Maribor, četrtek 3. julija 1930 Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Poštnina plačana v gotovini Cena 1 Din *ha|a razun nedelje In praznikov vsak dan ob 16. ui Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 v«l|a mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra-1 v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 Borba med vlado in opozicijo na Poljskem se poostruje iz dneva v dan. Znano je, da vlada v parlamentu nima večine, vendar ga pa tudi ne razpusti in ne razpiše novih volitev, ker dobro ve, da bi pri vsakih novih volitvah njene stranke le dobile še manj mandatov nego jih imajo do-zdaj. Zato pa parlamenta enostavno ne skliče k zasedanju, kar naravno še bolj draži in neti odpor opozicije. Ko so se pred prillčno šestimi tedni Poljske opozicijske stranke obrnile na Predsednika republike Moščickega z zah-tevo, da se skliče izredno zasedanje Sej-ma> ter utemeljile svojo zahtevo s tem, daje skrajni čas, da parlament reši nekaj vaznih problemov gospodarskega znača-ta> Predsednik republike ni niti trenutek Pomišljal, da zahtevo ugodi. Obenem z vlado je uvideval upravičenost zahteve, obenem pa je upal, da bodo poslanci pri razpravi o važnih gospodarskih problemih opustili strankarske spore na tleh Parlamenta. Neposredno pred početkom izrednega zasedanja pa je predsednik republike iz programa parlamentarnega dete. sestavljenega od sejmskega predsedstva, razvidel, da je postavljena na dnevni red cela vrsta problemov in vprašanj, ki bi neizogibno vodila do ostrih borb med vlado in opozicijo, kar bi v da-našnjem težkem ekonomskem položaju države moglo imeti katastrofalne posledice. Zato je predsednik republike odločil zasedanje za mesec dni v nadi, da bo levičarska opozicija opustila svoje bojevito razpoloženje in se prilagodila realnim potrebam države. Te dni je potekel ta enomesečni termin. Vendar pa zasedanja Sejma ne bo, ker je predsednik Moščioki pred dobrim tednom dni podpisal nov dekret, s katerim se zaključuje odgodeno zasedanje. Storil je to, ker je uvidel, da opozicija ni opustila tekom navedenih štirih tednov svojih agresivnih načrtov proti vladi in !e tako bilo pričakovati, da se bodo v se-J^h Sejma razvile nove brezplodne diskusije in borbe, ki bi onemogočale vsako konstruktivno delo. Da prepreči vse morebitne komplikacije, je predsednik fepublike sporazumno z vlado preprečil zasedanje Sejma. Vedel je, da opozicija Pripravlja koncentriran napad na vlado. , /^pozicijske stranke so med tem za 29. ,, Hasklicale v Krakov velik demonstra-e8, ki pomeni pričetek nove , m„v® protl sedanjemu vladnemu si-~ , ”a p°liskem. Sklenjena resolucija V?°2i0ljsklh strank na tem kon-kot proglas na narod in fain lp v n «! ?iiSkega zna2aia- P°naV- SSm,? njim? °bt0Žbe Pr0tl Se - ■' h Službeni list Danske uprave dravske banovine z dne 2. julija ima sledečo vsebino: Ustanovitev svetinje za pospeševanje poljedelstva, natečaj za sprejem gojencev v nižjo šolo vojaške akademije in razne objave iz »Službenih Novin«. — Minister financ odredil eksekutivno izterjevanje davkov. Minister financ je izdal na vse finančne direkcije odredbo, da morajo takoj ■dovršiti predpise davkov za !. 1930 in takoj pričeti s pobiranjem davkov. Ukiniti :je po njegovi odredbi vse čakalne roke in jih vnaprej dovoljevati samo v izredno težkih slučajih, pa samo kvečemu do 6 mesecev. Pobiranje davkov se od 1. jul. vrši eksekutivnim potem. — Letalske tekme Male antante In Poljske. Predstavniki Aeroklubov Male antante so na konferenci v Beogradu sklenili, da se bodo odslej vsako leto vršile letalske tekme aeroklubov Male antante in Poljske s turistično-sportskimi letali do 120 KS. Letošnja tekma bo meseca septembra na progi Beograd - Zagreb - Dunaj - Praga - Varšava - Krakov - Bukarešta - Beograd. Admiral Njegovan umrl. V Zagrebu je 1. trn. v stalni vojaški bolnici umrl v 72. letu starosti bivši poveljnik celokupne avstro-ogrske mornarice admiral Maksimilijan Njegovan. Rodom je bil iz Zagreba. L. 1917 je postal komandant celokupne avstro-ogrske mornarice, po uporu naših in češkoslovaških mornarjev v Boki Kotorski pa je bil upokojen in na njegovo mesto je prišel Hor-thy, sedanji guverner Madžarske. Njego-vana .so danes pokopali na Mirogoju. — Mariborski denarni zavodi naznanjajo, da v soboto dne 5. julija z o-zirom na državni praznik ne poslujejo. Državna pletarska šola v Ptuju je imela v preteklem šolskem letu skupno 43 učencev in učenk, od teh 22 rednih v I. letniku in 7 v II. letniku. Z odličnim uspehom so izdelali 4, s prav dobrim 12, z dobrim 10, padli so trije. Vsi absolventi II. letnika so postali pletarski pomočniki. Razstava njih izdelkov in risb bo odprta v nedeljo 