go ni zdržal nikjer. Pona se je zaposlil v Adrii, poi pa še v Mestnem čevlj skem podjetju. Tu je sM val kar osem let in medi hodil tudi v politično êi V delavnici mu še danes si njegova diploma. Pa i za spomin, kot kaj drugi »Jaz za politiko nisem,- se z njo ukvarja tisU! ima z njo veselje,« resno ve mojster. j Zdaj pa je čevljar J Krajne že dvanajst let vat ni obrtnik. Pri svc. delu ima pomočnika, nc pa dela sam. Da bi í kakšnega vajenca, ni i ra. To je že čisto o&i Nihče noče biti več čet čeprav se danes vajenci bi godilo tako kot meni. likokrai sem jih fasal, tudi jaz potem, ko sefn že pomočnik, vajencev sem tepel. V vajeniških ^ pa je bilo res hudo. ^^ ne tople hrani nisem ^ jedel sem jabolka, ki jih pobiral ob poti.« P'^ se mojster Jaka zamis^ doda: »Danes pa je vse ^ gače. še mastne hrané čemo več jesti in izb"^ smo, da je kaj.« Ve tudi povedati, da ' ^ melodij, ki ste Jih ^ voljo v prodajnih CgHNE - TEHNO. ■^ТХ* Tehnične tigo- CA DOlViAüiH IH MELODIJ: jjjrinonilka — Ašič ^ večer — Celjski in- litet jstronavt Ftranc — Av- djni - Fiere ^оп — Terglav ^ nielodáj ^--- .......................... ^çlov-- ELÖ EKO 40 LET o premevo ceniti sedanje iobno življenje. Kot odbor- 'k občinske skupščine je Ki vpogled v naša druž- ina dogajanja, za katera eni, da so dosegla ogro- tn napredek. tijegov osebni standard pa Weduje počasi. Otroke je Id, nihče ni hotel postati lijar. Hišo gradi, a dela ipredujejo počasi. Včasih iüji tudi zdravje, ki ni naj- ijše in dela se za nekaj M prekinejo. ìDa pa se živeti tudi s sta- mi škarpeti in to je do- Ф< Ker mojstra Jaka pre- va taka življenjska jilozo- Ö je v svojem poklicu sre- % zadovoljen in optimi- •íw razpoložen. Nima vi- ciljev, zato tudi ni če- ^^en in razdražljiv. Pa bi ' lahko, saj po ogromnem ki se mu nabira zgle- ^ ^ot da v Celju ne bi bi- ' oveBOval. Organizacijo prireditve v Slov. Ko- njicah je prevzela Godba na pihala. V občini Slov. Konjice se je letoš- njo jesen ob praznovanju občinskega praznika zvrstila vrsta kulturnih pri- reditev kot so praisnovanje 50 letnice Godbe na pihala, koncert okteta Gallus, koncertrock ansambla Buldožer, so-eča- nje folklornih skupin z najstarejšimi pevci, razstava likovnih amaterjev in sedaj še Koncert iz naših krajev ter premiera filma Okupacija v 26 slikah. Tako se je ponudila delovnim ljudem in občanom možnost spoznavanja raz- ne zлa1sti kulturnih dobrin. Ob vseh prireditvah so bile doslej dvorane pol- ne. SODIN KONRAD LAŠKO: USPEL KONCERT RADECANOV Minuli petek je v Laškem priredila koncert godba na pihala radeške pa- pirnice pod vodstvom Jožeta Rusa. Ra- dečani so ponovili svoj uspešni nastop ob proslavitvi 60 letnice tega izredno kvalitetnega godbenega ansambla. 9 svojim nastopom so navdušili. Prire- ditev je z besedo spremljal profesor Janez Pešec. MALAÂNKEtÀ Tudi mladi hranilničarji v celjski občini so se tbrali na svojem zboru v počastitev enaintridesetega »ktobra, svetovnega dneva varčevanja. Delegati po- sameznih pionirsküi hranilnic' na osnovnih šolah v ob- Mni so se sešli na šoli v C.rmcu pri Vojniku. To je Oilo prijetno srečanje, sicer pa delavno in sproščeno. Ko so delegati, v glavnem predsedniki svetov pionir- skih hranilnic, govorili o svojem delu, so bili več kot resni, pozneje pa živahni in veseli. Da, tudi nad uspehi, ki so jih dosegli. Ti niso majhni, ne samo glede pri- varčevanega denarja, marveč tudi sicer. Pionirske Hranilnice so tudi njihova prva šola samoupravljanja. In kaj so povedali nekateri med njimi? STANI MULE J, Kompo- le: »Naša šola je podruž- .lična. Seveda imamo tu- di svojo pionirsko hranil- nico, ki dela že od 1973. leta. PohvaMmo pa se lah- ko tudi s tem, da smo prav vsi učenci na šoU, teh pa nas je dvainštiri. leset, varčevalci. Zdaj Imamo zbran^a približ- no 1,2 milijona starih di- narjev. Pomembno je, da tudi starši iKXipirajo to naše delo v šolski hranil, mei. Le škoda, da nima- mo lepšega prostora.« MILICA ŠTRAVS, Str. mec: »Na tej šon smo zbrani učenci od prvega do četrtega razreda. Vseh skupaj nas je 92 in vsi smo člani pionirske hra- nilnice, Zbranih imamo skupaj nekaj nad tri mili- jone starih dinarjev. Si- cer i>a v našo banko na- lagajo svoja sredstva tudi druge organizacije na šo- li, kot Rdeči križ, pionir- ska oi^anzacija itd. Za to delo so se že kar ob vsto- pu T šolo ogreli tudi pr- vošolčki«. TOMAŽ SIMON, Polule: »Naša pionirska hranilni- ca dela že deveto leto. Njeni člani oziroma var- čevalci smo skoraj vsi učenci te šole, od 360 nas varčuje 309. Naše liranil- ne vloge sktipaj znašajo 3,4 milijone starih dinar, jev. Obresti, ki nam osta- nejo in s katerimi sami razpolagamo, î>a namenja- mo petošolcem za smu- čarske tečaje ter osmo- šoloem za zaključni izlet. Sicer pa imamo lepo iire- jen in opremljen bančni prostor«. BRANKA KRIVEC, Do- brna: »Pri nas je glede števila varčevalcev nekoh- ko drugače kot v drugih šolah. Medtem, ko je pio- nirska hranilnica ixweza- la 179 učencev, je zunaj nje še vedno 158 učencev in učenk. Menim, da ni dovolj spodbud za to de. lo, sicer pa ugotavljamo, ¿la je število varčevalcev Ч določenem raizredu vse- lej odvisno tudi od zav- setosti razrednika. Zbra- nih pa imamo okoli 2,9 milijona dinarjev. DANIEL BURAZER, íTojnik: »Pionirska hranil, aica na naši šoli deluje od 1975. leta. Od 690 učen. cev je našh članov kar 561. Tudi znesek skupnih vlog je lep, saj znaša oko- li 8,6 milijona starih di- narjev. Delamo pa v raz. tneroma težkih prostor, skih î>ogojLh, ker je tudi šola v več objektih. Svoj kotiček imamo v učilnici, opremo za hiwiilnico pa nam je dala Ljubljanska banka iz Celja«. Pionirske hranilnice na osnovnih šolah so po га- slu.çi Ljubljanske banke Splošne banke Celje postale pomemben del izvenšolske dejavnosti otrok. Predvsem zaradi v-zgoje, namena, vsebine. Postale so tista aktiv- nost, ki združuje ponekod vse učence, sicer pa njihov večji del. Tudi v tem je dokaz, kaj pomenijo! M. BOŽIv. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 2. novembra GORICA PRI ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI MOČNI SO, KER SO ENOTNI! V MAJHNI VASI VELIKA KOMUNALNA DELA Majhna je ta vas na robu Celja. Pa raztresena, skoraj do Sentj'umgerti. To je Spod- nja in Zgornja Gorica. Vse- ga skupaj okoli petdeset hiš, približno 350 ljudi in okoli 220 volivcev. Ni jih veliko. Pa so nav- zlic temu veliki in močni. Ker Go složni, ker so se skupaj in v okviru Krajevne skup- nosti Šmartno v Rožni dolini lotih pomembnih del. Ze lani, letos jih nadaljujejo. In to uspešno. Pa ne gre samo za dela, tiSita s krampi in lopa- tami v rokah, tudi za i2a-edno zavzetost in spoznanjem, da lahko le tako, z delom in de- narjem, uspešno rešujejo svo- je komunalne probleme. Naj- prej te, saj so neste, vodovo- di, telefoni tiste dobrine, ki so jim močno pri srcu. Po- trebujejo jih. Kolovozi, kot so bili na tem območju raz- predeni pred leti, danes ne vodijo več v svet, v mesto, k sosedu. So prej ovira kot pot zbliževanja. Na tem stalnem območju krajevne skupnosti so se že lani lotili velikih del. Vodo- vod, telefoni, cesta. Za vse to so ljudje Gorice že lani zbra- li okoli 75 milijonov starih dinarjev. Z delom in denar- jem. Velik prispevek, ni kaj reči. Prispevek, ki govori o pripravljenosti ljudi, da z družbenimi močmi in feredstvi uredijo svoje skupne proble- me. Letos so se lotili nove na- loge. Gre za krajevno cesto od Lopate skozi Spodnjo in Gornjo Gorico do šentjim- gerti. Gre za odsek, dolg 2,3 kilometra. V ptvi fazi. Do Sent j ungerti jih loči še 12 km. To bodo opravili pozne- je. Zdaj je cesta v glavnem pripravljena za asfaltiranje. Nova trasa je širša od stare. Tu in tam je zarezala tudi v zasebno zemljo. Pa tudi za^ radi tega niso imeli težav. Vsi lastniki so brezplačno odsto- pili zemljo in boljšo spelja- vo ceste. Nekateri so jo tako odstopili tudi po nekaj sto kvadratnih metrov. Pa niso vprašali, koliko bodo za vse to dobili. Nova cesta bo široka tri metre. Ko so računali, коИ- ko denarja bi morali imeü, so prišli do 300 milijonov sta- rih dinarjev. Na zboru kraja- nov so se odločili, da bodo sami prispevali polovico tega zneska. Na vsako hišo oziro- ma gospodarstvo so odpadli kar precejšnji zneski. Tudi po miUjon starih dinarjev in več. Kriterije za višino teh pri- spevkov so sprejeli na skup- nem sestanku. Najnižji poi- spevek je 300.000 starih dinar- jev. Tudi to ni malo. Za mno- ge je to veliko, zelo veliko denarja. Zmenili so se, da lahko vsak svojo obveznost poravna v treh obrokih. Eln- kratno plačilo bi bila prehu- da obremenitev. Lotili so se dela, ki jih je spet zbližalo. Ne samo mo- ške. Tudi mlade, tudi gospo- dinje, ki so morale priskoči- ti na pomoč še posebej te- daj, ko je kamion pripeljal gramoz v dopoldanskih urah. Pa so zapustile kuhinje in hleve ter se podale na cesto ter raztrosile pripeljani gra- moz. In ko je z dvema organiza- torjema te akcije Francem Amškom, ki je glavni vodja te pobude in Ivanom Zav- škom, sicer predsednikom skupščine Krajevne skupno- sti, ki pa živi na tem ob- močju, tekla beseda o teh in drugih prostovoljkah, sta zla- sti omenila Zofijo Novak, An- gelo Zavšek, Marijo Žagar in Nado Tumšek. Prav tako ni- sta pozabila na upokojenca Avgusta čretnika, ki prav ta- ko živi s to cesto. Seveda pa je armada pro- stovoljcev in udarnikov dosti večja, tolikšna, kot šteje to območje za delo sposobnih krajanov. Kajti vsi ti so se obvezali, da Ixxlo opravili po najmanj petdeset udarniških ur. Vse kaže, da jih bodo morali več, kajti cesta čaka in kliče. Po programu, ki so ga spre- jeli, bo cesta nared za asfal- tiranje do maja prihodnjega leta. In potem asfalt. Zanj bodo denarno prekratki. Za- to pričakujejo pomoč tudi ob Občinske komimalne skupno- sti, ki je to akcijo že do- slej pKxiprla s strokovnimi na- sveti. Svojo pomoč je obljubila tudi krajevna mladinska or- ganizacija. Zdaj so tako daleč, da mo- rajo samo naprej. Cesto mo- rajo pokriti z asfaltom, sicer bi se napravila velika škoda. Ljudje v Gorioi so prepriča- ni, da bodo uspešno zaključi- li tudi to akcijo in da bodo dobiü ustrezno pomoč tudi v občinskem merilu. Saj so že doslej sami pokazali, kaj zmorejo! M. BOŽIČ Franc Arnšek, Ivan Zavšek in Dare Popovlč (od leve proti desni), slednji, nadzorni tehnik pri Občinski komunalni skupnosti v Celju med pomenkom ... OBISK s KOROŠKE POMEMBNO SREČANJE KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV Ob koncu minulega tedna je imela Ses..a.vljena organi- zacija združenega dela Do- brina v gosteh dvanajstčlan- sko delegacijo Kmetijske zbornice za Koroško v Ce- lovcu, ki jo je vodil njen predsednik, g. Valentin Deut- schman. To je bil povračilni obisk, kajti kmetijska dele. gacija Dobrine je že bila na Koroškem onstran meje. Kot obisk na Koroškem je tudi srečanje na celjskem območ- ju veljalo predvsem svinje- rejski proizvodnji, četudi so se gostje seznanili še z neka- terimi dnigimi vejami kme- tijske proizvodnje na šent- jurskem in konjiškem ob- močju. Obisk je uspel in gostje so tudi na za-ključnem sre- čanju po besedah svojega predsednika izrekli vse pri- znanje za dosežene uspehe. »Bili bi veseli, če bi lahko kdaj pozneje lahko spoznali tudi ti-aše pospeševalne akci- je ...