MP* AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANCUACE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 231. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 4th, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Burton in O'Donnell sta nominirana Za councilmane nominirani: Travnikar, Pucel, Novak, Kovačič in Vehovec Anglija sprejemljiva za mir, toda se ne boji nobenih groženj Nekaj, kar se redko zgodi v kakem mestu, se je včeraj zgodilo v Clevelandu. Mesto, ki je normalno demokratsko, je nomini-1'alo dva republikanska kandidata za župana namreč sedanjega župana Harold H. Burtona in John E. O'Donnella. Ta dva bosta zdaj tekmovala pri volitvah 7. novembra za župana. Burton je dobil 99,851 glasov, O'Donnell pa 46,517 glasov. William C. Dixon, demokratski kandidat je dobil 35,375 glasov, Adam J. Damm, drugi demokratski kandidat je dobil 9,847 glasov komunistka Yetta Land je dobila 3,228 glasov. Torej se vidi, da je dobil Burton skoro 5,000 glasov več kot vsi drugi kandidati skupaj. Vendar pa Burton še ni gotov svoje zmage jeseni, ker bodo Proti njemu nezadovoljni republikanci in morda tudi vsi demokrati, ki bodo pač morali nekoga voliti, ker ne bodo imeli svojega kandidata. Oni republikanci, ki niso zadovoljni z George Ben-derjem, ki je okrajni vodja republikancev, so se sinoči izjavili, da s° si gotovi zmage jeseni. Millerjeva grupa demokratov dolži Gongwerja, da je podpisi Danima samo zato, da bi Dixon ne zmagal. Nekaj demokratov Je bilo že zdaj za O'Donnella radi spora v stranki. Večina demokratskih councilmanov bo pa jeseni volila za Burtona, kot se sliši. Kar je dobil Dixon glasov, se jih pripisuje naporu Ray T. Millerja, ki je podpiral Dixona in vodil njegovo kampanjo. Izmed sedanjih councilmanov so bili poraženi samo trije, nam-r®č John Sulzmann v 21. vardi, Leroy Bundy v 17. vardi in Vincent Hefferman v 15. vardi. Izmed slovenskih councilmanov so bili vsi nominirani, namreč George Travnikar v 2. vardi, Edward Pucel v 10, John Novak v23., Anton Vehovec v 32. in Hrvat Emil Crown v 31. vardi. Po--eg teh je bil imenovan pa še en Slovenec in sicer Edward Kovale v 23. vardi, ki bo tekmoval z John Novakom 7. novembra za ^volitev. Kar se tiče slovenskih vard in županskih kandidatov, je izpadla nominacija natančno tako„ kot je bilo poročano v našem listu v pondeljek. Edino v 32. vardi smo navedli za nominacijo Ann Dorrington, ki je prišla na tretje mesto. Kar se tiče županskih kandidatov v slovenskih vardah, je dobil Dixon v 10. vardi 1,517 glasov, Burton 1,118, Damm 165, O'Donnell 477, Land pa 68 glasov. V 23. vardi je dobil Burton 2,019 glasov, Dixon 1,878, Damm 951, O'Donnell 829 in Land 185 glasov. V 28. vardi je dobil Burton 2,275 glasov, Dixon 1,457, O'Donnell 1,293, Damm 427 in Land 79 glasov. V 32. vardi je dobil Burton 4,689 glasov, O'Donnell 2,188, &ixon 1,954, Damm 917 in Land 242 glasov. Volitve councilmanov v posameznih vardah so izpadle slede-fJe. Prinašamo samo zmagovalce v primarnih volitvah, ki bodo tekmovali 7. novembra za izvolitev, v slovenskih vardah pa prinašamo vse kandidate. 1. VARD A jpewson .............................................. 2,568 Btapleton ............................................ 1,590 2. VARDA J®nst .................................................... 2,408 Ravnikar .......................................... 2,361 . 3. VARDA J^cBlroy, Jr....................................... 2,853 °'t>onnell ............................................ 720 „ 4. VARDA ^alker ................................................ 1,493 8t*in .................................................... 867 5. VARDA jjfooks .................................................. 1,363 w»ldenmaier ...................................... 1,214 k 6. VARDA Si ............................................... ^ans ............................................ 7. VARDA 2,297 796 1,493 1,461 ^ashko ........ ^tley ............ x, 8. VARDA JfcCafferty .......................................... 2,152 °1nn .................................................... 1,052 >„ 9. VARDA filler .................................................... 4,183 *«her ................................................... 1,008 v, 10. VARDA *!,M j-»- fs/^ife mmMllllmilhii::::"-:^ «tt»ii>tnimiiiiiiiiiiiiiiiittin>»!i»»tii»i»ti»ii»»i?i!n»itiiiiiri»im)!»m»»nimma WINNETOU Po nemikcm brlraik* K. M»y» Old Death se je obrnil k mlaj- ga zelo usodna!" šemu. "Ali bi mi povedali, mladi mož, kaj sta govorila s scoutom? Zelo me zanima." živahno je pripovedoval Will: "Old Death je stopal naprej, jaz pa trdo za njim. V boju me je krogla oplazila na roki. Rana me je skelela, ker mi je nihče ni obvezal in rokav se je je prijel. Lezli smo po grmovju. Old Death je izpustil' močno vejo pa je udarila po moji rami. Zelo me je zabolelo, kriknil sem in —•" "—• in scout se je obrnil pa vam rekel, da ste osel," mu je Old Death segel v besedo. Zavzet ga je gledal Will. "Odkod veste to —?" Stari scout pa je nadaljeval: "In vi ste se izgovarjali, da ste ranjeni na roki, da se vam je rana vnela in da vas je veja prav na rani zadela. In scout vam je svetoval, da omehčajte prilepljeni rokav v vodi, rano pa da si pridno hladite s sokom trpotca, ki bo vnetje zabranil." Mladi Lange je strmel v scouta. "Res je! Tako je pravil! Kako morete to vedeti —? Saj sva vendar sama stopala na čelu Čete in nihče —." "Še vprašate? Jaz sem tisti, ki vam je tako rekel. Vaš oče je prej pravil, da se mi ni treba bati primere z Old Deathom. In prav je povedal, kajti podoben sem tistemu staremu dedcu kakor žena soprogi." "Vi _ vi — ste —? Vi ste Old Death?" Will je planil na noge in razprostrl roke, da bi objel svojega rešitelja. Pa oče ga je potegnil nazaj, ga Posadil na stol in rekel: "Stoj, fante! če bo treba objeti tegale starega moža, ki ti je življenje rešil, je pač oče prvi, ki ima pravico in dolžnost, da položi rešitelju svojega'edinega sina roke krog vratu. Pa opustili bomo za topot objemanje. Saj veš, kje smo in kako zelo pazijo na nas!" Obrnil se je k Old Deathu. "Ne zamerite, sir, da vas ne pozdravim in se vam ne zahvalim, kakor bi se spodobilo! Tehtne razloge imam za to. Veste, previdni moramo biti, kajti tudi.pri' nas je ozračje polno nevarnosti. Hvaležen sem vam iz srca, da ste mi rešili sina, to mi lahko verjamete. Pa prav radi tega vam ne smem nakopati sitnosti ali celo nevarnosti na glavo! Čul sem in vem, da ste pristaš abolicijo-nostiv. Eorili ste se za nje, se-cesijonistom pa mnogo škodovali. Vaši drzni čini so znani. Za Scouta ste bili prideljeni vojnim oddelkom severnih držav in ste 3ih vodili sovražnikom za hrbet Po potih, ki jih nihče drug ne Pozna in koder bi si tudi nihče drug ne upal. Mi, kar nas je istega mišljenja, mi vas visoko čislamo in spoštujemo, secesijoni-sti pa se vas še dobro spominjajo in vas imenujejo vohuna še danes. Zato mislim, da me razumete. Če pridete secesijonistom v roke, ste kratko in malo izgubljeni." Malomarno je zamahnil Old ^eath z roko. "Razumem vas, master Lan-£e ! O vaši hvaležnosti sem prepričan, zahvaljevati pa se mi ni treba. Za tiste strahove se ne brigam. Nisem sicer navdušen za vrv, pa tistih seoesijonistov se Prav nič ne bojim. Večkrat mi že grozili, pa jim do danes ni uspelo, da bi mi bili dali vrv okoli vratu. Ravno danes bi bil imel biti spet obešen in se na par-nikov dimnik povrh. Pa kakor sami vidite, še ne visim." _ Pripovedoval je najin doživljaj na parniku. Lange je zamišljen poslušal. "Vrl človek je tisti kapitan! Toda zadeva utegne biti za nje- "Mislite?" "Seveda! Ostal bo črez noč v mestu, tisti pretepaški secesijo-nisti pa tudi utegnejo priti. Saj je dejal kapitan, da jim bo prtljago izkrcal v La Grangi. Poiskali ga bodo in se maščevali. In vama," je pridjal skrbeče, "vama se utegne še slabše goditi P "Kaj še! Ne bojim se tiste peščice ljudi! že v vse drugačnimi lopovi sem opravil!" "Nikar se