^ TkvntcnKòhxL
BORBA
Samo tam, tejer ima ljudstvo v celoti oblast v svojih rohah, lahko delovne množice z vsemi svojimi silami, z delom svojih rok, z nadčloveškimi napori, s premagovanjem težav obnavljajo in grade to, kar je fašistični imperializem podrl.
heto I. — Štev. 11
Ajdovščina, sreda 21. oktobra 1015
Cena 3 lire
Primorska ponovno govori in zahteva
Tržaška manifestacija je spregovorila o volji za d&!of mir, ljubezen in bratstvo in o novih moralnih
osnovah, ki jih bo zgradilo delovno ljudstvo.
Trst še ni videl tako mogočne manifestacije delovnega ljudstva Julijske Krajine, kot je bil nedeljski {estivai. Nikoli doslej se še ni tako jasno pokazala neizmerna želja našega ljudstva po delu, po obnovi in graditvi srečne bodočnosti. Nad 50.000 ljudi je bilo v povorki, ki se je vila po mestu. Iz nje je izžarevala neverjetna moč — moč delovnih ljudskih množic, Nikdar doslej pa se tudi ni v taki jasnosti pokazala povezanost delavca in kmeta, povezanost mesta in dežele, kot ravno danes. Danes je bila vidna tista globoka vez, ki druži vse napredne člane narodov Julijske Krajine. Italijani in Slovenci, delavci, kmetje in delovna inteligenca, so na viden način pokazali, da veže vse ista želja — želja po delu in obnovi.
Iz vseh krajev Julijske Krajine so prišli v nedeljo ljudje v Trst, da pokažejo svetu svojo voljo in svojo moč.
Prišli so tolminski puntarji, idrijski rudarji, nabrežinski kamenarji, solkanski mizarji, delavci iz Miljskih ladjedelnic, iz tovarn za konzerviranje rib iz Izole, koloni iz okolice Tržiča, kmetje s Krasa, iz Vipave, Pivke, Brkinov in Istre. Krašovci so prišli peš, dolge ure so hodili. Drugi so se pripeljali na vozeh, na kamionih in * vlaki. Trst je bil danes kakor mravljišče; vse Je bilo živo, vse je tekalo sem in tjai
Še nekaj je pokazala današnja povorka. Na eni strani cono A, kjer je vsa industrija v zastoju, kjer ljudje še danes nimajo strehe nad glavo, kjer so delavci kljub obilici dela brezposelni, kjer vse delovno ljudstvo strada. Na drugi strani pa cono B, kjer ima ljudstvo oblast v svojih ro-kar, kjer se ljudstvu nudi vsa pomoč pri obnovi in pri graditvi. Alegorični vozovi iz cone A so prikazali porušene hiše, porušene tovarne, iz cone B pa obnavljanje kmečkih domov, obnavljanje tovarn, rudnikov itd.
Nedeljski festival je pokazal, da le delo človeka dviga in mu daje moč.
Povorke so se stekale z vseh predelov mesta na Piazza Foraggio. Vse ulice, ki vodijo na trg, so bile nabito polne. Nad glavami prihajajočih so plapolale italijanske, jugoslovanske, slovenske, tržaške in zavezniške zastave. Poleg zastav so nosili tudi veliko transparentov. Na trgu so se pomikali delavci v svojih modrih delovnih oblekah, dekleta v pisanih narodnih nošah in veselo prepevali ter se uvrščali v sprevod. V kratkih presledkih so si sledili alegorični vozovi. Množica se je zbirala okrog njih in Za njimi, delavska godba je igrala koračnice. Malo po desetih se je povorka začela pomikati po Viale Sonino. Na čelu so nosili delavci in žene v dveh vrstah slovenske, italijanske in tržaške zastave. Za njimi so nosili sovjetsko, ameriško in angleško zastavo, Za zastavonoši so delavci nosili transparente z naslednjimi napisi;
»Da rojak prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!«
Navdušeno so bili pozdravljeni garibaldine! in slovenski partizani, ki so se uvrstili za delavci, ki so nosili transparente. Dva partizana sta na Čelu skupine nosila transparent z napisom;
Uniti ieri, oggi e domani — zdr«;
ženi včeraj, danes in jutri.
Zopet so prikorakali trije zastavonoš s tržaško zastavo. Dva transparent * napisi; »Vogliamo ricostruire«, — ‘“Cantiere di San Marco« sta nazn» r'ila prihod ladjedelniških delavcev, j Botem so se pomikali simbolični vo-J
zovi iz cone A. Na čelu sprevoda se je pomikal voz, na katerem je bila majhna ladjica, s katero so hoteli ladjedelniški delavci ponazoriti gradnjo ladij. Delavci so s kladivom udarjali po jeklenem trupu ladje, pilili in vrtali. Na vrhu ladje je stalo dekle, oblečeno v rdečo haljo s tržaškimi grbi.
Delavci tovarne strojev pri Sv. Andreju so na tovornem avtomobilu namestili velik stroj z zobčastim kolesjem. Veliko kolo je nosilo n spis; Delo. Velika puščica v sredini je po-nazorovala reakcijo, katero bo kolesje dela in obnove neusmiljeno strlo. Voz je okrašen z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Na naslednjem vozu so nameščenci tržaške ladjedelnice namestili velik Lloydov stolp. Množica je navdušeno vzklikala in ploskala skrbno in lično opremljenim vozovom. Godba, ki sledi, še bolj razgiblje množice. Alegorija skedenjskih plavžev z raznimi napisi vzbudi med množico val navdušenja in odobravanja. Videti je napise;
»Če bi bila oblast v rokah ljudstva, ne bi bilo gladu in brezposelnosti.«
»Ne maramo miloščine, hočemo pravico do življenja!«
Sledijo vozovi tovarne OMNSA s stružnim strojem. Na naslednjem vozu tvrdke Kozman popravljajo delavci raznovrstne peči in ognjišča. Velik napis te opozarja, da je vse njihovo delo brezplodno, dokler ne dobimo goriva. Vsakemu vozu sledi nepregledna vrsta delavcev v delavskih oblekah. Z njihovih obrazov se bere volja do dela in odločnost, da ne bodo odnehali, dokjer ne bo borba doboje-vana. Na naslednjih vozovih so čistilnice Aquila in S. Sabba. Vidiš od bombardiranja razbite rezervoarje za bencin. Iz velikih napisov pa se odraža živa potreba po obnovi in dej-sto, da delo zaman čaka pridnih rok, ki so voljne dela.
»Vojna ruši, delo v miru pa obnavlja«,
to je geslo naslednjega alegoričnega voza podjetja SVEM. Na njem je razbit avtomobilski motor. Delavci iz Miljske ladjedelnice enako, kot prejšnji, nazorno prikazujejo, da želijo tudi oni doprinesti svoj delež k obnovi: »Hočemo dela, hočemo obnove!« Ves opleten v zelenje je voz tovarne mila Adria. V belo oblečena dekleta
povsod drugod: pomanjkanje prvin. To izrecno poudarja velik napis:
»Delo je bogastvo vseh!«
Milo Adria zahteva prvin! Že od daleč se sliši nabijanje po sodih. Delavci iz pivovarne Dreher popravljajo sode, točijo pivo. Harmonika spremlja veselo petje. Njihov voz je ves okrašen z zelenjem in zastavami. Nepregledna vrsta delavcev sledi vsem tem vozovom. Množica, ki tvori gosto verigo ob obeh straneh ceste, jih spremlja z viharnim odobravanjem in vzklikanjem. Z obrazov vseh bereš ponos na vso to delovno četo, ki zahteva dela in zaslužka, ki zahteva obnovo mesta in dežele, ki zahteva ljudsko oblast, katera je prvi pogoj za dosego vseh teh zahtev.
Za hip nastane grobna tišina. Majhen voziček, ki ga vleče mršav vol, pelje poljsko kuhinjo. Je to kuhinja za sirote padlih borcev za svobodo. Raztrgan šotor, zadaj ognjišče in revščina. »Tako živimo!«, »Podporo za oškodovance!«. Te in podobne napise bereš na vozičku. Pogled na to revščino množico še bolj podžge in zaslišijo se vzkliki, ki izražajo zahtevo po ljudski oblasti, po obnovi...
Na lepo opremljenem vozu izdelujejo delavci posamezne kose pohištva. Delo pa ne Uče, kakor bi
moralo.
»Imamo stroje in delavce, primanjkuje pa nam surovin!«
pravi velik napis.
Tudi delavstvo podjetja Acegat je hotelo pokazati voljo do dela in obnove. Na njihovem vozu vidiš razbit tramvajski voz, ki čaka, da se ga pridne roke lotijo. Njihovo geslo je: »Zgradili si bomo našo bodočnost!« Prav povsod se kaže potreba po delu in obnovi. Tudi morski valovi pokrivajo mnogo bogastva. Zadruga potapljačev nam je jasen dokaz, da se tudi na to misli. Na vozu vidimo potapljača v potapljaški obleki in vso drugo opremo, pripravljenega na delo. Za vsakim vozom gre dolga vrsta delavcev, mladine, ki prepeva partizanske pesmi. Godba igra, občinstvo navdušeno odobrava in vzklika. Vmes pa vihra celo morje jugoslovanskih in italijanskih zastav.
Veliko odobravanja je bil deležen alegorični voz delavskih zadrug, ki je bil ves zavit v zastave. Na vidnem mestu je njihovo geslo, ki je geslo
Drugi napisi poudarjajo poštenost delavskih zadrug, ki niso skrivale blaga, da bi ga prodajale na črni borzi. Sintetičen račun bilance pa prikazuje težkoče, ki se danes postavljajo za nabavo blaga.
Sledijo drugi vozovi: kiparji so na svoj voz napisali:
»Živel Trst kot sedma federalna država v demokratični Jugoslaviji!«
Spredaj pa je slika, ki ponazoruje slovensko - italijansko bratstvo. Velik kamnit kip pa ponazoruje delavca pri delu. Iz napisov in karikatur na naslednjih vozovih je videti, kaken ljudstvo gleda na neresno čiščenje iaši-stov. Fašisti se vračajo v tovarne in v razne službe. Ljudstvo pa je za plačilo trde borbe danes lačno, delavci so brez dela, v družine sili beda
»Hoteli smo se lotiti obnove, a to se nam ni dovolilo.«
Edino resnična ljudska oblast nam lahko zagotovi delo in blagostanje. S temi in sličnimi gesli hoče ljudstvo povedati, da mu bo edino ljudska oblast in sodstvo v ljudskih rokah pripomogli k uničenju fašizma in reakcije ter k obnovi dežele.
Sledijo kmečki vozovi. Na njih sedi mladina. Z žarečih obrazov jim kipi življenje in zdravje ter volja do dela. Na vozovih vidimo pluge, poljsko orodje, mladino v narodnih nošah. Na nekem vozu je napis:
»Ena obleka stane 10.000 lir,
1 q žita stane 900 lir«
Druga slika pa kaže, kako se bogataši z njihovimi žulji okoriščajo, medtem ko njihove družine žive v revščini.
Svetoivančani, ki zalagajo mesto z zelenjavo, so s svojimi alegoričnimi vozovi to prav živo prikazali. Vozovi so lepo okrašeni, Senice v narodnih nošah pa sedijo pri polnih košarah zelenjave. Naslednji voz prikazuje perice pri delu, oblečene v slikovite okoliške narodne noše. Občinstvo jih sprejme z velikim navdušenjem. Enakega navdušenja so deležne šivilje v lepih narodnih nošah. Sledijo skedenj-ke, katerih narodne noše vzbujajo občudovanje.
Nato vidimo vozove prevoznih podjetij, okrašene z zastavami. Zopet kmečki vozovi, zadaj kmetje, kmečka dekleta, s poljskim orodjem. Vozovi
Postojna pozdravlja sovjetsko mladino
so vsi okrašeni z zelenjem in zastavami. Ko je šel mimo voz z Garibal-dinci, ki sedijo v ječi, se je navdušenje prelilo v ogorčenje. Tisti borci, ki so se leta in leta borili proti fašistom in za svobodo, ne morejo sedaj svobode mirno uživati. Za plačilo jih zopet zapirajo, med tem ko se fašistični zločinci svobodno sprehajajo po ulicah.
Ves čas spremlja občinstvo z zanimanjem dolgo in slikovito povorko ter viharno pozdravlja posamezne skupine. Posebno se navdušuje ob slikovitih narodnih nošah okoličank ob godbi Internacionale, ob petju borbenih pesmi. Pritrjuje napisom na vozovih in jih živahno razlaga. V povorki vidiš vse mogoče sloje: ljudi: delavce kmete, itd. Zastav pa ni ne konca ne kraja. Nabrežinski kamenarji so na voz napisali:
»Pričakujemo dela.«
In res. Zanje bi bilo dovolj dela, če bi se začele graditi in popravljati porušene stavbe. Velik oblič na vozu že od daleč pove, da so tam solkanski mizarji, ki čakajo, da pride tudi nanje vrsta. »V svobodi obnovo!« so napisali kot geslo.
Sledijo zidarji, bolniške postrežni-nice in delavci iz tovarne Sv. Roka v Miljah.
Na naslednjem vozu je napol požgana hiša, ki spominja na fašistična grozodejstva po naših krajih. Napisi govore: Primorsko ljudstvo ima velik račun za fašiste. Mi za naše žrtve zahtevamo, da sami odločamo o naši usodi. »Evo, evo nacifašistične kulture!« Zahtevamo obnovo naših porušenih domov.
»Hočemo, da se Trst priključi k federativni Jugoslaviji!«
Enak prizor vidiš na naslednjem vozu, ki predstavlja požgani Komen. To je delo fašistov na slovenskem ozem- \ lju. To je fašistična kultura. Za vozom prepevajo Komenčani, ki kljub vsemu trpljenju v koncentracijskih taboriščih in uničenju niso klonili in imajo odločno voljo, da zopet obnove svoje domove, da zopet obdelajo zapuščena polja, ki naj zazelenijo in obrodijo kakor prej, še lepše kot prej v novi Titovi Jugoslaviji za delovne ljudske množice.
Sledijo vozovi prosečanov, gabro-vičanov, gorjancev, salezanov iz Prečnika in drugih. Povsod mladina, starčki in žene. Razigrana mladina prepeva, vzklika, maha z zatavami, pozdravlja navdušeno občinstvo, ki ji veselo odzdravlja. Na vsej poti, koder gre povorka mimo prihaja do izraza povezanost meščanskega prebivalstva s prebivalstvom dežele. Tudi požgani Rihemberk ima v povorki svoje zastopnike. Kmetje s poljskim orodjem na rami, gospodinje, mladina.
Ko so se prikazali prvi vozovi z naše strani iz cone B, jih je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem, Prvi je bil voz ladjedelnice Depangher iz Kopra. Sledil je voz tovarne ribjih konzerv Arrigoni. Nato pa tovarna konzerv v Isoli. Rudarji iz Sicciole so napisali: »Z vztrajnim delom manifestirajo rudarji iz Sicciole svojo voljo po združitvi k Jugoslaviji. Prebivalci iz Sv. Jerneja nosijo veliko tablo s stenčasfm, drugo tablo pa s Stalinovo in Titovo sliko. Delavci iz piranskih solin so za geslo napisali:
j »Enotnost, delo, mir med narodi, j smrt fašistom, bratstvo in mir.«
i Vsem tem vozovom sledijo nepregled-1 ne množice, predvsem mladine, ki orepeva in visoko dviga jugoslovan-; ske zastave, da s tem poudari zahte-;vo tamkajšnjega ljudstva po priklju-Nadaljevanjo na 2. strani.