6. t. m. in pondeljek7. t. m. od 8. do 18. ure, v šolskih prostorih v Ptuju, Na Skritem 1. Vpisovanje v I. letnik se je že pričelo in traja do vključno 25. avgusta. Reden pouk prične 1. septembra. Na državni realki v Mariboru ie bilo v lčtu 1929-30 vpisanih 622 učencev in učenk, od teh je med letom izstopilo 34. Ob sklepu šolskega leta je bilo še 475 učencev in 113 učenk. Odličnih je bilo 29 (4,9%), prav dobrih 154 (26,2%), dobrih 252 (42.9%), torej je uspešno dovršilo razred 435 (74%). V septembru mora delati popravni izpit iz enega ali dveh predmetov 114 učencev (19;4%), rapred pa jih ponavlja 35 (5,9%) in neocenjeni so stali 4 (0,7%). Posamezni razredi so pokazali tale uspeh (v odstotkih): VII. b=100; VI. a=92,9; I. b=83,8; 1. d=83,3; Ill.a in III.b=80; IV.b=78,4; VI b=76,7; IV. A=76,5; V. a=73,9; VII. a=68,2; I. a=67,4; I. c=65,8; II. a-64,8; II. c=GA, 8; V. b=62,5 in II. b=55,3. -Jesenski izpiti prično dne 1. septembra, vpisovanje za nove učence dne 11. in 12. sept., za dosedanje učence pa 13. septembra. V deško ferijalno kolonijo Podmladka društva Rdečega križa, ki odide v pondeljek, dne 7. t. m. na morje (Kaštel Lukšič pri Splitu), se sprejme še nekaj dečkov proti plačilu celotne oskrbnine 800 Din. Reflektanti naj se blagovolijo javiti pri vodji fer. kolonije na Glavnem trgu št. 2 I, desno. — Novinarski klub. Klubovi člani se naprošajo, da se polnoštevilno udeleže važne seje, ki bo danes ob 18. uri v kavarni »Bristol«. — Propagandni film o Mariborskem otoku, ki kaže nekaj važnejših dogodkov na o-toku ob priliki otvoritve kopališča in ki ga je izdelala tvrdka Foto-Meyer, se je sinoči ob 18. prvič predvajal v Grajskem kinu. Slike so še precej dobro uspele. Iz Protituberkulozne lige v Mariboru. Z nepričakovano smrtjo stolnega in mestnega župnika g. Franca Moravca je zgubila Protituberkulozna liga v Mariboru dolgoletnega in požrtvovalnega odbornika. Društvo bo ohranilo pokojnika, ki je bil vedno med društvenimi prvobo-ritelji, v trajnem in častnem spominu. — Odborniki se pozivajo, da se polnoštevilno udeleže pogreba tega tako naglo u-mrlega idealnega sotrudnika. — Predsedstvo. — Nova stranka pod mostom. V torek zvečer se je naselil pod mostom na levem bregu Drave delavec Jakob Autolič s petčlansko družino. Delo-žiran je bil v Gosposki ul. 52. — Dekliška kolonija Podmladka Rdečega križa, vsega skupaj 67 deklic, je odpotovala sinoči z vlakom ob pol 6. preko Zagreba v Bakarac pri Sušaku pod vodstvom gdč. strok, učiteljice Herme Bračičeve. — Velika Ciril-Metodova slavnost na Muti se bo vršila v nedeljo 6. julija. Narodno občinstvo Maribora in Dravske doline ter Kozjaka naj poseti ta dan to našo obmejno točko v prav velikem številu! Radi žaljenja Veličanstva in hujskanja proti naši državi je bil včeraj pop. v gostilni Verzel na Slomškovem trgu aretiran 51-letni Avgust Vas-sala iz, Svečine, slikarski pomočnik v Mariboru, ki se mu cede sline po Nemški Avstriji. Sedaj bo imel nekaj časa v zaporu priliko o tem vprašanju filozofirati. Mož je bil radi podobnih deliktov že kaznovan. Krajevni šolski odbor v Studencih in stanarina učiteljstvu. Krajevni šolski odbor v Studencih je ta mesec izplačal vso zaostalo stanarino učiteljstvu. Kljub finančnim težkočam se je namreč potrudil, da je zadostil potrebam učiteljstva in izpolnil vsled zakona mu naloženo, dolžnost. To je tem bolj hvalevredno, ker je v naši okolici, kakor čujemo, edino on to storil, dasi ima izmed vseh okoliških šolskih občin največje šte vilo učiteljstva. — Olepševalno društvo v Studencih priredi v nedeljo popoldne veliko veselico na vrtu in v notranjih prostorih gostilne Špurej preje Senica, nakar že danes opozarjamo. — Zveza kulturnih društev vabi vse prijatelje narave in slovenske knjige, da se udeleži proslave lOIetnice »Obmejnega Zvona« v Št. liju, ki se bo vršila v nedeljo 6. julija. Zveze z vlakom prav ugodne. — Asfaltiranje ceste Beograd . Zagreb se bo v kratkem pričelo. Cesta se bo obenem razširila. Dela bo vodilo ministrstvo v lastni režiji. Najpovoljnejše pogoje je stavila asfaltna družba Hermann, ki vrši asfaltna dela v Beogradu. Ponudila je, da izvrši asfaltiranje in razširjenje ceste za 8C0 milijonov Din. Parobrodna družba Jugoslovenski LIoyd v Splitu je imela 30. jun. svoj letni občni zbor. Trgovska mornarica družbe ima danes 26 edinic z 207.296 tonami. Družbini parniki so lani prevozili 930.000 milj in krog 750.000 ton raznega blaga. Družbina u-prava vkljub težki splošni krizi gleda z optimizmom v bodočnost. Predsednikom je izvoljen Prašek Baburica._______ Država in Fordova avtomobilska tvorni-ca v Baru. Vprašanje zgradbe avtomobilske tvor-nice v Baru, ki jo hoče zgraditi Ford, se sedaj