preveč ne zanesite, sir! Tista pretepaška družba bo našla močno oporo v našem mestu !" "Pri vas —? Ali imate tod že tudi take pretepače?" "Se zdi. že nekaj dni sem je La Grange sumljivo nemirna. Tujci prihajajo od vseh strani, postopajo po vseh kotih in oglih in se skrivnostno obnašajo. Opravka nimajo nobenega tod, samo lenobo pasejo. Thmle v sosednji sobi sedijo nocoj in kričijo, da bi človek oglušel. Zvedeli so, kdo ve kako, da smo Nemci, in so nas skušali izzivati. Pa se nismo dali motiti. S takimi ljudmi se ni spečati, pretep in poboj jim je vsakdanja reč." "Seveda je bolje, da se ne spe-čamo z njimi," je menil Old Death. "Pa če bi le ne dali miru, jim lahko pokažemo zobe!" "Mi prav nič ni za gostilniški pretep. Bomo rajši prej ko slej odšli. Počitka sta potrebna! Razume se namreč samo po sebi, da sta nocoj moja gosta. Le z večerjo ne vem, kako bo. Vdovec sem namreč, v gostilni se hraniva s sinom." "O, saj sva že večerjala —." "Bodeta že morala biti zadovoljna s samo streho. Sicer, pa tudi streha ni več moja." "Ne —? Kako to?" "Prodaj sem hišo. Tla so tod prevroča. V državah je sicer vojna pri kraju, pa dežele j-e še vkljub temu nemirna. V Mehiki onstran meje pa se še vedno koljejo. In Texas leži med dvema mlinskima kamnoma. Povsod vre, kamor pridete, vsa so-drga se zbira tod, — skratka, ne ugaja mi več tukaj. Prodal sem, kakor rečeno, in šel bom k hčerki. Srečno je omožena v Mehiki in službo bom dobil pri njenem možu. Našel sem dobrega kupca, plačal je v gotovini, pred včerajšnjim sem dobil denar in umaknil so bom, brž ko se mi ponudi prilika. V Mehiko poj dem." "Ste od vraga, sir?" "Zakaj ?" "Pravkar iste zabavljali črez Mehiko. Pa pravite, da pojdete v Mehiko—!" "Ni druge pomoči, sir! Sicer pa v Mehiki niso povsod e-nake razmere. Hčerka živi onstran Chihuahue in tam je vojska že mimo. Juarez se pretepa s Francozi za glavno mesto, v severnih pokrajinah pa je mir. In tam živi moj zet. Lastnik srebrnega rudnika je in bogat človek. Dobro nama bo pri njem, meni in tudi sinu." "No seveda, če je taka —!" "Kaj pa! Pa še nekaj me vleče k hčerki. Zet namreč piše, da je pravkar prispel droben kralj ič njegovih srebrnih rudnikov in da na vse grlo kriči po dedu. Kaj vraga naj še čakam tu v Texasu, he —? Dobro mesto dobim pri rudniku in Will tudi. In povrh bom učil svojega vnučiča molitvice in pozneje abecedo in poštevanko —. Razumeli bodete, master, da moram odtod. Ded mora biti pri svojih vnukih, tam je na mie-stu. Torej v Mehiko poj dem in _ imate morebiti isto pot in če se vam ljubi, pa potujmo sku- Rusija je pred vojno potrošila v Sveti deželi dosti denarja, da bi se kar mogoče uveljavila in zasidrala na svetih pa imenitnih krajih božjega odrešenja, toda pri vsem tem ni prišla do veljave, kakor si je želela in hotela. Lokavi Grk, ki je bil tam dosti preje kot Rus, je zavzemal odlična mesta, ki jih drži še danes; tako na primer na Kalvariji, potem na kraju Jezusovega rojstva in še v drugih krajih. Tu Rus ni mogel blizu, dasi sta si Grk kot Rus po veri eno, ker oba sta pravoslavna, ampak pri pravicah je pa Grk prvi ter kot tak Rusa ne mara; rad je imel le ruski dengi ter se je smehljal ko je bogati ruski mužik odpiral svojo mošnjo ter prav drago plačeval grško uslugo in smel pač le gledati in plačevati. Grk je vedel, da če ga Rus nadkrili ter se polasti znamenitih krajev, čez katere bo nekak varuh, potem je Grku odzvo-nilo in dohodki bodo šli, mesto njim, Rusom. Zato so se bali ruskega vpliva in gospodstva in tako ni bilo soglasja, ne naklonjenosti. Toda Rusija se je hotela uveljaviti na vsak način. Ker ni šlo to na najbolj znamenitih krajih, so potem pričeli zidati svetišča, kjer je že pač naneslo, pa bilo kaj važno ali ne. Zidati lepe cerkve, postaviti kak stolp, so Rusi znali in to tudi delali. En tak primer - bo baš ruski stolp na Oljski gori, ki naj tako priča o mogočnosti in slavi pravoslavne Rusije, ki je bila ta-korekoč zaščitnica pravoslavja in kot