Ne maramo miloščine, hočemo pravico do ž v šema
Nadaljevanje s 1. strani.
čitvi k Titovi Jugoslaviji. Prepevajo
italijanske in slovenske pesmi.
Kolonkovec je poslal celo vrsto simbolični voz, ki so predstavljali osmice in vrtnarstvo. Na vozovih so sedeli možje, žene in mladina v slikovitih narodnih nošah. Točili so sladko vince. Na sode so pa napisali, kakor v zasmeh predvojne cene vina in isto tako na košare polne zelenjave in povrtnine. Za geslo pa so si napisali, da bomo samo v federativni Jugoslaviji lahko imeli popolno obnovo, da bo
samo v Jugoslaviji kruha in dela za vse dovolj'.
Slovenska Greta in Kolonja so tudi poslale svoje zastopstvo z okrašenimi vozovi.
Velika Jugoslovanska zastava, ki jo nosijo tri mladinke sega od ene do druge strani ceste. Spredaj korakajo tri odlikovani partizani. Ljudstvo jih navdušeno pozdravlja.
Naslednji voz prikazuje, kako živijo ljudje po naših požganih vaseh, ki še vedno čakajo pomoči za obnovo. Revno ljudstvo dela, kuha in spi ntr polju, ker jim je streha nad glavo porušena. Ljudstvo pa ne obupuje, kakor ni obupovalo v dolgih letih fašističnega zatiranja in v dolgi osvobodilni borbi.
»Storili bomo vse za obnovo
porušene domovine«,
si je napisalo za geslo. Zopet dolga vrsta kmečkih vozov, okrašenih z zelenjem in zastavami. Neki voz prikazuje bedno družino, ki sedi pri mizi. Bliža se zima in pred njimi je lakota,
Zopet voziček z onstran črte. Istrska mladina se je pridno lotila obnove. Sestavila je delovne bataljone. Velike table prikazujejo njihove uspehe pri delu. Prvi delavni bataljon ima za seboj 3160, drugi bataljon pa 3875 delavnih ur. V času suženjstva pod fašistično Italijo niso imeli ne slovenskih šol, ne prosvetnih društev. Sedaj imajo 35 slovenskih šol,
2 srednji in 5 prosvetnih društev. To velja za Koprščico. Druga velika tabla prikazuje sliko dosedanje obnove. Obnovljenih je bilo 238 hiš, 32 šol, 12 mostov, za ceste pa je bilo napravljenih 9875 delovnih ur. Njihovo geslo Je:
»V svobodi gradimo-«
Sledi cela vrsta kmečkih vozov. Na njih sede žanjice, mlatiči, dekleta v narodnih nošah, kmetje in kmetice s poljskim orodjem na rami. Vsi so okrašeni. Mladina prepeva, vzklika Titovi Jugoslaviji, maha z zastavami. Cela vrsta napisov na teh vozovih prikazuje trdno voljo ljudstva po združitvi z Jugoslavijo, njegove zahteve po ljudski oblasti. Zastopane so vse vasi širom naše lepe Primorske. Dekani, Zavije, Plavje, Domjo, Ric-mani, Boršt, Bazovica, Gropada, Pad-rica, Vrhpolje, Sežana, Divača, Ples-nica, Št. Peter na Krasu, vas Križ na Krasu, Grgar in številne druge. Nepregledna je bila vrsta, oko se kar ni moglo nagledati. Pestre barve narodnih noš, rdeči obrazi razigrane mladine, izmučeni obrazi naših kra-ševcev, istranov in drugih, ki so toliko pretrpeli in toliko žrtvovali. Mladina poje partizanske pesmi, oči žari jo ob misli na bližajočo se opopolno svobodo. Nihče je ne more zadržati v njenem poletu. Vmes pa nepregledno morje zastav. Napisi, povsod napisi.
»Hočemo državo kmetov, delavcev in poštene inteligence.«
Šli so mimo rudarji iz Snežnika pri Ilirski Bistrici, delavci žage v Ilirski Bistrici, Idrijski rudarji, ki kopljejo živo srebro, katero se pošilja po vsemu svetu: v Rusijo, v Anglijo, v Ameriko, v oddaljeno Indijo itd. Šli so mimo delavci parne žage v Ajdovščini, videli smo voz s Postonjsko jamo, tolminske mlekarje, z vsemi pripravami za izdelovanje sira, vsi so si za geslo napisali:
»Z delom brišemo sledove fašizma«
Openci so na vozu priredili mal gozdiček in obelisk. Opozorili so, na pomanjkanje goriva, in kmalu ne bo več borovega gozdička, ki ga vse vprek uničujejo. V povorki smo videli tudi poljedeljski traktor pliskovčanov.
Glokob vtis je napravil na vse simbol požganega in uničenega Cerk-na. Na vozu hiša s slamnato streho, gozd dim se vije iz nje. Pred durmi družina, žalostna in objokana, vklenjeni so v verige otroci in starši. Dva
pitom suvata. Takoj zadaj pa je na prikolici stari oče izdeloval opeko, ki naj služi pri graditvi nove hiše.
Ljudstvo ni obupalo, lotilo sé je takoj dela.
Povorko je zaključila nepregledna vrsta ljudstva, ki je nosilo jugoslovanske, italijanske, tržaške in rdeče zastave ter prepevalo. Povorka se je premikala po vseh glavnih mestnih ulicah in je po Corsu krenila proti trgu Garibaldi, kjer se je razvila v morje množice, ki se je vsa pomešala. Ljudje iz mesta in dežele so stali drug ob drugem in se bratsko in prijateljsko razgovarjali.
Napis na neki tabli je to prav nazorno povedal:
»Ne moremo živeti v isti hiši, ne da bi bili prijatelju Živela SIAU!«
Okrog 12 ure se je zlilo preko 150.000 ljudi na trg Garibaldi. Trg se je povsem napolnil in so morali redarji napotiti ljudstvo v sosednje uli-lice, mnogo pa jih je ostalo še daleč na trgu Impero. Pri mikrofonu na trgu Garibaldi so bili zbrani predstavniki ljudske oblasti in raznih institucij:	advokat Pogassi, predsednik
MOS-a za Trst, Franc Stoka, tajnik MOS-a, tov. Regent, član MOS-a za Trst in član SIAU-a, inž. Brau, prof. Ferlan, Kocijančič, De Stradi, člani MOS-a za Trst, tov. Radich, predsednik Enotnih sindikatov za Trst, tov. Vršič, član Tržaškega okrožja, tov. Danilo Turk-Joco, podpredsed. Prosvetne zveze, Bukovec Ivafi-Vojmir, tajnik pokrajinske zveze Enotnih sindikatov, tov. Senili, predsednik Enotnih sindikatov za pokrajino.
Prvi je govoril predsednik Pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov tov. Senili, ki je med drugim poudaril simbolično vrednost današnje manifestacije, pri kateri je jasno izražen napredek v zbližanju med dvema silama delavskega razreda: med delom in prosveto«. Mestni delavci in kmetje, Italijani in Slovani so se združili v mestu kot bratje in potrdili svojo enotnost kljub 25 letnemu fašističnemu zatiranju in reakcionarnim silam, ki so hotele udušiti vsako strnjenost med delovnimi silami. Delavcem je bilo onemogočeno kulturno delovanje zato, da se ne bi mogli združiti v borbi proti reakcionarnim in imperialističnim tendencam fašizma Na ta način je kapitalistična družba hotela zadržati oblast v svojih rokah. Toda delavno ljudstvo Trsta in pokrajine je odločno vztrajalo v borbi proti tem nameram. Dolgoletno vztrajanje in in končno osvobodilna borba proti okupatorju, v kateri so padli najboljši sinovi delavskega razreda, so utrdili bratstvo med italijanskimi in slovanskimi delavci ter učvrstili zavest delavcev do čuvanja njihovih pravic in poslanstva, ki ga ima v bodočnosti.
Nedeljska manilestacija je še enkrat dokazala, da je delavno ljudstvo pripravljeno boriti se
za vse demokratične pridobitve, za obnovo in za stabilizacijo gospodarstva. To predstavlja predpogoj za re Sevanje vseh težkih problemov, ki jih mora reševati ljudstvo. Delavstvo zahteva tudi aktivno sodelovanje upravi in ustvarja ljudske oblasti, ki naj bi izražala prosto voljo ljudstva potom demokratičnih volitev. Kdor je odgovoren za upravo v naši coni mora imeti v vidu naše potrebe in voljo delavnih množic, katerim preti beda in glad. Da bi dosegli vse svoje pravice so delavci pripravljeni boriti se z vsemi. svojimi silami in v tem imenu kličem: Živela enotnost vseh delavcev, živelo italijansko slovansko bratstvo I«
Nato je govoril tov. Ivan Buka-vec-Vojmir. Prvič v zgodovini Primorske in Trsta je pokazala ustvarjalna sila ljudskih množic velikansko manifestacijo dela, bratstva in enotnosti slovenskega in italijanskega ljudstva Julijske Krajine. Ta praznik dela, ki je izrazU visoke kulturne stopnje našega ljudstva, nam je tudi porok, da bratstvo med obema narodoma ni fraza, temveč je
zdrav temelj za nadaljnje skupno sodelovanje in boljšo bodočnost.
Današnja manifestacija dela, ki je izraz najširših ljudskih množic Slovenskega Primorja in Trsta je še enkrat pokazala čvrsto enotnost vsega delovnega ljudstva, ki je bila skovana s krvjo v težki narodno osvobodilni borbi. V današnji manifestaciji je naj-najpomembnejše to, kar je bilo že
namreč skupnost vsega delavskega razreda kmetov in industrijskih delavcev,
ki so bili razdvojeni dolga stoletja. Danes sta ti dve sili delovnega ljudstva prav tako združeni v tej veliki manifestaciji dela, ki kaže visoko kulturno stopnjo delavnih množic naše pokrajine in čvrsto bratstvo med ljudstvom našega lepega Primorja in Trsta.
Naj le skušajo cepit enotnost sovražniki našega ljudstva. Ta enotnost je bila dosežena s krvjo v borbi proti skupnemu sovražniku in je zato ne bodo mogli razbiti) Enotnost slovenskega in italijanskega naroda naše pokrajine je čvrsta in nezlomljiva. Vi vsi ste porok tega bratstva, ter ste zato gotovi, da boste izvojevali svoje ljudske pravice, ker ste vi tista nepremagljiva sila, ki bo zadušila vsak poskus razbijanja našega bratstva. Narodno osvobodilna borba nam je zagotovila pravico do boljših delavnih in življenjskih pogojev. Za te osnovne pravice, ki nam jih zdaj ne priznavajo,
za našo ljudsko oblast, se bomo še dalje borili
z večjo odločnostjo in bomo ostali zvesti načelom tistih, ki so darovali svoja življenja za skupno stvar.
Naša današnja manifestacija dokazuje odločno voljo, da bomo zvesti tem načelom za boljšo bodočnost naših narodov, naše države, kajti naše ljudstvo je zrelo in ima pravico do svoje ljudske demokratične oblasti. Naj živi bratstvo in enotnost delovnega ljudstva, naj živi slovansko-ita-lijansko bratstvo.
V imenu italijanskih kulturnih krožkov je govoril prof. Ferlan, ki je poudaril, da danes ne govorijo uradni govorniki, temveč, da govori glas
Ne, nismo pozabili, da so pognali cvet delovnega ljudstva v smrt,
pred krogle in na vešala.
Zate smo spregovorili. Poglejte te množice in razumeli boste, kaj je njihova volja. Delovnega ljudstva ne bo varal nihče več. Tu stoji in govori: »Odločeni smo pomesti s sleparji in zločinci, ker hočemo živeti v miru in soglasju, Slovenec poleg Italijana, ker hočemo delati za skupni blagor in skupno srečo. To našo trdno voljo naj izpričuje današnja velika manifestacija.
Drugo, kar hočemo manifestirati, je nova kultura delovnih množic.
V znamenju dela smo tu,
v znamv človeškega truda in znoja, ki sta temelj vsega. Bratstvo ljudstev je mogoče le z novo kulturo, ki je v njej lepota, in ki nima ničesar več opraviti s sovraštvom. Nova kultu ne pozna več izkoriščanja, noče več laži. Namesto sovraštva hočemo pomoč bližnjemu, namesto laži resnico. Na teh osnovah je lepše življenje vseh, ki žive od dela. Samo ta nova kultura, kultura delovnih množic, bo preprečila novo prelivanje krvi, bo zavrgla barbarstvo ječ in taborišč, samo ta kultura bo obvarovala človeštvo nove velike nesreče. Zato naj živi bratstvo delovnega ljudstva vseh narodov!
Nato j« govoril advokat Pogassi, predsednik MOS-a za Trst, v imenu MOS-a in SIAU-a. »Srečen sem, ker se mi je nudila prilika, da vas lahko pozdravim na tej veliki manifestaciji moči in dela naše pokrajine in mesta.
Delo je izvor največjega bogastva. Danes je vse ljudstvo sveta pripravljeno na to, da bi vzelo v svoje roke svojo usodo in da bi zavzelo tisto mesto, ki mu pripada. Ali resnično slavje bo mogoče le tedaj, kadar delo ne bo več težka skrb, marveč veselje, kadar ne bo več poedincev, ki bi izkoriščali ljudi. V težkem, a zmagoslavnem dviganju delavstva za časa
ljudstva. Ta glas ljudstva govori o so-. osvob0dilne borbe si je ono ustva-lidarnosti tovarniških in kmečkih de- [ rilo 3^ iju(jsk0 oblast, oblast, ki
je že delovala v ilegali za časa fašistične dobe. Proti tej oblasti so se zarotile vse reakcionarne sile. A ljudstvo hoče, da se ta ljudska oblast spoštuje, da se prizna, kajti to je ob-
nemška vojaka pa jih s puškinim ko- potrjeno v nedavni stavki,
lavcev. Ljudska volja je danes prišla do popolnega izraza. Današnja manifestacija govori o volji za delo, mir, ljubezen in bratstvo in o novih moralnih osnovah, ki jih bo zgradilo delovno ljudstvo.
Med narodi ne bo več mržnje, temveč skupno sodelovanje in ljubezen.
Vendar moramo ustvariti še nekaj, to je bratstvo in sodelovanj emed kulturnimi delavci, med kmeti in tovar-niškidi delavcL Da ne sodelujejo še v dovoljni meri z nami kulturni delavci lahko priznamo, ker smo tako močni, da se nam tega ni treba bati. Zato povizamo vse kulturne delavce naj pridejo k nam, naj z nami sodelujejo in naj delajo za skupen dobrobit. Pridite torej k nam, ustvarjajte tudi Vi bratstvo in prepodite vsako mrž-njo med narodi!« je zaključil svoj govor tov. Ferlan.
