Issued tri - weekly every Tuesday, Thursday and Saturday. * Subscription for U-nited States (except Chicago) per year $3 .00, for Europe $3.. 50. For City of Chicago $3.50. U 5T ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVI m RAZNE NOVICE. IRSKA. Na Irskem vre dalje. Kakor vse ka že, angleška vlada nalašč neti prepire med državljani in jih umetno goji, da tako lažje kuje verige, v katere bo še bolj trdno vkovala nesrečni narod, kakor ga je pa imela do sedaj. Vsakdanji poboji in boji so na dnevnem redu. — Ko bi narod spoznal, kako ga vlečejo za nos in bi se združen obrnil proti Londonu in pretrgal vse vezi, ki ga vežejo v to sužnost. tisti dan, ko bi to naredil je mir po celi Irski. — Anglija gre pač svojo pot za bivšo Avstrijo. — Največji slepec je oni, ki noče videti. Veliki delavski nemiri se pripravljajo. Boji med fašisti in socijalisti lahko izbruhnejo vsako uro. Več kot 20 tisoč fašistov, deloma vsi oboroženi, okrog Bologne, zahtevajo, da se prefekt nemudoma odstavi, ker baje podpira socijaliste. Vlada pripravlja vojaštvo, da bo posredovalo in naredilo mir. VLAK SKOČIL S TIRA. Goshen, Ind., 5. junija. — Xa tiru New York Central železnice je zadnji petek večer skočil s tira tovorni vlak. Več železniških vozov je popolnoma razdejanih. Kakih 700 čevljev železniškega tira je poškodovanega, kar je promet zadržalo za več ur. CITA DOBILA HČERKO. 31. maja je porodila bivša kraljica Cita hčerko v Madridu. To je njen šesti otrok. — Cita se je izjavila, da ne bo mirovala, dokler njen najstarejši sin ne pride na Ogrsko kot kralj. "RUSKA ZVER V ČLOVEŠKEM TELESU" POHABLJENA. Lenin, "ruska zver v človeškem telesu, kakor ga imenujejo nesrečni Rusi, je baje popolnoma pohabljen.] £adel ga je mrtvoud in je sedaj ve-( lik revež. — O, saj jo bo dobil. Božji mlini počasi meljejo, pa drobno! — Naj Mihvauška boljševiška Slovenija hvali te zveri kolikor hoče, vse to ne bo prekričalo klica krvi, ki kriči k Bogu po maščevanju. MATERINA LJUBEZEN. V St. Louisu je zašel 18 mesečni sin Elmer neke Mrs. Adams na železniški tir in se tam igral. V tem je pridirjal brzovlak. Mati opazi ne varnost, v kateri je otrok. Skočila je na tir, da bi rse je delo zakasnelo. Na severni strani, ob 22. Streetu pa že pokladajo fundament. Naši "ta-rdeči", naši "pordečeli" in naši "ta-uherni' 'hodijo gledat delo m se jezit, kajtina obrazu vsakega se vidi, kako jih jezi, da se dela. — "Saj ne bo nič!" se preje rekli. " Frančiška ni bodo pobrali denar in sezidali klošter!" — Sedaj se zida. jih pa jezi. — To so narodnjaki, kaj ne." Lastni slovenski napredek jih jezi. — Kajpak, v tej najbolj rdeči Chicagi pa rdečkarji ničesar ne morejo, ta preklicani Kazimir, pa šolo zida in pa še narodni dom povrh. Da bi ga kokla brcnila! Mi socijalisti ga ne moremo. DENARNE POŠILJATVE. Vsem pošiljateljem denarja naznanjamo, da pošiljamo denar v Jugoslavijo v kronah in dinarjih, kakor tudi v ameriških dolarjih. Denar se dostavlja na najbližnjo domačo pošto prejemnika in sicer to izvršuje "LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI" s katero smo v zvezi. Kadar pošljete nam denar, vedno označite na navodilni listini, kako želite, da se denar odpošlje v kronah ^Ji ameriških dolarjih. Včerajšne cene so bile: Jugoslovanskim kronam: 500 kron ................