taka največja in najbogatejša izmed vseh držav pravoslavne vere... ....... Stremljenje pravoslavne Ru- sije, da se na svetih krajih uveljavi in zasidra, se je pa temeljito izjalovilo; prišel je preobrat, ki je naenkrat postavil vso ogromno deželo naravnost na glavo. Namah so bile uničene vse sanje prodirajočega pravoslavja; nesrečna dežela je padla v kremplje brezvest-' nih tiranov, kar jih sploh pozna zgodovina, ter brezobzirno zatirala vse kar je bilo verskega, kristjanskega. V mogočnem stolpu sem razmišljal o usodi in tragediji ruskega naroda, pri katerem sem živel štiri leta, in ta veliki slovanski narod, mesto da bi bil rešitelj in voditelj slo-vanstva, je pa v resnici pravo prokletstvo in temu je.dosti krivo—pravoslavje. Iz stolpa grem v rusko cerkev, ki je posvečena Jezusovemu Vnebohodu. Baš tedaj so bile pri molitvi zbrane ruske redovnice, ki so na glas molile. Ustavim se blizu vrat ter jih opazujem; bile so skoro same stare ženice, črno oblečene, pokrite z bireti kakršne nosijo ruski pravoslavni duhovniki, so napravile name globok vtis, da sem pri tem skoro pozabil ogledati si cerkev, v kateri kajpada ni nič posebnega, ker pravi kraj Gospodovega vnebohoda je v mohamedanski mošeji. Tu je pač le svetišče, ki spominja na vnebohod in rusko pobož-nost in kajpada tudi nekdanjo mogočnost. Vsekako se pa človek ne more ubraniti'vtisa, da se tudi tukaj vidi propadanje tolikanj mogočnega ruskega pravoslavja, ki tudi tukaj tako vidno pojema, kar prav nazorno pričajo zgubančena lica ruskih redovnic, ki menda večina vdove ruskih generalov in drugih visokih dostojanstveni- kov, s katerimi so v boljševiški Rusiji dobesedno pomedli. Ker nisem imel tam kaj gledati, sem kmalu opravil. Zgovorna Rusinja, ki mi je odprla vrata v stolp, mi je potem raz-kazala še nekatere stvari v spx*ejemni sobi samostana, ki je poleg cerkve. Tam sem videl slike ruskih carjev, katere imajo, tukaj še zelo v čislih, kar je pač umevno, kajti ruski carji, dokler so bili, so za cerkev in samostane dosti dali ter se je moglo prav dobro shajati. Zdaj je pač le še spomin na carje in nekdaj lepe čase, ki se pa skoro gotovo ne bodo več povrnili. Viri, ki so prihajali iz Rusije, so dobesedno usahnili in ni upanja, da se sploh kdaj obnovijo, in tako so Rusi tukaj na Oljski gori obsojeni na počasno umiranje. Zahvalivši se Rusinji za prijaznost, se napotim nizdol po pobočju'Oljske gore ter pridem mimo ruske cerkve sv. Magdalene. Ker sem si ogledal že vse drugo, si bom pa mimogrede še tole cerkev, sem dejal sam pri sebi ter krenil v cerkev pravega ruskega tipa, katero je zgradil car Aleksander III., oče zadnjega ruskega carja Nikolaja II., katerega so julija 1918 umorili boljševiki in poleg njega tudi njegovo družino. K ostopim v cerkev me pozdravi mlada ruska redovnica, ki je bila pa povsem drugačna od onih v cerkvi Jezusovega Vnebohoda. Živahna pa zgovorna in naravnost uslužna mi razkazuje slike v cerkvi, od katerih me je posebno zanimala velika slika sv. Marije Magdalene, ki predočuje svetnico pred cesarjem Tiberijem. Ko nekaj časa gledam to sliko, pa vprašam redovnico: "Kaj pravzaprav slika pomenja? Kakor vidim je to sv. Magdalena, pred njo pa sedi rimski cesar, iz pokrajine. nar.sliki> pa je razvidno, da je to v Rimu." "Seveda. Ta Hitler obiskuje rcCnjene vojake v zasilni bolnišnici na vlaku, liste svojih ranjenih in ubitih vojakov na poljski fronti. "Mm —! Ne zbijajte šal, sir Utegne se pripetiti, da bi res izkoristil vašo ponudbo —. Ivadaj mislite odpotovati?" (Dalje prihodnjič) slika predstavlja sv. Magdale- dovala ter se vrnila nazaj v no pred rimskim cesarjem Tiberijem," mi hiti razlagati redovnica. "Pred cesarjem Tiberijem? Pa je bila sv. Magdalena kdaj v Rimu? Jaz še nisem nikoli čital, da bi bila ona tam in to zlasti pred samim Tiberi- jRadio slika iz Berlina, ki kaže nemške vojake v predmestju Varšave. ZabarikadiraH so se za ulično železnico, odkoder zainan ms kaM je jo poljske