V imenu Slovenske Prosvetne Zveze je govoril tov. Danilo Turk' Joco, ki je dejal: "25 let je živela ta sončna zemlja v znamenju sovraštva.
Kaj to pomeni veste vsi: ječe, ta borišča, vojne grozote, vse najhujše, kar more zadeti človeštvo.
Delovno ljudstvo tega sovraštva nikdar ni hotelo, nikdar ni odobravalo brezvestnega zločinskega ščuvanja naroda proti narodu. Delovno ljudstvo ima jasen pogled in dobro vidi, da tisti, ki hujskajo slovenskega delavca proti italijanskemu delavcu, italijanskega kmeta proti slovenskemu kmetu, niso prijatelji, temveč sovražniki delovnega ljudstva. Kdor je hujskal človeka proti človeku, je imel svoj namen.
Ta namen je bil prevarati ljudske množice
obrniti njihovo pozornost drugam, da ne bodo videle njega, ki jih drži pod svojim stopalom. Toda delovno ljudstvo ni od danes. Ima za seboj svojo borbo za svobodo, ima svoje skušnje, pozna svoje prijatelje in svoje sovražnike. Delovno ljudstvo najbolje ve, da je bilo žrtev ščuvanja ono samo. Zato noče sovraštva, noče medsebojne borbe, ki bi v njej krvavelo za tuje koristi, za koristi hujskačev, nasprotnikov velikih idealov naprednega človeštva. Delovno ljudstvo do' bro vidi, da spet dvigajo glave tisti, ki so se včeraj potuhnili in poskrili. Spet začenjajo svojo zločinsko igro. Mislijo, da smo pozabili, kam je dovedlo njihovo početje.
last množic, V tej borbi proti reakciji je potrebno potrditi ljudsko voljo za bratstvom med narodi, ki mora združiti italijansko in slovansko ljudstvo. Najbolj plemeniti sinovi teh narodov so zapečatili načela tega medsebojnega bratstva. Želimo, da se od te pokrajine razširi duh pravega bratstva med narodi, kajti edino tako bo mogoče preprečiti nove vojne, kajti edino tako bo mogoče ustvariti novo dobo miru in dela za vse ljudi. To pa je mogoče le tam, kjer je oblast zares v rokah ljudstva!«
V imenu PNOO-ja je govoril tov. Regent, ki je pozdravil vse prisotne tudi v imenu MOS-a za Trst, »Današnja manifestacija,« je rekel tov. Regent, »je izraz ljudske volje, izraz slovenskega, italijanskega in hrvat-skega prebivalstva naše lepe Julijske Krajine. Pozdravljam to vašo, to našo manifestacijo dela; to vašo in našo voljo do obnove, to vašo in našo voljo do boja proti vsem ostankom fašizma in proti vsaki reakciji. Današnja velika manifestacija je jasen znak, da se nameravate še dalje boriti tako odločno, kot ste se do danes borili, in da imate odločno voljo spet zmagati tako, kot ste že zmagali v narodno osvobodilni borbi.«
Te besede je tov. Regent ponovil tudi v italijanščini. Nato so vse godbi zaigrale delavsko himno »Internacionalo«, vse ljudstvo pa je s petjem spremljalo godbo.
S tem je bila manifestacija zaključena.
Po končani manifestaciji se je ljudstvo začelo razhajati, prepevajoč partizanske in delavske — italijanske in slovenske pesmi. Nastajale so nove povorke z zastavami na čelu. Godbe in harmonike so spremiate petje. Ljudstvo pa je s pločnikov ne-prenehno pozdravljalo odhajajoče in jim ploskalo. Slovensko in italijansko zastavo so vedno nosili drugo ob drugi, kot da bi hoteli še enkrat potrditi ono bratstvo, ki se je tako jasno izražalo na tej manifestaciji in ki ga vse delovno ljudstvo doživlja v borbi za lepše življenje. Tako so se počasi, razigrani, zavedajoč se svoje moči, ki so jo potrdili z manifestacijo dela — razšli v razne dele mesta.
Obnova mostov v vipavski ilolini
V teku osvobodilne borbe je bila na Vipavskem porušena večina važnejših mostov in drugih cestnih objektov. Ko se je zadnje dni aprila okupator klavrno umikal pred prodirajočimi edinicami Jugoslovanske armade, je za seboj uničil še tiste mostove, ki so dotedaj vojno preživeli. Jugoslovanska armada je stala pred perečo nalogo, da se v interesu nadaljnjih operacij mostovi vsaj za silo obnovijo.
Tehnični odsek Tržaškega vojnega področja je šel takoj na delo. V nekaj dneh je v najtežjih prilikah postavil zasilne mostove na najvažnejših komunikacijah ali pa izpeljal zasilne poti. Toda to so bili le začasni provizoriji. Potrebe vojske in oživljajočega se gospodarstva so zahtevale izgraditev boljših provizorijev ali po možnosti stalnih mostov. Naloga ni bila lahka: strokovnih sil je bilo malo, potrebni material bogve kje, manjkali so kamioni. Vendar je Tehničnemu odseku Tržaškega vojnega področja, sedaj priključenemu v Odsek za gradnje pri Poverjeništvu PNOO, uspelo te težave premagati v taki meri, da danes lahko trdimo, da so mostovi v Vipavski dolini v glavnem obnovljeni.
To velja predvsem za cesto Postojna—Gorica; samo na tej cesti je bila obnovljena vrsta objektov. Med Razdrtim in Št. Vidom je bil obnovljen 20 m dolg in 4 m visok oporni zid, pri čemer je bil omiljen tudi poprej hud ovinek. V St. Vidu je bil zgrajen obokan betonski most razpetine 6 m in dolžine 8 m, v Dobravljah sličen most v dolžini 11.50 m. Kak poldrug kilometer od zadnjeg?! je bil v Potočah postavljen obokan betonski most v razpetini 6 m. Most v Vrtovinu je zgrajen iz dveh- betonskih obokov, od katerih ima vsak 7.50 m razpetine; skupna dolžina znaša 22 m. Nadalje je na isti cesti popolnoma obnovljen betonski most v Oseku z razpetino 5.60 m in dolžino 8 m. Dalje proti Gorici je v gradnji most pri Šempasu. Popravljen bo tudi most na Otavi, ki je deloma poškodovan in most v Lijaku, za katerega so načrti že izgotovljeni in se predvideva, da bo še letos zgrajen, če bodo vremenske prilike dopuščale.
Poleg omenjenih mostov so, bili na cesti Lokavec—Predmeja zgrajeni še trije mostovi, s čimer je bil vzpostavljen promet med Ajdovščino in Trnovsko planoto. Na tej cesti, kjer so bili vsi mostovi minirani, je bil obnovljen most v Slokarjih z razpetino 8.30 m in dolžino 10 m, zgrajen v obokani betonski konštrukciji. Prejšnji most na tem mestu je vodil preko hudournika Lokavščka skoraj pravokotno, zaradi česar sta na obeh straneh nastala na cesti hudo ovinka. Z novim mostom, ki sega poševno preko hudournika, je bilo cestišče razširjeno in oba ovinka izravnana. Nedaleč od tod je bil zgrajen 7 m dolg obokan most, katerega cestišče je bilo tudi razširjeno. Najvažnejši in obenem najslikovitejši izmed obnovljenih mostov na tej cesti pa je 13 m visok lesen predalčni most, ki je precej drzno izpeljan preko gorskega korita Golobnice in ki je dolg preko 30 metrov. Most je preračunan za nosilnost 20 ton.
Ti mostovi so zelo važni za transport lesa iz Trnovskega gozda. Sedaj dnevno vozijo številni tovorni avtomobili in vozniki les na dolinske žage, kjer se obdeluje za obnovo naših požganih in porušenih domov.
Mesto Idrija »za našega dijaka«
Za našega dijaka so prispevale sledeče ustanove, trgovci in uslužbenci ter razni delavci.
1.	Trgovci................ 14.200 Lir
2.	Konsumno društvo . . .	12.000
3.	Katoliška zadruga . . , 5.000
4.	Okrajna Posojilnica . . 2.000
5.	Uslužbenci MNOO . . . 2.600
6.	Razni uslužbenci .... 2.861
7.	Gozdna uprava .... 37.000
8.	Mizarska delavnica MNOO 8.000
9.	AFŽ rajon št. 4 . • • •	817
10.	AFŽ rajon št. 8 . . . . 1.020
11.	Prost, prispevki veselice 43.630
12.	Čipkarska razstava . . 11.223
13.	Prost, prisp. rudarjev . .	180.000
Skupaj 320.351 Lir
Tiskovni «klad
Mesto Idrija za tiskovni sklad 6.752 lir in 20 Din; Ajdovščina Premrl Ivan Kom. baze 50 lir; Gustinčič Kristina 70 lir; Žgur Tončka 20 lir; Medved Francka 70 lir.

Prišli so sovjetski bratje
Nismo jim itudili samo soli in kruha, kot je naša navada, odprli smo jim naša srca, naše misli
Nismo jim nudili samo soli in kruha, kakor je naša navada, odprli smo jim naša srca, naše misli.
Čim je stopila sovjetska mladinska delegacija na jugoslovanska tla, je vzvalovala tudi Primorska. Stotine slavolokov se je dvignilo ob cestah in vsa naselja so sew odela v zelenje in zastave. Primorsko ljudstvo je spremljalo vsak korak bratskih gostov: »Ali pridejo tudi na Primorsko? K nam jih ne bo?« In vendar so prišli.
V	petek okrog 11. ure dopoldne so zbrane množice Primorcev sprejele mladinsko delegacijo v Postojni. Nad poplavo transparentov in zastav so se dvigali vzkliki, pozdravi in borbene pesmi; primorsko ljudstvo je hotelo povedati sovjetski mladini svoje želje in zahteve, do katerih pravico si je s krvjo priborilo.
Primorska je sprejela sovjete kot brate in sestre, zato je tudi naglasil zastopnik MNOO, ki jim je zaželel dobrodošlico: Vaša sreča — je naša sreča, vaši napori — so naši napori. Še izrazitejši poudarek temu pa je dal tov. France Perovšek, tajnik PPNOO: »Tukaj je Jugoslavija! Primorsko ljudstvo to ve, najbolj pa to razumejo bratje iz Sovjetske zveze. Vedo tudi, da nam pomeni to vse; da nam pomeni to našo zemljo, našo borbo, naše napore, naše delo. Vse to pa vedo, ker smo se v skupni borbi spoznali, povezali, odkrito in pošteno pobratili. To bratstvo s SZ pa bomo najbolj utrdili z našim delom. Utrjevali bomo slovansko enotnost s tem, da se bomo naučili od sovjetskih narodov ustvarjalnosti.« Množice so ga prekinjale z vzkliki: »Tito — Stalin«,.
Potem je nagovoril delegacijo tudi poveljnik vipavskega vojnega področja podpolkovnik čanči: »Ko so se dvignili narodi Jugoslavije, se je dvignila tudi Primorska. Primorski junaki so krvaveli in umirali na primorskih tleh in v samem Trstu in Gorici. Rasli smo v borbi ter se v njej prekalili. Borili se bomo do končne svobode.«
Zbrano ljudstvo je vzklikalo: Hočemo naše pravice! S Titom na pravične meje! Trst v Jugoslavijo!
V	tem Je zastopnica primorske mladine tov. Rezika-Tanja Čehovin spregovorila:
»Pozdrav, ki vam ga predajam, je pozdrav tisočerih mladih delavcev, kmetov in dijakov naše ljubljene Pri morske. Bratska sovjetska mladina! Vest, da prihajate tam z vzhoda v našo domovino, je prodrla v sleherno našo vas in mesto ter razveselila sleherno mlado srce in mu dala novega poleta v delu. Dolga je bila doba, v kateri smo zaman želeli današnjega srečanja. Takrat nam je bilo prepovedano o vas govoriti, pisati in citati. Toda ta doba je minila. Prišli so dnevi, o katerih smo kljub fašističnemu preganjanju čitali in menili o hrabrih rdečearmejcih ter o junaški borbi mladine v zaledju. Vaš vzgled v veliki domovinski vojni je spremljal nas, primorsko mladino, v najtežjih dneh mučenja in trpljenja, v dneh, ko je šlo za življenje in smrt.
Ponesite iz naše zenrije najprisrč-nejše borbene pozdrave vsej vaši junaški mladini ter ji povejte, da je primorska mladina neuklonljiva v svojih zahtevah, da je pripravljena na vse težave in žrtve, samo da bi dosegla svoj cilj: živeti v novi Titovi Jugoslaviji«
In še pionirček Jurij Buda je spregovoril v imenu naših najmlajših ter prosil, naj narodi Sovjetske zveze
Pogled na balkon, kjer so zbrani sovjetski gostje
podpro napore primorskega ljudstva, da se uresniči to, za kar so naši očetje krvaveli.
S prisrčnimi besedami, polnimi zagotovil, da bo sovjetska mladina podpirala jugoslovansko mladino v njenih težnjah in zahtevah, sta se zahvalila za lep sprejem« tovariš Badjankov in tovarišica Zoja Tumanova.
Nato je govoril še predstavnik italijanske protifašistične mladine, ki je dejal, da tudi italijanska manjšina na Primorskem želi biti priključena k Titovi Jugoslaviji, ker ve, da ji je !e tu zagotovljena srečna bodočnost.
Potem je delegacijo, ki je krenila proti Postojnski jami, obsula množica ter jo spremila prav do vhoda. In med tem, ko je sovjetska mladina občudovala krasoto naše edinstvene Postojnske jame, je množica čakala in do odhoda pozdravljala sovjete. Pred odhodom je mladina podarila vrsto lepih daril sovjetski mladini Mnogo-katero oko prisotnih se je orosilo od ganjenosti in vedno pogosteje so se čuli vzkliki: Hočemo sovjetsko mladino v Idrijo! Hočemo jo v Ajdovščino! Hočemo v Vipavo!
Potem je sovjetska mladinska delegacija odpotovala v Ilirsko Bistrico,
kjer jo je množica prav tako prisrčno sprejela. Dobrodošlico so ji zaželeli predstavniki ljudske oblasti, vojske, mladine in pionirjev. Za sprejem se je zahvalil tov. Lisakov. Tudi v Ilirski Bistrici so mladini poklonili vrsto lepih daril ter jo spremljali in pozdravljali prav do odhoda.
Zatem je goste peljala pot proti ! Opatiji, preko borne primorske zemlje, skozi skromna naselja, mimo živih prič fašističnega in nacističnega na-; silja in strahovanja na Primorskem. Povsod so jih prisrčno pozdravljali. V Opatiji so jih pričakale ogromne množice in predsednik MNOO je spregovoril: »Prišli ste, sovjetski bratje! Ne nudimo vam samo soli in kruha, nudimo vam svoje srce, svoje misli!«
Tu pa sta spregovorila tov. Pje-; gov in Lida Iljina. Zvečer pa so dele-j gati obiskali Reko.