$ 2.05 50 1000 kron ............... 3.95 100 5000 kron . • • ♦............ I9-50 500 10000 kron ............... 38.50 1000 Italijanskim liram: l>r ..................$ 3-35 lir .................. 6.25 lir ................... 29.00 lir .................. 57.00 Za pošiljatve v amerikanskih dolarjih smo dobili posebne cene in računamo sedaj: Od $1.00 do $25.00 računamo 40c. Od $25-00 do $50.00 računamo 75c. Od $50.00 do $7500 računamo $1.00. Od $75.00 do $100.00 računamo $1.50. Za vsa nadaljna nakazila računamo po i c in pol od vsakega dolarja. Denar pošiljamo tudi potom kabla ali brzojava. Za vsa nadaljna navodila pišite na: BANČNI ODDELEK "EDINOST" 1849 West 22nd Street Chicago, EH _ _ _ "EDINOST" EDINOST. ILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden.__ Slovenian Franciscan Press W. land Street, Telephone: Canal 9®. Chicago, 111. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Tri-Weekly by MJOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, x«49 W. »and Street, Chicago. Ill- Ofetered as second-class matter October II, 1919, at the post office at Chicago. 111. under the Act of March 3, 1879. KAM BO ŠEL OTROK. V nekoliko tednih se bodo za letošnje šolsko leto končale zopet šole. Otroci bodo dobili svoje počitnice, da za dva meseca puste šolo in se posvete samo igri in razvedrilu. * ' V vsaki šoli bo pa več otrok, najvišji razred, ki bodo graduirali, kakor pravimo, to je dobili bodo šolske diplome, ki jim bodo dale pravico, da zapuste ljudsko šolo in se odločijo za razne poklice, katere si bodo pač izbrali. Ta čas je pa važen tudi za stariše, ki največ lahko vpljivajo na otroka, kateri stan si bo izbral. Naj slovenske stariše opozarjamo na dvoje, kar slovenski stariši in ■katoliški stariši sploh, le prevečkrat zanemarjajo. 1. Dajte otroku tudi višje izobrazbe. V Ameriki imamo krasne priložnosti, da se vsakdo lahko izobrazi in pomaga do boljšega kruha, kakor ga pa ima navadni delavec, ki nič ne zna. V Ameriki je dežela, kjer raz um gospoduje. Kdor ima boljši razum, kdor zna več, ta bo pa lažje ži-\ el ia dosegel večje vspehe. Vsakemu so odprta vrata do vseh služb, vsak ima prost vstop do vsake trgovine. Slovenski stariši pa navadno komaj čakajo, da otrok konča ljudsko šolo, da ga bodo poslali delat in zaslužit. Največkrat žele to že pred časom. Zato prihajajo v župnišča in prosijo župnika, da bi jim izdal krstni list, toda da bi naredil otroka eno leto, ako ne še več starejšega, kakor je v resnici. Seveda noben vesten župnik ne bo sodeloval pri temu zločinu nad otrokom in bo vsako tako mater resno zavrnil in jo opozoril na dolžnost, da da otroku kolikor največ mogoče vzgoje in izobrazbe. Slovenski stariši, dajte svojim otrokom tudi višje šole, dajte jih v razne kolegije. Slovenski otroci so navadno jako razumni in talentirani. Veliko bi se jih visoko povspelo, ako bi imeli stariše. ki bi imeli do njih nekoliko več nesebične ljubezni in bi jim pomagali v višjo šolo in potem še dalje v kolegije, da bi lahko postali odvetniki, zdravniki, i. dr. 2. Slovenski stariši negujte med svojimi otroci poklice za duhovski in za redovni stan. Ako pregledujemo vrsto slovenskih