« je še poudaril G. Deutschman. Pot je najprej vodila h kmetu Jožetu Jančiču na Proseniškem. Svinjereja. Več kot zanimiv je bil ogled sku- pinskega hleva kmetov Jože- ta Glavača in Franca Kegh- ča v Srževici pri Sentjtirju. Zanimiv tembolj, ker so spo- znali zgled združevanja inte- resov dveh kmetov, ki ju je prizadel potres. V prizadeva- njih za obnovo gospodar- stev sta združila napore in si skupaj zgradila nov hlev za plemenski naraščaj. Ra- zen tega na svojih in najetih površinah skupaj pridelujeta vso potrebno krmo. Pred združitvijo sta imeli kmetiji sedemnajst glav živine, po končani usmeritvi jih bo 118 komadov. Tn potem še ogled svinje- rejske proizvodnje pri kmetu Ivanu Jagru v Dramljah ter večstranske kmetijske proiz- vodnje (mleko, goveji pitan- ci, perutnina, svinje) pri kmetu Karlu Juhartu v No- vem Tepanju pri Slovenskih Konjicah. Oglede so sklenili v pre- novljeni vinski kleti Kme- tijske zadruge Slovenske Ko- njice. In tako je bilo dovolj raz- logov za razmišljanja in ugo- tavljanje poti v našem kme- tijstvu, še posebej na račun kooperacijskih odnosov med kmetom in zadružno orga- nizacijo, na račun kreditne politike, naporov za preus- merjanje kmetij in s tem za večje in boljše pridelovanje hrane. V zaključnem delu sreča- nja je pot in prve korake sodelovanja med Dobrino in njenimi članicami ter Kme- tijsko zbornico za Koroško v Celovcu ocenil tudi glavni direktor Dobrine, Franc Pe- tauer, ki je tako kot gostje, pozdravil prve rezultate med- sebojnega povezovanja. »Me- nim pa,« je dodal, »da bi morali ti stiki dobiti zdaj svoj odmev zlasti na izme- njavi strokovnih mnenj in izkušenj in zato pri sreča- nju strokovnjakov.« Obisk koroških kmetijskih strokovnjakov in tudi kme- tov pri Dobrini je uspel ne samo zaradi spoznavanja in ugotavljanja naših poti v kmetijski proizvodnji, mar- več tudi zavoljo zbliževanja kmetov in kmetijskih stro- kovnjakov dveh sosednjih dežel. Tako je tudi to sre- čanje postalo pomemben most zbliževanja. M. BOZIC GOBE RASTEJO Alojz Stanko mi je te dni prinesel pokazati dokaj ne- navadno gobjo družino. Gre za skupino štirih jurčkov, ki so zrasli tako, da je največji samo v betu stisnjen z bratci, manjša dva sta zraščena kot siamska dvojčka, če- trti pa se je tema dvema spravil na glavo. Primerek je za- res zanimiv, da pa ga je našel prav Alojz ni čudno, saj je navdušen gobar, vsak dan v tem času hodi v gobe in njegova bera je skoraj vedno bogata. LAŠKO ОВУУВА ШШ OOLÛ Kot smo že poročali so lani v Laškem in Rimskih Toplicah pojačali signal za sprejemanje RTV programa, tako prvega kot drugega in zagrebškega prvega progra- ma. Na Maliču zgrajeni pre- tvornik pa ne pokriva vse- ga območja, marveč komaj polovico sprejemnikov. Zato je bilo sklenjeno, da se manjši pretvornik postavi še na Krištofu in v Ogečah. Ker so za izgradnjo pretvornika na Milaču bila uporabljena družbena sredstva, je odbor za postavitev pretvomiške mreže sklenil anketirati ob- čane, če so pripravljeni s svojimi prispevki sodelovati za nadaljevanje akcije. Na osnovi prijav se je odbor odločil za gradnjo pretvorni- kov na Krištofu in v Ogečah. Vendar je zdaj, ko zadeva teče, precej težav s plači- lom obljubljenih prispevkov občanov, ki zelo počasi pri- tekajo. TV naročniki so do- bili položnice za prispevke, ki naj bi jih vplačali, toda kaže, da je obljubiti eno, izpolniti Pa drugo. Zato ob tem lahko ponovimo: oblju- ba dela dolg. -ec. KOMENTAR ^ITJF. - DEL ZDBOZEriEllA OELA v zvezi z dopolnitvami kmetijske zakonodaje — zanjo je bila organizira- na dokaj široka in tudi plodna raz- prava, pravkar pa je o tem živo raz- pravljal družbenopolitični zbor sloven- ske skupščine, kaže poudariti kot še ne dokončno razčiščeno vprašanje prav vlogo SZDL in sindiikatov na vasi. Kmetje postajajo vse bolj del zdru- ženega dela in zagotoviti jim je treba enake pravice in dolžnosti kot pri vseh ostalih delavcih v združenem delu. Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije se na svojem zadnjem zasedanju prejšnji teden ni- so preveč ogreli za prvo inačico, po kateri naj bi socialistična zveza skupaj z zadružno zvezo in zavarovalno skup- nostjo na primer določila osnove, me- rila in pogoje za skupno zavarovanje kmetijskih pridelkov in podobno. Me- nijo, da je SZDL lahko le pobudnüc, ne pa nosilec določenih vprašanj v takšni akciji. Skratka: z zakoni naj ne bi določali takorekoč nalog posa- meznih družbenopolitičnih organizacij, saj je to že .tako urejeno z ustavo. Težko bi namreč tudi lahko prisilje- vali kmete — gozdne posestoike v ob- vezno članstvo temeljnih obratov za kooperacijo. Vseksikor bi to morali urejevati s spremembami in dopolnit- vami zakona o gozdovih. Prav tako se družbenopolitični zibor slovenske skupščine ni stiTOjal z do- ločilom osnutka zakona o združevanju kmetov, ki je predvidel kot najvišji organ upravljanja v kmetijski zadrugi njen zadružni zbor. To mesto naj bi prevzel že obstoječi zadružni svet. UM CELJE PODROCf^O GASILSKO TEKMOVANJE v nedeljo je bilo na stadi- onu Kladivarja v Celju pod- ročno gasilsko tekmovanje, katerega se je udeležilo 17 gasilskih društev iz območja občinskih gasilskih zvez Ce- lje (8), Laško (2), Slov. Ko- njice (4), Šentjur (2) in Šmarje pri Jelšah (1). Tekmovanje je vodil ing. Tone Sentočnik s pomočni- kom Štefanom Krumpakom. Vodstvu tekmovanja se je pri- javilo 12 moških in 5 ženskih desetin. Nastop so ocenje-vali republiški in občinski sodniki iz omenjenih občinskih zveiz, zelo dobro in objektivno, ta- ko so bili zadovoljni tekmo- valci in vodstvo te'Kmovanja. Rezultati pa so bili zaradi ze- lo hladnega, zameglenega in rosnega jutra zadovoljivi. Rezultati Člani A. 1. Teharje OGZ Celje 817 točk 2. Slov. Konjice OGZ Slov. Konjice 788 točk 3. Skofja vas OGZ Cellje 773 točk Člani B 1. Teharje OGZ Celje 821,5 točk Člani A Industrija 1. Papirnica Rdeče OGZ La- ško 767 točk 2. Železarna Store OGZ Ce- lje 753,3 točk 3. Steklarna B.Kidrič OGZ Šmarje 744^ točk Člani B Industrija 1. Železarna Store OGZ Ce- lje 753,3 točk Clanice A 1. Železar^ia Štore OGZ Ce- lje 468 točk 2. Konus Konjice OGZ SI. Konjice 444 točk Clanice B 1. Slivnica pri Celju OGZ Šentjur 484 točk 2i Planina pri Sevnici OGZ Šentjur 454 točk 3. Draža vas OGZ Slov, Ko- njice 445 točk Ob zaključku so podelili po- kale za dosežena 1. mesta, ostali pa so prejeli prizaoanja za udeležbo. Med tekmovalci je bila tu- di moška desetina iz Železar- ne Store. Vsi enake starosti, rojeni leta 1938. Kakor nam je povedal tov. Stefan Kriun- pak je to tista generacija pi- onirjev, ki so prišli v gasil- sko društvo l€)ta 1951. Od 13 pionirjev so vsi še člani dru- štva in aktivno delujejo in nastopajo na tekmovanjih. Si- cer pa je organizacija gasil- skega društva Železarne Što- re tudi edinstvena v Slove- niji. V nobeni industrijski ga- silski enoti ne skrbijo in vključujejo v gasilske vrsta pionirjev, kot to delajo v Sto- rah. Naj omenim, da je bilo na pionirskem tekmovanju le- tos na Skalni kleti kar 5 pionirskih deset'n in Železar- ne Store. , FR^iNJO Mi\UES gt. 43 — 2. novembra NOV! TEDNIK — stran 5 SODBA V IMENU LJUDSTVA Okaožno sodišče v Celju je v senatu pod predsedstvom sodnice Dragice Pirih v sodeJo- vanju sodnikov parotnikov Rudija Šimenca in Oirila Hergolda ter zapitaiikarice Janje Cimerman, v gospodarsko kazenski zadevi zoper obd. Cinkarna Celje, Toed Ti02 Celje, ki jo zagovarja odv. Branko Versitovšek iz Celja in zoper obd. Pustoslemšek Branka, zaradi gospodanskega prestopka po 65. a. Zakona o vodah, po obtožnem predaogu OJT Celje, št. Pt 129/77 z dne gp. 9. 1977, po dne M. 4. 1078 v navzočnosti predstavnika pravne osebe Pražnik Avgusta, obd. Pustoslemšek Branka, odvetnika Braiika VerstovSka in nametitnika OOT Celje, Emiia Sokliča opravljeni javni glavni obravnavi RAZSODILO I. Obd. CLNKLABNA CeJje, ÎXDED Ti02 Celje, je prekršUa določila 1. odst. 51. 61. Zakona o vodah s tem, da dne 8. 5. 1977 od 3. do 6. ua-e, pa tudi dopoldne in popoldne istega dne ni zagotovila predpisanega obratovanja čistilnih naprav svojega obrata za nevtralizacijo, ker zaradi pomanjkanja hidratiziranega apna za nevtralizacijo kislih odpadnih voda, obrat za nevtralizacijo sploh ni deloval ter so se nenevtraJizirane odplake nabirale v prepolnih varovalnih bazenih, od koder so se te odplake v količini najveđ 100 kubikov iztekale preko roba bazena v meteorno kanalizacijo ter po njej v reko Hudinijo. П. Obd. Pustoslemšek Branko, sin Jožeta, rojen 11. 4. 1929 v Lučah, stan. Celje, Gioričanova 9, obratovodja stranskih obratov Ш poskrbel za pravočasno dobavo hidratiziranega apna, zaradi česar v točki I. navedena naprava dne 8. 5. 