Sovjetska mladina je odpotovala; s seboj pa je ponesla tisoče spominov na naše matere, ki so jih s solzami v očeh pozdravljale, na našo mladino, ki ji je prožila roke v pozdrav, roke, ki so bile še včeraj v posesti uporniške puške, danes pa so žuljave od dela, tisoče spominov na sledove fašizma, na razbito in požgano Primorsko, tisoče spominov na naš trd kra-ški kamen in temne boste, kjer počivajo naši junaški partizani, vrnila se je potem, ko je spoznala naše hrabre primorske množice, ki so že toliko žrtvovale in ki so pripravljene žrtvovati vse za svobodo delovnega ljudstva.
Množica je sprejela sovjetske goste v Opatiji

Naši junaki dela - idrijski rudarji





Čar Ivan
Idrijski rudarji so prijeli za delo prav med prvimi v svobodi. V svojem požrtvovalnem delu postajajo že lik rudarja, za kakršnega je tekla kri, postajajo duša delovnega ljudstva, postajajo udarniki.
Danes ne stopajo več z lučjo v roki v rove pod senco knute ali biča, pod
Troha Anton
Od tedna do tedna
Brez dvoma je, da tvori še vedno središče političnega življenja prekinitev mirovnih pogajanj, ki so se razbila zaradi tega, ker sta se angleški in zunanji minister ZDA preveč dosledno ogrevala za to, da se ne drže povsem sklepov Potsdamske konference. To pa je seveda povzročilo časopisni vihar v svetu, ki ga je izrabila svetovna reakcija za svoj napad na SZ in balkanske države. Prav sedaj je ta napad, ko se te države pripravljajo na volitve, zakrknjeno prevzemajo dediščino nacifašistov. Poštene ljudske množice pa vedo, da je treba zaščite iskati tam, kjer je odkrita in dobronamerna, pri S. Z.
Poleg tega svetovnim reakcionarjem niso všeč svobodne demokratične volitve, ker vedo, da bodo tako prevzele oblast ljudske množice in bodo prvič v zgodovini gospodar na svoji lastni zemlji. Zato se poslužujejo v demokratičnih državah osamelih fašističnih repkov, nekdanjih predstavnikov protiljudskih strank, profašistov, špekulantov in okupatorjevih hlapcev, da podpihujejo protiljudsko delavnost in izkoriščajo v te namene svobodo tiska, demokracijo. Seveda imajo en sam namen, zanetiti doma nemire, o katerih potem tako uslužno radi pišejo ti svetovni reakcionarji. Pa tudi na mejah bi radi povzročili nemire, zato se poslužujejo italijanskih fašistov, nemških nacistov, grških monar-hofašistov in bolgarske šovinistične opozicije.
Ne diši jim ljudska demokracija v jugovzhodni Evropi. Niti eden izmed njih pa še ni dvignil glasu ob procesu proti vojnim zločincem v Siinebergu. Ves pošten svet vidi v teh obtoženih SS-ovcih sadistično druščino vojnih zločincev, ki naj zaslužijo najstrožjo kazen. Res je težko ljudskim množicam razumeti to hladnost »demokratove danes, ko se še ni razpodil dim po fašistih požganih domov in se še ni posedla zemlja na svežih grobovih milijonov nedolžnih žrtev.
Prav tak zasmeh naporov ljudskih množic pomeni nezanimanje teh gospodov reakcionarjev do grške strahovlade, ki ščiti izdajalce in nemške sodelavce, grške protifašiste pa pusti množično umirati v ječah in koncentracijskih taboriščih. Ni jim mar, da Grčija pripravlja volitve s ponarejenimi voKvnimi imeniki in v senci bajonetov. Istega kova je volk v ovčji koži španska in portugalska demokracija, kjer se pripravljajo na volitve tako, da je vlada poklicala v vojsko na jesenske »vojaške vaje« lepo vrsto volivcev, kjer seveda ne bodo volili.
Iz vsega tega tudi mi lahko potegnemo zaključek, do katerega je prišel v beograjski »Borbi« Radovan Zogovič, da to veliko zanimanje za demokracijo v nekaterih državah jugovzhodne Evrope močno diši po romunski nafti; madžarski pšenici, bolgarskem tobaku in jugoslovanskem bakru.
Svobodoljubna Francija je eno-dušno zbrisala iz svoje srede vojnega zločinca Lavala, ki se je do zadnjega sicer zaman zanašal na pomoč svojih * fašističnih sodelavcev. General De Ganile se še vedno ogreva za »zapad-ni blok« in je s tem v zvezi potoval v Belgijo.
Na ba&pSM v Bostojai
grožnjo ali nasiljem, k delu jih žene sila, želja po ustvarjanju, po obnavljanju, želja, da delajo za delovno ljudstvo. Zato tudi v tem ne poznajo odmora, ampak se lotijo takoj drugega dela, čim se odtrgajo iz objema temačnega rova, in to udarniško, brezplačno.
Izven delovnega časa so obnovili nov dvigalni stolp jaška »delo«, ki je bil med vojno poškodovan. Prav tako so popravili vse poškodbe na zunanjih rudniških objektih. Tudi rudniško hišo, ki je bila poškodovana, so dokončno porušili, odstranili vse preostalo zidovje ter prebrali vse dobre kose za obnovo.
Potem so šli v hosto pripravljat drva za rudarske vdove, upokojence in sirote. Okrog 150 rudarjev je nasekalo nad 300 kubičnih metrov drv. Pri tem težavnem delu se je smrtno j ponesrečil bivši borec partizan, tovariš Ivan Čar. Žrtev čara, ki je v pre-j teklosti bojkotiral delo, ker je videl i v svojem delu pomoč fašističnim iz-j koriščevalcem, jasno kaže, kako bistveno se je spremenil odnos delavca do dela v ljudski demokraciji. Samo v ljudski demokraciji so udar- i niki delavci. Ta zadnja smrtna ne- j sreča, kakor prejšnja nesreča v rudniku, ko je zasulo dva rudarja, pa ni- j
Mlakar Valentin
kakor ni potrla silne volje do dela, nasprotno, delavcem je vlilo novih sil, novega poleta pri delu. Prvi žrtvi pa sta med drugim tudi obsodba fašističnih gospodarskih pijavk, ki so samo brezbrižno ropali rudnik, ne da bi zaščitili naprave, ne da bi se brigali za varnost delavcev.
Mimo idrijskih delavcev ne gre noben dogodek. Ob košnji je 40 rudarjev pokosilo na občinskih travnikih ves pridelek, V času nabiralne akcije
Permozer Jože
starega železa so idrijski rudarji sami nabrali 200 ton tega materiala. Tudi nabiralna akcija »za našega vojaka« ni šla mimo idrijskih rudarjev, ampak je dobila vzgleden okvir. Do sedaj so napravili eno nedeljsko dnino za to, v bodoče pa bodo vsak mesec napravili eno nedeljsko dnino »za našega dijaka«. S temi dninami pa bodo znatno dvignili tudi produkcijo živega srebra. Poleg tega nadaljujejo pri vseh prireditvah, mitingih, pri prosveti, fiz-kulturi, sploh na vseh področjih družabnega udejstvovanja.
Pa si oglejmo nekaj teh udarnikov:
Tov. Anton Troha, kovač pri rudniku, je napravil pri košnji 40 delovnih ur in pri napravljanju drv — 57 delovnih ur in bil od s »tovarišev upravičeno proglašen za udarnika in postavljen za zgled požrtvovalnega delavca.
Tov. Valentin Mlakar, rudniški tesar, pa je od meseca maja delal štiri udarniške ure dnevno. Razen tega je napravil sedem nedeljskih in dve prazniški udarniški dnini.
Tov. Jože Permozer, o katerem smo tudi mi že pisali, je samo pri čiščenju ruševin napravil 64 udarniških ur. Delal pa je pr* vseh akcijah skupno z rudarji: pri zbiranju železa, pri košnji, pri jašku dela.
Z delom naprej!
Vsak pošten demokrat v svetu je že spoznal, da priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji pomeni v praksi potrditev načela o samoodločbi narodov, .aterega so demokratične množice skovale v vojni proti fašizmu. Zato je čisto jasno, da se je ljudstvo ostalih dežel — zlasti slovanskih — z bratsko Sovjetsko zvezo na čelu postavilo na našo stran. Poslanica jugoslovanske delegacije v Londonu, katera je utemeljila zahteve Jugoslavije po priključitvi Julijske Krajine, je zlomila vse dotedanje podtikanje reakcije, ki je na vsa usta vpila v svet o imperialističnih težnjah nove Jugoslavije. Nastop jugoslovanske delegacije v Londonu je bil nastop narodov Jugoslavije in ljudstva Julijske Krajine hkrati. Bratstvo Slovencev in Italijanov v Julijski Krajini je za ves svet postalo dejstvo. Izmišljena pravljica reakcije o tem, da bodo Italijani kot narodna manjšina v Jugoslaviji zatirani, se je razblinila v nič. Nasprotno, predlog o sedmi federalni edinici je jasno pokazal, da Italijani ne bodo manjšina, temveč enakopraven član v jugoslovanski skupnosti. Predlog o sedmi federalni državi je pokazal še več. Pokazal je vsemu svetu bistvo ljudske demokracije v Jugoslaviji, katera je v resnici drugačna, kot pa demokracija n. pr. na zapadu. Toda ta razlika ni takšna, kakor je kričala reakcija pred pričetkom londonske konference; to ni diktatura peščice ljudi, temveč
popolna oblast v rokah ljudstva,
kar je odraz v sami rasti in pravicah te oblasti od krajevnega NOO, pa do zakonodajne skupščine. Predlog o sedmi federalni državi vse to potrjuje, istočasno pa daje orožje v roke ostalim narodom, kateri še nimajo v celoti svojih pravic, za katere so še v tej vojni borili. Po zaključku londonske konference se domača in svetovna reakcija zaveda, da so z dosedanjim načinom svojega delovanja proti interesom narodov Jugoslavije in ljudstva propadle. Zaveda se, da je bratstvo Slovencev in Italijanov tvorba, katere se ne da več zlomiti. Zato si daj nadeva drugo »krinko«, krinko, pod katero se hoče pokazati bolj »demokrai.cna«, pričela je tudi sama preko nekaterih svojih eksponentov govoriti o slovansko-italijan-skem bratstvu, s čvekanjem, da je to mogoče tudi izven Jugoslavije v samostojni državi (tu misli na Julijsko Krajino),
katera bi imela vlogo »posredovalca miru med Italija in Jugoslavijo«, ali cólo vlogo predstraže pred »nevarnostjo z vzhoda«.
Pri tej lažni demokratični kliki je možno ugotoviti samo to, da so to ljudje, ki so bili in bodo vedno proti bratstvu med narodi, da so to tisti, s katerimi bo ljudstvo zaradi njihovih zločinov nad množicami v preteklosti še razčistilo račune. Ponovno je treba pribiti, da predstavlja sed|ba federalna enota v okviru Jugoslavije za vse italijanske napredne množice v Italiji sami kažipot v borbi za dosego osnovnih pravic — to je ljudske oblasti. Napredni Italijani se tega prav dobro zavedajo, zato jim je danes Jugoslavija prav tako draga, kot vsakemu Slovencu in Hrvatu v Julijski Kraijni. Danes se pred nas postavljajo nove naloge, ki jih bomo morali izvršiti. Pri našem delu sedaj ne bomo »parlamentirali« z nekaterimi protiljudskimi škodljivci o tem, kakšno mora biti bratstvo med Slovenci in Italijani itd. itd. Za nas, za naše ljudstvo je ta stvar jasna. Vsemu temu je treba dati drug okvir, namreč okvir dela, ki naj v •samem življenju danes kaže vse to, kar so Slovenci in Italijani v Julijski Krajini skupno ustvarili. Delo naj tudi kaže pripadnost naše pokrajine k Jugoslaviji.
če hočemo govoriti o delu, edaj moramo govoriti o naši SIAU.
Prvi kongres je postavil njene glavne temeljne točke, ki sicer niso predstavljale nekaj povsem novega, temveč so samo izoblikovale dotedanje vezi Slovencev in Italijanov, skovane v borbi proti fašizmu,
Osnovno načelo samoodločbe je dobilo svoj pravi obraz od časa prvega kongresa pa do d^nes. SIAU v tem času stoji na čelu največje ljudske zahteve — to je zahteve po priključitvi k Jugoslaviji, prav zaradi tega gre z ljudstvom, ki se je zavedlo, da je edino v tem njegova bodočnost. Uspeh SIAU pri tem je razviden iz uvodnih besed:	napredne demokra-
tične sile nas v zahtevah podpirajo. Iz tega sledi, da se mora tej prvi nalogi sedaj pridružiti še druga, to je delati tako kot delajo v Jugoslaviji. To je precej širok pojem, ki pa velja zlasti za nas v coni »B«, kjer imamo popolno ljudsko oblast, ki je edina gospodar položaja. Zato pa bi si malo bolj podrobno ogledali ta širok pojem v celotnem okviru Julijske Krajine.
Prva stvar pri tem bi bila naslednja: Če smo prav ugotovili, da pomeni razvoj ljudske demokracije v Jugoslaviji kažipot za vse ostale narode, ki svojih pravic še niso dosegli, tedaj je prav v sedanjem času dolžnost vsakega pravega demokrar ta, ki dnevno postavlja zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji kot osnovno zahtevo nas vseh, da z ljudstvom v Jugoslaviji že danes sodoživlja vse tako, kot bi bili k Jugoslaviji že priključeni.
lakoni, ki jih je sprejela Začasna zaMnodajp^ skupščina jugoslovanskih narodov, so iudi naši zakoni.
Oni so obraz prave ljudske demokracije, odraz res ljudske oblasti, ker so izdelani vsi res samo v interesu najširših ljudskih množic. Zato jih moramo študirati in jih osvajati. Sodoživljati moramo prav tako volitve v Jugoslaviji, ki se bodo vršile 11. novembra. Tudi o njih smo govorili že večkrat na naših političnih zborovanjih; toda govoriti o njih še ni dovolj. Sodoživljati moramo vso veličastno volilno kampanjo Ljudske fronte, ki se bo 11. novembra končala s smrtnim udarcem opoziciji, ki predstavlja le ostanek prejšnjih izkoriščevalskih klik iz predaprilske Jugoslavije in ostanek nemških fašističnih hlapcev.
V vsem tem bo tu pri nas dobila reakcija najboljši odgovor. Povsod se bo njeno »demokratično« čvekanje spremenilo v nič, ker se ljudstvo bori za svobodne demokratične volitve svojih odborov in skupščin, česar se reakcija najbolj boji. Zavezan bo jezik tudi onim špekulantom in izdajalcem, ki skušajo sedaj ob poostreni kontroli prehoda prejšnje jugoslovanske meje dvigniti vriš med ljudstvom, češ sedaj je že odločena usoda Julijske Krajine, ker je prišel tak ukrep. Kričijo zato, da bi prikrili udarec, katerega so oni sami dobili s tem, da jim je sedaj- onemogočeno črnoborzijansko trgovanje na škodo ljudstva itd.
To so pogoji dela in razvoja naše ljudske oblasti v Vzhodno Primorskem okrožju, kjer ta uživa vso močno podporo jugoslovanske vojne uprave, kar že predstavlja bistveno razliko od nam znanega tozadevnega položaja v sami coni »A«.