duhovnikov v Ameriki, kako sramotno malo duhovnikov so dali ameriški Slovenci do sedaj Rogu pred oltar ali sester v šole. Vsaka prava katoliška mati ima globoko v svojem srcu skrivno željo, katero goji kakor žlahtno cvetlico in jo zaliva s svojimi molitvami dan na 'uan — želja da bi eden izmed njenih sinov dobil od Boga povabilo, klic k oltarju, poklic za duhovski stan, ali med deklicami poklic za redovni, stan. Dobra krščanska mati večkrat v duhu vidi to ali ono svoje dete, kako bo v duhovski obleki stal kot duhovnik pred oltarjem Gospodovim. daroval najsvetejšo daritev za ljudstvo, kjer se bo tudi nje neprenehoma spominjal, na prižnici, kjer bo oznanjeval besedo božjo resnice lačnim in žejnim srcem, ob bolniški postelji umirajočim, kjer bo tolažil umirajoče in jim odpiral vrata v nebeško veselje, — in pri tem vidi. kako bo vsega tega deležna tudi sama "kot mati duhovnika." In res, marsikak slovenski otrok začuje v svojem srcu, v svoji duši že zgodaj klic, kakor ga je cul Samuel, ko je spal v preddvoru svetega šotora: Samuel! Samuel! In rtrok gre k materi, kakor je tekel Samuel k Heliju in jo vpraša za svet. Toda marsikaka mati pa ne reče svojemu otroku: "Ako boš še čul klic, reci: "Govori Gospod, tvoj hlapec Te posluša!" temveč s svojim življenjem, s svojim slabim vzgledom, s svojo nepremišljenostjo zatre ta klic v otroškem srcu. da ga otrok noče več slišati ali mu pa noče pomagati, da bi otrok dosegel ta klic, noče pomagati v šole, ki so potrebne za duhovski in redovniški stan. Taka mati bo imela težak odgovor pred svojim Bo-J70m. Slovenski stariši v Ameriki so napolnili že marsikako ječo z mladoletnimi zločinci, za kar jih čaka strašen odgovor pred večnim Sodnikom. Marsikakemu otročiču so vzeli celo vero in podlago srečnega življenja vzgojili so ga v brezverca in siroto, ki bo pošiljal še dolgo, ko bodo stariši že gnjili v grobu, grde kletve za njimi v grob. ker jih bo dolžil, da si oni krivci njegovega gorja in nesreče. Zato opozarjamo katoliške stariše. delujte med svojimi otroci za poklice v duhovski in redovni stan! Ako opazite pri svojih otrocih le najmanjše znamenje tega poklica, pomagajte svojemu otročičku, da ta poklic tudi doseže. Vsakdo bo najbolj srečen, ako doseže poklic, katerega mu je Bog dal. Slovenske stariše opozarjamo na slovenske frančiškane v Ameriki, kateri sprejemajo slovenske dečke v frančiškanske zavode, kjer jih vzgajajo za duhovski stan pred vsem za red svetega Frančiška, ki je že toliko dobrega storil za Slovence in za Jugoslavijo. Več stoletij je bila na jugu edina duhovščina med narodom frančiškanska. Naši frančiškani omo-gočujejo slovenskim dečkom vzgojo za veliko znižano ceno, kakor drugod. Naj se priglasijo slovenski stariši ali dečki za sprejem. Opozarjamo jih tudi na slovenske Šolske sestre, ki sprejemajo slovenske dekleta, ca jih bodo vzgojile v slovenske učiteljice. Tudi tu ne zahtevajo velikih svot za to. Iz slovenskih naselbin. Leask Sask, Canada.