1977 od 3. do 6. ure ni delovala. S tem sta obd. pravna in obd. odgovorna oseba sfcoriJi vsaka go&pcdarski prestopek po 6. točki 1. odst. 65 ča. Zakona o vodah. In se jima na podlagi tega zakonitega določila z uporabo čd. 27 ZGP izreče POGOJNA OBSODBA pri čemer se: I. Obd. CINICVRNI CEUE. TOZD Ti03 Cedje določi kazen 20.000,00 din (dvajsettisoč dinarjev) plačljivo v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, ki pa ne bo iKvršena, če obsojena v preizkusm dobi dveh let ne bo storila novega goepodarsk^a prestopka. И. Obd. Pustoelemáek Branku doäodi kazen 1.000,00 din (entisoč dinarjev) plačljivo v roku dveh mesecev po pravnomoč- nosti sodbe, ki pa ne bo izvršena, če obsojeni v preiekusini dobi dveh let ne bo storil kaz. dejanja, ki bo imel znake gospodarskega prestopka. Varstveni ukrep objave sodbe se ne izreče. Obd. CINKARNA Celje, TOZD TiOß Celje je dolžna рогаггпаЉ! stroške kazenskega po- stopka, pri čemer se odmeri povprečnina na 2.00,00 din. OBRAZLOŽITEV Obd. pravna oseba je v zagovoru priznala, da njen obrat za nevtraJißacdjo dne 8. 5. 1977 od 3. do 6. ure ni obratoval. Obd. Pustoslem&ek je v zagovoru zanikal odgovornost za očitani gospodarski prestopek, češ da kot vodja stranskih obratov ni bU zadolžen za zaloge apna. Povedal je, da se je ves čas po prvomajskem prazniku leita 1977 zaloga apna zmanjševala, ker preskrba z apnom ni pote- kala v redu. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče zaključilo, da je gospodarski prestopek obd. pravni osebni in obd. Pustoslemšku dokazan. Z zapisnikom vodno gospodarskega inšpektorja SO Celje z dne 9. 5. 1977 in podatki nevtraliBacijt^ega dnevnika, potrjeno pa z izpovedi v postopku zaslišanih prič je dokazano, da obrat za nevtralizacijo obd. pravne osebe dne 8. 5. 1977 od 3. do 6. гдге sploh ni deloval. Po istih podatkih in dia-gramih nevtralizacáje pa ta obrat tudi dopoldne in poipoldne istega dne še ni povsem predpisno deloval. Z izpovedmi prič je dokazano, da ta obrat ni deloval, ker Je ob 2.30 dne 8. 5. 1977 v silosih zmanjkalo apna za nevtralizacijo kislih odpadnih voda. Za storjend gospodarski prestopek je odgovoren obd. Pustoslemšek Branko. Kot vodja stranskih oJt>ratov je bil odgovoren za celotno poslovanje obrata za nevtralizacijo, zato je bil dolžan, takoj ko je ugotovil, da preskrba z apnom ne pteka normalno in da se zaloge iz dneva v dan manjšalo, o tem obvestiti vodja TOZD Transport, vodjo komerciale in vodjo TOZD Ti02, da bi le tá ukrenili vse potrebno za normalno preskrbo z apnom. S tem, ko je obd. Pustoslemšek sicer z dobro voljo prevzel preskrbo z apnom v svoje roke, ko se je sam po- govarjal z IGM Z^orje za dobavo apna in z delavcem TOZD Transport, je bil dolžan stvar urediti tako, da bi apno v obrat za nevtralizacijo dejansko prispelo pravočasno. Obd. Pusto- slemšek je vedel, da v TOZD Transport delavci delajo le do 20. ure zvečer. Zato bi moral vodji TOZD Transport predstaviti kritično situacijo, da bi le ta zagotovil, da bi v TOZD Transport prišla na delo tudi nočna izmena, ki bi apno, katero je prispelo zvečer, lahko pravočasno prepeljala v obrat za nevtralizacijo. Obd. Pustoslemšek je bil tako edini, ki je bil dejansko in neposredno seznanjen s tem, da so zaloge apna za nevtralizacijo kritične, oziroma da zalog sploh ni. Nihče v TOZD Transport ali v komercialni službi s tem ni bil tako neoosredno seznanjen, zato je bil obd. Pustoslemš^ tisti, ki bi moral storiti vse, da bi bilo apno pravočasno pripeljano v obrat nevtralizacijo. Sodišče je pri odmerjanju kazni obd. pravni osebi upoštevalo generalno pervencšjo kot olajševalne okoliščine pa, da obdolžena pravna oseba doslej še ni bila kajnovana, da je de- janje priznala, dejstvo, da je k nepravočasni dobavi apna prispevala tudi IGM Zagorje, katera apna že ves čas po prvomajskih praznikih ni redno dobavljala, saj je bilo dne 7. 5. 1977 vseh 111 praznih čistem v Zagorju, dejstvo, da je bila količina prelite nenevtralizirane odpadne vode majhna in da ni povzročila škode na flori, predvsem pa okoli|čino, da obdolžena pravna oseba posluje z veliko izgubo, sa,i je v preteklem letu znašala njena poslovna iz^гulba cca tri milijarde 800 milijonov dinarjev Ob upoštevanju vseh teh okoliščin ji je sodišče izreklo pogojno obsodbo, pri čemer ji je določilo kazen, kot ie razvidna v izreku sodbe. Pri določanju kazni obd. Pustoslemšek Branku je sodišče uooštevalo kot olajševalno okoliščino, da doslej še ni bil ka®iovan, skrb za otroke, predvsem pa nizko stoonjo kszenske odgovornosti. saj si je močno prizadeval, da bi zagotovil pravočasno dobavo apna, zato mu je prav tako kot obd. pravni osebi izreklo pogojno obsodbo, pri čemer mu je določilo kazen kot je razvidna v izreku sodbe. Okrožno gofioodarsko sodišče v Oelju, Zapisnikarica: dne 24. 4. 1978 Janja Cimerman Predsednica senata: ' Dra^ca Pirih 1. r. Zoper navedeno sodbo se je pritožil Okrožni javni tožilec v Celju. Vrhovno sodišče SR Slovenije v I^jubljani je pritožbi ugodilo in pod opr. št. Pkž 200/78 izdalo naslednjo odločbo: SODBA Ч E^ÜIIU LJUDSTVA Vrhovno sodišče SB Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali sodnik Vladimir Rijavec kot predsednik senata, sodnica Vida Kosi in sodnik porotnik Stefan škoda kot člana senata, v gospodarsko kazenski zadevi zoper obd. Cinkarna Celje in obd. Branka Pustoslemška kot odgovorni osebi, zaradi gospodarskega prestopka po čl. 66 zakona o vodah, gleda na pritožbo Okroženga javnega tožilca iz Celja proti sodbi Okrožnega gospodarskega sodišča v Celju štev. Pk. 141/77 z dne 24. 4. 197», potem ko je predlog za JT SRS podai dr. Jakob Otrin, na svoji seji dne 20. 9. 1978 RAZSODILO L Pritožbi javila tožilca se ugodi In se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako 1. da se odfaavi pogojna obsodba z odložitvijo izvršitve kazni za dobo dveh let obd. Cinkarni Celje, TOZD Ti02 in obd. Branku Pustos^lemšku. 2. da se izreče varstveni ukrep objave sodbe po čl. 2в točka 1 v zv. s čl. 30 ZGP in sicer, da se objavita sodbi prve in druge stopnje z izvlečkom obrazložitve v glasilu Delo in Celjski tednik. U. Obd. TOZD je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka in sicer povprečsnino 3.000,00 din. OBRAZLOŽITEV TožUčeva pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani pogoji za pogojno obsodbo obdolžencev že zaradi generalno perventivnega učinka, ki ga mora imeti kaznovanje. Varstvo okolja je ustava posebej zaščitila kot kategorijo velikega pomena pri očuvanju naravnega ravnotežja s človekom vred. V danem primeru pa dejanje ni bUo storjeno zaradi pomanjkanja čistilnih naprav temveč zaradi malomarnosti predvsem odgovorne osebe obd. Pustoslemšek Branka, ki bi ob povečani pa- zljivosti lahko preprečil izlitje nenevtraliziranih kislino odpadnih voda v Hudinjo. Zato je pritožbeno sodišče odpravilo pogojno obsodbo obeh obdolžencev. Pri tem še pripominja, da zelo težko finándno ekonomsko stanje obd. TOZD ni razlog za pogojno obsodbo, temveč je to le okoliščina v smislu čl. 20 ZGP, ki vpliva na odmero nižje denarne kazni, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo. Prav tako je pritožbeno sodišče Izreklo po tožilcu predlagani varstveni ukrep objave sodbe. Po določ. 61. 30/1 ZGP je določeno, da se ta izreče, če sodišče misli, da bi bilo koristno, da javnost zve za sodbo. Ta pogoj pa je v obravnavanem primeru podan, saj si vsa naša družba prizadeva očuvati naravo, kot je to že zgoraj povedano in tudi vsi delavci prispevajo v ta namen določena sredstva. Občani so zelo zainteresirani za čisto okolje, kar velja v Slo- veniji še zđaeti za področje Celja, kjer je to onesnaževanje med najhujšimi in delikatnimi. To problematiko sredstva javnega obveščanja tudi pogosto in zavzeto obravnavajo. "Vrivovno sodišče SR Sloivenije Predsednik senata: I^iAüóana, dne 20. septembra 1978 Vladimir Rijavec L T. Risba velenjskega gradu iz začetka našega stoletja. VELENJSKA AKCIJA OBNOVA GRADU NOV NAČfN SANACIJE — INJEKTIRANJE Na velenjskem gradu, ki že od daleč pozdravi popotnika, namenjenega v šaleško doli- no, je oživelo. Na zunanjem obzidju, s katerim so pred štiristo leti obdali grajsko jedro, da bi ga utrdili proti navalom turških krdel, so se pričela obnovitvena dela. Zid, do nedavnega obrasel z bršljanom, je obiskoval- cem znane rudarske zbirke, zbirke narodnoosvobodilnega gibanja v Šaleški doUni in znamenite Foitove zbirke af- riških umetnin dolgo skrival, da je čas opravil svoje in da je tik na tem, da se sesuje, šele, ko se je iz stene pričelo luščiti posamično kamenje in ogrožati sprehajalce, je po- stalo očitno, da z njim ne- kaj ni v redu. Ko so si za- devo ogledali strokovnjaki, se je pokazalo, da je čas temelji- to opravil svoje razdiralno delo. Notranje vezivo zidu se ije spremenilo v prepelino, zid je ostal skupaj le šd »iz navade«, kot bi temu lahko rekU. Dolgoletno zama'kanje je izpralo malto, drugo je opravilo zelenje, ki se je bi- lo v zidov ju bujno razrastlo. Velenjčani so se odločili za temeljito sanacijo, ki naj zidu povrne nekdanjo trdnost. Zdaj bodo" najprej uredili njegovo lice. Kjer je zid na- brekel ali razdrapan, ga bodo pokrpaU, tako da bo na zu- naj spet dobil prvotno podo- bo. Napravili pa bodo še ko- rak naprej. Strokovnjaki so ugotovili, da tak, klasičen na- čin obnove zidu ne zadošča, saj tako ni mogoče odpraviti poškodb, ki So znotraj zidu in ki so gledalcu skrite. Zato so se odločili za modefrno metodo injektiranja, s ka- tero smo pri nas reševali stavbe po potresih v Skop- ju, na Kozjanskem in na Pri- morskem in ki je bila že uspešno uporabljena tudi pri obnovitvenih delih na celj- skem grädu. Zid, v katerega bodo pod pritiskom vbrizga- li ustrezno mešanico tekoče- ga cementa, bo ne le dobil nekdanjo trdnost, ampak bo postal celo trdnejši, kot je bil kdajkoli. Tekoči cement prodre v najtanjše razpoke in vrzeli ter tako poveiže zid v ^kompaktno maso, ki ji praktično nič več ne more do živega. Ta metoda, ki se pri nas zlasti zaradi pomanj- kanja tehnično usjiosobljenih ekip pri sanacijah starih stavb še ni povsod uveljavila v tolikšni meri, kot bi zaradi svojih tehničnih možnosti za- služila, je sicer na videz zah- tevna in draga, v resnici pa, če upoštevamo njene pred- nosti, cenejša in učinkovitej- ša od vseh dosedanjih. Nje- na posebna odlika pa je tudi ta, da zid ohrani svoj prvot- ni značaj. Namesto, da bi ga po starem obzidavali z oporniki, ga zdravijo, ne da bi pri tem spreminjali njei govo podobo. Dela na velenjskem gradu, ki jih v največji meri finan- cira kulturna skupnost Vele- nje, i)otekajo pod strokovnim nadzorstvom Zavoda za spo- meniško varstvo Celje in v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem v Celju, ki bo na