utrdbe. jem?" povprašujem nekako v dvomu. "Seveda v Rimu je bila in pred cesarjem Tiberijem je bila," mi hiti zatrjevati. "Mogoče, no prav mogoče. Oprostite ker dvomim. Toda ne morem drugače. Toda kaj pomeni'jajce, ki ga sv. Magdalena drži v rokah?" "To pa pomenja tole: sv. Magdalena je Tiberiju dokazovala s tem neumrjočnost človeške duše in pa vstajenje človeka poslednji dan. Kakor je jajce navidez mrtva stvar, toda se iz njega izvali pišče, prav tako bo vstalo iz groba naše telo ter se zopet združilo z dušo," mi razlaga redovnica. "Vaša razlaga mi je prav všeč," pohvalim redovnico in že sem se mislil posloviti ter iti naprej, ko se pripeti nekaj česar sam nisem pričakoval. Medtem ko sva midva gledala sliko sv. Magdalene ter o nji razpravljala prideta v cerkev dve dami ter nemoteno ogledujeta cerkev in končno jo kre-neti naravnost v ikonostas, kamor je vstop ženskam enostavno prepovedan. Ker pa dami tega nista vedeli, se na to nista ozirali. Baš ko prva stopi skozi vrata v ikonostas, ter je druga ravno hotela vstopiti, ju zagleda redovnica, ki naj prvo krik-ne po rusko, da je vstop tja prepovedan, potem pa mahajoč z roko skoči proti ikonostasu. Dami sta kar obstali ter prestrašeni gledali redovnico, ki je kričeč skočila proti njima. To je bil prizor, ki je bil vreden, da bi se ga vzelo na film. Dami, ki ruščine'nista razumeli, sta poslušali pač z odprtimi ustmi ter se prvi trenutek niti ganili' nista, potem sta prišli malce k sebi ter se prestrašeni umaknili in opravičili; bili sta dve šve-dinji in opravičilo je bilo temu primerno vzeto na znanje, potem sta jo pa takoj odkurili iz cerkve. Ne vem kakšen vtis sta odnesli; uverjen pa sem, da najbrže precej čudnega. Ko sta dami odšli, pravi redovnica : "Vi pa, ako želite, lahko greste v ikonostas; moškim je, kakor veste, dovoljeno." Meni ni bilo dosti na tem, da si ogledam ikonostas, ker za take stvari je pač več ali manj izgube dragocenega časa s katerim sem bil že itak bolj kratek, toda ker je bila z menoj prav prijazna se vseeno odzovem ter v njenem spremstvu stopim v prostor, ki je po predpisih pravoslavne Cerkve ženskam prepovedan ; še malo sem po strani pogledal redovnico, ko je stopila v ikonostas in že mi je bilo na mislih, da bi jo vprašal, kako da imajo redovnice kot ženske to prednost, vendar pa sem se tega vprašanja vzdržal, ker ne bi bilo olikano, da kaj takega sprašujem; gotovo imajo redovnice posebne predpravice, si mislim sam pri sebi, ter z zanimanjem gledam z lepimi slikami okrašeni prostor v katerem mi je pa slučajno bilo odmerjeno zelo malo časa. Ko sva bila sredi ikonostasa se redovnica globoko priklone pa prekriža, kakor je to pravoslavni običaj; kakor ona se prekrižam tudi jaz in to seveda po svoje. To je pa takoj zapazila redovnica, ki toe osup-njeno pogleda, potem pa vpraša: "Pa ne, da ste vi katoličan? " Na to vprašanje ji prav mirno odgovorim: "Da, katoličan sem." — "Katoličan! Vi ste katoličan? Od kdaj pa?" me vpraša skoro jezno. "O, to 1 pa že dolgo," ji odvrnem, ne da bi se spuščal v podrobnosti ter ji razlagal kdo in odkod sem. Zdaj je pa prijaznost redovnice vidno ponehala in tudi ikonostas sva takoj zapustila brez, da bi si ga dalje ogle- cerkev, kjer se je razvila živahna, obenem pa prav zanimiva debata, ki je bila mestoma prav ostra. Dalje prihodnjič -o- Nemci so uver jeni, da se Francija ne bo z vnemo bojevala Washington, D. C. — Nemški voditelji in tudi nemški narod je prepričan, da se Francozi ne nameravajo resno bojevati na zapadni fronti. To, pravijo, se že danes vidi, ker ni na tem bojišču nobene posebne živahnosti. Kar se tiče Anglije se Nemci zanašajo na svoje podmornice in napadalna letala, da se bodo lahko uspešno borili proti Angliji in še posebno, če bo Rusija stala na strani Nemčije. Nemčija bo skušala tudi Angliji dokazati, da je nadaljna vojna brez pomena in bo zato z vso silo začela z podmornicami in letali preganjati angleško brodovje, trgovsko in bojno, ter