—Ker se nih- ske naselbine, vendar za poročati pa če ne oglasi iz naše naselbine že dalj časa, zato sem se spravil jaz nekoliko opisati naše tukajšne razmere. Nimam seveda tudi jaz ne kakih posebnih novic iz tukajšne farmar- lmam krasno in veselo novico, aa smo imeli pred kratkim pri nas sv. misijon. Kdo bi se upal pred leti celo sanjati, da bi imeli tukaj kdaj slovenski svf; njisijon, kajti v celem Sask. ni niti enega slov. duhovnika. Toda vsegamogočni Bog ne zapusti človeka, ako trdno veruje v njega. Tako se je zadnji mesec milostno ozrl tudi na nas, ki smo bili v resnici že zanemarjeni v veri v naši slov. hrvatski naselbini, ter nam poslal svojega poslanca v osebi Rev. Jos. Pollaka iz St. Thomas Orphans Home, Great Falls, Montane. Toraj celih 1000 milj odaljeni duhovnik se potrudi v naselbine k malo številnim rojakom. Gotovo ne radi prazne malhe, da bi si jo tukaj napolnil, kjer mala naselbina, kakor je naša gotovo ne bo nobenemu duhovniku darovala, da bi se mu izplačalo podati se na tako dolgo vožnjo. selbini kdo oglasi, ter meni piše alt pa naravnost na Rev. Fathra Jos. Pollaka, pa naj je naselbina velik* ali mala, vsaka bi potrebovala vsaj enkrat na leto nekoliko duhovnih vaj in nekoliko izpremembe v svojem dušnem življenju. Saj dela je tako zmiraj dovolj, tako bi ne škodilo se odpočiti za par dni vsako leto od trudapolnega dela, ter se nekoliko zamisliti v vero in svojega Stvarnika Boga. Znano mi je, aa so nekje na Franchas buteju in Quill Lakeju male slovenske naselbine. Prosim oglasite se od povsodi, bomo vsaj vedeli eden za drugega. Pozdravljam vse rojake tu in onkraj morja, listu Edinosti pa želim, Zato lahko trdim, da so Rev. Fa- ^da bi ga v najkrajšem času čitala ther Pollak prišli sem le vršit svojo (vsaka slovenska hiša v Ameriki. In od Boga naloženo jim nalogo: "pasi.če bo dobila vsaka slov. naselbina moje ovce in pasi moja jagneta/* toliko koristi od njega. ka&Or jo je Zato je dolžnost cele naše naselbine, dobila naša naselbina, bo srečna. Mi da se jim tu javno zahvalimo na tem 'smo dobili potom tega lista v našo mestu. Naj jih vsemogočni Bog o- 'naselbino letošnjo spomlad sv. mi-hrani še mnoga leta pri zdravju, da jsijon. John Rejc. bi zamogli še večkrat pomagati na šim rojakom v dušnih zadevah zapuščenih naselbinah. po Da so se tukajšni rojaki v resnici razveselili slovenskega duhovnika, nam dokazuje, da je bila kljub silnemu delu, ki ga narava ravno v se-dajnih dnevih najbolj zahteva od farmarjev na poljih, udeležba vedno povoljna čez teden in v nedeljo pa popolna. Drugi dokaz hvaležnosti, je pa ta, da rojaki^niso bili skopi, ko smo skladali malo svotico za pokritje voznih stroškmr—misijonarja. Videl sem na lastne oči nekatere, ki so darovali kar po $5. Hvala Vam Forest City, Pa — Zopet prihajam na naš komer. Nisem sicer sposobna v pisavi »vendar ker se noče katera sposobnejša oglasiti zato sem se namenila jaz. Prosim naj mi či-tatelji oproste, ako kateremu ne bo všeč ta dopis. Prelepi rajski maj. ki je veseli Marijin mesec smo dokončali. S tuž-nim srcem smo se poslovili od njega. Ker v tem mescu smo vživali vso krasoto spomladanske narave. Tudi v duhovnem oziru, smo se veselili ta mesec, ker obhajali smo vsak dan lepo Šmarniške pobožnosti, darovalci, z gotovostjo trdim, da ste i pred okinčanem Marijinim oltarjem, storili svojo dolžnost. Le težko smo! Naš č. g. župnik Mihelič so nam pri dovolj darovali, da bi se pokrili voz- vsaki pobožnosti lepo pridigovali od nji stroški in