notranji strani zidu opravil potrebna ^ndažna dela. Ta bodo razkrila historične pla- sti na pohodni povi-šni med grajskim jedrom in o^^id- jem, obenem pa dala smerni- ce za odkop zemlje v med- zidju. Ta bo potreben, da bo mogoče zid sanirati tudi z notranje strani in obemem urediti odtočne jaike, ki naj v bodoče preprečijo, da bi atmosferska voda na obzidju spet delala škodo. Z. S. LJUBEČNA PRI CELJU KONČNO AVTOPOLIGON OTVORITEV ČEZ LETO DNÍ v soboto dopoldne je bila izredno razveseljiva sloves- nost in to ob stari šoli na Ljubečni pri Celju, kjer so začeli z gradnjo prepotreb- nega poligona, kjer bo mož- no sodobno poučevanje bo- dočih šoferjev. Na tabli ob gradbišču piše: POLIGON AVTO ŠOL LJU- BEČNA. Investitor: ZDRU- ŽENE AVTO ŠOLE. Projek- tant: RAZVOJNI CENTER CELJE. Izvajalec: DELOVNE BRIGADE. Delovodja: AN. TON JERIČ. O pomenu začetka grad- nje avto poligona v Ljubeč- ni pri Celju je govoril Mar- ko Brezigar in ob tem po- udaril izredno potrebo po sodobnem objektu za pouče- vanje bodočih šoferjev. V Celju trenutno deluje sedem avto šol in vse so ali bodo združile sredstva, da bomo prišli do sodobnega objek- ta. Seveda pa pri akciji so- deluje tudi združeno delo pa JLA, skratka vsi, ki so široko zainteresirani za tak- šen objekt. Za začetek je Zveza šoferjev in avtomeha- nikov Celje vplačala 60 sta- rih milijonov din, tako da so lahko začeli z gradnjo. Poligon bodo gradili po eta- pah, sodelovale pa ne bodo samo avto šole, združeno de- lo in JLA iz celjske občine, ampak tudi iz širše celjske regije. V prvi fazi bodo zgradili objekt na štirih hek- tarih površine in to sedem metrov široko cestišče z vsemi spremljajočimi po- trebnimi objekti. Zunanji krog bo možno uporabljati za učenje že v prvi polovici prihodnjega leta. V prvi fa- zi naj bi porabili za poli- gon eno staro milijardo din. V rezervi imajo še štiri hek- tare, tako da bi v končni fazi avto poligon imel kar osem hektarov površin z ob- jekti, ki bodo širšega druž- benega pomena. Na avto po- ligonu bo možno izpeljati tudi vsa šolska tekmovanja v kolesarjenju in vožnji t mopedi. Sredinska plošča bo lahko služila domačinom kot priložnostno igrišče za ta- koimenovane male športe. Dogovorili so se, da bodo to poljsko pečnico restavri- rali (zunanjost bo torej os- tala takšna, kot je!), v njej pa uredili klubske prostore, bife in še ostalo, kar je po- trebno za normalen pote!: avto šol. Obširneje bomo o tem pomembnem objektu (tudi s fotografijami) poro- čali v naslednji številki No- vega tednika. Temeljni kamen je položil predsednik IS občine Celje Venčeslav Zalezina. Zdaj pa si lahko zaželimo samo mile zime, da bi dela pri gradnji prepotrebnega objekta hitro napredovala in da bi vsaj zunanji krog poligona bil resnično nared že do prve polovice prihodnjega leta. Zavedati se moramo, da se vsako leto šola v Celju za šoferje 8000 kandidatov, W opravijo približno 120 tisoč motornih ur na leto. TONE VRABL 12. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 2. novembra UREJA: JANEZ VEDENIK SINDIKATI O PLANINSTVU 2e v osnutku sklepov za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije, kot v referatu iTl- ke Blaha v kon^isiji za izo- braževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo, je bila poudarjena vloga sindikatov pri napredku na p>odročju te- lesne kulture in rekreacije delavcev in občanov. Pouda- rili, so da bodo sindikati še naprej podpirali zlasti tiste nosilce športne rekreacij è, ki usmerjajo svojo dejavnost v množičnost ter uporabljajo sredstva telesno kulturnih skupnosti za vključevanje in angažiranje čim širšega kro- ga uporabnikov. Sindikati bodo podpirali predvsem ti- ste oblike športno rekreacij- ske aktivnosti, ki so dostop- ne vsem delovnim ljudem in občanom ter namenjene kre- pitvi njihove zdravstvene in deloi-ne sposobnosti ter ust- varjalnosti. Planinci lahko te sklepe, ki so močna opora pri nji- ho\em delu, samo pozdravi- jo. Takšen način dela, da se nudi množična m poceni re- kreacija delovnemu človeku, je bil že dosedaj glavni mo- to njihovega dela. Lahko pa planinske organizacije, in marsikje so to že storile, raz- širijo še na zahtveo Vinka Hafnerja, da morajo sindi- kati okrepiti svojo vlogo pri krepitvi ljudske obrambe. Planinska društva se tudi vedno bolj uspK)sab!jajo za to svoje delo. Vzgajajo us- trezne kadre, ki lahko var- no in organizirano delajo na p>odročju rekreacije, pred- vsem na področju izletništva, skrbijo za planinska pota in planinske postojanke. Zato se mora delo na tem področju med CX)S in PD povezati. To pa se lahko do- seže z neposrednim delom o OOS ali pa z delom v ko- misijah za rekreacijo pri kra- jevnih skupnostih. Tu se mo- rata najti iiktivnost OOS, ki skrbi za rekreacijo v svoji OOS in aktivnost planinske- ga društva in skupaj načr- tovati in voditi delo. Potrebe delavcev bi se tako uresni- čile preko organiziranega de- la v krajevni skupnosti. Ta dejavnost pa ima še kakšen p>omen za krepitev obrambnih sposobnosti obča- nov. Izletništvo krepi kon- dicijo, skupni napori rodi- jo skupno tovarištvo, spozna- vajo se novi kraji, pohodnik, izletnik se navaja na gibanje na znanem, pa tudi na gi- banje na neznanem terenu itd. Z organizacijo raznih tek- movanj (kot npr. orientaci- ja) planinska društva zelo razvijajo to obliko tekmo vanj, hkrati pa bi se tudi krepilo znanje, ki še kako lahko služi v eventualnem vseljudskem odporu. Pri tem ne smemo pozabi- ti na gojenje tradicij NOV. Spoznavanje svetle preteklo- sti naše osvobodilne borbe sigurno krepi nacionalno za- vest. Zato bo potrebno, da tudi planinske organizacije pri- sluhnejo kongresu slovenskih sindikatov, ki jim je posred- no nedvoumno dal priznanje za njihovo delo in je dal moralno podporo za bodoče delo. Od telesnokultumih skupaiosti pa se pričakuje večja materialna podpora, če bodo te skupnosti znale pri- sluhniti kongresnim sklepom. FRANCI JEŽOVNIK DSI^I NA f^RZLICI QSPRT Vse planince in druge obi- skovalce priljubljene planin- ske koče na Mrzlici obvešča- mo, da je koča oziroma dom od 17. oktobra zopet redno oskrbovan. Dom je bil nekaj časa zaprt zaradi pomanjka- nja dobrih oskrbnikov. Dom bo odprt vsak dan tu- di Dozimi. Kljub temu, da so ku- pci običajno ziihtevni, do- bro vedo, kaj hočejo, vseeno z enim ušesom po- slušajo prodajalčev na- svet. Pri sebi še vedno niso prepričani v svoje kriterije, vedo, da so prodajalci bolj informira- na od njih. Ali pa gredo po liniji najmanjšega od- pora, misleč: »saj mo- ram tako ali tako to stvar kupiti in le zakaj bi prodajalec opeharil prav mene!« Pri odločitvi za nakup ima ekonomska propa- ganda trikrat večji vpliv na ženske kot moške, če bi anali2àrali vzroke, za- kaj je kupila ženska do- ločeno blago za obleko, bi prišli do spoznanja, da je navajena iskati nasve- tov, pa čeprav samo za- to, da bi prodajalec potr- dil njen »prefinjen okus« in »modno naravnanost«. Zanimivo je opazovati kupce, medtem ko poslu- šajo razlago o značilno- stih nekega predmeta. ženska bo ves čas med razlago gledala v ta pre- dmet in razmišljaja, ka- ko bo izgledal, ko ga bo prinesla domov. Poskuša- la bo tudi ugotoviti, kate- re pomanjkljivosti ima, katere najverjetneje po- skuša prodajalec presko- čiti. Moški je ves čas »raz- läge« skoncentriran na samega prodajalca in paz- ljivo čaka na trenutek, ko ga bo našel nepriprav- ljenega ali pri poizkusu »poenostavi j an j a«. Sliko\-na predstava pri kupcu igra pomembno vlogo pri njegovi odločit- vi. Ko kupuje prašek za pranje perila, vidi pred seboj značilno embalažo v svoji bam in nazorno predstavo, ki mu jo je vsilila ekonomska pro- paganda. Katera ženska ne vidi v tej predstavi be- le ladje, ki nekam plove in zagorelega, mišičastega kapetana v snežno beU uniformi. Potovanja in zagoreli mornarji pa so sen ve- čine žensk od njiho\'ih ro- snih do zrelih let. In za- kaj si ne bi z nakupom pralnega praška tudi ku- pile del svojih sanj. Kupec, ki je navajen na eno samo prodajalno, ima vedno pred seboj sliko o razporedit\'i pro- dajnih artiklov. Nima rad, da tava od enega konca prodajalne do dru- gega, ko išče določen pre- dmet. Lahko bi šel z za- vezanimi očmi s košaro v roki od pulta do pulta in nakupil vse potrebno. V Celju imamo eno naj- manjših samopostrežnih trgovin v Jugoslaviji. Kljub temu je ta trgovi- na dobro obiskana. Poleg domačnosti in občutka moči, ki ju ta trgovina nudi, ponuja na svojih po. licah vse tisto, kar pov- prečen potrošnik dnevno potrebuje. V vse hitrej. šem tempu življenja pa seveda tudi ne želimo iss- gubi jati preveč časa za nakup, v tako majhni tr- govini potrošnik zlahka najde potrebno blago, to pa je danes najvažnej- še. V tej vsakdanji »nagli- ci« so redki še tisti po- trošniki, ki kontrolirajo prodajalca. Ali je natan- čno odmeril količino ku- pljenega mesa, deUkates аИ sadja. Lahko se še spominjamo »viharja«, ka- terega smo povzročili pred leti,^ ko smo zahte- vali od prodajalcev, da stehtajo tudi kruh. če smo dobUi danes deka- gram ali dva manj od od- rezanega hlebca, bomo do- bili zato morda jutri več. Pri mesu predstavlja ti- sti od-\r3eti dekagram, dva ali celo več, dinar in pol in več. To pa seveda po- meni že pomembno po- stavko v finančnem pro- računu prodajalne. Ali ima sploh kupec možnost kontrolirati prodajalca? V katerih trgovinah ima- jo na posebnem mestu natančne tehtnice, r.a ka- terih bi lahko preverili težo blaga in račun. To pa je seveda že drug pro- blem, o katerem se bomo pogovarjali prihodnjič. LEON MOKOTAR (4) !Z ZGODOVINE NOB V CELJU (15). PiIŠE: FRANJO FIJAVŽ Razmere so bile na Ponik- vi v začetku okupacije mno- go težje kot v marsikaterem drugem kraju na štajerskem. Samo naselje, žbito in strnje- no na hribu s tveganim do- stopom, ni dajalo varnega občutka, četudi si se naha- jal pri zanesljivem znancu. Vas se je znašla ob okupa- ciji z dvema članoma KP, dvema mladincema in nekaj somišljeniki, ki so pa bili kmalu po Nemcih pregnani. Nekdanji pripadniki KP, čla- ni od 1936. leta dalje, ko so na Ponikvi ustanovili partij- sko celico in zatem пзкај let vnašali napredne ideje v Društvo kmečkih fantov in deklet, prirejali predavanja, odrske igre m kmečka tek. movanja ali pa se jih udele- ževali v drugih krajih v okviru teh društev, so bih od 1938 dalje v Mariboru in celo izven Slovenije, člani KP Dušan in Aleksander Bo- le, Branko Babič so posta- li pomembni sodelavci v ma- riborski partijski organizaci- ji. Babič je bil skozi več kot leto dni namestnik okrožne- ga sekretarja Miloša Zidan, šeka. V 1940 letu so se ime- novani preselili v Banja Lu- ko, kjer so bili že ob okupa- ciji člani tamkjašnjih komi- tejev in zatem delovali vse do odhoda v Slovenijo v je-' seni 1942. leta v raznih pod- ročjih po politični in vojaški liniji. 