s tem prisiliti Anglijo k miru. Na drugi strani pa trdijo diplomati, ki poznajo Angleže od vseh strani, da se bodo Nemci prevarili nad Angleži, če mislijo, da jih bodo prisilili na kolena. Angleže je težko pripraviti do tega, da se zganejo, toda kadar se pa zganejo, so pa zelo trmasti in ne odnehajo, dokler ne dosežejo svojega cilja. -o-— Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. MALI OGLASI Delo dobi dekle za hišna opravila in pomoč v trgovini, nič pranja ali kuhanja. Vprašajte na 1428 E. 43 St. po 4. uri popoldne. (238) Delo išče priletna ženska za hišna opravila. Vprašajte na 1028 E. 63 St. _(233) GROZDJE IN MOŠT dobite od danes naprej. — Najnižje cepe. — Oglasite se pri M. A. COHODAS 1065 E. 61 st St. ___ (232) Dekle dobi delo za hišna opravila; nič kuhanja. Vprašajte na 10621 Green-lawn Ave., telefon POtomac 4356. (232) Išče se delavca za delo na farmi. Kdor je pripravljen sprejeti . delo naj se z glasi na 16317 Huntmere Ave. (Collinwood) in sicer od 11. do 1. ure popoldne. >_ (232) Opremljena sob« se da v najem poštenemu fantu. Vprašajte na 918 E. 76th St. (spodaj). Odda se opremljeno spalno sobo v najem, s toploto in kopalnica ter še druge ugodnosti. 15919 Whitcomb Rd., zgorej, v bližini St. Clair Ave. (233) Naprodaj grocerijska in delikatesna trgovina, moderna oprema, slovenska okolica. Vprašajte za naslov v uradu tega lista. (234) GROZDJE IN MOST! Imam kot vsako leto prav lepo grozdje. Prodajam ga na tone ali pa mošt na sode. Grozdje lahko vidite, če pridete na Davis Rd., Perry, O. Se priporočam, KRIST MANDEL 15704 Waterloo Rd. (235) AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER J, ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina HEnderson 0628 AMERIŠKA DOMČtatfA, OCTOBER 4, 1959 Lacheneur se ves strese, divji od obupa in groze. Dasi je bil v resnici popolnoma izmučen, pa jfe dobil nadčloveško moč za beg. Torej so razpisali nagrado na njegovo glavo. Ta strašna misel je vzbudila v njegovih prsih ono ljutost, radi katere so divje zveri tako nevarne. Zdelo se mu je, da sliši v vseh vaseh okoli sebe bobna-nje in glas biričev, ki so ljudem naznanjali nagrado. In četudi bi bil mrtev bi njegovo truplo bilo še vedno vredno bogastva. Dasi bi spotoma umrl radi naporov in lakote in obležal ob kakem grmu'pri potu, pa bi bilo njegovo mrtvo truplo še vedno vredno 20,000 frankov. Mož, ki bi našel to truplo, bi ga niti spodobno pokopal ne bi. Naložil bi truplo na voz in je odpeljal v Montaignac, kjer bi stopil pred oblasti in rekel: "Tu je truplo Lachene-urja — dajte mi nagrado!" Kako dolgo in po kakšnih potih je bežal, sam ni mogel povedati. Več ur pozneje, ko je preko-rdačil šume pri Charves, je zagledal dva moška, ki sta pri pogledu na njega planila kvišku in pobegnila. S strašnim glasom zakliče za njima: "Ej, možaka! Ali hoče vsak izmed vaju 10,000 cekinov? Jaz sem Lacheneur!" Moža sta obstala, ko sta spoznala njegov glas in Lacheneur je dognal, da sta njegova privrženca. Bila sta dva bogata kmeta in Lacheneur je imel veliko težavo, da ju je pridobil za svoje gibanje. S seboj sta imela hlebec kruha in nekaj žganja. Drage volje sta to prepustila Lachene ur ju. Vsedla sta se v travo poleg njega, in dočim je on jedel, sta mu pripovedovala o zadnjih dogodkih. Njuno zvezo z uporniki so odkrili; njune hiše so polne vojakov, ki ju iščejo, toda upala sta priti v Italijo s pomočjo nekega vodnika, ki ju čaka na dogovorjenem mestu. Lacheneur jima ponudi desnico. "Torej sem rešen," reče. — "Slaboten in ranjen kot sem, bi poginil, ako ostanem sam." Toda oba kmeta mu ne seže-ta v ponujeno roko. "Zapustiti vas morava," reče mlajši kmet žalostno, "kajti vi ste vzrok naše nesreče. Izdali ste nas, gospod Lacheneur." Ni se drznil ugovarjati. "Neumnost," reče drugi kmet in pri tem pomembno pogleda svojega tovariša. "Naj gre vseeno z nama." Tako so korakali naprej, in istega večera, potem ko so hodili po gozdovih celih devet ur, so prekoračili