zamuda časa itd. Toda naše dobre matere Marije. Lepo in č. g. misijonar so nam sami povecia- v vzvišenih besedah so nam poklada-li. da ne zahtevajo denarja, temveč li na srce besede, ki so nas vnema-splošne udeležbe pri sv. misijonu. le v velike ljubezni do naše nebeške Glede udeležbe ne morejo biti č. g. kraljice. Dal Bog. da bi te njihove j misijonar užaljen, posebno glede ve- besede na padle na kamen, ampak likonocne dolžnosti ne. Sv. spoved na pravo mesto naših src in da bi je opravilo nekako 120 vernikov, ne- obrodile stoteren sad. Marija naj kateri izmed teh prvič, odkar so tu- povrne č. g. župniku za njihove lepe kaj. Posebna dobrota pa je bila za nauke, ki bodo nam ostali za vedno tiste.ki se ne morejo izpovedati v an- !v spominu. ^lesčini. ter že niso prejeli sv. za- In sedaj smo se preselili od mese-kramentov čez 10. let ne. Naši "ma- ca Marijinega pa v mesec Jezusov J li" tudi ne bodo pozabili v celem ■ kako lepo se vse to vrsti od Marije življenju "dobrotnika", kako so jih pa k Jezusu. Upamo, da tudi ta me-j skrbno pripravili okoli 15. k prvemu sec bomo lepo obhajali pobožnosti do novih naročnikov in to kako z veseljem so mi kazali pot; do novih naročnikov. Zato jim izrekam v imenu katoliških listov za katere agitiram, najlepšo zahvalo za njihov trud in požrtvovalnost, pomoč in postrežb}. Zahvaliti se moram tudi družini Zupančičevi za okusno večerjo in prijazni sprejem, posebno pa še Mrs. Zupančičevi, ki so se naročili do-smrti na Ave Maria. Istotako se zahvaljujem iskreno tudi Družini Vi-rantovi za njihovo gostoljubnost, ker kadar pridem sem vedno dobro sprejet in pogoščen od Mr. in Mrs. Virantove. Zahvaljujem se tudi družini Golobovi za njihovo gostoljubno postrežbo in pomoč. Vsem naj Bog in nebeška Mati Marija tisočkrat povrne! . — Taks> vidite dragi g. urednik je po Ameriki še mnogo vnetih src z3 IcJ-toliški tisk. Navdušeno pomagajo širiti dobre liste in vsi žele, čimpreje mogoče dobrega katoliškega dnevnika. Hvala prisrčna še enkrat vsem! Delavske razmere so se tu gori nekoliko izboljšale, tako, da delajo skoro vsi, le pritožujejo se. da so bolj male plače, a draginja pa še vedno na svoji stopnji. Plače so znižali, a življenske potrebščine so pa še vedno drage. Vreme je prav lepo in vse je zavito v prekrasno spomladansko obleko in okrašeno s prelepim cvetjem. Ko se poslavljam od Elvških Slovencev še enkrat pozdravljam vse naše prijatelje in dobrotnike in vsem kličem z Bogom! Leo Mladich, pot. zastopnik. sv. obhajilu. Marljivejšega delavca v vinogradu Gospodovem, si ne morem misliti od Rev. Fathra Pollaka. Vsako jutro spoved ob 9. uri sv. masa pred altarjem srca Jezusovega. V naši naselbini vlada najlepši mir. če tuui smo že nad dva mesca na štrajku. Tukajšni premogarji le- 0(j j_^ katekizem ob 7. uri po pridno delajo okrog svojih hiš, zvečer večernice. Kako so oni nas zadovoljili dokazuje tudi to. da so rojaki Hrvatje sami žalovali, da je Čas prehitro potekel, ter vsi smo si želeli skupaj, da bi bili Father Pollak ostali za stalno pri nas, ali vsaj en mesec dni, toda žal. da to jim ni bilo mogoče, tudi ako bi oni hoteli skoro polovico jih bodo prenovili in svoje hiše prebarvali. Tudi pri cerkvi sv. Jožefa je bilo dosti zaostalega