2e v 1944. letu je bil Dušan Bole član Oblastnega Itomiteja KPS za štajersko, a Branko Babič 1945. leta se- kretar PK za Trst in Julij- sko Kraijino. Razen imenovanih so pri- padali ponkolanski celici že nekaj let pred vojno tudi Franc Podgoršek (padel v bojih nekje na Pohorju) in n egova sestra Malči, po po- klicu medicinska sestra, po- zneje po svojem predvojnem delovanju v Beogradu. V vojnem času je bila kurirka med CK KPJ in Pokrajin- skim komitejem KP Vojvo- dine. Ob aretaciji in zasliše- vanjih se je junaško zadrža- la, bila je ustreljena v Vrš- cu, kjer so ji pred nekaj le- ti postavili spomenik. Iz družkie Podgorškovih sta preminula n ed vojno še dva brata. Prvi 'e bil smrtno za- det ob bombardiranju v le- talskem napadu v Celju, dru- gega je ustrelU pri belem dnevu nemški žandar na Po. n;kvi pred cerkvijo, ob pri- liki, ko je okupator zaplenil m odpeljal zvonove za pre- topitev v zapore. Celici na Ponikvi sta pri- padala pred vojno še Stanko Kprže, padel je kot partizan ob nemškem zračnem napa- du na Drvar 25. maija 1944. leta in Maks Rižner, ki je ostal edini od predvojnih čla- nov doma na Ponikvi. Mla- dinski organizaciji je i)Tiï>a- dala v tistih letih Milena Korže, ki je pridobila pre- cejšnje število somišljenikov. Po podatkih Petra Hlaste- ca, katerega je Males Rižner, pekovski mojster, pridobu kmalu po nemški okupaciji za sodelovanje, je Jaila že v prvih dneh avgusta 19il. le- ta sestavljena skupina, ki je predstavljala odbor OF. V njej so bili Maks Rižner, Peter Hlastec, Andrej Selan in Jože Anderlič, oba usluž- benca na železnici, Iv^Reč- nik, delavec na železnici, Ludvik Korže, skladiščnik pri železnici v Mariboru in uči- telj Jože Kind. Na prve se- stanke odbora je prihajal To- ne Grčar, sekretar okrožne- ga partijskega komiteja za Celje, kasneje, še v 1941 in tudi v naslednjem letu, je pri- hajal po frontovski liniji iz Cëlja Branko Gombač, a po skojevski plati Miro širca z nadimkom »Beno«. Ko je Grčar zapustil Celje, so ime- ^i frontovci Ponikve sestan- ke z Mirkom Gorenjakom. V mesecu avgustu je Maks Rižner sprejel Petra Hlaste- ca v organizacijo komimistič- ne mladine in ga zadolžil za vključevanje in pridobivanje novih članov. To so postali proti koncu leta Ančka Kor- že (por. Strajnar), Leopold Grobovšek in Vera Pllpeher. Sekretar je bil Peter Hla- stec. Spominja se, da jd Mi- ro Širca poslal dvakrat Bran- ka Gombača na Ponikvo z nalogo, da skupno pritegneta mladince v Lipoglavu v OF in organizacij kom. mladi- ne. Tako so postali proti kon- cu 1941 ali v začetku nasled- njega leta tam'iiajšnji mladin- ci sodelavci v odporniškem gibanju. To so bili Alojz Rap, mehanik ali strojni ključav- ničar, padel kasneje v parti- zanih, nadalje dva brata Cene, kmečka sinova. Oba sta pad- la. Eden kot partizan, a dru- gi na fronti kot mobiliziran nemški vojak. Po odkritju or- ganizacije odporniškega gi''^^^ nja na Ponikvi v začetku rtí^ ja 1942 je delovanje za dalh še obdobje, skoraj za letg dni. prenehalo. Maks Rižner, Jo že Kind, Andrej Selan in Jo že Anderlič so bili ustreljeni-, Peter Hlastec je bil odveden v konc., taborišče. Ludvika Koržeta aretacija ni zajeli' šel je 1944 leta v partizane in v boju (nekje v Zg. Savin)-' s'id d.) padel. Vojno je ргв" živel Ivan Rečnik, ki je аг^ taciji utekeL Umrl je рге^ nekaj leti. MAKS RIŽNER, rojen 13. 11. 1900 v Sevnici, je že od 1927. leta sodeloval v Ljubljani s komunisti (Mar- jana Draksler in dr.). Cd 1936. leta je bil član celice KPJ na Ponikvi, kjer je imel pekarijo. K njemu sta zaha- jala tudi Stane Žagar in Franjo Vrunč. V njegovi hi- ši .je bil 1941. ustanovljen odbor OF. Po njegovi ustre- litvi 7. 7. 1942. je bila žena Marija odpeljana v taborišče Auschwitz, hčerka Marinka v taborišče ukradenih otrok, sin Miran je bil pod kontro- lo in v posebnem seznamu okupatorja. MIRO ŠIRCA-BENO, si< zavednih slovenskih staršev, ki so radi fašizma zapustjU Primorsko, se je že v pred- vojnih letih vključil v. na« predno delavsko gibanje. Po okupaciji ga več kot le* to dni srečujemo kot neimiop nega organizatorja mladin« na celjskem področju. Del» val je vse do poletja 1942. in ni padel, kot so izpričali posamezniki, v zadnjem bo- ju Cel,jske čete. Njegova smrt je še nepojasnjena, vendar živijo še trije nekd» nji sodelavci Mira Širce, ki so imeli z njim stike š® v prvi polovici 1942. leta. Ena- ko je izpovedala Benova stra Slava Sirca, por. Mir- nik, ki je; tudi posredovala bratovo sliko. SEKRETAR ANDREJ IN SODELAVCI V RIFNIKU Iz pričevanja preživelih so- delavcev izhaja, da je priha- jala v Šentjur, sam trg in v okolico, ponovno Tončka čečeva-Roza (pri Tofantovi, pri Mogeh:iickyjevih in dr.) in se dan ali dva zadržala. Zagotovo je, da so se poli- tični aktivisti-ilegalci v glav- nem zadrževali pri Dobrotin- škovih in v Podgorju in pri žveglarjevih v Rifniku. Na to se še danes spominja Cvet- ka Praprotrdk-štefka, tedanja kurirka PK, verjetno pa tudi pri Arzensvovih in Aužner- jeráh v Podgradu. Poznano je, da so bili Fendretovi fant- je iz Rifnika px^osto v po- moč Ilegalcem. Büi so njiho- vi vodiči in prenašalci pro- pagandnega gradiva. O tem bi lahko največ in najzane- sljiveje povedala tedanja ku- rirka Štefka in seveda tudi Sergej Kraigher, tedanji se- kretar PK z imenom Andrej. Nekaterim, redko preživelim tedanjim podpornikom OF, oredvsem sorodnikom tistih šentjurskih članov gibanja, ki so končali na morišču v Celju, Mariboru ali v kon- centracijskih taboriščih, je namreč poznano, četudi ni- so vsega nikoli zvedeli, da so skozi več mesecev v prvi polovici 1942. leta prihajali občasno na njihove domove Sergej Kraigher, Tončka čeč, Tone Žnidarič in Cvetka Praprotnik. Takrat so jih poznali le pod imeni Andrej, Roza, Štefan, Štefka in šele po osvoboditvi, tekom let, zvedeli za njih prava ime- na. edina revija za gledalce televizije gt. 43 — 2. novembra ŠPORTNE PRIREDITVE NOV! TEDNIK — stran 5 ZOPET POLETI V. svetovno prvenstvo v smuških poletih Jugoslavija že vrsto let dosega izjemne športne dosežke na področju svetovnega športa, znana pa je tudi kot odličen organizator največjih tekmovanj. Tako smo že organizirali celo vrsto svetovnih in evropskih prvenstev, zdaj pa se pospešeno pri- pravljamo na Sredozemske igre 79 v Splitu, pa zimsko olimpiado v Sarajevu 84 ter še drugo, kar sodi zdraven. Zraven pa sodi tudi naša Planica, ki predstavlja pojem za smučarske skoke in zdaj polete v svetovnem merilu. V Planici bo namreč od 14. marca do 18. marca 1979 že V. svetovno prvenstvo v smuških poletih! Srečanja pod Poncami pa se od ostalih podobnih športnih tekmovanj istega ranga razlikujejo po tem, da so izjemna, iskrena, prijateljska, laliko bi rekli, da je v njih nekaj več. Ko začnemo govoriti o srečanju najbolj pogumnih mož na smučeh v Planici že vemo, da bo bela arena okoli največje letalnice brez posebne reklame, ki je tako po- trebna drugje, polna! Takrat, ko se dobimo v Planici, je to naš praznik. Ne samo športni, ampak praznik v najlepšem pomenu besede. Pokrovitelj V. svetovnega prvenstva v smuških poletih je predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Veliko športnih prireditev organiziramo na najvišji ravni (zdaj smo- celo prvi kandidati za organizacijo svetovnega prvenstva v atletiki, ki naj bi bilo v Beogra- du!), vendar resnično težko bi našli bolj prisrčno, bolj iz nas »izraslo« in v druge »vraslo« športno prireditev, kot je prav srečanje v naši Planici. To pa že veliko pove, da praznik na letalnici v Planici resnično težko pričakujemo. TONE VRABL HOKEJ NA LEDU V PRIHODNJEM KOLU REVANŠ KRANJSKI GORI Da, tokrat je srce prema- galo tehniko v srečanju med Celjani in Jeseničani v prvem kolu drugega kroga državne- ga prvenstva. V Celju so Ce- ljani pripravili prvorazredno senzacijo. Premagali so kom- pletno moštvo državnega prvaka Jesenice kar s 4:0 (0:0, 2:0, 2:0). Jeseničaim so bili na kolenu in pri tem ni- so dosjgü niti enega zadetka. Kljub temu, da je bilo v Mestnem parku preko 2000 gledalcev, moramo že takoj uvodoma reči, da je lahko vsem ljubiteljem hokeja na našem območju žal, da si ni- so chiedali tega zanimivega dvoboja. Celjani so namreč v srečanju, brez Franca žbon- tarja in Bojana Kerkoša, ki sta poškodovana, ризкагаИ iz- redno dozo borbenosti, s ka- tero so premagali tehnično dovršenost gostov. 2e v prvi tretjini smo videli, da gostje ne bodo lahko osvojili točki, če so že tispeli premagati obrambo Celja, pa niso mo- gli zadnje ovire, odličnega vratarja Celja Marjana 2bon- tarja, ki je bil ј.гшак sreča- nja. S svojimi obrambami je dajal polet in moč svojim so- igralcem. Bil je vedno in ob vsakem čas.u na svojem me- stu. Srečanje pa je ocenil do- mači trener Albin Felc tako- le: »Pokazali smo le dobro igro. Športna sreča je bila si- cer tokrat na naši strani, kajti gostje so imeU tri vrat- nice. Toda Marjan Žbontar je največji krivec, da so gostje izgubili. Pokazati pa bo po- trebno še več, če bomo žele- li doseči še uspehe doma.« Ostali domači igralci in vodstvo pa je bilo veselo nad tispehom svoje ekipe, ki je sedaj tretja na lestvici. Izja- vili so: Milan Hohnec, predsednik HDK Celje: »Srečanje je bilo izredno kvalitetno, živo in di- namično. Bila je to prava po- slastica za gledalce. To je naš največji uspeh.« Nace Filipovič: »Srečen, presrečen sem. Premagati Je- senice je pravi podvig.« Sandi Sendelbach: »Mislim, da je naša borbenost prema- gala tehniko gostov. Zmaga je zaslužena.« Marjan Zbontar: »Ce sem nekoliko grešil proti Medve- ščaku sem se z današnjo igro .izplačal' napram gledalcev, ki so nas lepo bodrili. Sre- čen sem, da smo premagali Jeseničane.