razpravlja na merodajnih mestih. Država se hoče udeležiti na podjetju s prevzetjem večine delnic ter v bodoče criti svoje potrebe iz te tvornice, da se tako eliminirajo dobave iz inozemstva. Iz kronike požarov v juniju. Tudi v pogledu požarov in požarnih alarmov je bil prošli mesec bogat. trpnika beleži 6 slučajev, torej vsakih 5 dni po 1 slučaj. — Največji požar je bil v »Kovini«, ki moli sedaj svoja osmojena rebra v poletno nebo. — Mladinska predstava »Pri mamici js raj« v Rušah. a Prošlo nedeljo smo imeli nrililjfcnri-sostvovati jako uspeli mladinski^frici »Pri mamici je raj«, ki jo je spisala mladinska pisateljica Jela Levstikova in sta jo naštudirali gdč. učiteljici Marija Likarjeva in Nada Bobičeva. Pes* mici je uglasbil skladatelj O. Dev. Mikavna pravljica z zajemljivo vsebino, ko išče mala Metka bolni mamici zdravilnih zelišč in ji prinese, nagrajena od kraljice palčkov in vil, vrečo cekinov, je občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano, in med katerim smo opazili tudi avtorico, ganila do solz. Vmes je bilo seveda dovolj bajne prelesti, plesa palčkov in vil in kar pač še tvori srečno pravljično okolje otroških sanj. Izredno se je občinstvu prikupila mala Verica Plevnik, ki je s srčnostjo in notranjo razgibanostjo igrala vlogo Metke. Skrbna mamica ji je bila Diva Skrbinjak, že cela igralka, obenem vsa ponosna kraljica (igrala je kar dve vlogi). Verjetna beračica Vikice Dolinšek in Jagababa Tanje Les jakove sta privabili dosti veselega smeha. Vile in palčki pa so se kar junaško držali in zanosito in docela pri stvari, odigrali svoj part. Režijo je vodila s srečno roko gdč Likarjeva, dočim je gdč. Babičeva vodila plesne in godbene točke. Radostno razpoloženje je prevzelo s priznanjem radodarno publiko, ki se je prisrčno zahvaljevala za veliki trud prirediteljicama. Niso ju plašile velike ovire v izvršitvi plemenite naloge: dela za nbožne otročiče Ruš, katerim je namenjen čisti dobiček. Nadejamo se, da bo tej tako odlično uspeli prireditvi sledila še vrsta drugih in da bodo vse sprejete z enakim enodušnim^priznanjem, ki naj požrtvo valnima učiteljicama razveseljuje zaslužene počitnice in naj ju napolni s ponosno zavestjo resničnega kultur nega in plemenitemu poklicu odgovarjajočega udejstvovanja izven šolskih zidov. A. K Tatvina v bolnici. Včeraj so v bolnici opazili, da je nekaj dni poprej neznani storilec iz nezaklenje*’ ne omare v podstrešju odnesel nekaj ob-leke in perila. V podstrešje je prišel tako, da je splezal po lestvi na streho in odstranil s strehe več opek._____ Sodišču je bil oddan včeraj popoldne trgovski potnik Ludvik Ziher, ki je v torek zvečer zakrivil težko prometno nesrečo na križišču Tržaške ifl Stritarjeve ulice. — Pevci »Drave«! Zaradi nedeljskega nastopa pri prireditvi CMD na Muti je pevska vaja v petek strogo obvezna. Zborovodja. 1922 Srečke I. RAZREDA 20. KOLA državnj razredne loterije dobite v podružnici »Jutra in »Večernika« v Mariboru.. Kolesarski klub »EdeIwelB 1900« praznuje v nedeljo 30 letnico obstoja. Priprave za slavnostno veselico, ki se bo vršila v gostilni Anderle v Radvanju, so v polnem teku. Ime EdehveiB ter godba Schonherr zagotavljata, da bo vsak udeleženec prišel glede zabave na svoj račun. Po raznih šotorih se bodo nudila obiskovalcem izvrstna jedila in pijače po zmernih cenah. V slučaju slabega vremena bo prireditev v dvorani in verandi pivovarne »Union«. Na predvečer b° slavnostna skupščina, v nedeljo predpoldne pa mednarodna jubilejna tekma. — Start bo pri kilom. kamnu 135.2, obratna točka pri km. 109.4, cilj pri km. 133-6 (Eichkatzelvvirt). Darila za tekmovalce so razstavljena v izložbi tt. Cverlin v Gosposki ulici. — Prostovoljno gasilno društvo Bistrica priredi, dne 6. julija veliko gozdno veselico z raznimi zabavami pri kopališču Antonije Gaube v Bistrici. — 1918 Srečke drž. loterije ^ dobite pri Nagliču na glavni jjolii* V M a r ! b o r u, dne 3. VII. 1930. IfflSSBBaBaraBBaeBnSBBHBHHBBBBSBBBUSSBBBB /Strs* & Kaj pripoveduje Gandh! iz svojega ii vi jen ja? ZABLODA OTROŠKIH LET. — ODKLANJA EVROPSKO KULTURO IN CIVILIZACIJO. Vodja indijskega nacijonalnega po-kreta za svobodo je še vedno v ječi, boj pa, ki ga je pričel, se nadaljuje in ga ves svet spremlja z napeto pozornostjo. V taki dobi ne more uiti naši pozornosti Gandhijev opis lastnega življenja, ki je pod naslovom »Zgodovina mojih eksperimentov z resnico« izšel sedaj tudi v angleškem prevodu v Ahmedabadu. Zanimiva je knjiga že radi tega, ker so platnice iz khaddarja, t. j. pristnega indijskega domačega platna, kojega izdelovanje mesto angleškega sukna zahteva Gandhi v svojem programu. Naslovna stran nosi sliko asketa z obrito glavo in zavitega samo v priprosto obleko iz platna. Že prvo poglavje vsebuje najodkritejšo izpoved otroških zablod. »Kot otrok sem kradel očetu bakren denar« — pripoveduje mož, ki ga indijske množice nazivajo mahatma. (svetec) —. »Storil sem to, da bi si kupil cigarete in bi na skrivnem kadil. Od tovariša pri igri sem se dal zapeljati k uživanju mesa, kar je najhujša pregreha proti naši veri. in le — ker se je materi čudno zdelo, da sem izgubil skoro ves tek, pa ji nisem mogel navesti razloga — sem opustil uživanje mesa.