mejo. Spotoma sta ga oba neprestano vpraševala, in Lacheneur, izmučen na smrt, je končno priznal nesmiselnost svojega podjetja. Priznal je, daje govoril, da se nahajajo Marija Louisa in mladi kralj skrita v Montaignacu, da je on raztrosil te novice po okolici, dasi niso bile resnične. Priznal je, da je dal znamenje za revolto, dasi ni imel nobenega upanja na uspeh. Skratka, priznal je, da v resnici ni bilo drugega resnično kot njegovo sovraštvo do Sairmeuse družine. Oba kmeta, ki .sta korakala z njim sta ga mislila že parkrat vreči v prepad, ki se je vil ob cesti. "Torej, da zadosti svoji last- ni mržnji," sta mislila, divje jezna, "da nas je pognal v borbo in v smrt, da nas je uničil in prisilil v pregnanstvo. Bomo že videli!" Ko so begunci prekoračili mejo so se podali v najbližjo hišo. Bila je to samotna gostilna. Gostilničar se je pisal Balstain. Dasi je bila ura že pozna, pa so vseeno potrkali na vrata. Odprli so jim in naročili so večerjo. Toda Lacheneur, slaboten rp-di zgube krvi in izmučen od dolge hoje, je izjavil, da ne more večerjati. Vrgel se je na postelj v sosednji sobi in je kmalu zaspal. Bilo je prvič, odkar sta se srečala z Lacheneurjem, da sta imela kmeta priliko govoriti med seboj. Oba sta bila enakih misli. Prepričana sta bila, da če La-cheneurja izročita oblastem, da lahko pričakujeta odpuščanja. Niti eden niti drugi ne bi vzel denarja kot nagrado; izmenjati sta hotela le svoje življenje in svobodo za življenje in svobodo Lacheneurja, in to se obema ni zdel noben greh. 'Ali nas ni tudi on oslepa-ril?" sta se vpraševala. Končno sta sklenila ,da kakor hitro končata z večerjo, da gresta k laškim stražnikom v vasi in izdasta vse. Toda računala sta brez gostilničarja. Govorila sta dovolj dolgo, da ju je slišal Balstain, ki je tekom dneva slišal o ogromni nagradi, razpisani na glavo Lacheneurja. Ko je zaslišal ime gosta, ki je tako mirno spal pod njegovo streho, se ga je prijela strast po zlatu. Nekaj je pošepetal svoji ženi, nakar je skočil pri oknu iz hiše in hitel, da pokliče orožnike. Odsoten je bil že pol ure, ko sta kmeta zapustila hišo, kajti piti sta morala prej obilno, da sta dobila dovolj poguma za izdajniško delo. Zaprla sta s tako silo vrata, ko sta odhajala, da se je Lacheneur radi ropota zbudil. Takoj plane kvišku in pogleda v sosednjo sobo. V sobi je bila samo žena gostilničarja. "Kje sta moja prijatelja?" vzklikne ves v skrbeh. "Kje je vaš soprog?" Ženski se je zasmilil, iskala je vsakovrstne izgovore, potem se mu vrgla pred kolena in rekla: "Bežite, gospod, rešite se — izdani ste,!" Lacheneur plane v sosednjo sobo iskajoč' orožja, s katerim bi se branil in pozneje lahko pobegnil. Mislil je, da ga bosta kmeta pač zapustila, toda da bi ga izdala — to mu ni prišlo v glavo. "Kdo me je prodal?" vpraša s strašnim glasom. "Vaša prijatelja — onadva, ki sta večerjala v tej sobi." "Nemogoče, gospa, nemogoče!" "Toda," prosi gostilničar j e-va žena, ki je še vedno klečala pred njim, "pravkar sta odšla v vas, kjer povesta orožnikom vse. Slišala sem ju, ko sta govorila, da si bosta s tvojim življenjem kupila svoje, i šla sta torej k orožnikom. Ali ni to dovolj in naj še priznam sramoto, da je odšel tudi moj mož, da vas izda oblastem?" Lacheneur je sedaj razumel vse. Ta skrajna nesreča, po vsem trpljenju, ki ga je že prenesel, ga je popolnoma uničila. Težke solze se vlijejo iz oči, in ko pade na stol, mrmra: "Naj le pridejo, pripravljen sem! Ne, ne premaknem se iz tega mesta. Moje sirotno življenje ni vredno nadaljne borbe." Toda izdajalčeva žena vstane, prime nesrečnika za obleko, ga strese in ga vleče proti vratom — da, nesla bi ga, če bi imela dovolj moči. "Tu ne smete ostati," reče s poudarkom. "Bežite, rešite se! V naših prostorih vas ne smejo prijeti, ker naša hiša postane nesrečna." Ves začuden nad tako trdo-vratnostjo in siljen od zavesti samo-ohranitve, ki je tako mogočna v srcih človeka, stopi Lacheneur proti pragu. Noč je