Kljub temu je tudi pri nas mnogo težav kot v vseh deželah, koder je divjala vojna. Premagali jih bomo, in sicer samo tako kot je pred kratkim govoril maršal Jugoslavije tov. Tito v Skoplju in podpredsednik zvezne vlade tov. Edvard Kardelj v Ljubljani. Premagale jih bodo ljudske množice same pod vodstvom Ljudske fronte.
Pri nas so se v času, odkar je bila postavljena demarkacijska črta, pričele izvajati dodatne volitve v krajevne narodno osvobodilne odbore še povsod tam, kjer zaradi okupatorjevih postojank do sedaj niso bile izvedene na tajni način glasovanja; na ta način smo pričeli znatno prispevati k utrjevanju ljudske oblasti. Na teh volitvah so bile postavljene enotne liste SIAU, ki so z večino glasov zmagale. Jasno je, da so poedini elementi hoteli tudi sprva razbijati našo politično enotnost delavcev, kmetov in napredne inteligence, ki je bila skovana že v času same narodno osvobodilne borbe. Včasih je kakšen »opeharjeni črnosrajčnik« začel razvijati ob tem teorijo, češ, saj delavci in inteligenca ne morejo skupaj, ker so njihovi interesi različnih itd., ali pa so govorili celo o nesposobnosti prvih.
ft!i smo na naših volivnih zborovanjih jasno odgovori!:, da «e delavci, kmetje in delavna inteligenca že davno, to je med časom narodno osvobodilne borbe zbližali in da je **! *«le, ki bi ^ 'dvojila.
Razlike, ki so včasih dejansko bile, danes ni več. Danes, v dobi ljudske oblasti, je delo spoštovano, zato se pri udarniškem delu najdejo vsi delavci, kmetje in uradniki, vsi pospravljajo ruševine, vsi vedo zakaj. Jasno je, da je sam tempo in pa širino takega dela treba izboljšati, toda načelo enotnosti, kot rečeno, je že davno doseženo in se sedaj samo še utrjuje ter razvija.
Jasno je, da je sedaj potreba novo izvoljene in tudi stare odbore poživiti. Ne smemo se zadovoljiti s tem, če smo do KNOO-ev in skupščin prišli na način demokratičnih in svobodnih volitev in da sedaj nosijo ljudski naslov, treba je ljudskost teh odborov uresničiti in to prav z delom. Predpogoj za dosego tega pa je, da se vsi novoizvoljeni odborniki globoko zavedajo dejstva, da so bili izvoljeni kot pristaši SIAU (OF) — ne samo to, kot eni izmed dobrih aktivistov OF. Zato morajo taki tudi ostati, zato se morajo tega pri svojem delu zavedati. iSamo na tak način bodo mogli vršiti svoje dolžnosti v ljudski interes, samo kot aktivisti bodo znali mobilizirati vse žene, mladino in druge za premagqvanje vseh težav.
Vsega tega se morajo zavedati zlasti delavci in njihove organizacije, ki so dolžne v največji meri podpreti samo politizacijo naših oblastvenih odborov. Zlasti italijanski tovariši morajo položiti vso iniciativo za dosego tega, ker bodo s tem najbolj manifsetirali svojo pripadnost k Jugoslaviji pred vsemi ostalimi italijanskimi množicami v sami Italiji.
V okviru te politizacije mora biti združeno široko tolmačenje pravic in dolžnosti odborov samih na eni strani in zbora volilcev prav isto na drugi strani. Ponekod so poedini tovariši zapadli pri tem iz skrajnosti v skrajnost. Potem, ko je bil v tem ali onem primeru zbor volilcev enostranski, brez prave zdrave kritike, kar ni pečat prave demokratičnosti, so zapadli v drugo skrajnost, in sicer v kritiko zaradi kritike. To pa je predvsem všeč nekaterim špekulantom, ki vedno iščejo napak, da bi na podlagi slednjih mogli škodljivo vplivati na delo.
Kritika mora biti, toda mora biti zdrava,
mora imeti namen napake poedinih tovarišev ali celih odborov odpraviti in to tudi doseči, mora izločiti vse negativne elemente, ki so morda v kakšnem odboru, mora udarjati po birokratskem obnašanju odbornikov itd. Ne sme pa se istočasno prezirati dolžnosti, katere ima prav zaradi ljudske demokracije vsak.
Ne sme pa izostanek opravičevati z »demokratičnostjo«, češ saj je svoboda in demokracija, če hočem izvrševati svoje dolžnosti ali ne, to je vseeno, saj je demokracija. Ali pa se zgodijo tudi slučaji, ko se počutijo razni špekulanti - črnoborzijanci prizadeti s tem, ko jim odbori oblasti preprečujejo njihovo sleparjenje. Tudi ti niso zadovoljni s tako demokracijo.
Kritika mora imeti torej cilj ustvarjalnosti — napredka in to pri urejevanju političnih in gospodarskih vprašanj.
Odnos delavstva — njegovih strokovnih organizacij, so take — boljše rečeno njegove oblasti, nam mora biti po vsem dosedanjem izvajanju, popolnoma razumljiv- Zato bomo tudi vse konkretne probleme in težave naših odborov oblasti s terena sploh pregledali v tej zvezi.
Delavski razred je v sedanjih prilikah ljudske oblasti prišel v celoti do svojih pravic,
za katere se je boril. Oblast je ljudska, oblast je torej v njegovih rokah. S tem pa se še ne more trditi, da je delavstvo s tem že prišlo do svojega blagostanja. To je popolnoma razumljivo. Tovariš maršal Jugoslavije Tito je pred kratkim govoril v Skoplju, isto tudi podpredsednik Jugoslovanske zvezne vlade v Ljubljani; oba sta govorila o tem, kako bo ljudstvo do-
seglo svoje blagostanje. Povedala sta vsem, da se po štirih letih fašističnega razdejanja ne da v nekaj mesecih vsega tega nadoknaditi, toda pribila sta dejstvo, da je pa v tej kratki dobi po zlomu Nemčije storjenega mnogo več, kot v kateri koli evropski državi, če izvzamemo pri tem SZ. Povedala sta, da je bilo to mogoče samo zaradi tega, ker so ljudske množice stvar obnove gospodarstva vzele v svoje roke itd. in da so danes vsi njegovi napori v tem smislu edino v korist ljudstva, ne pa kapitalizem, kot je bilo včasih, ali pa kot bi bilo danes, če ljudstvo ne bi zmagalo istočasno kot nad nemškim okupatorjem tudi nad starim predvojnim krivičnim redom itd. Te stvari nam povedo vse, tudi to, kako bomo do svojega blagostanja prišli. Zato so danes strokovne organizacije pri nas prve, katere zastavijo vse svoje moči in udarno sposobnost za delo, ki ga ima pred seboj naša oblast, r
Ali si moramo pod drugimi pogoji zamisliti organizacijo udarniškega dela? To so stvari, ki jih moramo imeti stalno pred očmi in to zlasti pri nas, koder je gospodarski položaj v večjih primerih težji, kot bi pa sicer bil, če bi bili priključeni k Jugoslaviji.
Prav zato mislim, da je treba v prvih vrstah sindikalnih organizacij še bolj zasukati rokave in storiti vse, da se naša industrija in podjetje sploh čimprej postavijo na stanje mnogo večje kolektivnosti. Gre predvsem zato, da iniciativo za dosego tega vzame prav delavstvo v roke. Tovariš predsednik NVS Kidrič je na prvem kongresu jasno povedal, da si moramo izboljševanje vsega zagotoviti le s produkcijo. Pri tem mislim na mezde, finance sploh itd. Za pravilno razumevanje teh vprašanj je potrebno to, da se vsak delavec danes seznani s smernicami, katere je dal prvi kongres sindikatov v Ljubljani.	France Perovšek.
Leto dni je od tega
V teh dneh, ko skuša svetovna reakcija ponovno prepleskati naš Trst s tem, da na debelo dviga na oblast, v vrste vzgojiteljev in učiteljev fašiste, izdajalce, morilce, vso krvavo protiljudsko bratovščino, nabrano z vseh vetrov, ter jo oborožuje s starimi protiljudskimi fašističnimi zakoni, da bi uničila in prekričala hotenje in zahteve tržaških delovnih množic, da bi opravičila svoje blatenje Jugoslavije, kateri očita imperializem, slavi srce ljudsko demokratične Jugoslavije Beograd, veliki dan, dan prve obletnice svoje osvoboditve.,
Mi Primorci, prav tako kot vse ostale ljudske množice v Jugoslaviji vemo, da to ni samo veliki dan Beograda, da je to tudi naš veliki dan, veliki dan vsega naprednega demokratičnega sveta. Ali niso lani 20. oktobra grmeli topovi v Moskvi v slavjh tega dne, ali niso tisoči in tisoči, da milijoni naših src vztrepetali — Beograd je svoboden.
In zakaj? ljudskih množic ni mogoče trajno varati, delovno ljudstvo se predobro pozna med seboj. Kdo je verjel, da je čaršija — Beograd, kdo je verjel, da so špekulanti, ki polnijo žepe z žulji in bedo prigaranim denarjem narodov Jugoslavije — Beograd, kdo je verjel, da so krivice in laži, ki so se kar vsipale med ljudske množice iz tega mesta — res glas Beograda, kdo izmed nas je sploh mogel verjeti, da se brati z našimi krvniki — fišisti, v vseh mogočih prijateljskih pogodbah — res Beograd. Nihče, prav nihče. Zato, ker tega niso govorile ljudske množice, ampak peščica oprod izdajalskega kralja Petra, ki so tudi ljudstvo 1941 nagnali pod fašistične tanke in topove, sami pa izdajalsko pobegnili.
In čim pa je spregovorilo to ljudstvo, čim je dvignilo glas osvobodilne, samoohranitvene vstaje, so ti pro-tiljudski oblastniki ukazali Nediču in Mihajloviču ter njima podobnim, da zatro stremljenja ljudstva, da za vsako ceno uničijo pohod ljudskih množic ter ohranijo Beograd še v nadalje za izhodišče prevar in laži, za leglo protiljudskih oblastnikov, za snovalca
morilnih taborišč delovnega ljudstva, za velikopoteznega črnoborzijanca z ljudskim ozemljem in imetjem, za razdiralca enotnosti in uničevalca ljudske skupnosti. In vsega tega niso poskusili samo v Beogradu, ampak širom naše zemlje, zakar nam je živa priča danes Trst.
Primorska je prisluhnila prvim uporniškim puškam, ki so odjeknile 1941. v Beogradu, čula je klic beograjskih delovnih množic in se tudi sama dvignila. In celo na Beograjskih ulicah so Primorci svojo neomajno voljo, da se bore in delajo samo v mejah Titove Jugoslavije, zapečatili s svojo krvjo. Pohod ljudskih množic je strl lansko leto fašistično sračje gnezdo, združena JA in RA sta razbili to krvavo navlako, da se je razpršila in tedaj je vstal nov Beograd, Beograd na katerega so ljudske množice ponosne, Beograd, ki nam je vlival upa in nad v skorajšnjo zmago, Beograd, ki nam je bil nasvetlejša točka v težkih dneh.
Beograd je spregovoril, ljudske množice so spregovorile; manifestirale so za zmago naprednih demokratičnih ljudskih sil, manifestirale za zmago v krvi porojenega bratstva slovanskih narodov, manifestirale nepo-rušno zvezo narodov Jugoslavije in
SZ. BrOtfiad je simbolična ctmjiQ fj
nas vseh, borcev iz velike domovinske vojne.
In letos je šele poteklo eno leto od tega, pa je že Beograd zibelka ljudskih zakonov, trdnjava ljudske demokracije.
In ta trdnjava, kakor celotno Titova Jugoslavija, danes Čuti nekaj, čuti z nami, ki smo s svojo krvjo pisali meje naši domovini. Prav tako, kakor smo mi pred dobrim letom čutili v slednjem utripu srca, v slednji naši domovinski misli: Beograd, tako danes z nami čutijo vse te sile: Trst.
Vsi se namreč zavedamo, pa naj bo to ob misli na Beograd ali na Trst, na Ljudsko fronto, ali ljudsko oblast, ali na zvezo s SZ, ali na bratstvo narodov, da smo se borili in krvaveli in da bi izdali lastne žrtve, če bi pozabili na naše cilje.
Mladini Slovenskega Primorja
Mladina XVI. udarne divizije, ki se je tudi borila za svobodo našega Primorja, slovesno manifestira danes v Petrovgradu na svojem predvoliv-nem zborovanju in vam, dragi bratje in sestre, pošilja skupno z mladino Vojvodine in Banata prisrčne pozdrave.
Pazljivo zasledujemo dogodke v naše mPrimorju. Z vami obsojamo ta položaj, v katerem imajo še danes, ko smo s pomočjo zaveznikov osvobodili našo zemljo izpod fašizma, njegovi pristaši možnost nemotenega reakcionarnega delovanja. Toda v nas je zavest, prekaljena v borbi, da mi našega Primorja, za čigar svobodo je padlo toliko žrtev, ne damo nikomur, to je naše! Mi se dobro zavedamo tega, da bomo le pod Titovim vodstvom, v katerega neomajno zaupamo, mogli rešiti Primorje.
11. novembra, ko bo Jugoslavija potrdila, kar si je ustvarila v borbi, bo doživela največji poraz domača in tuja reakcija, vsi tisti, ki nam kratijo naše nacionalna pravice, ki rovarijo proti priključitvi Primorske in Trsta k demokratični republiki Jugoslaviji.
Živela Primorska, Trst, Istra — združena v demokratični federativni republiki Jugoslaviji!
Živel maršal Tito!
Petrovgrad, 30. sept. 1945.
Mladina Petrovgrada, Vojvodine in severnega Banata.
Mladina XIV. udarne divizije.
»Svet brez sovraštva«
Naša pisateljica Mira Pucova, znana po svojih uspelih romanih, je napisala dramo v 3. dejanjih, ki se bo še to sezono igrala v gledališču v Trstu, Ljubljani, Mariboru in drugod. Snov je pisateljica zajela iz razmer v zaporih v Ljubljani, kjer so belogardisti pod vodstvom nacističnega krvnika Simona počenjali vsemogoča grozodejstva. Drama ima v glavnem ženske vloge. Dejanje se razvija okrog Marije, žene partizana, ki so jo vrgli v ječo z detetom vred. Razmere v zaporih so orisane po resničnih dogodkih, saj je pisateljica kot jetnica, sama ponovno preizkušala divje metode fašističnih nasilnikov.
Drama bo izšla v Knjižni založbi v Trstu — obenem s koledarjem za leto 1946. in z zbirko ruskih humoresk. — Naročite knjige pravočasno, rok je kratek.
Ali ste se naročili na knjige?
Knjižna založba v Trstu bo izdala še pred božičem:
1.	Koledar za leto 1946. z bogato vsebino in s slikami.
2.	Zbirko ruskih humoresk.
3.	Izvirno dramo »Svet brez sovraštva« iz časov naše osvobodilne borbe.
Vse tri knjige bodo stale 40 lir, če se priglasi dovolj naročnikov.