dela. ki ga bojo zdaj naredili, kakor tudi pri slov. pokopališču. Tako. da dolgočasi se nihče ne, kdor le hoče delati, ker če nima domačega dela, lahko pa pomaga svojim so- ostati. nimamo ne svoje cerkve, ne sedom. župnišča, vse to se je vršilo v državni šoli. na stanovanju pa so bili c. g. pri bližnjemu sosedu v navadni farmarski hiši. Bojim se. da bo moj dopis preveč obširen, naj samo še toliko omenim, da so bili misijonar še dosti zadovoljni z nami, le radi otrok so se pritožili, da so jako zanemarjeni. toda vsega nismo sami krivi, ker nimamo nikogar, da bi ^e kaj pobrigal. Prepričan sem, da ako bi bili č. g. Pollak tukaj samo par mescev bi se tudi v tem oziru izboljšalo, še sedaj v tem kratkem času, so nam preskrbeli, ter naročili neki tukajšni deklici, da bo ob nedeljah poučevala krščanski nauk. zakar se že pridno pripravlja Pozdravljam vse čitatelje tega lista in listu pa želim veliko novih naročnikov. M. ŠvigeL Ely, Minn. — Ko se poslavljam jd prijaznih rojakov v Ely, Minn., naj se zahvalim posebno mojim dobrotnikom in prijateljem naših katoliških listov, ki so mi šli na roko, in pripomogli do tako lepega vspeha. Posebno se dolžan zahvale, Rev. Fatli-ru Mihelčiču. ki so mi šli tako prijazno na roko in toliko pomagali pri moji agitaciji za naše lepe katoliške liste. Za njih krasno priporočilo in trud. ko so naju, mene in Mr. Otri-na vozil celo z automobilom okrog I skoraj ni najti besedi in se mi tudi §e dostavljam, da le žal, da smo z besedami SpiQh ni mogoče dovolj tako oddaljeni od slovenskih duhov- 2ahvaliti. Naj Vam vsegamogočni nov, kjer radi velike oddaljenosti ni gog. tQ tisočkrat poplača in povrne skoro misliti, da bi kak duhovnik vse> ^ar ste cjnj storili za razširje- nas bolj pogosto obiskaval, le v slu- nje dobrega tiska. Drugi naš do- čaju, da bi se po farmarskih našel- brotnik pa je Mr. Otrin, ki me je ta- binah tu v Sask, Albferta in Mani- k0 ljubeznivo sprejel in pogostil, bil toba nekako organizirali vsi, ter vsi sem ves čas mojega bivanja na Ely obenem času povabili misijonarja, da njegov gost. Ob večerih pa se je Mr. bi obiskali naselbine eno za drugo, Otrin trudil z menoj in me srrem- ker stroški bi ne bili večji, za več na- ljal okoli tukajšnih rojakov, da smo selbin obiskati, kakor samo eno. To- tako tem večji vspeh dosegla. 4Zahva- raj ako še kaka naselbina želi drugo le sem pa tudi dolžan Mr. Valen- pomlad, da jih pride kak slovenski tinu Maren in njegovi soprogi Mrs. misijonar obiskati, naj se v vsaki na- Maren, ker so tudi veliko pomagali Ottawa, 111. — Cenjeno uredništvo Edinosti: — Prosim da mi dovolite malo prostora v Vašem cenjenem listu Edinosti. Iz naše naselbine se malo kdaj čuje. kaka novica, zatorej sem se jaz namenil poročat en par vrstic. Delavske razmere so še vedno kilave in zato jih ne bom opisoval. Drugače je pa na našem društvenem polju, tu napredujemo izvrstno. Dne 25. junija bo priredilo društvo sv. Srca Jezusovega štev. 15 spadajoče k D. S. D. svoj prvi piknik. Ker vsi člani skrbno delajo s pripravami za ta piknik, je pričakovati, da se bo isti tudi dobro obnesel. Predvsem, pa ne smem pozabiti povabiti tudi naša sosedna bratska društva na to našo prireditev. Vabimo naše sosede Jolietčane oba