bila zelo temna in hladna megla jo je delala še bolj žalostno. "čujte, gospa," reče begunec prijazno, "kako naj najdem v tem vremenu pot skozi hribe, katerih ne poznam, kjer ni potov?" Gostilničarjeva žena zdajci prime Lacheneurja in ga potisne ven, neprestano ponavljajoč : na-Bog "Korakajte naravnost prej, vedno proti vetru, vas bo čuval. Zbogom!" Ves mrzličen in zmešan je Lacheneur blodil dolge ure o-koli. Toda kmalu je zgubil pot in hodil po hribih, ves pre-mražen, padal je preko skal in čutil v sebi smrtno utrujenost. Zakaj se ni vrgel preko pečine v prepad je bilo težko raz-tolmačiti. Mož sploh ni vedel, kje je, in sonce je bilo. že visoko, ko je kočno zagledal nekega človeka,pri katerem je hotel vprašati za pot. Bil je mlad pastirček, katerega je srečal in ki je v hribih iskal najbrž kako zgrešeno kozo. Fant se je ševeda ustra-šil mršavega obraea Lacheneurja, ki je izgledal kot divjak in ni hotel bližje k tujcu. šele ko mu Lacheneur ponudi belič se drzne fant stopiti bližje. "Nahajate se na vrhuncu gore, gospod," reče, "in sicer ravno na meji. Tu je Francija, tam je Italija." "In kako je ime najbližji vasi?" / "Na laški strani je Coche vas, na francoski strani pa vas Pavin." Torej po vsem nočnem begali.) u in blodnji ni Lacheneur prišel niti eno miljo od gostilne, kjer je hotel prenočiti. Ves v grozi nad tem razkritjem Lacheneur za trenutek ni vedel, kam bi korakal. Toda kaj zato? Zakaj bi se v smrt obsojeni obotavljal? Ali ne vodijo vsa pota v prepad? Spomnil se je na orožnike, pred katerimi ga je svarila že-j na gostilničarja, torej začne počasi in z veliko težavo stopati navzdol po poti, ki je vodila na francosko stran. Bil je že v bližini vasi Pavin, ko zagleda pred neko osamelo kočo lepo kmečko žensko, ki je predla zunaj. S težavo se privleče do nje in s slabotnim glasom prosi za gostoljubnost. Ko zagleda moža, katerega lice je bilo pošastno bledo, katerega obleka je bila vsa raztrgana, je ženska vstala, oči-vidno bolj začudena kot vznemirjena. Pogleda ga bolj pozorno, in ko se prepriča o njegovi približni starosti, o njegovi postavi, dožene, da je popolnoma podoben Lacheneurju, o katerem se je toliko govorilo zadnje čase. "Vi ste oni zarotnik, katerega lovijo tod okoli in za katerega so razpisali 20,000 fran- kov nagrade?" Lacheneur se strese. "Da, jaz sem Lacheneur," odvrne, ko se je za trenotek pomišljal. "Jaz sem Lacheneur. Izdajte me, ako želite, toda za božjo voljo, prosim va3 za kos kruha in dovolite, da s.e nekoliko odpočijem." (Dalje prihodnjič) Poljski poveljnik smodnišnice v Westerplatte, ki, jo je branil s peščico svojih vojakov celih šest dni pred Nemci. Na sliki ga vidite, kako je potrt, ker se je moral udati. Bivši angleški kralj, vojvoda Windsor in njegova žena, ki sta se vrnila na Angleško, kjer je vojvoda ponudil svojo službo domovini. Ameriški general John J. Pershing, ki je poveljeval ameriškim četam v svetovni vojni, je dobil lep šopek cvetlic za svoj 79. rojstni dan. Frank Johnson je vjel pri novi Škotiji tuno, ki je 10 čevl jev in 2 palca dolga in si lasti radi tega svetovni rekord. Direktorij Slovenskega delavskega doma 15335 Waterloo Rd., Cleeland, O. RAZPISUJE KONCESIJO PRODAJE SENDVIČE« V BAR R00MU S. D. DOMA Koncesijo lahko dobi slovenska žena ali dekle, ki je pripravljena ta del trgovine voditi na svojo roko. Katero to veseli, naj pošlje pismeno prošnjo na tajnika SDD do 7. oktobra, do osmih zvečer. DIREKTORIJ SDD. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. AMERICAN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin. olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste fumeze in boilerjc. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103 ST. GLenville 8218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Ohranite ta kupon, je vreden 25^ Ta kupon i/t 75c je za vstopnino dvem osebam na petkovo zabavo v dvorani cerkve sv. Vida, točno ob pol devetih zvečer. Ohranite ta kupon, je vreden