« Vojko Bratec: »Presenečen sem. Pričakovali smo poraz s petimi zadetki. Sedaj pa slavimo brez enega samega zaedtka v naši mreži.« Slobodan Janackovič: »Kaj bi rekel. Borili smo se in uspeli. Sedaj se skupaj vese- limo in že mislimo na Kranj- sko goro, kateri smo dolžni po porazu 2:4 na Jesenicah.« J. KUZMA KOMENTAR DVA KE?OZABNA VRHUNCA PIŠE: TONE VRABL Tisto, kar pravzaprav nih- če ni pričakoval, se je zgo- dilo. To je nov dokaz, da ni- koli »nič ni nemogoče«. Pr- vi prijetni boom smo dožive- li na čudoviti ledeni plošča- di v jesensko obarvanem še živem celjskem Mestnem parku, kjer so hokejski oklopniki pod vodstvom ve- likega stratega jugoslovanske- ga hokeja Bineta Felca glad- ko in reza j oče ugnali nobe- nega drugega kot same od prav hokeja buhteče Jeseni, ce. Ob tem je treba dodati še to: ko so se celjski hoke- jisti na ledu z vsemi težava- mi prebijali skozi manj po- membne tekme in težke tre- ninge, so vabili v goste tudi takrat za njih zvezdnato vi- soko leteče (upravičeno) športnike hokejiste Jesenic in ljubljanske Olimpije. Lju- bitelji športa v našem mestu so pač hoteli videti tudi njih »v živo«, kaj znajo in kje so njihovi, domači lju- bimci. Pa tistih Jesenic in Ljubljane ni bilo, imeli so celo vrsto upraviči j ivüi in zlasti neupravičljivih vzro- kov. Raje so hodili po tere- nih v tujini, »lovili« stik z mednarodnim hokejem, se pogovarjali za »zeleno« mizo in sploh počenjali tisto, kar se je zdaj izkazalo za ne- uspvešno. ■ Celjani pa so delali, dela- li in ponovno delali. Prebi j a^ li so se preko pravih in umetno postavljenih ovir, da letos končno le niso prodrli tja, kamor že nekaj let spa- dajo, Pa jim je to naša ad- ministracija (hokejska) pre. prečevala. Prišli so med naj- boljših šest jugoslovanskih ekip ter napravili pravi maj- hen »masaker«, katerega je kot zadnji občutil na svoji koži prav večkratni državni prvak, »Meka« jugoslovan- skega hokeja — Jesenice, ki so v Celju izgubile s 4:0! To pa je več, kot je bil včasih poraz Celjanov z Jesenicami recimo 22:0! Drugi boom so pripravili izvrstni celjski košarkarji, ki so startali v I. B zvezni Ugi. Tu nastopajo tri eki- pe iz Slovenije: TIMA iz Ma- ribora (Celjani so jo prema- gali v borbi Za pokal na njenem terenu!!), ljubljanska Ilirija Slovan (Celjani so jo na njenem terenu premagali v prvem kolu za točke) in Celjani, ki so po teh zadnjih dveh uspehih prav gotovo drugo najboljše člansko mo- štvo v Sloveniji za ljubljan- sko Iskro Olimpijo!!! Tudi celjski košarkarji do. življajo nekaj podobnega kot hokejisti na ledu. Dela- jo v »ilegali«, sami, priza- devno, vneto, zanesljivo. Tre- ner Zmago Sagadin je zra- stel v domačih logth in prav občutljivo čarovniško kvač. ka uspeh iz uspeha ekipe, ki je CELJSKA. Tisto, kar je prišlo od drugod pa so od tam »pognali«, v Celju pa je padlo na PLODNA tla in vse skupaj deluje kot le- pa rastoča njivica, ki je bolj podobna ljubeznivo rahloču- tnemu vrtičku kot pa trdo- sti obdelave kmečke njive. Lep športni vikend je bil! Ne samo zaradi dveh učinko- vitih zmag, ampak bolj za- radi tega, da v Celju šport resnično ' jadra v smer, ki ima enotno tako kvantiteto, kot kvaliteto. TONE VRABL KOŠARKA PRAVI TRENER CELJSKIH KOŠARKARJEV Z. SAGADIN Pričelo se je tudi prven- stvo v Ib ZKL, kjer so Ce- Ijani v republiškem drebyju sredi Ljubljane z Ilirijo-Slo- van izbojevali lepo zmago — 95:82 (46:43). Že rezultat nam p>ove, da je v I. polčasu bila igra še dokaj enakovred- ïia, saj so domačini celo vo- v prvih minutah, potem, Pa so prevzeli pobudo Celjani ® držaU niti v svojih rokah Ö0 konca tekme, kjer so po- večali koš razliko celo na 13. točk. Trener Zmago Sa. S^in je o tekmi dejal: »Bili ^ boljši. Domačine smo Prekašah v vseh elementih l^ošarkaške igre — bili smo ^ično boljši, imeli smo hi- ter ritem igre, uspeJšnejši smo Wli v obrambi in metih na Pohvaliti velja vse igral- kjer so izstopali Miloš ®^gadin, Polanec in Cïolc, ^av dober pa je bil tudi ^ongrac.« Se najboljši strel- ci — Polanec 33, Gole 27, JJiloš Sagadin 16. Prvi točki ^ vknjiženi za Celjane, kar ^®kakor mnogo pomeni za ^Ijni potek tega prven- kjer (Pijani startajo na ^ izmed prvih mest. Sicer ^o sledile še težke tekme, ^ jih bodo Celjani v jesen- delu prvenstva morali ^ti na gostovanju — želez- ^баг v Sarajevu, Monting v ^rebu. Jug v Dubrovniku ^ Tima v Mariboru. V II. bodo doma gostili ^^INO iz Zvomika, novinca j^^ej lági, ki je odlično mo- ^^ iz BIH. DRINA ima v "^jih vrstah izredno visoke igralce z 205 cm visokim Čo- kanovičem na čelu, igrajo agresivno košarko in na do- mačih tleh še niso okusili pO; raza. To bo trd oreh za celj- ske košarkarje, saj DRINA združuje obetavno selekcijo bosanskih košarkarjev, vodi pa jih trener mladinske državne reprezeintance Luka Stančič. Celjski košarkarji pa so med tednom dosegli še drugi podvig. Sredi Maribora so premagali v pokalni tekmi TIMA s 85:79 (37:33) in se s tem uvrstili v 16-tino jugoslo- vanskega pokala, žreb jim je bil pri tem naklonjen, saj se bodo v nadaljevanju tega tek- movanja prihodnji teden sre- čali v Celju s Kvarnerjem z Reke. V pokalni tekmi sta bila najbolj učinkovita Po- lanec s 35-timi in Sobolčki z 18-timi koši. Odlično pa sta zaigrala predvsem še Gole in Mioš Sagadin. K. JUG ATLETIKA POBRATENJE Z BEOGRAJSKIM PARTIZANOM Atleti Kladivarja še ne po- čivajo. V soboto so se srečah v prijateljski nogometni tek- mi, ki je že tradicionalna z atleti ljubljanske Olimpije in zmagali s 7:4 (3:3). Najibolijši pri Celjanih so iz vrst trener- jev bili Kocuvan, Radmanovič in Jože Kopitar, iz vrst atle- tov pa Krofi, Cop in Rozman. Zastopnika AD Kladivar Štefan Jug in Mirko Polut- nik sta v Beogradu v prosto- rih AK Partizan sklenila do. govor o pobratenju dveh ve- likih atletskih kolektivov, ki se bo v prihodnje manifesti, ralo v skupnih nastopih pred osredn'o zvezo Jugoslavije v kreiranju politike razvoja kvalitetne atletike v državi in medsebojnih pirijateljskih srečanj, že v prihodnjem letu bo na programu srečanje vseh ženskih in moških ekip po starostnih kategorijah v pričetku in ob zaključku at. letske sezone. Štefan Jug, sekretar AD Kladivar, je odpotoval na Ro. dos v Grčijo na kongres lAAF kot delegat AZJ, kjer bodo med drugim spremljali kole- dar prireditev za leto 1979. Tako bo imel priložnost, da bo na tem mednarodnem sre. čanju sklenil tudi pogodbe za nastop kvalitetnih atletov in atletinj z vsega sveta na Sko- kovem memorialu leta 1979 v Celju,. Vest o krosu, objavljeno v prejšnji številki Novega ted- nika, velja popraviti v toliko, da to ni bilo uradno prven- stvo AZS, pač pa kros DELA. Uradno prvenstvo AZS prire- ja vsako leto ob pričetku at- letske sezone, kjer imajo pra- vico nastopa vsi aktivni atle- ti in atletinje iz SRS, kar pa žal ne velja za kros DELA, kjer so letos prvič omejili na- stop najiboljšim atletom in at letinjam. Beograjska Politika, kjer je letos nastopilo nad 8.000 udeležencev, pa teh ome- jitev nima. K. JUG ROKOMET SESTNAJST SELEKCIJ Kar blizu 2 tisoč pionirjev in pionirk je v celjsk/občini zajetih v ŠSD na osnovnih šolah v temeljno in usmerjeno selekcijo, sproti pa se izvaja tudi tekmovalni sistem, ki se uveljavlja predvsem v atletiki, košarki in rokometu. Celjska rokometna liga za reprezentance 7.—^8. razredov za pionirje je bila pravkar zaključena, prav tako pa tudi za reprezentan- ce šestih razredov. Oglejm-o si jesenske prvake: Reprezentance 7.—8. razredov: V borbo za naslov jesenskega občinskega prvaka bodo vključena še ŠŠD Dobrna, Frankolovo m Vojnik, ki tvorijo posebno severno skupino. K. JUG bo od danes, 2. novembra pa do 5. novembra v Berlinu I. svetovno prvenstvo v »full contact karate ju«, katerega se bodo udeležili tudi najboljši Ju?foslovani. Med njimi bo tudi Celjan, član karate kluba »Slavko Slander« Tone Špi- Ijak, ki je na zadnjem evrop- skem prvenstvu osvojil v lahki kategoriji odlično tretje me- sto in s tem bronasto medaljo. Špiljaku je temeljite priprave za nastop, na svetovnem pr- venstvu omogočil INGRAĐ. S Tonetom Špiljkom, kateremu želimo na svetovnem prven- stvu veliko uspehov, bo odpo- toval tudi njegov trener Mar- jan Blderman. VITANC PRED POTOČNIKOM Na regijskem turnirju člai- nov v namiznem tenisu je zmagal Vitaoic (Ingrad) pred Potočnikom, Igorjem Tur- kom, Podpečanom, Metodom Arzenškom, Heričem, Adijem, Arzenškom (vsi Žalec), Sta. netom Turkom (Ingrad) in Gajškom (Žalec"). PIONIRSKA SOLA TVD Partizan Žalec razpi. suje šolo v namiznem tenisu pionirje in pionirke od drugega do petega razreda os- novne šole. Prijave sprejema- jo v telovadnici stare osiiov- ne šole to jutri, v petek, 3. novembra med 17. in 18. uro. ZMAGALI Salüsti C^elja so v nadaljeu vanju republiške lige doma premagali mariborskega Ko- vinarja s 6^:3,5. Točke za Celje so pribori- M Pongračeva, Agreževa, Pe. šec. Planine, Cegler in Brino, vec, ki so zmagali, ter Stud« nička, ki je i'eimiziraíL. NOVOST 16. stran — NOV! TEDNJK St. 43 — 2. novem^ GIMNAZIJA CELJE KULTURNO DRUŠTVO DELA »NAŠA BESEDA« JE PREVEČ TEKMOVANJE Potem, ko se je v septembru , delo na šoli znova uteklo, in so začeli delovati tudi razni krožki, se je pretekli četrtek sestalo na prvem občnem zboru tudi kultur- no društvo Anton Aškerc. Le-to vključuje večino krožkov na šoli, ki pa so z delom pričeli že prej, tako da so do občnega zbora že pripravili in sprejeli programe de- la in tako na zboru poročali o na- logah, ki so si jih zadali za letoš- nje šolsko leto. Kulturno društvo zajema letos tudi dve dejavnosti, ki sta novost v njegovem sestavu. To je šolski radio, preko katerega mladi novi- narji obveščajo dijake o najnovej- ših dogodkih na šoli in glasbeno udejstvovanje dijakov, ki naj bi povezalo vse, ki se intenzivno uk- varjajo z glasbo; bodisi, da obi- skujajo glasbeno šolo, ali pa se z njo ukvarjajo ljubiteljsko, doma. V programu, ki so si ga zadali za tekoče šolsko leto, so še pose- bej poudarili skrb za razvoj kul- turnega življenja na šoli, ki se odraža predvsem v delu posamez- nih razredov. Pisali smo že o tem, da pripravijo posamezni razredi na leto več proslav, na katere po- vabijo včasih tudi starše. Nekatere izmed teh proslav so izredno kva- litetne, domiselne in