Naročila sprejemajo prosvetna društva.
Pohitite z naročili, ker je rok kratek 1
V Neyem inesiy %m@ bili...
Preteklo nedeljo so prekrile No-1 vo mesto, srce Dolenjske, zastave in zelenje. Sto in stotine, da tisoči ljudi se je zgrnilo v mesto. Spet sta se srečala idrijski rudar in kmetica iz Suhe Krajine, spet sta si stisnila roki škofjeloški delavec in mladinka Vipavske doline. Spet in spet so si segli v roke sinovi in hčere slovenske zemlje, spet so si segli v roke stari borci, terenke in zavedne mamice iz vseh vetrov Slovenije.
Vst pa so prišli pozdravit nekaj, kar je vzniklo iz ljudstva, nekaj, kar so oni ustvarili, oblikovali in čuvali, nekaj, na kar jih veže slednja misel in slednji utrip srca: svoje borce, svojo ljudsko vojsko, prišli so pozdravit 31. divizijo, na dan njenega velikega slavja, na dan druge obletnice ustanovitve. V očeh teh ljudi si bral, da to ni praznik samo borcev 31. divizije, ampak, da je to praznik predvsem Primorske in Gorenjske, da je to praznik vseh Slovencev in Jugoslovanov.
Ne, za naše pošteno ljudstvo ni in ne sme biti pregraj. Kakor so našle matere, sestre, bratje in očetje v slednjo grapo, v slednji boršč in v zadnjo hosto k svojim borcem, mimo fašistov in nacistov, mimo in česlo preko bunkerjev in žic, tako so našli svojo divizijo, svojo ljudsko udarno pest tudi v Novem mestu. To naše ljudstvo, tisočkrat prodano in izdano od protiljudskih vlastodržcev, si je samo osnovalo svojo vojsko, krvavelo in trpelo ter zmagalo z njo, zato hoče z njo tudi k ciljem, za katere se je borilo. Ljudstvo in ljudska vojska st tesno povezana in nerazdružljiva, to za nas, za ljudske množice ni prazna beseda, to je v krvi, v sili, v borbi, v zmagi in delu po vojni, resnica, katero pa naše ljudske množice in
Štab 31. divizije: komisar Franko Ivan -Iztok; komandant Klanjšek Jože • Vasja; načelnik štaba 31. divizije major Mrvoš Rado.
naša ljudska vojska z dneva v dan potrjujeta.
In eno izmed mogočnih potrdil tega je bila tudi proslava v Novem mestu.
Že v zgodnjih jutranjih urah so se vile skupine manifestantov po novomeških umlicah. Pesem je donela iz njihovih grl. Na ogromnem prostoru je bila postrojena naša slavljenka — 31. divizija. Postrojena divizija, postrojem borci, ki so napol goloroki udarili dve, tri, štiri leta nazaj po fašističnem jeklenem morilnem stroju. In ta ponos, to zmagoslavje je ta dan odražala celotna divizija.
Kmalu po deveti ura dopoldne so prispeli na zborno mesto zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Generalmajor tov. Levičnih je sprejel raport komandanta 31. divizije tov. podpolkovnika Jožeta Klanjška-Vasje in pregledal trupe.
Potem je spregovoril tov. komandant 31. divizije:
Ustvarili bomo liudsko armado, ki bo vzbujala spoštovanje naših prijateljev in strah našim sovražnikom
Tovariši borci, podoficirji, oficirji, dragi gostje! Danes slavi naša divizi ja dveletnico svojega obstoja. Za nami *o dve leti prestanih bojev, zmag, trpljenja in naporov, kar je bilo kronano z največjo zmago vseh jugoslovanskih narodov, z izgonom okupatorja — osvoboditvijo cele domovine in s prevzemom oblasti od strani širokih ljudskih množic. Toda najgloblji pomen današnje slavnosti ni v tem, da slavi svojo dveletnico , ki si je v teku borbe priborila toliko in toliko zmag, ves globoki pomen današnje svečanosti je v tem, ker
slavi jubilej vojska, ki je zrasla iz ljudstva,
ki se je golih rok pognalo v borbo za svoj obstoj in lepšo bodočnost, ki je v uporni borbi z nadčloveškimi napori premagala vse težave, katere so mu delali številni njegovi domači in tuji sovražniki. Nadalje^je tisti globoki pomen današnje svečanosti v tem, ker slavi dveletnico svojega obstoja edi-nica, ki je nastala kot sad uporne borbe primorskega ljudstva proti italijanskim zavojevalcem, se vseskozi borda na ozemlju Primorske, tolkla ita-lijansko-nemške fašiste na najbolj občutljivem mestu ter doprinesla ravno na tem ozemlju največ uslug našim zaveznikom. Končno je pa tisti veliki pomen današnje svečanosti v tem, ker se ta srečanost vrši ravno v času, ko je naša nova Titova Jugoslavija predmet najbolj resnih napadov vseh sovražnikov demokracije na zunaj in znotraj,^ ker se vrši v času, ko sovražniki naše nove ljudske Jugoslavije, naše JA delajo resne poizkuse, da bi zrušili to, kar so si narodi Jugoslavije priborili v potokih krvi, kar so si narodi Jugoslavije s pomočjo svoje ljudske vojske ustvarili.
Današnja proslava se vrši v času, ko nam še nekateri osporavajo Primorsko in Trst
pa tudi, ko ves demokratični svet, narodi Jugoslonvije in Primorsko ljudstvo pa še posebej, zahtevajo na osnovi žrtev svoje pravice in priznanje. Sam nastanek, razvoj in obstoj naše divizije in celotne JA je najbolj živ dokaz ter priča naših pravičnih zahtev, je pa hkrati tudi dejstvo, katero vsem narodom Jugoslavije vliva vero na dokončno zmago.
Z ozirom na vsa goraj iznešena dejstva je potrebno, da naredimo kratek pregled nastanka in razvoja naše divizije ter v zvezi s tem v celotno JA, ki je usodno povezana z vsemi današnjimi dogodki doma in v svetu.
Napačno bi bilo, če bi smatrali leto 1943. kot nastanek oboroženega upora primorskega ljudstva, kot nastanek edinic JA na tem ozemlju. Borba primorskega ljudstvo sega precej globlje nazaj v čas, ko so_ italijanski imperi-olisti zasedli ozemlje Primorske ter začeli raznarodovati primorski živelj. Takrat je začelo primorsko ljudstvo voditi uporno borbo zn svoj obstoj, ta-Iwat se je začel graditi temeljni kamen
za nastanek naše divizije, za nastanek JA, za oboroženo borbo na ozemlju Primorske. Bazovica, procesi v Trstu, številne konfinacije, Marušič, Bidovec, Valenčič, Miloš, to so svetli utrinki borbe v zgodovini primorskega ljudstva, to so, lahko rečemo, prvi, prvi pionirji narodno osvobodilnega giba. nja in naše JA na Primorskem. Pri morsko ljudstvo je verovalo v bivšo Jugoslavijo, da ji bo ona prinesla osvobojenje. Toda, ko je ta trhla stavba propadla, tedaj je primorsko ljudstvo spoznalo, da je rešitev v lastni oboroženi borbi in pa v pomoči širokih ljudskih množic narodov Jugoslavije. Ko se je v Jugoslaviji razvnel narodni osvobodilni boj, ko so se dvignili na Primorskem prvi znanilci upora, je
primorsko ljudstvo množično prijelo za orožje
ter začelo voditi proti italijanskim fašistom neizprosen boj. Nastale so prve partizanske čete, bataljoni, odredi. Borbe na Matajurju, Kolovratu, Nanosu, so žive priče samoodločbe primorskega ljudstva. Iz teh bataljonov so se v spomladi leta 1943 formirale brigade, med njimi tudi Gradnikova, ki je ob formiranju naše divizije prišla v njen sestav. Ako bi hotel govoriti o vseh borbah teh brigad, o vseh zmagah in uspehih, ki so jih ravno na emozemlju dosegle te brigade v korist velikih, zaveznikov, mislim, da vsega ne bi povedal nikdar. Leto 1943. lahko imenujemo kot pričetek vsenarodnega upora primorskega ljudstva. Večno bodo ostali primorcem v spominu Bračič, Janko Premrl-Vojko ter številni drugi znani in neznani junaki, katerih kosti ležijo razmetane širom primorske zemlje. Močna zaslomba narodno osvobodilnemu gibanju in edini-cam na Primorskem je bil Narodno osvobodilni pokret in oborožena borba v ostalih predelih Slovenije, posebno na Gorenjskem. Pod izredno težkimi pogoji so borci-partizani vodili na tem ozemlju borbo proti nemškim osvajalcem, ki so hoteli napraviti, ter so tudi proglasili Gorenjsko za sestavni del njihovega rajha. Vendar so razplamteli plamen oborožene vstaje, ter budili narodu vero v lepšo bodočnost. Julija 1943. leta se je formirala prva Gorenjska brigado, ki je po zmagi na 1 ur jaku dobila naziv brigada France-ta Prešerna in' katera je ob formiranju divizije prišla v njen sestav. Z kapitulacijo Italije se začenja množična borba Primorskega ljudstva. V vrste narodno osvobodilne vojske prihajajo novi in novi borci, v naše roke je padlo veliko plena, formirala se je nova Vojkova brigada, ki je tudi prišla v sestav naše divizije. Goriška fronta v tem času je najbolj živ primer edinosti in odločnosti ter samoodločbe vsega, res prav vsega primorskega ljudstva za osvoboditev in priključitev k Jugoslaviji.
Stari in mladi, otroci, starčki in žene so prijeli za orožje
Sovražnik je mislil v siloviti ofenzivi uničiti naše edinice, uničiti narodno osvobodilni pokret, zlomiti duha primorskega ljudstva. Dosegel je kot vedno, obratno. Iz ofenzive so izšle naše edinice ojačene, ljudstvo ne klone. Po ofenzivi se formirajo XXXI. divizija in XXX. divizija. Začenja se svetla stran v zgodovini primorskega ljudstva, osvobojena ozemlja, zmaga za zmago ter formiranje IX. Korpusa. Naša divizija je v pričetku porušila staro italijansko-jugoslovansko mejo, ter s tem odstranila dokončno zunanji znak, ki je ločil Primorsko od ostalih delov Slovenije, pomedla je s postojankami Davče, javorje, Žiri, ki so bile čuvarji tega znaka krivice napram narodom Jugoslavije. Začne se doba ofenzive v sklopu IX. Korpusa na sovražnikove komunikacije in oporišča, ki so te komunikacije čuvala. Ofenziva na proge v Baški grapi, na progo Postojna—Trst, postojanke Črni Vrh, Koritno, Grahovo, Čepovan, Idrija in stotine padlih borcev je najbolj zgovoren dokaz primorskega Izudstva, da hoče živeti v Titovi demokratični Jugoslaviji. Če bi tukaj navajal število porušenih prog, mostov, cest, uničenih postojank, pobitih sovražnikov, uresničene sovražnikove tehnike, tedaj bi se jasno videlo, kakšno vlogo je odigrala naša vojska na tem ozemlju, v zaledju italijanske fronte, in
kakšne pravice ima danes primorsko ljudstvo v svojih zahtevah po priključitvi k Titovi Jugoslaviji
Z porastom oborožene borbe se je jačala naša divizija, utrjevala se organizacijsko in vojaško. Iz njenih vrst so nastali novi in novi kadri, najboljši sinovi primorskega ljudstva. Z zlatimi črkami bodo v zgodovini primorskega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije ostala zapisana imena heroja Janka Premrla - Vo ja, Iztoka, Rudarja, Volodje, Matejka, Blaža, Gojka in vseh drugih neštevilnih junakov.
Divizija je šla skozi najtežjo preizkušnjo, veliko sovražnikovo ofenzivo, katero je častno prestala.
Sovražniku se njegov namen ni posrečil zaradi tega, ker ni razumel, česar še danes mnogi ne razumejo, da je naša vojsKa in oblast zakoreninjena v ljudstvu in zato neuničljiva
Iz sovražnikove ofenzive je šla divizija takoj v protiofenzivo, pomedla s postojankami Čepovan, Lokovec, Otlica - Podlaka, Puštale,_ Trnovo, z posto-jamkami, ki naj bi bile čuvarice Trsta in Gorice, udarila v dolino, zasedla Gorico, Tržič ter odločilno sodelovala pri osvoboditvi Primorske, Gorice in Trsta. Omenil sem že, da nas sovražnik ni uničil zaradi tega, ker je bila naša vojska globoko zakoreninjena v ljudstvu. Če je to bilo kje, je bilo to v največji meri na Primorskem. Vsa Primorska je bila eno samo vojno taborišče. Vojak je bil starček, žena, otroci. Samo s tako podporo vsega naroda je naša vojska lahko žela take uspehe ter lahko častno izvršila svojo nalogo.
Taka je zgodovinska pot naše divi zije, ki je ob enem zgodovinska pot oborožene borbe primorskega ljudstva. Če sem govoril samo o nastanku in razvoju naše divizije, nisem hotel reči, da je to nekaj posebnega.
učvrstujte železno vojaško disciplino dvigajte svoje vojaško znanje, izpopoi-nujte se v mojstrstvu, rokovanju z orožjem, tako da bomo ustvarili Armi-jo, ki bo vzbujala spoštovanje naših prijateljev ter strah naših sovražnikov zunaj in znotraj naše domovine! Ostanite vredni nasledniki primorskih herojev junaka Janka Premrla Vojka, Iztoka, Volodja in drugih. Bodite ponosni, da ste člani Jugoslovanske armi-je, armije z edinstveno zgodovino, bodite verni čuvarji pridobitev naše štiriletne borbe.
Njegov govor so zbrani Česlo prekinili s prisrčnim vzklikanjem in odobravanjem. Nenehoma so vzklikali tov. maršalu Titu, generasilimu Stalinu, republiki Jugoslaviji, ljudski oblasti in odločno zahtevali pravice za Trst in Primorško.
Za tem sta spregovorila zastopni-
ka IV. Armije general-major Levičnih in namestnik komisarja IV. Armije. Oba ta junaka sta s svojimi klenimi besedami, besedami o liku našega borca, dostojnega borca narodne vstaje in čuvarja pridobitev iz te borbe pokazala jasno pot naprej, pot po kateri hočejo množice, ker nočejo in ne smejo nikdar več postati plen protiljudskih oblastnikov. In čuvar te ljudske poti je naša mlada, a junaška ljudska vojska.
Za svoje besede sta bila nagrajena z nepretrganim vzklikanjem in odobravanjem. Po svojem govoru je tov, generalmajor odlikoval zaslužne oficirje, podoficirje in borce 31. divizije.