društva štev. 1. in T2. in ravno tako tudi naše najbljiž-ne sosede Lasalčane društvo štev. 3. Pa tudi iz Chicage društvo štev. 13. vabimo, da prihite na našo zabavi, dne 25. junija. Na pikniku bo zabave dovolj, tudi izvrstna godba bo svirala, da bo vsak lahko poskočil, pa bodisi že "polko ali mazulko". Zato še enkrat vse dr. in rojake iz sosednih naselbin najlepše vabim na to našo poletno prireditev in jim obenem obljubljam v imenu našega društva sv. Srca Jezusovega, da bomo vsem ob priliki skušali povrniti to, kar bodo nam izkazali na prihodnji prireditvi našega društva. Ko že ravno pišem, naj sporočim tudi žalostno novico, da je dne 21. maja zaspal za vedno v Gospodu dve leti in pol stari sinček družine Plut. Pogreb se je vršil dne 23. maja iz hiše žalosti na katoliško pokopališče Calvarv. Pogreba so se vdeležili tudi iz Jolieta Mr. in Mrs. Jerman in Mrs. Fabjan, kakor tudi več domačih rojakov iz naše naselbine. Pokojnemu sinčku naj sveti večna luč nad zvezdami in naj v miru spava. Žalujoči družini pa naše globoko so-žalje! Pozdrav vsem čitateljem Edinosti, tebi list pa želim obilo vspeha in napredka. Joseph Modic- Chisholm, Minn. — Tukaj se bo vršila dne 18. junija sv. Birma v cerkvi sv. Jožefa. Otroke se pridno pripravlja za ta slovesen dan, ko bodo prejeli zakrament sv. Birme. Vreme imamo krasno, da si boljšega ne moremo želeti. Poročevalec. V NEDELJO POPOLDNE. TEDENJSKI KOLEDAR. 11. Nedelja. — i. po binkoštih. Praznik presvete Trojice. — Konec velikančne spovedi. Kdor ne bo o-pravil do danes velikanočnega svetega obhajila, ta bo sam sebe suspen-dal iz katoliške cerkve in po tem dnevu ni več katolik- — Ali si opravil to svojo velikanočno dolžnost? 12. Pondelek. Sv. Janez, spoznaval ec. * 13% Torek. — Sv. Anton, spozno-valec. • . • -W.S- 14. Sreda. — Sv. Bazilij, škof. 15. Četrtek. — Sv. Vid, muč. Praznik presvetega Rešnjega Telesa, ki pa za Ameriko ni zapovedan praznik, temveč se praznuje prihodnjo nedeljo. 16. Petek. — Sv. Frančišek Regis, spoz. 17. Sobota. — M. Sv. Adolf, škof. 18. Nedelja. — Presveto Rešnje Telo. TRETJA BOŽJA ZAPOVED: , ZAPOVED POČITKA. "Spomni se, da posvečuješ sobotni dan." Posvečevanje nedelje vsebuje dve različni dolžnosti, namreč zapoved posvečevanja nedelje ; z drugimi besedami, ako hočemo posvečevati Gospodov dan, se moramo (1) zdržati vsakega hlapčevskega dela in (2) vršiti in izpolnjevati verska dela. Razločim naj najprej dolžnosti, kolikor se tičejo dela. Delo je prepovedano ob nedeljah, ker ovira češčenje in posvečevanje, katero zahteva Bog na ta dan od nas, in ker bi. ako bi neprenehoma delali, škodovalo našemu telesu, našemu zdravju. Bog je zapovedal. da piči varno ta dan od dela v našo dušno in telesno korist. Zapoved prepoveduje hlapčevska dela, ne prepoveduje pa del, katera jteval kakor posvečevanje Gospodo-imenujemo duševna in navadna dela. vega dne. Potrdil je to zapoved ne i-—Pod hlapčevskimi deli razume- samo z besedami, ampak pogosto z m > dela. katera izvršuje v prvi vr- ostrimi kaznimi: "Moje sobote so sti in glavno naše telo. Taka dela j oskrunili. Rekel sem torej, da bom so dela mehanikov, trgovcev, tovar- izlil svoj srd nad njimi v puščavi in narjev, farmfirjev itd. Greše zoper jih pokočal" fEzek. 