izvirne. Prav zaradi želje po čim večji kvaliteti ocenjujejo "vsako proslavo ocenje- valci iz vrst dijakov. Razred, ki si glede na število, kvaliteto in izvir- nost proslav skozi vse leto pribo- ri največ točk, je nagrajen z enim prostim dnevom, ki ga izkoristi za strokovno ekskurzijo. Tudi priredi- tev, ki zastopa Gimnazijo na Naši besedi, pripravijo dijaki sami ob pomoči profesorjev, ki pri organi- zaciji radi pomagajo. In ravno tu- di o tem je tekla beseda. Je prav, da se točke, ki jih pripravijo dija- ki, merijo in ocenjujejo po istih merilih, kot tiste, ki jih zrežirajo takorekoč profesionalci, katere na- jemajo druge šole. Mnenja so, da Naša beseda ni več tisto, kar naj bi bila, ampak, da je yse preveč tekmovalnega zaiačaja. To vpraša- nje so zastavili tudi prisotnemu tovarišu iz Zveze kulturnih orga- nizacij Celje, živku Beškovniku, ki ga bo posredoval naprej. Tovariš Beškovnik je potem tudi prevzel besedo in pozdravil prizadevanja za dvig kulture na šoli, obenem pa opozoril na nevarnost, ki obstaja pri točkovanju. Namreč, da bi bi- lo hudo narobe, če bi se organiza- cija kulturnih prireditev sprevrgla v lov na točke. Tudi sami se do- bro zavedajo dvoreznosti tega meča, vendar mislijo, da je to zaenkrat edini način, kako spodbùditi k čim večji kvaliteti. Vendar ne smemo pozabiti tudi na še eno dejavnost posameznih oddelkov. Skorajda ni bilo razre- da na šoli, ki ne bi izdal vsaj ene- ga Razrednega lista, nekateri pa so izdali celo po štiri, poleg tega, da seveda izhaja na šoli literarno gla- silo »Brstiči«. Torej, kot že rečeno, vsi na gimnaziji si nenehno prizadevajo vzpodbujati h kulturnemu delova- nju na šoli. Priznati moramo, da jim to- več kot uspeva. Ne samo izredno veliko število kulturnih prireditev, tudi dva skoraj povsem zasedena abonmaja v celjskem gle- dališču, sta nekje odraz kulturnih razmer na šoli. Želimo si lahko samo, da bi tako bogat kulturni program, kot ga imajo na gimnaziji, imeli tudi na drugih šolah. NADA KUMER NAŠE OKOLJE TUDI ORGANSKA GNOJILA SO LAHKO VZROK ZA ONESNAŽEVANJE OKOLJA Ni več tistega med nami, ki se ne bi zavedal, da brez gnojenja ni kvalitetnega pri- delka. Rastline rabijo za svo- jo rast organske snovi, kate- re je potrebno nadomestiti. Najboljše nadomestilo je se- veda hlevski gnoj, katerega pa je veliko manj, kot se iz- kazujejo potrebe. Zato je po- trebno poiáeci po umetnih gnojilih, ali tekoči ali v trd- ni obhki. Tu pa tiči past, v katero se kaj lahko ujame sodobni stehnizirani človek. V sklenjenem krogu kme- tijske proizvodnje, kjer vse pridelke pokrmijo, se vrne v tla toliko, kolikoir smo s pri- delki odnesli iz tal, če odšte- jemo tisti del, ki ga žival izkoristi za meso in mleko oziroma za energijo in vzdr- ževanje. Nasprotno pa se na- bere več odpadkov na tistih posestvih, kjer gnojijo z do- kupljenimi krmili. Hlevski gnoj je gotovo najboljša obli- ka vračanja hranil tlom, saj vemo, da ta nepogrešljiv vir ohranja rodovitnost tal. V hlevskem gnoju se hranila počasi sproščajo, tla in rast- line pa jih sproti vežejo. Ne- varnost izpiranja hranil je veliko manjša kot pri tekočih organskih gnojilih. Največja sprememba v pri- merjavi s prejšnjim načinom kmetovanja je reja večjih skupin živali na enem me- stu. Za prehrano teh živali ne zadoščajo krmila, ki jih lah- ko pridelamo po naravni, ci- klični poti. Zato uporabljamo umetna gnojila, ki pa se ne vežejo tako dobro, kot hlev- ski gnoj. Nevarnost izpiranja je mnogo večja in s tem tu- di nevarnost onesnaženja podtalnice. Ta nevaimost je pogojena tudi z razlikami v klimi. Več padavin pomeni tudi večji pretok vode skozi tla. Del padavinske vode rastline ve- žejo in jo upoi-abijo za svo- jo rast. Odvečna voda pa od- teka in obogatena z organ, skimi gnojili plemeniti i>od- talnico. Kaj pomenijo določe- ne koncentracije fosforja, ka- lija, magnezija, dušikov v pit-\ ni vodi, pa je jasno sleher- nemu zemljanu. Zato se tudi ni čuditi nekaterim ukrepom, s katerimi so prepovedali kmetovalcem up>orabljati umetna gnojila na svojih po- sestvih, da ne bi s tem one- snaževali pitne vode. Tak ukrep je seveda eno- stranski, saj danes kmetova- lec na usmerjeni kmetiji ni- ma kaj početi, če si ne po- maga z umetnimi gnojili. Možnosti, ki jih ima tak kmetovalec, bi bile nasled- nje: če ne pride v poštev preusmeritev kmetije, potem ni primerno uporabiti na- enkrat prevelikih količin gno- jil. Bolje je gnojiti večkrat, in to z manjšimi odmerki. Na zelo mokra tla in pred moč- nim deževjem tudi ne bi smeli gnojiti, ker je takrat moč izpiranja največja. Gnojila uničujejo tudi živ- ljenja v naših rekah in po- tokih.. Amoniak deluje nepo- sredno kot strup. Pri razkro- ju v vodi organska snov veže kisik, ki ^ začne primanjko- vati ostalim prebivalcem vo- de. Fosfor pospešuje rast vodnih rastlin, ki potrebuje- jo več kisika in ga na tak način zmanjkuje ostalim. V zadnjem času pa ugotav- ljajo znanstveniki, da umetna gnojila posredno zmanjšuje- jo zaščitno plast ozona v na- šem ozračju. V kmetijstvu so in bodo ostala gnojila osnovni vir ohranjevanja in izboljšanja rodovitnih tal. Več ko bomo vedeli o tleh, rastlinah in gnojilih, večji bo vispeh go- spodarjenja in manj nepo- trebne bojazni pred neznani- mi strahovi. MOKOTAR LEON џттЈу KARATE: SPILJAK IN ŽAFRAN ZI^AGALA v nedeljo je bilo v Zagrebu odprto prvenstvo v »semi kontakt« karateju, Ifjer so nastopili tudi tekmovalci ka- rate kluba »S. šlander« iz Celja. Največji uspeh sta do- segla Ljubo Žafran in Tone špiljak, ki sta zmagala in sicer Žafran v polsrednji ter špiljak v srednji katego- riji. ]\Т.\ГиКО LAZAREVIĆ Ml IN ZDRAVJE (4) PIŠE: DR. ]VL\RJAN HRUSOVAR Iz vsega je razvidno, da se alkohol vplete v niz doga- janj v organizmu, v družini in družbi. Znano je, da tra- ja določen čas, da se orga- nizem ponovno navadi na ne- pitje (abstinenčna kriza). Zanimivo je, da se nekateri ziiaki abstinenčne krize ka- žejo tudi pri novorojenčku matere alkoholičarke. Običaj- no je moč to fazo prebresti z ambulantnim zdravljenjem, včasih pa je p>otrebna tudi hospitalizacija. V obeh pri- merih je predpogoj trden namen osebe, da s pitjem preneha za vedno. V teku alkoholizma dobimo različne komplikacije, ki so posledica okvare posameznih organov, najpogosteje želod- ca, jeter, trebušne sUnovke, možgan itd. Praktično ima- jo vsi alkoholiki pomanjka- nje vitaminov skupine B, večinoma pa tudi pomanjka- nje beljakovin. Okvare na želodcu se ka- žejo najprej v obliki pove- čanega izločanja želodčne kisline. Kasneje pride zara- di okvare želodčne sluznice do zmanjšanja njenega izlo- čanja in - celo do izg'notja (taki ljudje npr. bruhajo na tešče). Zelo pK>gosta posledica pre- komernega uživanja alkohol- nih pijač je nadomeščanje jetrnega tkiva z maščobnim tkivom v začetni fazi, kas- neje pa z vezivnim tkivom (ciroza jeter). Nekateri av- torji menijo, da je v polo- vici primerov jetrnih ciroz alkohol glavni etiološki fak- Uxr. V napredovalnih stadi- jih je jetrna ciroza neozdrav- ljiva in privede do smrti, zato je izredno pomembno, da se zdravljenje prične pra- vočasno. Alkahol vpliva tudi na srčno in ostale mišice. Po- gosto pride do okvare žlez z notranjim izločanjem, ščit- nice, nadobistnih žlez, pogo- sto spolnih žlez, neredko pa tudi do okvare trebušne sli- novke, ki se pogosto konča s smrtjo. Spremembe na koži so posledica okvar ožilja, po- manjkanje vitaminov itd. Ce- sta posledica prekomernega uživanja alkoholnih pijač je okvara živčevja, predvsem na okončinah, ki se prične z bolečinami in mravljinci, konča pa lahko s popolno paralizo uda Tako kot peri- ferne živce, napyada alkohol tudi hrbtenjačo in možgane (atrofija = zmanjšanje mož- ganskega tkiva, odmrtje р>о- sameznih predelov možgan, krvavitve v možganih itd.). Znane so tudi okvare očes- nega živca. Okvare možganov vedno spremljajo tudi psihične spremembe: od nevroz, de- presij, deh rij a (še vedno do lO'/o smrtnih izidov), haluci- noz, patoloških Ijubosimmo- sti (p>ogosto zaradi lastne, z alkoholom pwDgojene impo- tentnosti) do p>sihoz z mot- njami pK>mnjenja, zmedenost- jo, dezorientacijo itd. V do- ločenem odstotku se javljajo tudi primeri alkoholne epi- lepsije, psevdoparaliz, alko- holne demence iogosti pri alkoholikih kot sicer. Zdravljenje alkoholikov po- teka v različnih ustanovah: 1. Specializirane disp>anzer- sko-poliklinične službe zaje- maijo predvsem paciente, ki imajo očuvano kritičnost do lastne bolezni. 2. Nevrološki oddelki zdra- vijo alkoholike, ki imajo ne- vrološke okvare zaradi pitja. Sočasno se" prične zdraviti tudi alkoholizem. 3. Stacionarno zdravljenje v psihiatričnih bolnišnicah za bolnike s psiliiatričnimi problemi. 4. Zdravljenje v specializi- ranih ustanovah za zdraл'lje- nje alkoholikov. 5. Klubi zdravljenih alko- holikov nadaljujejo zdravlje- nje p>o končani terapiji v eni izmed navedenili usta- nov. 6. Zdravljenje v vzgojno- kazensküi ustanovah za ob- sojence. 