Nato pa je spregovoril zastopnik federalne vlade, naše prve narodne vlade, porojene iz naporov in borbenosti ter želje po boljši bodočnosti naših narodov, minister za narodno zdravje tov. dr. Ahčin Matevž:
31. divizija
je utelešena velia našega Primorja
Tovariši borci, podoficirji in oficirji junaške XXXI. divizije, pozdravljam vas v imenu Narodne vlade Slovenije in vam iskreno čestitam k slavju, ki ga danes praznujete. Ime XXXI. divizije je ovenčano s slavo, ki si jo je priborila tekom narodne osvobodilne borbe, ko so njeni borci darovali svojo kri in svoje življenje za svobodo naših narodov in ustvaritev nove, svobodne federativne demokratične republike Jugoslavije, posebno pa
za končno osvoboditev naših neodrešenih bratov v Slovenskem Primorju
in za osvoboditev delovnih, svobodoljubnih množic Trsta, za osvoboditev našega Trsta, ki so dolgo ječali in trpeli pod krvavim terorjem nacifašizma. Divizija, zrasla na tleh slovenskega Primorja, zrasla iz slovenskega primorskega ljudstva, je vodila borbo v najtežjih okoliščinah in pod najtežjimi pogoji z nacifašisti in njegovimi pajdaši, domačimi izdajalci, bandami Nediča, Mihajloviča in Rupnika. KaKšiie so bile te okoliščine, kakšna je bila požrtvovalnost in samozatajevanje borcev te divizije, more presoditi le oni, ki je bil priča, ki je to sam opazil, a ta je mogel opaziti tudi s presenečenjem, kako je divizija povezana z ljudstvom, kako ljudstvo borce te divizije z ljubeznijo spremlja, spremlja njene napade s skrbjo, kako ljudstvo čuva nad njo in najtesneje sodeluje z njo. Brez pravega naravnega zavetje se je morala ta edinica IX. Korpusa boriti na najbolj izpostavljenem ozemlju,
imela je zato najboljše zavetje v ljudstvu samem
ki je svojim sinovom pomagalo, jih hranilo in jim dajalo vso moralno in dejansko podporo, tako kot so borci ljudski sinovi dajali ljudstvu vso moralno podporo in so mu bili jamstvo, da se dokončno osvobodi tujčevega jarma. In temu se ne smemo čuditi, kajti to ni bila stara vojsko, ko so jih protiljudske vladajoče klike zlorabljale v svoje protiljudske namene, s katero so ljudstvo tlačili in ga terorizirali, marveč zanetek nove ljudske, iz ljudstva zrasle armade, del nove porajajoče slavne Jugoslovanske armije, armije svobodne Titove Jugoslavije. In primorsko ljudstvo je s polnim zaupanjem in prepričano v končno zmago to divizijo podpiralo in žrtvovalo zato tudi najdragocenejša življenja. Ne samo to. Delovanje in borba XXXI. divi-
zije je v povezanosti j ostalimi edini-cami IX. Korpusa prodrla tudi v sve-
tovno javnost, zala, da
je vsemu svetu doka
se tudi primorski Slovenci bore za svojo osvoboditev,
da se bore proti skupnemu sovražniku naprednega človeštva — fašizmu, da se bore za svoje najdražje, za svobodo, ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi in z Rdečo armado, z velikimi zavezniki, za svojo osvoboditev, da se bore za končno združitev z ostalimi Slovenci v svobodni, fede: alni Sloveniji, v svobodni federalni, demokratični Titovi Jugoslaviji. In sklepi velikih zaveznikov so nam jamstvo, da ta borba ne sme biti zastonj in ne bo zastonj! In da se bo to izpolnilo je za-sluga tudi te divizije, ki je poleg tega v največji meri doprinesla k dejanski osvoboditvi našega Primorja. Naj naša emigrantska reakcija intrigira kolikor hoče, naj ji pomaga pri tem protina-rodnemu delu svetovna reakcija kolikor hoče, tega dejstva ne more nihče zbrisati, ker bi moral zbrisati iz zgodovine naše svete domovinske vojne tudi našo junaško XXXI. divizijo, ki je
utelešena volja našega Primorja po svobodi
po združitvi z nami, z ostalimi narodi Titove Jugoslavije, ker je ta divizija izraz te volje, ker /e ravno tudi ta divizija živ dokaz, da naši primorski bratje niso klonili, da se niso dali raz-naroditi, da so tudi oni žrtvovali vse za svobodo in demokracijo, za edinost in bratstvo jugoslovanskih narodov, za bratstvo in zvezo slovanskih narodov pod vodstvom naše velike zaščitnice. Sovjetske zveze.
*
Nato je tov. minister spregovoril še o bližajočih se volitvah, katerih se bodo udeležili tudi borci, vojska, da utr-de demokracijo, za katero so se borili, katero bodo utrjevali in branili, ker je to volja in zahteva naših množic.
Da je bila vsaka njegova beseda, beseda, ki bi je spregovoril slednji izmed navzočih, slednji izmed poštenih, demokratičnih Jugoslovanov, je živ dokaz odobravanje, ki ga je žel tov. minister za svoje tople besede.
Za tem pa je spregovoril zastopnik tistega koščka slovenske zemlje, kjer se je 31. divizija porodila, zastopnik Primorsko, lov. France Pe-rovšek, tajnik PPNOO:
Zgodovina vsake naše edinice je zgodovina celotne nove Jugoslavije
In če nas danes besno napadajo, če hočejo zrušiti pridobitve štiriletne krvave borbe, ko nam danes osporavajo Primorsko, nam baš zgodovina naših edinic, celotna zgodovina naše JA pove, da se prvič kruto motijo, ker ne poznajo osnovnih sil, ki so skrite v ljudstvu, ker ne verujejo v ljudsko moč, po drugi strani nam pa pove, da je bila not, po kateri smo hodili, vedno pravilna, da smo znali vse težave premagati. In to nam tudi daje neomajno vero, da bomo znali tudi v bodočnosti premagati vse težave ter ustvariti bodočim pokolenjem lepšo in srečnejšo bodočnost. K temu nas vežejo kosti in kri tisočev, ki so darovali svoja življenja za svobodo, k temu nas poziva vse naše ljudstvo.
Borci, podoficirji, oficirji in dragi gostje, ko praznujemo v dneh našega
praznujemo v
onjvečjega zmagoslavja ter hkrati tudi ter napadli Gorico in končno dolgo ! najbolj besnih sovražnikovih napadov časa kljubovali sovražnikovi premoči. ^ dveletnico naše divizije, vas pozivam,
Ker je jugoslovanska armada ljudska, je mogla osvoboditi Trst
Tovariši borci, podoficirji in oficirji junaške XXXI. divizije!
V imenu Slovansko-italijnnske Antifašistične Unije vas pozdravljam in vamčestitam k drugiobletnici ustanovitve vaše hrabre divizije. Tovariš pod' polkovnik, vaš komandant, je v svojem govoru naglasil, da je vaša divizija bila svojo borbo s pomočjo ljudstva, rekel je, da je bil na Primorskem vojak starček, otrok in žena ter sploh podal ves razvoj divizije, katera je zrastla iz ljudstva. Primorsko ljudstvo ve, da je bil enak razvoj celotne Jugoslovanske armade, ve, da je sedanja slavna Jugoslovanska armada res prava ljudska. In prav zato, ker je ljudska, je mogla osvoboditi Trst, prav to je odgovor na vsa vprašanja, kako je mogla Jugoslovanska armada na tako slaven način osvoboditi Slovensko Primorje in Trst. Zakaj tega ni bila sposobna storiti prejšnja jugoslovanska armada? Ali si niso vsi jugoslovanski narodi že pred aprilsko katastrofo želeli priključitve svojih bratov iz Julijske Krajine k Jugoslaviji? Jugoslovanska armada tega ni bila sposobna zaradi tega, ker je bila protiljuoska. Prav to protiljudskost stare jugoslovanske armade s kraljem in predvojnimi režimi na čelu je primorsko ljudstvo spoznalo prav v zadnjih najtežjih letih trpljenja. Kraljevi četniki, belogardistična in ostala svojad je prav na ozemlju Julijske Krajine skupno z Nemci branila junaški Jugoslovanski armadi pot do Trsta in to toliko časa, dokler niso bili sramotno uničeni.
Zato naj vé ves svet, da primorsko ljudstvo doživlja vse, kar je v zvezi z Jugoslavijo,
tako kot bi bilo že davno k njej priključeno. Opozicija proti ljudski oblasti v Jugoslaviji je opozicija proti Ijud-dstvu Julijske Krajine, proti njegovi volji p0 priključitvi k Jugoslaviji itd. Nekateri ostanki ljudi iz preteklosti, sedanji vneti zagovorniki in občudovalci opozicije, kateri so našli svoja zasilna in začasna zaklonišča nekje v Trstu in Gorici, si upajo govoriti o neki boljši demokraciji, kot pa je jugoslovanska ljudska demokracija Jn ljudstvo Julijske Krajine z njo poučevati, z edinim ciljem, škodovati ljudskim interesom. Ta njihova politika se nam zdi podobna politiki Draže Mihajloviaa in njegovih izdajalskih oficirjev. Ljudstvo Julijske Krajine ve, da so bili prav ti ljudje voditelji band, četnikov, ustašev in drg-£ih fašističnih pomagačev, kateri so požigali vasi in pobijali zavedne in prave demokrate. Vsak demokrat, pravi demokrat, se je v času vojne boril proti fašizmu,
toda ti »bedni demokrati« pa so fašizem podpirali, so odgovorni za vse njegove zločine
in zato jim primorsko ljudstvo upravičeno danes da naziv — fašisti.
Zmaga Ljudske fronte na volitvah 11. novembra bo zmaga ljudstva Julij-(Nadaljevanje na 6. strani)
Stran 6
širom Primorske
Mladina iz Kastelca je neko jutro v povorki z zastavo na čelu prikorakala v Socerb. Prišla je čistiti ruševine, katere je okupator povzročil. Kakor ostale vasi našega okraja, tako je tudi Socerb občutil zločinsko roko nacifašizma! Med petjem in smehom je ta mladina ves dan delala, med opoldanskim odmorom jim je tov. tajnica držala politično uro.
Iz vasi Socerb so se jim samo štiri tovarišice pridružile in z njimi delale, razumele so, da je treba za hitro obnovo izkoristiti vsako minuto. Vedele so, da ne delajo zato, ker morajo delati, ampak zato, ker je delo v dobrobit države, vseh ljudi in potemtakem tudi nas samih.
Mladina je spoznala, da je sedaj, ko se naša država šele gradi, treba z vsemi silami prijeti za delo, delati udarno in požrtvovalno.
Upamo, da bo po njihovem zgledu začela z intenzivnim in smotrnim delom tudi vsa ostala mladina, ki je doslej delala napake.
Mladinke iz Socerba so nabrale 1570 lir za >Našega dijaka«.
Mladina Planine na delu.
Sedemnajst mladink se je zbralo ter odšlo na delo s krampi in lopatami. V kratkih treh dneh so napravili 408 delovnih ur, v katerih so počistili tri gospodarska poslopja, katerih material so zvozili na pot in z njim popravili dva kilometra poti. Tri kilometre ceste, ki pelje iz Ajdovši-ne v Planino so tudi popravili. Za večerjo so jim pripravili vaščani štruklje, ki so kaj dobro teknili našim mladinkam. Za konec so še zaplesali, pa kdo bi jim to zameril, saj so ves čas delali za svobodo in lepše življenje naše domovine in tudi sedaj v svobodi delajo za obnovo naše porušene zemljice.
Delo na Dolu pri Otlici.
Da si obnovi čimprej svoje porušene domove, je šla naša mladina z vsemi ostalimi organizacijami složno na delo. Nič ne potrebujejo umika, saj delajo od zore do mraka. Pokrili so že 7 hiš in postavili 12 barak. Mladina pomaga tam, kjer vidi, da je najbolj potrebna. Pri vsem obnovitvenem delu pa mladinke ne pozabijo naših tovarišev Hrvatov in jim kaj rade operejo in pošijejo obleko — tako je dela vedno dovolj.
(Nadaljevanje s 5. strani) ske Krajine. Ljudska fronta je dala v svoj program priključitev te pokrajine k Jugoslaviji, Ljudska fronta je v dnevih Londonske konference razumela pridržani dih Primorcev, Ljudska fronta je vlila ljudskost naši armadi, zato pozna primorsko ljudstvo eno samo smer, in sicer smer Ljudske fronte, s katero vzporedno gre neomajno smer Slovansko - Italijanska Antifašistična Unija. Zakaj? Zato, ker je Ljudska fronta v Jugoslaviji pokazala, kaj je ljudska oblast, kaj je prava demokracija in kaj je resnično bratstvo med narodi. Ali ljudstvo Julijske Krajine teži mogoče danes po čem drugem? Ali ni sreča italijanskih množic tudi v teh osnovnih temeljih? Zaključek tega je ta, da nova demokratična federativna Jugoslavija predstavlja simbol še za vse ostale narode, kateri do svojih pravic še niso prišli, simbol zato, ker v njej vlada demokracija, ker v njej niti narod, niti narodna manjšina nista izkoriščana, nasprotno, imata v rokah vse pravice in tudi podpore ostalih naro-rov, s katerimi živita skupno življenje v zvezni državi.
Prav zato sem prepričan, da bo Jugoslovanska armada in njena XXXI. divizija
kmalu dvignila visoko svoj prapor v Trstu in Gorici.
Ta prapor bo simbol miru in sreče ljudstva Julijske Krajine, ta prapor je in bo vzpodbuda vsem ostalim italijanskim demokratičnim množicam za dosego svojih pravic — ljudske oblasti poysod v Italiji, to pa zato, ker je prapor ljudski — simbol bratstva.
Njegove trdne, odločne in plodne besede so izrazile borcem ognjevite pozdrave primorskega ljudstva, ki je bilo priča, ko so izganjali ti nači borci, sinovi ponosne Primorske, fašiste in vso proliljudsko zalego, ki se je zarotila zoper ljudske množice.
Vzkliki navdušenja in odobravanja niso bili samo nagrada govorniku, ampak ponovna manifestacija ljudskih množic za našo Primorsko^ Trst in Gorico, ža našo Titovo Jugoslavijo.
Kot zadnji pa je še govoril član okrožnega odbora OF za Novo mesto in povzel iz izvajanj vseh predgovornikov delavni zaključek: priprave na volitve, na utrditev tega, za kar smo se borili in krvaveli.
»Primorska borbac izhaja tedensko v Ajdovščini.
Urejuje Albreht Roman.
Volitve Rdečega križa.
Dne 5. oktobra so se v Tolmina vršile volitve za Qk odbor RKS. Prisostvovali so tudi odposlanci iz 40 vasi.
Na konferenci se je obravnavalo, kako želi skupščina, da se izvedejo volitve. — Kandidatna lista je predlagana od odbora OF in je bila složno sprejeta.
Ves okraj ima postavljenih 62 odborov RK in kaj dobro napredujejo v času tekmovanja. Pridobili so 316 novih članov. Nabranih je 3803 lir; prostovoljnih prispevkov za »revnega dijaka« 2953 lir ter za tiskovni sklad »Vestnika« 250 lir. V blagu je nabranega 5 stotov krompirja, 5 stotov sadja, 50 kg fižola ter 128 jajc. Del tega blaga je bilo oddanega tudi v kolonijo, kjer so se nahajali istrski pionirji.
RKS na Ljubinju se zahvaljuje rojakom iz Amerike.