« Svojo prvo mladost je preživel Gandhi v mestu Pordanbar v državi Katjavar, kjer je bil njegov oče finančni minister. Ko je bil star 13 let, so ga poročili Po šegi njegovega naroda z dekletom enake starosti. »Bil sem zaljubljen, obenem pa zelo ljubosumen mož«, Pripoveduje Gandhi o sebi. Obžaluje se danes, da mu je slepa udanost že- ni zabranila, da bi bil pri očetu ob njegovi zadnji uri. »Da me ni zaslepila živinska strast, bi si bil prihranil bolečine ločitve od očeta v njegovih zadnjih trenutkih.« V tretjem in četrtem poglavju slika Gandhi svoje stremljenje po brah-macharyji. Da bi Boga popolnoma spoznal, položi prisego čistosti v zakonu. Izpopolnjevanje te prisege dela Gandhi ju še danes težave. »Vsak dan mi je jasneje, da hodim kakor po ostrini noža in vsak hip spoznam potrebo čuječnosti.« Kontrola hrane je bistvena za izpopolnjevanje obljube. Že kot pravnik v Londonu se je odpovedal ne samo uživanju mesa, slad karij in začimb, ampak tudi jajc in mlckn Nekaj časa tekom svojega študija v Londonu je Gandhi pač hotel postati podoben angleškemu gentlemanu. »Kupil sem si frak in cilinder in brat mi je poslal zlato verižico za uro. Vsako jutro sem si pred ogledalom deset minut vezal kravato in si fri-ziral lase po najnovejši modi.« Tudi se je skušal naučiti modernih plesov. Gandhi obžaluje, da je takrat celo Izdajal denar za pouk na goslih, ker se je hotel tega instrumenta naučiti samo, da bi uho privadil na zapadno godbo. Ta neumnost — pravi Gandhi — pa je trajala samo tri mesece. Gandhi odklanja v celoti evropsko kulturo in civilizacijo. Krščanska vera pa je napravila nanj globok utis. Indijski apostol zelo dobro pozna no- vi testament. Odkrito priznava, da mu je pridiga na gori šla zelo do srca, ko jo je prvič čital. Šaljapfn toži soujetsko ulačo Sloveči ruski pevec Šaljapin je vložil proti sovjetski vladi tožbo za plačilo odškodnine v znesku 2 milijonov frankov. Šaljapin trdi, da ima najmanj toliko materijalne in moralne škode vsled tega, ker je sovjetska državna nakladna knjigarna brez dovoljenja izdala njegove memoare. Navedena knjigarna (z imenom »Gofizdat«) izdaja brez dovoljenja vsa dela, ki izidejo v inozemstvu in so zanimiva. Izdaja knjige brez avtorjevih dovoljenj in seveda ne plača nikakih honorarjev. Večina ruskih in drugih pisateljev doslej na to ni reagiralo, Sa-Ijapin pa je sklenil, da se upre takšnemu postopanju. Najprej je vložil tožbo Pri francoskem sodišču zoper sovjetsko knjigarno in je dosegel konfiskacijo vseh izvodov sovjetske izdaje njegovih spominov, kolikor jih je bilo v Franciji. Tudi je vložil Šaljapin pri francoskem sodišču proti sovjetski vladi tožbo za odškodnino. Francosko sodišče je pozvalo trgovskega zastopnika sovjetske vlade, da da na Šalja-Dinovo tožbo odgovor. Rli je mogoče dušik pretuoriti u kisik Profesor čikaškega vseučilišča W. Harkins je na konferenci Ameriške kemijske družbe v Atlanti predaval o pretvorbi t. zv. elementarnega atoma v drugi. Predvajal je tudi dva i! sestavljena iz 34.000 posnet-ov. Snimljeni so atomi helija, ki z n„i?° 11-000 milj na sekundo drve fLmL ?°m dušikovega plina. Ko JL-if, s takšno silo pogodi nastane po trditvi Har-K|i s v hipu ne^a druga substanca, z.namo definirati. Kakor f SraDini odmeče vodik, ostav Ija pa kisik. Potemtakem bi se dušik pretvarjal v vodik in kisik. Pred Har-kinsom je že angleški fizik Lir Rutherford bombardiral dušikov atom s helijevimi atomi To bombardiranje Je - sicer v zelo redkih slučajih -rezbilo dušikpv atom in iz njega so nastali trije helijevi in dva vodikova atoma. Harkins in Rutherford sta si torej edina, v kolikor se tiče vodika. Vendar je pri Harkinsu novo, da se prosti helijevi atomi po četvero spa-ijajo v kisikov atom. Kisikov atom obstoji iz čiste helijeve materije. To izhaja iz onih osem predpostavk o elektropotih, ki. jih tvori kisik po trditvi Bohra v spektru, obenem pa tudi iz točne atomske težine, ker je kisik s 15.88 v atomski težini točno štirikrat težji nego helij, kojega atomska težina je 3.97. Ako se torej po razbitju dušikovega atoma pojavijo prosti atomi helija in stopijo v zvezo s tremi helijevimi atomi iz dušika, je