7. Zdravljenje v ambulan- tah osnovne zdravstvene službe. • 8. Na vseh oddelkih bol- nišnic, kjer se alkoholiki na- hajajo zaradi drugih obolenj, ki so lahko v zvezi s pitjem ali pa tudi ne: interni, ki- rurški in drugi. Metode zdravljenja se med ustanovami deloma razliku- jejo, odvisno od števila in strokovnosti kadrov, v glav- nem pa se p>oslužujejo me- dikamentov, individualne in skuptínske psihoterapije, so- cioterapije in delo\-ne tera- pije. obisk športnega oddelka v Veleblagovnic T. Na oddelku je že kompletna izbira ti,^ ške, ženske in otroške konfekcije ter Ijev. Dobite tudi lahko smuči, okovje, ¡j, salke in pa zložljive sanke z volanom ^ 980 din. PRIPOROČA gt. 43 — 2. novembra NOV! TEDNIK — stran 5 ZANIMIVA KNJIGA KRVAVO POSOČJE Prepričani smo, da veste marsilcaj o soški fronti med prvo svetovno vojno. Morda se je ob Soči boril vaš oče, stari oče, sorodnik. Morda je tudi padel. Ste se kdaj vprašali, kako so v resnici potekali ti spopadi, ki jih 2godovinarji delijo v dvanajst bitk? Na marsikatero vaše vprašanje bo odgovorila knjiga Krvavo Posočje, ki je pravkar prišla na slovenski knjižni trg. Krvavo Posočje ni roman niti knjiga spominov; tudi ni strogo zgodovinska razprava ali kritična suhoparna analiza. Avtor poskuša rekonstruirati vojaške in politič- ne dogodke okrog spopada Avstro-Ogrske z Italijo na Soči in prikazati vojne operacije na tej fronti v letih 191&—1917. O tem je bilo napisanih že lepo število knjig. Stro- kovnih, publicističnih in spominskih. Kdo bi mislil, da je o tem že vse znano in dorečeno, da je vse to daleč od nas in zaradi novejših in nujših zgodovinskih pretre- sov potisnjeno v arhive in knjižnice. Toda Vladimir Gradnik, sam vojaški strokovnjalc, polkovnik JA, je dol- ga leta preučeval dokumente, avstrijske in italijanske, in nam v temeljiti, vojaško premišljeni analizi narisal p>odobo krvavih bojev na Soči, pokazal napake, zagrize- nost in slepo propagando na obeh straneh in ni zamol- čal tudi brezštevilnih žrtev v strelskih jarkih. Njegova knjiga je pisana z vojaškega vidika in z veliko ljubezni- jo do resnice. PCnjiga obsega 304 strani, vezana je v platno in jo je Izdala Založba Lipa v Kopru. V ŽALCU SLABI FILMI ^^^lil ^^^^ ^^^ ^ LJUDJE SO NEZADOVOLJNI S FILMSKIM IZBOROM o tem koliko so kinema- tografi pri nas »rentabilni« je bilo že precej povedano, še pred časom so tudi v žal- ski občini tarnali, da bi bi- lo kinodvorane najbolje kar zapret, saj ljudje ne hodijo več v kino. Izgleda pa, da se je stanje zadnje čase iz- boljšalo. Nekohko morda tu- di zaradi boljšega izbora fil- mov, ki pa je, roko na srce, še vedno prej slab kot do- ber. Ljudi v Savinjski doli- ni pa smo vendarle povpra- šali, kaj menijo o filmih, ki jih vrtijo v Žalcu, Preboldu, na Polzeli in v Šempetru. MIRO ROZMAN Dobrteša vas: »V kino pravzaprav ne zaidem več, saj je izbor fil- mov na psu. Redkokdaj vrte kakšen dober film. Največ je slabih, komercialnili šund filmov, odločno premalo pa je filmov domače proizvod- nje. Mislim, da je zanima- nje zanje zraslo predvsem po zaslugi Tedna domačega filma.« AVGUST TAVČAR, Šempe- ter: »Včasih sem v kino kar precej hodil. Sedaj le še redkokdaj, saj je izbor fil- mov nemogoč. Pogrešam do- mače filme. Filme, v kate- rih bi prikazovali današnje- ga člove'ica. Takšnega kot je. S problemi, s katerimi se srečuje danes. Tega je od- ločno premalo. Ne vem za- kaj je treba vrteti toliko »špageti« vesternov in »limo- nad« vseh vrst. Pozdravljam celjsko in slovensko priredi- tev Teden domačega filma.« ANTON ŠTAHL, Polzela: »Filmi so kar dobri. V kino rad zaidem. Včasih sem šel celo dvakrat na dan. Doma- čih filmov sploh ne gledam, ker mi niso všeč. Sicer pa se najbolj navdušujem nad zaba\Tiimi, humorističnimi filmi, ob katerih se človek razvedri.« JOŽE LEBIC, Latkova vas: »Filmski izbor ni kdo ve ka- ko dober. Kljub temu vča- sih zaidem v kino. Ne zamu- dim pa nobene priložnosti, kadar predvajajo kakšen vo- jaški film. še posebej dobri so sovjetski in tudi naši, ki obravnavajo tematiko NOE so včasih izvrstni. Spomni- mo se samo Kozare.« Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR 18. Лгап — NOVI TEDNIK St. 43 — 2. noven^ gt. 43 — 2. novembra NOV! TEDNIK — stran 5 zAmmivmn mm/k m у svEt« s POTI PO KITAJSKI (11) KITAJSKI ZID JE TURISTIČNA VABA Samoohranitvem nagon je Človeka skozi vso njegovo zgodovino silil, da se je šči- til in branil. Prebivalci vot- lin, trogloditi so vhode svo- jih pKxizemeljskih jam zašči- tili z nekimi ovirami v obli- ki težkih, vendar premaklji- vih skal, c^raj iz ošpičenih kolov in podobno. Pred hlad- nim orožjem (kopje, meč, sulica, lok itd.) se je člo- vek zavaroval s ščitom ali oklepam (viteška oprava). Mesta in gradove je človek ejjščitil z obrambnimi zidovi, okoli zidov je tudi izikopal jarke in jih napolnil z vodo, napravil dvižne mostove — samo da se je ubranil sovraž- nikov in da je bid varen. Kitajci so šli v tej samo- obrambi še dalje — ogradi- li so svojo državo z zidom, kar je edinstven slučaj v zgodovini človeštva. Z grad- njo njihovega zidu so pričeli že v 3. stol. pred našim štet- je-n in so ga v daljših ali krajših presledkih izpopolnje- vali in dograjevali vse do 15. stol. po našem štetju. Zid je še danes taka turi- stična atrakcija ali vaba, da ga menda ni turista, !'i je bil na Kitajskem in si zidu ne bi ogledal. Od mesta Sanghaj-guana ob Rumâiem morju se raz- prostira zid v daljavo pri- bližno 5.000 km v notranjost do pokrajine Gansu. Povpreč- na višina zidu znaša 6,6 m, pri tleh je 6,5 m širok pri vrhu pa 5,5 m, opremljen pa je z mnogimi obrambnimi stolpi. Mi smo se od Pekin- ga do zidu peljali z avtobu- som dobro uro, saj znaša razdalja okoli 80 km. Na zi- du je bilo še in še domačih in tujih turistov. Razumlji- vo je, da smo vsi strmeli in občudovali ustvarjalnost gra- diteljev zidu, hkrati pa fo- tografirali in filmali, da je bilo kaj. Pravijo, da je ki- tajski zid edini objekt na emeljski krogli, ki ga je ustvarila človeška roka in je viden tudi iz vesolja. Zadnji dan našega obiska na Kitajskem v nedeljo 14. maja so nas i>eljali na ogled mavzoleja pokojnega kitajsQíega voditelja Mao Ce- tuiiga. Mavzolej stoji na naj- večjem trgu v Pekingu in hkrati na svetu in ga imenu- jejo Tiean-An-Menu po na- še Trg večnega miru, ki je tako prostran, da bi na nj' m domala bilo prostora za vse Slovence. Po izstopu iz avto- busa, ki nas je pripeljal na trg sem imel občutek, da sem neskončno majhen, droben, skoraj bi rekel izgubljen. Pred mavzolejem z mogočno ko- lonado — steibrovjem — je spomenik narodnih herojev na katerem so vklesani do- godki iz kitajske revol icije in Maovim rekom: »Heroji so nesmrtni!« Na zahodni strani je stavba kitajskega kongresa z dvorano, ki ima 10.000 sedežev in v kateri je lansko leto ob državniškem obisku na Kitajs'kem govoril tudi naš predsednik Tito. Dolga kolona desettisočev Kitajcev je čakala na ogled mavzoleja. Mi smo se po- stavili v četve: orede in se kar hitro pomaknili v notra^ njost mavzoleja. V prvem prostoru je marmorni kip sedečega Maoa, v drugem p« je kristalna krsta z nje- govim truplom. Do prsi je pokrit s proletarsko zasta- vo, njegovo Исе je precej nagubano in nekoliko rume- no, vidi se suknjič, kakršne- ga nosijo vsi prebivalci. Ti- ho in zbrano smo stopali mi- mo velikega revolucionarja -- ustavljanja ni, fotografi- ranje je prepovedano. Ko smo na drugi strani prišli iz mavzoleja, so bila pred na- mi mogočna vrata Marka Po- la in ker nismo smeli foto- grafirati, so nam vodiči ta- koj razdelili brezplačen kom- plet barvnih fotografij no- tranjosti mavzoleja. (Ko sem si pred leti ogledoval Leni- nov mavzolej v Moskvi je bil ceremonial isti, le slik п£ип niso dali.) KONEC PIŠE: ERNEST REČNIH PODOBA IZ IRANA KOT V SREDNJEM VEKU V DRŽAVI, KI HOČE BITI SVOBODNA Veliko smo brali in poslu- šali o nemirih v Iranu, ki so terjali mnogo življenj. Iran je sploh nemirno področje, kajti tu se križajo interesi nasprotnih blokov ne samo zaradi bogatih naftnih vrel- cev, marveč tudi zaradi ge- ografsko političnega položa- ja države. Tak je bil pred leti Mosadekov puč, ki je hotel odpraviti monarhijo in Jo za krajše obdobje tudi je. Konservativne in desničar- ske sile so Mosadeka zrušile in na prestol se je spet pov- zpel šah — Reza Pahlavi. Le-^ta si je za velikega vzor- nika vzel perzijskega kralja Kyrosa, ki je vladal petsto let pred našim štetjem. Hkra- ti pa Iranu politika zagotav- lja, da hoče speljati refor- me posodobitve države, več- je pravičnosti med družbe- nimi sloji itd. Naš posnetek zgovorno priča, kakšni so še odnosi in položaj vladajočih do pre- prostega ljudstva. Cesar Reza Pahlavi dovoljuje, če celo ne spodbuja, da ga po božje ča- stijo. Kot tu na sliki: polju- bljanje šahovih čevljev na ulici, ko se je cesar pojavil med množico. Srednji vek v dvajsetem stoletju in to v državi, kjer se križajo svetovna ix)ta na srednjem vzhodu. USODE IVI I A. SOLZENICINA POT NAVZDOL Političini desničarski za- hod, ki je ruskega pisate- lja Aleksandra SoLženicina z vsemi svojimi metodami in postopki zvabil v »svo- bodni svet«, ki je povzro- čil, da se je pisatelj odvr- nil od domovine in da ga je leta, tudi pod pritiskom svetovne^ mnenja, izpia- la, postaja v Ameriki — deželi vseh možnosti — gar j ava ovca. Kaj zasledi- mo v istem zahodnem ti- sku o njem. Podajamo do- besedni prevod: »Zla usoda. Pa tudi pre- kleto težaven možak. Ver- jetno možak, ki ga nihče resnično ne razume. Naj- brž pa tudi mož, ki po sili razmer, nikoli ne bo brez težav in ki se nikoli ne bo mogeil prilag-oditi. Mišljen je pisatelj, nobe- lovec Aleksander Solženi- cin, katerega težko izgo- vorljivo ime so še pred meseci na cesti izgovarjali otroci. Zdaj zelo malo slišimo o njem. In če, potem gre za davčne dolgove — za teža- ve. Najbrž je nekaj na tem, da je geografsko oddaljen. Od avgusta 1976 se je iz Švice preselil v Združe® driaave Amerike, kjer ži v odročni vasi CavendisJ Ciotovo pa je njegova ^ usoda tudi v tem, da sá j predolgo pustil trepljati p rami s strani napačaii prijateljev (tu ölankar Ш sli na ultradesničarske po litikante in skrajne eiö granitske kroge). Mnogi med nami so teg možaka zlorabili. Zavestn za njihove različne (prot sovjetske) cilje. Solžert ein je moral biti za vsaÜ reč priča, pa naj je prdšK še s tako določenega kot In to je delal. Morda prepričan, da namen V^ svečuje sredstva. Morfl pa tudi zato, ker je Rf lahko doma samo v Rusij' ker je vedno v iajemnei duhovnem položaju, y zgubi tla pod nogami.« j NOVOST ALI ŽE VESTE ... kako so v Celju nekdaj kaznovali peke, ki so pekli premajhne štruce kruha? Oh Savinji so imeli postav- ljen katalpidt, nekakšno metalnico. To je hila deska, ki so jo napeli, nanjo pa postavili pregrešnega peka, sprožili vzmet in frk — prevarant je v slikovitem loku čmoknil v vodo, iz katere so ga kajpak spet iz- vlekli. Da se je pri tem staro in mlado celjsko občin- stvo na moč smejalo, je kajpak odveč poudarjati. Baje so prišli na savinjski breg, ne da bi jih bil kdo vabil. Kaj pravite, bi takšna vzpodbudna kazen pri takš- nem ali drugačnem junaku, ■ ki si grabi premoženje na škodo delovnih ljudi, še danes kaj zalegla? NOVI TEDNIK — Glasilo občinsKih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena p>os. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. Je cena dvojna. Stev. žiro rač.: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. — Telefon, oglasi m naročnina: 22-369, 23-105.