Krajevna edinka RKS se iskreno zahvaljuje svojim rojakom iz Amerike za poslane darove. Z zahvalo pa pošiljajo tudi prošnjo, naj bi jih ves svobodoljubni svet podprl v stvari, za katero so prelivali kri naši najboljši sinovi, za katero so darovali življenje tisoči naših borcev — da zaživi Primorska novo življenje v svobodni Titovi Jugoslaviji.
Udarniško delo naših žena in mladine.
Iz Spodnje Idrije poročajo, da tudi v njihovi vasi prav pridno delajo na polju obnove. Organizacija AFŽ modro deli dela na prosvetnem in delovnem polju. Ljudstvo je zažgalo že dve apnenici in napravilo 600 stotov apna. V vasi imajo mnogo vojakov in ker vaščani vedo, kaj vse so borci doprinesli za svobodo, jim pomagajo kjer koli morejo. Saj vedo, da delajo skupno za našo ljubljeno domovino in za njenega modrega in dragega maršala Tita.
Hvale vredno dejanje delavcev
Delavci železniške proge iz Pra-proč, iz Zazeda, Podpeči in Podgorja, so* v tednu akcije za našega dijaka darovali plačo delovnega dne v ta namen. S tem dejanjem so potegnili tudi ostale sovaščane in kaj hitro so nabrali precejšnjo vsoto denarja in mnogo živil. Ljudstvo se je zavedalo velikega pomena te akcije in s svojimi prispevki je tudi najlepše počastilo spomin 11 mladincev iz Praproč, ki so padli za svobodo.
Nato je stopila pred komandanta hči Primorske zemlje, mladinka Zlatka iz Cerkljanskega in mu poklonila zastavo, ki jo je primorsko ljudstvo izdelalo, zastavo kateri so skleklale simbol miru — rdečo zvezdo in pozdravni trak pridne Idričanke in ga nagovorila:
Tebi junaški komandant naše 31. divizije, divizije, ki je zrasla na primorskih tleh, ki je vznikla iz vsega ljudskega upora primorskega ljudstva, predajam to zastavo, katero poklanja primorsko ^ljudstvo svoji 31. diviziji.
Ta zastava bodi odsev tega, kar danes gori v srcu slednjega Primorca, slednjega poštenega demokrata: skupno smo se uprli, skupno smo šli skozi ogenj in kri, skupno srno strli nacifašiste, skupno hočemo delati in živeti. Primorsko ljudstvo se bo borilo, dokler ne bodo meje Titove Jugoslavije tam, kjer jih je začrtala naša kri.
Čuvajte in branite to zastavo, kakor čuvate in bdite nad našo ljubo Primorsko, za katero ste dali kri!
Komandant se je mladinki v imenu 31. divizije zahvalil in sprejel zastavo, ki jo je junaška Primorska poslala svoji armadi ter ji zagotovil, da jo bodo vsi do zadnjega branili.
čim so gostje zapustili tribuno, se je vsula vsa primorska delegacija, mladinke, matere ter možje so prosili in rotili hrabre častnike XXXI. divizije, naj se vrnejo z jugoslovansko vojsko na Primorsko — v Trst in Gorico.
Potem se je razvila mogočna povorka skozi mesto. Popoldne so bile športne prireditve, nogometna tekma in konjske dirke. Slavnost pa se je zvečer prelila v lepo uspelo akademijo.
»To je bil velik praznik 31. divizije, primorskega in sploh vsega slovenskega ljudstva,<t kakor je dejala cerkljanska mati treh partizanov, ki so še vsi pod orožjem.
»Nočemo jih domov, dokler ne bo vsa Primorska svobodna, dokler ne bomo tudi mi Primorci v Titovi repu- , bliki Jugoslaviji.*	j
Mladinske delovne brigade
Prvi bataljon koperskega okraja pri delu
ul
V zadnjem mesecu se je začela mladina po naših okrajih povezovati v delavske bataljone in brigade. Delovne čete, ki so obstojale po vaseh, niso bile učinkovite in sposobne v celoti opraviti vsa obsežna dela, kot sečnjo drv za Istro, Trst ( in domačo potrebo, ki so pred njimi.' Ko je mladina to spoznala, je začela združevati čete v bataljone in si postavljati na čelo štabe, ki naj delo načrtno vodijo. V tem času so se naši bataljoni, kjer že obstojajo (Koper, Kozina), bolj utrdili, na novo se je formirala Postojnska mladinska delovna brigada in sedaj se pripravlja mladina v Ilirski Bistrici, da odide na sekanje drv za Trst, enako na Grgarskem in v Idriji. Vsepovsod kaže mladina silno voljo do dela. Vendar se je že pokazalo nekaj slabosti. Predvsem nekateri člani naših NOO ne razumejo ogromnega pomena dela naše mladine in jo odrivajo, češ da niso sposobni, ali premladi ali pa da nimajo sredstev in da je še čas ter tako duše iniciativnost mladine, namesto da bi z obema rokama zgrabili pomoč, ki jim jo ta nudi. druga napaka pa je, da se v naših delovnih bataljonih premalo načrtno razvija prosveta in fizkultura ter politično delo, ker jemlje udarnost naši mladini.
O uspehih teh brigad pa govore poročila:
I.	MLADINSKI DELOVNI BATALJON
V ISTRI
Mladina se je^ z veseljem zbrala v ta bataljon in požrtvovalno vsak teden v torek in v petek odhaja na delo. V treh tednih svojega dela je bataljon napravil 3056 delovnih ur, očistili so 18 požganih hiš in Jih pričeli obnavljati. Popravili so tudi cesto v treh vaseh. V avgustu in septembru so napravili pri obdelovanju polja 1800 del. ur, 13.700 ur pa so rabili za šivanje in pranje vojski, poleg tega pa so nabrali še 23.000 kg železa, 240 kg stekla, 300 kg cunj in 60 kg kosti. _V tem bataljonu dela 100 do 130 mladincev in mladink. Najbolj se je izkazala dekanska četa V tej vasi se je mladina najkasneje organizirala, ker je bila prej tu sovražna postojanka. Sedaj pa prihaja na delo 30—40 mladink in SO pionirjev, ki na vsak način hočejo tudi delati in se jo-Vr io, če jih nočejo vzeti s seboj, kajti do delovnega mesta je tri ure hoda. Po kosilu pa se mladina zbere in ima politično uro. Doslej se je ta bataljon najbolj izkazal in na svoji konferenci so mladinke obljubile, da bodo svoje delo še bolj pospešile.
II.	MLADINSKI BATALJON V ISTRI
šteje 130 mladink in mladincev, ki so povezani v 10 čet; vsaka vas je dala svojo četo, ki si je že izvolila komandirja. Izvolili so si tudi svoj štab bataljona iz najboljših mladincev, ki dobro vodijo delo. V štabu je tudi član NCO, ki odgovarja za obnovo in sestavlja načrt za delo. V treh tednih so očistili 12 hiš, iz bivše vojašnice so napravili Mladinski dom, popravljajo tudi cesto1 in so napravili skupno 3560 delovnih ur;pionirji, ki se tudi udeležujejo delu in jih je 50, pa so napravili 680 ur. V tem bataljonu delata tudi dve četi italijanske mladine iz Croce bianca in iz Strunjana skupno 52 mladincev, ki delajo v delavskih skupinah pomešani s slovensko mladino, ki jih vedno navdušeno sprejema.
Tako si mladina kuje pri delu slo-vansko-italijansko bratstvo in mu daje realno vsebino.	Zlatka.
I. MLADINSKA DELOVNA BRIGADA OKRAJA POSTOJNE
Mesec dni bo tega, kar je postojnska mladina napovedala tekmovanje bistriški. Glavni ciljv tekmovanja je, pripraviti drva Za naso Istro, ki ji primanjkuje drv, in p« vsestransko razviti organizacijo mladine. Sedaj je postojnska mladina stvorHa. svojo delovno brigado. Iz vseh vasi je prišla mladina v Postojno, kjer prenočujejo in so
si postavili tudi svojo kuhinjo. Postavili so si svoj štab, ki sestoji iz komandanta, komisarja, imajo svojega referenta za prosveto, svojega intendanta, organizirali so kurirsko službo. Vsako jutro ob 5.30 vstanejo in se do 6. umivajo. Ob 6.30 je razvitje zastave ob petju naše himne »Naprej zastava slave« in nato raportiranje o številčnem in
I zdravstvenem stanju brigade. Po 15 minutah telovadbe sledi zajtrk. Ob 8. pa odkorakajo z zastavami skozi Postojno proti gozdu Javornik, kjer sekajo drva za pomoč Istri. S tem naša mladina dokazuje, da zanjo slovensko-italijansko bratstvo ni samo fraza, ampak razumejo, da pomeni bratstvo medsebojno pomoč in sodelovanje.
Zvečer, ko se brigada vrača v Postojno, jo že čakajo Postojnčani. Med sabo se pogovarjajo: »Zdajle grem pa gledat našo brigado!« Tisti, ki niso v brigadi, se čutijo kar užaljeni; vsi bi šli radi na skupno delo in celo pionirji silijo z nami, pa so še premajhni za težko delo. Vsak večer pa komisar naše brigade, to v. Justa, prečita pred strojem tiste mladince in mladinke, ki so se, pri delu najbolj odlikovali. V Postojni imamu tudi brigadni Sten-čas, kjer vsak dan izmenjujejo članke. Vsakokrat po kosilu in zvečer pa imamo tudi politično uro.
Trdno smo odločeni, da se borimo proti vsem težkočam, ki nam jih je zapustil okupator in da z delom utrjujemo pri nas demokracijo. To je naš odgovor vsem, ki bi nas hoteli razbiti in nas opehariti za s krvjo priborjeno svobodo.
Z delom za Istro dajemo vsebino italijansko-slovenskemu bratstvu.
S svojim delom manifestiramo tudi svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji, ker edino tam imamo možnost Pilati in pošteno živeti.
Marija Fernetič.
Reakcionarna vloga
Julijskih sindikatov
Tajnik Pokrajinske zveze Enotnih j Enotni sindikati so postavili poga-sindikatov za Slovensko Primorje to- j janja na zdrave in razumne osnove in
variš Ivan Bukovec je na seji podeželskih predstavnikov Enotnih sindikatov med drugim, rekel o razbijaškem delovanju Julijskih sindikatov:
Nedvomno nas je skrbela neenotnost delovnega ljudstva, ki se je pojavila takrat, ko so gotovi ljudje s svojimi posebnimi nameni postavili še druge sindikate, poznane pod imenom »Julijski sindikati«. Toda po taki popolni stavki, ki smo jo dosegli zadnjič in ki je pokazala dejansko enotnost in trdno voljo vsega primorskega ljudstva, je mogoče prišel pravi trenutek, da še enkrat poskusimo združiti v vrste delovnega ljudstva, strnjenega okoli Enotnih sindikatov, tudi precejšen del nameščenstva, ki se je organiziralo v tako imenovanih »Julijskih sindikatih«. V tej veliki stavki, ki je pokazala veličino in moč delovnega ljudstva v Primorju in ki je prvič v zgodovini te zemlje pokazala strnjeno enotnost kmečkih množic z delovnim ljudstvom tovarn, hi bilo nemogoče misliti, da delovne množice niso dosegle tiste politične zrelosti, ki je v tem trenutku tako potrebna.
Prav zaradi tega je bilo nujno potrebno, da pride do pogajanj med obema sindikatoma. Zakaj ni prišlo do uspešnega zaključka pogajanj? Da to jasno razložimo, moramo prej pogledati, kakšni ljudje sestavljajo tako imenovani »Julijski sindikat«.
Veliko večino članov tega pristno italijanskega sindikata tvorijo uradniki, ali'da se bolje izrazim, bivši fašistični uradniki, ki so prišli v Trst po zaslugi fašističnega režima in ki so še precej navdahnjeni s fašističnimi metodami in šovinizmom. Med temi je le manjše število delavcev, največ med njimi priseljenih iz drugih predelov Italije. Vodi jih stranka krščanske demokracije z Don Marzarijem na čelu. Znano je, da krščanska demokratična stranka v Trstu podžiga najbolj šovinistična čustva nasproti vsemu, kar ni italijansko, da teži k priključitvi Julijske Krajine k Italiji. Okrog nje so danes zbrani vsi naj-reakcionarnejši elementi Trsta. Po vsem tem je razvidno, da omenjeni sindikati niso bili ustanovljeni, da bi branili interese delovnega ljudstva, kateremu je predpogoj enotnost in strnjenost, ampak so bili ti sindikati namenoma ustanovljeni, da bi zastopali umazane interese onih, ki bi se še "hoteli šopiriti po naši zemlji, interese italijanskih imperialistov.
predlagali, naj bi obstojal sindikat avtonomnega značaja v okviru okupirane cone, ki se zaradi delikatnega političnega položaja v Julijski Krajini ne bi naslanjal ne na Italijo in ne na Jugoslavijo. Tak sindikat avtonomnega značaja bi glede na začasno ureditev pokrajine pod ZVU dal najboljšo možnost spojitve in združitve vsega delovnega ljudstva v močni pokrajinski strokovni organizaciji. Predloga Enotnih sindikatov Julijski sindikati niso sprejeli, tako da so bili vsi nadaljnji pogovori prekinjeni.
Njihovi predlogi pa so temeljili v tem, naj bi se vse delovno ljudstvo
naše pokrajine povezalo s i>ti-«»liw_
nimi organizacijami Italije, kar pa dejansko ni mogoče, ker bi v tem primeru imeli Slovenci pravico povezati se s strokovnimi organizacijami Jugoslavije.
Razdvojenosti na sindikalnem polju bi sledila še razdvojenost na narodnostnem polju, kar pa ni mogoče, ker je slovenski in italijanski narod v teku te narodno-osvobodilne borbe dosegel bratstvo in enotnost obeh narodov v Slovenskem Primorju in v Trstu.
Po vsem tem se vprašamo, kaj hočejo ti ljudje. Odgovor je zelo enostaven. Njim ne gre za enotnost delovnega ljudstva, ne za uspešno borbo ljudstva samega, za njegove pravice, ampak za to, da razkrojijo enotnost množic, da razcepijo njihovo moč. Gre pa jim tudi za to, da podpro z vsemi silami imperiedistične težnje reakcionarnih krogov, da bi si ponovno osvojili Julijsko Krajino.
Hoteli bi razbiti tudi bratstvo in enotnost slovenskega in italijanskega ljudstva V Primorju in Trstu, da bi s tem razbili sadove težke narodnoosvobodilne borbe slovenskega in italijanskega ljudstva v Primorju in s tem zavrli zmagoslavno pot ljudskih množic in zmago ljudske oblasti.
Pot našega delovnega ljudstva je sedaj ena sama, katero pa morajo naše organizacije, naši odbori, pododbori in delavski zaupniki dobro poznati: razkrinkati podle namene tistih, ki izkoriščajo delovne množice za svoje podle politične načrte proti naprednim silam in tiste, ki bi pod imenom delavske organizacije radi cepili enotnost fronte delovnega ljudstva, ki se je po petih mesecih trdega in uspešnega dela utrdila.
Pionirji v koloniji na Tolminskem