popolnoma logično, da se bosta najprej spojila dva helijeva atoma nasprotne nabitosti (plus in minus) v en par, dva para nasprotne nabitosti pa v dvopar. Ta helijev dvopar bi imel kisikov atom. Brez tega obstoja tudi tvorba iz treh helijevih atomov brez vodikovih atomov, to je ogljikov atom, ki ima točno atomsko težino 11.91, to je 3*3.97, trikratno atomsko težino helija. Treba samo še na eni strani preiskati, kakšne so relacije med helijevo trojko v ogljikovem atomu in v dušikovem atomu, kjer sta se pridružila še dva vodikova atoma, na drugi strani pa relacije med helijevo četvorko v kisikovem atomu ter drugih elementih. V jekleni krogli 760 m globoko v morje. Prof. Viljem Beebel v Newyorku je te dni dosegel nov rekord. Dozdaj so potapljači dosegli največ 100 m globine v morju. Beebel je pa konstru iral potapljaško kroglo iz jekla z okni iz kristala in se spustil v njej 760 m globoko. Krogla ima sesalko za kisik, povrh pa sesalke za izčrpavanje pokvarjenega zraka. Beebel upa, da se bo mogel spustiti še 920 m globoko. Radlokongres v Budimpešti. V soboto se je pričel v Budimpešti mednarodni radiokongres, kojega namen je, da pripravi med policijskimi oblastmi posameznih držav radio-zveze na čim najširši podlagi, Na kongresu je zastopanih sedem držav po 18 delegatih, in sicer Jugoslavija, Češkoslovaška, Poljska, Avstrija, Nemčija. Francija in Holandska. Razljučenje čežele Glavni činitelji — pospeševalci raz-ljudenja so, kakor smo že poročali, kapitalizem, nesorazmerje v posestnih razmerah in strokovna zaosta lost. Dotaknemo naj se še četrtega pospeševalca, ki je končno dete kapitalizma, to je — duševnosti, ki jo mnogi hote ali nehote, v dobri ali slabi veri, uvrščajo med prve glavne vzroke razljudenja. Svet se je tekom časa preobrazil in se povspel do stoterih potreb, ki jih svoječasno ni poznal. Vsaj kmečko ljudstvo ne, dokler je še živelo bolj samosvoje življenje, v svojih tradici-jonelnih potrebah. Naj omenimo le modo, ki ima svoje veje celo v najbolj oddaljeni zakotni vasi, kamor ni sicer civilizacija še dahnila. Domača skromnost, noša, pre prosto vaško življenje z vso naravno pestrostjo izginja, oziroma je že izginilo in na njih mesto je stopilo raz-' košje — luksus. V tej istiniti resnici je dvojno zlo i materijalno in moralno, ki naravnost' katastrofalno krha prejšnjo umerjenost in skladnost dežele. Sicer ni to nobena tajna, nasprotno: saj se celo preveč podčrtuje ta pojav, ne da bi se pomislilo, kje tiči vzrok. Razkošje v našem smislu gre daleč preko naravno utemeljenega estetičnega čuta in je ravno zato dekadenčnega značaja. Samo majhen primer: Kmečko dekle se zasanja v kratko-ostriženo mestno gospodično. V tem trenutku ne zahrepeni le po modni obleki in rumenih nohtih, njena bujna domišljija prodira tudi v življenje mestne dame, ki da mora biti kaj lepo in sladko. V skriti škatljici parfuma raste omalovaževanje kmečkega dela, dekle se sramuje srpa in motike, ker je to ročno delo pregrobo in protivno njenim sanjam, manj vredno in poniževalno. Isto je pri mladeniču. Doma trud, trdo delo, pomanjkanje in omalovaževanje, v mestu pa odmerjen delovni čas, redno in veliko večje plačilo, polno prilik za raznovrstne zabave itd. Tako je on poučen in njegova domišljija to še stopnjuje. Osobito čut podrejenosti, manjvrednosti in ponižanja. To in napačni pojmi o življenju v mestih (tujini) — ali naj se čudimo begu z dežele?! — Prve višje želje in nepotrebne potrebe se porode v socialno višje stoječih plasteh in odtod prehajajo po medsebojnem občevanju na nižje plasti. Kdo zamore trditi, da bi si jih ljudstvo ne smelo usvojiti, ko je vendar posnemanje nekaj naravno utemeljenega in nujnega! Kje torej visi kal te kužne bolezni? Dežela se redči, mlada življenja begajo za »slepo srečo« kot potniki-brezdomci v svojo lastno in tudi splošno škodo. Tako potujemo v nova so-cijalna zla. Velike in težke naloge so pred nami. Boj proti tej zgrešeni duševnosti je, če ne težji, pa vsaj enak onemu proti jetiki. Težak je toliko bolj. ker imamo opravka z avtokorek-turo, ker dokler ne preobrazimo svoje lastne duševnosti, neinoremo med kmečko ljudstvo. Le kdor ima, lahko daja. Prav vsem pa je treba natančno poznati razmere na deželi, potrebe in zahteve kmečkega življa. Ljudstvo je poučiti o pegavi »solnčni« strani mest (tujine), o boju za vsakdanji kruh in sploh o vseh okolnostih, ki obtežuje-jo eksistenco. Od druge strani pa mu moramo razgrniti in pokazati lepoto in večno bogastvo življenja v prirodi, ki nudi še največjo smiselnost. Seveda ostane vse to oblak brez rose, dokler se ne zravnajo tudi drugi nedo-statki, ki smo' jih bili omenili. Vsega ne moremo na mah preobraziti, pač pa lahko postopno in uspešno uvajamo mladino v strokovno izobrazbo in jo vzgajamo v pravi kmečki duševnosti, ki jo same razmere vedno bolj zahtevajo. Ne zab>'mo, da je kmečko ljudstvo v bistvu še najbolj zdravo. Delovno je in pridno, vsi drugi pogoji za kmečko trdnost, ki je blagoslov vsem ostalim socialnim skupinam, pa se v splošnem morajo še ustvariti. Kar pa ie njegovih senčnih strani, te niso zrastle ž njim. marveč so bile med njega pre-nešene in so na njem kot nekak plašč. Spori Zadnji dan mednarodnih rokobor|>. Odločilne borbe pri mednarodnih 'lo-koborbnih tekmah so privabile včeraj ‘rekordno število občinstva. Kot prvi par sta nastopila v odločilni borbi Madžar W e i s z in Avstrije K a-w a n. Borba je bila jako interesantna. Weisz je bil sprva razmeroma enakovreden in je s spretnimi paradami večkrat položil Kawana na deske. Polagoma pa je Weiszu pojemala moč. Kawan, ki je čakal 20 minut na ugodno priilko za dou-ble-nelson, jo je v 22. minuti takoj izrabil za svojo zasluženo zmago. Večer se je zaključil z zanimivo odločilno borbo med Bolgarom Beličem in Madžarom Bognarjem. Bogner se je tudi topot izkazal kot zelo spreten in nevaren nasprotnik. Belič ga je skušal večkrat dobiti v svoj posebni nelson, vendar se mu je opetovano izmuznil. Po skupni borbi 22 minut je Bognar končno le podlegel Beliču. Po XII. kolu je stanje naslednje: 1. Belič. (Bolgarija) 6 zmag, 2 neodloč., 0 poraz.; 2. Kawan (Avstrija) 5 (1) 0; 3. Bognar (Madžarska) 4 (3) 2; Janeš (Jugoslavija) 3 (2) 3; Jandera (češkoslovaška) 2 (2) 2; Weisz (Madžarska) 1 (3) 3; Marko de Petri (Italija) 1 (0) 5. Današnje borbe. I. Janeš (Jugoslavija): Marko de Petri (Italija). II. Weisz (Madžarska): Jandera (ČehoslovaŠka) III. Kawan (Avstrija): Belič (Bolgarija). Vse borbe so odločilne. Tour de France. Včeraj se je pričela 24. velika kolesarska dirka »okoli Francije«, pri kateri morajo vozači v 21. etapah prevoziti okroglo 5000 km. V Caen, kot cilj I. etape, je prispel prvi Francoz Bellissier, za njim pa Italijan Binda. Ženevski turnir. Z velikim zanimanjem se nadaljuje Ženevski turnir. Včerajšnji rezultati so: Ujpest (Budimpešta) :Real Iren (Španija) 3:1 (1:1); F. C. Servette (Švica); F. C. Brugois (Belgija) 2:1 (1:0); Real Iren (Španija): F. C. Sete (Francija) 5:1 (2:0). Male športne vesti. Nedeljsko tekmo med Ilirijo in Concot' dio za državno prvenstvo bo sodil dunajski sodnik Goebel. Splitski nogometni podsavez je kaznoval Hajdukove igralce Bonačiča z 8, Benčiča pa z 2 mesečno zabrano igre radi žaljenja sodnika. Deškovič pa je bil radi surove igre kaznovan z enomesečno zabrano igranja. SK Železničar v Sarajevu. SK Železničar gostuje prihodnjo nedeljo v Sarajevu, ter bo sodeloval pri tekmovanju jug. želez, moštev. ISSK Maribor, upravni odbor. Odborova seja bo jutri ob 20. uri v hotelu Orel. Tajnik. Strašna zadrega na smrf obsojenega Iz Washingtona poročajo: Neki Kitajec, ki je bil radi umora obsojen na smrt, je bil te dni postavljen od zdravniške komisije pred strašno izbiro. Komisija mu je namreč ponudila, da izbira med smrtjo na električnem stolu ali pa, da se stavi na razpolago zdravnikom za neki poizkus. Gre za neko očesno bolezen, ki se je pojavila v Indiji in za katero dosedaj še niso našli zdravila. Zdravniki so mnenja, da bi bilo treba na kakem živem člc* veku preizkusiti serum proti tej bolezni, da se najde končno pravo in za* nesljivo zdravilo. Vsled tega seruma pa bi ostal na smrt obsojeni Kitajec vse svoje življenje slep. Izbira zanj seveda gotovo ni lahka in je zato prosil, da mu dovolijo tri dni za premislek, kar mu je bilo tudi dovoljeno. Pet novih kardinalov je bilo te dni zopet imenovanih na tajnem konsistoriju v Vatikanu. Med novoimenovanimi zopet ni — vkljub ponovnim tozadevnim zagotovilom -— nobenega Jugoslovana. iC M. Čapek - Ctaod: Jindri Roman- — Iz češčine prevet dr. Fran Bradač. Po obedu je pojedel kilo svojih breskev z deško nenasitnostjo in hodil pri tem po obrežju ter premišljeval o tem, kako se ta cvetka kljub svoji nežnost vendar že spozna; in ko je vrgel zadnjo pečko v reko, je šel kupit prstanček. Tako je gorel od hrepenenja po svoji prvi pustolovščini, da ni mogel dočakati večera. Stal je v temi za gledališčem deželnih stanov in ni spustil oči iz razsvetljenih notranjih prostorov sadne trgovine in težko, res ljubosumen, je opravičeval sam pri sebi vsako prijazno kimanje in vsako kretnjo te žabice, ki je skakala okoli Nemčurkov, ki so kupovali slaščice za gledališče. Sam sebi se je zdel vedno neumnejši, prava neroda, ki mu je treba samo jezik pokazati, pa že zagrabi, in ko bi ta izkušnja trajala le še minuto dalje, bi bil menda zbežal, toda glej, že zapirajo na vratih in na izložbah železne zavese in iz skupine nastavljencev je odcapljala postavica, o kateri ne more biti dvoma. »To je ona!« si je potrdil pri najbližjem razsvetljenem oglu in šel z izsiljenim pogumom Čez ulico in pozdravil deklico tako naglo — kakor se mora brezdvomno delati pri takih prilikah — da se je kar ustrašila. »Ah, to ste vi?« je izpregovorila v tonu lepotice in nasmehnila se je čisto neprisiljeno. »To sem vesela, da ne nesem jabolk!« »Gospica, opoldne ste rekli, da zlat prstanček« (ni se osmelil reči »za«), »tu sem ga prinesel«. »Dovolite, gospod?« se je zresnilo deklč, imenda vendar niste tega smatrali za resno?« »Rekli ste: ne vem, in da boste torej vedela, sem prišel.« Obstala je v izborno naličenem začudenju in se zasmejala z visokim enozložnim: »Ha!« in pristavila: »Pokažite torej za šalo!« In vzela je brez obotavljanja iz njegove roke svilen papirček in ga odvila pod svetiljko. »Velika zmota!« je zažvrgolela. »Takega nisem mislila! Kdor hoče imeti ti-le breskvi,« pokazala je s prstkom na eno in drugo in vsakokrat pomignila. »ta mi mora dati nekoč prstanček brez kamenčka, tak obroček, veste, gladek in povsod enako debel, brez kamenčka, in ne sme mi ga dajati na ulici, ampak v cerkvi«. In vrnila mu je prstanček s papirčkom vred. Ko je tako nanjo zrl, je bila ljubka, ta osebica, prav zato, ker je hotela igrati osebo. Njena gracija je bila njena prava last, koketnosti pa se je vido-ma navzela pri svojih starejših družicah, in to Je bilo Jindfichu v veliko zabavo. »Zaradi tega s! morete prstanček vendarle vzeti, gospica!« »Ne. ne, ne, ne, mladi gospod!« In migala mu Je s prstkom pred nosom, kakor da je še pravi čas odkrila pustolovca. »— Kolikor se spominjam, je takle prstanček s kamenčkom predhodnik onega obročka brez kamenčka, ki se ga daje pozneje v cerkvi,« je dodajal Jindrich. »In vidite, nisem tako neumna, kakor se najbrž« zdim, da mi morete tole praviti!« Zvenelo je zelo resno. »Včeraj sva se videla prvič,« je nadaljevala, »danes opoldne v drugič in zvečer mi že prinašate zaročni prstan?! Da ste študent, tega na vas ni težko poznati, in če je ta vaš prstanček pravi, morate imeti mnogo denarja, ko ste kar precej na golo šalo šli in ga kupili. In zdaj mi ga dajete? Veste kaj? Ko bi mi rekli gospodična in ne gospica, ko bi bila torej jaz gospodična in ne gospica, bi tega ne delali in ne govorili. Za gospodično bi to bila žalitev. To je res nesreča za revno deklč, če je lepo in zraven na glavo padlo. Ampak jaz nisem, zastonj mi ne pravijo vsi: Boženka brihtna bradica.« »Hahaha!« se je zasmejala kakor glasopad srebrnih zvončkov. »Pa torej gospodična!« »Hvala lepa, ste preljubeznivi! Raztresli ste mi pehar jabolk, zato imate protekcijo, kadar pridete k nam po sadje, pa konec. Jaz se rada zabavam, zaradi tega pa ni treba, da bi bila taka, za kakršno me imate. Klanjam se, mladi gospod!« Jindrich Pavak, osemnajstletni snubač z erotično kariero Čisto nepokvarjenega gimnazijca abiturienta. je bil osramočen po izidu svojega prvega poizkusa v stroki ljubezni, ki niso breznadne, kakor je vedel od svojih kolegov. Zapeljala ga je vrtinčasta gladina njegovih misli, v katero je padla Boženka brihtna bradica kakor šumeči bonbon. V zadregi je držal otroško ročico — podala mu jo je v dokaz, da ni huda— za konec srednjega prsta in rekel: »Vsaj poskusili bi lahko ta prstanček — gospodična!« »Ampak kako neki!« je čvrčala Boženka. »Ko bi ga enkrat vzela na prst, bogve, ali bi ga še snela, to se še premalo poznam. Pa že ste me spremili dovolj daleč, za prvikrat je tega zadosti!« Še enkrat se je zasmejala kakor srebrn zvonček, ki ni zvenel več tako čisto kakor prvikrat, in odhitela je; še enkrat se je ozrla nanj s trenutno kretnjo glavice, z eno tistih njenih kretenj, o katerih je Amošt domneval, da se jih je priučila od drugih, daleko starejših tovarišic iz trgovine. »Niti predstavili se mi niste!« je kriknila še od daleč, toda ko je na to očitanje stopil hitreje za njo, je zbežala v »železna vrata« v tem okraju znane prehodne hiše in tu se je propadla kakor v pravljici, čeprav se ni preveč zamudil. Toda nesel jo je v glavi seboj domov. V kolikor je bil v tistih letih Jindfich Pavak starejši že poznalec žen. je uvidel, da je imela ta deklica gotovo meščansko šolo z jako dobrim usnehom — pozneje je izvedel, da tudi trgovski tečai — in da spada torei v ono vrsto stroke, ki Jo »mali oglasi« po Časopisih v ponudbah in poizvedbah označujejo kot boljšo. Čutil ie nosobno potrebo, da ugotovi, da ta ža- ba ni neumna, moral se je potolažiti, ker ga je tako izučila — hm! Drugače je bila še otrok, za svoj razum še preveč otrok, z doslej nežnimi napovedmi neposredno nastajajočega ženstva, sad, še zelen sicer, a z vonjem že zrelih sladkih plodov — če ni tako dehtela le obleka male prodajalke sadja. Nekaj tega okusa je bilo tudi v njenem glasu, medeno globokejšem, kadar je govorila, opozor-ljivo razlikujočem se od njenega srebrnozvočnega smeha. Zdelo se je, da dobivajo njene lastne besede svojo sladkost v ustih, malo, pa le malo širših, nego bi jih bil pohvalil ta ali oni Jindrichov znanec. Ampak prav ta usta s čvrstim, krasno začrta-njimi ustnicami, čeprav so se zdela na prvi pogled kot krivica, storjena njenemu obrazku, ali niso bila prav zato največji kras — seveda razen oči! I — ki ga je sploh imela? In to prav zaradi melanholije, ki je tičala v njih, tako neskladno z njenim veselim, nekoliko zasmeh-Ijivim temperamentom. ^ Čeprav je bil to njen temeljni temperament, je švignil le od časa do časa čez njen obraz . ... in pri tem se je pokazalo na Boženčenih licih nekaj kakor jamice, pravzaprav kakor namig, da bi mogle tu biti, za hip, krajši nego vbod. V tem je bilo res nekaj čudovitega, kako so se pri tem očarujoče zožile njene črne oči s tenkimi resastimi obločki. v Boženčinem grlu je zabiseril smeh in takoj nato je nadahnila njen obraz običajna sladka trpkost in oči so se zopet odprle v vsej velikosti. Vse to je naštudiral Jindrich Pavak na svoji Boženki šele mnogo pozneje, ko je že smel poljubljati mesteca, kjer so jamice izginile pod gladino lic, kar je delal z blazno strastjo, opojčn od blaženosti, če se mu je s kako šalo posrečilo Izzvati to trenutno menjavo dveh tako različnih, kar preveč nepodobnih izrazov na obličju istega dekleta. »Ti dražestna, srčkana!« je ponavljal že takrat precej po prvih dojmih in ponavljal je to sam pri sebi vsakokrat na poti domov, kadarkoli mu je bilo premagati neodpodljiv občutek, ki so ga zapustili na njegovi dlani njeni raskavi prsti. Ali kmalu se je privadil . .. Saj se samo po sebi razume, da je prav dobro umeval Boženčin »za prvikrat« in da je prišel takoj drugi dan in potem tretji, opoldne k protežira-nemu nakupu sadja in zvečer »spremljat«. Bilo je to po petih, ko je zapustil mračni vogal gledališča in priskočil Bozcnki na pomoč, ker je bila ta večer ona na vrsti, da potegne železne zavese pri trgovini, in potem je to delal vsakokrat pred vsemi ostalimi, kakor bi bil to delal vsak Boženčin ljubček iz mene lastne ali sorodne branže. Jindfich Pavak, sin bogatega tovarnarja, uveden v prve rodbine praških komitentov njegovega očeta, velekrojačev. trgovcev s tkaninami in tem podobnih, od katerih ie marsikdo imel hišo v Pragi m vilo nekje v praškem predmestiu, mladenič, ki bi si bil lahko izbiral na najelitnejših plesih praških. INadalievanje sledi.) Učenko za šivanje perila sprejme Atelje Rupnik, štev. 20. Slovenska ul. 1920 Priden trgovski vajenec z meščansko šolo se sprejme v trgovini z mešanim blagom Josip Krempl, Maribor, Meljska c. 9. 1921 Dve lepi visoki sobni peči po Din 250 na prodaj. K. Wesiak, Cankarjeva 2. 1923 Prazno sobo oddam ‘ posamezni osebi z lastnim pohištvom, Stritarjeva ulica 5 I. 1915 Otroški voziček ceneno prodam. Koroška cesta 51. 1910 Sobo novo opremljeno, električna luč, poseben vhod, takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Na željo tudi hrana. Stritarjeva ulica 5 II. 1916 Prodam sedem železnih in tri porcelanaste peči, umivalnik dve jermenici in veliko peč za tovarne. — Vprašati Mlinska ul. 30. 1914 Ročni voziček, nov, primeren za trgovca ali obrtnika naprodaj. Frankopanova ulica 20 I, r vrata 6. 1906 Zlata jama. — Trgovina mešanega blaga, na drobno in debelo, deželnih pridelkov, eksport sadja, jajc, sena, obširna nova poslopja, lepo posestvo, vzorni vinograd ceno in ugodno na prodaj. Ponudbe pod (Redka prilika) na upravo »Večernlka«, Maribor. 1913 Praktikan injo za šivanje perila za dopoldne ali popoldne sprejme Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica št. 20. 1919 Mizarstvo Ciril Razboršek, Taborska ulica 22, izdeluje pohištvo in renoviranja. XV Vdova sprejme solidno gospodično kot sostanovalko. Naslov v upravi lista. 19M Vse vrste obleke lika po nizki ceni Vodišek, krojač, Vojašniška ulica 2. 1633 Dijaško sobo za 2—4 osebe eventuelno z vso oskrbo iščemo za takoj. Ponudbe pod: »Akademiki« na upravo »Večernlka«. 1912 Igralce državne razredne loterile opozarjamo, da so nove srečke že prispele Zreoanje I. razreda 20. kola bo ie 8. Julija 1930 Kupujte srečke za novo kolo v upravi „JUTRA“ in „VECERNIXA“, Maribor Aleksandrova cesta itev. 13. fcdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in uredniki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Muiborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA X Mariboru,