20. n.) to zapoved ne samo ti, ki delajo, am- Tn zakaj zahteva spolnjevanje te posebno radi pohujšanja, katero dajejo. — Razun hlapčevskih del prepoveduje cerkev tudi sodne obravnave, javne dražbe, razstave itd. 2.—Pod navadnimi deli razumemo dela oz. opravila, ki se tičejo vsakdanjih potreb in domačega živ ljenja. Ta niso prepovedana, kakor ni prepovedano na primer potovanje, razume se seveda, da ne smemo za muditi sv. maše. " Duševna dela, ki so dovoljena, s3 taka, ki zahtevajo več dela od duha kakor pa od telesa, kojih namen je, da zbistrimo naš razum; taka dela so čitanje. pisanje, pouk, risanje, sploh vsako opravilo, katero lahko prištevamo med omikano, izobraževalno delo. Počitek ob nedeljah je obvezen od polnoči do polnoči; torej greši, kdor dela v soboto po polnoči. Kdor dela brez važnega vzroka ali brez potrebe daljši čas — na primer več ur — tak greši smrtno. So pa vzroki, vsled katerih so hlapčevska dela ob nedeljah dovoljena; taki vzroki so na primer (1) potreba, kakor požar ali povodenj; (2) dovoljenje od cerkvenih oblasti ali dispenza, ki se daje iz gotovih nujnih, važnih vzrokov — na primer delo po leti, ko je treba spravljati seno ali žito vsled grozečega slabega vremena, neprestanega dežja itd. Prijatelji moji. če hočete imeti blagoslov božji pri svojih delih in podjetjih. potem natančno spolnujte to zapoved; zdržite se vsakega dela. počivajte ob nedeljah! Xek pobožen mož je rekel: Poznam samo dva vzroka revščine; ta dva vzroka sta tatvina in nedeljsko delo. Ni nobene zapovedi, koje izpolnjevanje bi bil Bog tako strogo zah- p: k tudi ti, ki od svojih podložnih delo zahtevajo, ki delo dovoljujejo ali delo nadzorujejo. Ti ravno tako greše, kakor če bi delali sami. greše zapovecii s tako strogostjo? Zato, ker bomo spolnjevali druge zapovedi. če bomo spolnjevali vestno to zapoved. (Nadaljevanje z 1 strani.) Nekoliko statistike o ruskih beguncih v Jugoslaviji. Točnega števila o ruskih beguncih v Jugoslaviji ni mogoče zanesljivo dognati, razen onih ,ki vživajo državno podporo. Od beguncev jih je največ ostalo v Srbiji .namreč 29 odstotkov, v Vojvodini 16—20 odstotkov, v Bosni 11 —15 odstotkov, v Hrvatski, Dalmaciji, črni gori in južni Srbiji 6— 10 odstotkov, v Slavoniji in Sloveniji 5 odstotkov. Od teh jih je 11.251 sposobnih samo za pisarniška dela, 6784 za vsako delo. 2959 samo za ročno delo. Visokošolcev in dijakov sploh je 18.000. otrok pa 4074. Slov. iz Bičja na hiši gostilničarja Jožefa Zajca v Veliki Mlačevi med prekli-njevanjem in razgrajanjem odtrgal in razbil na steni viseče razpelo. Dne 12. februarja je Boltezar med pre-klinj evanjem hotel v gostilni Jožefa Sipla v Sv. Jurju potrgati z zidu svete podobe, grozeč, da jih bo razbil, kar je pa Sipi preprečil. SI. TO IN ONO. Generalni državni pravdnik Daug-herty se je spravil zadnje dni na medvojne verižnike. Od kongres«* je dobil dovoljenje za sestavo posebne porote, ki bo imela to zadevo v pretresu. Porote sestavljati še zna Daugherty, znal bi tudi najti medvojne verežnike, seveda, s ko bi . . Medvojni verežniki lahko mirno spijo, ker v našem kapitolu se mnogo govori, a malo stori! ♦ * * Kluklusklanova organizacija pravijo se množi. Pravijo, da so klani nevarni publiki in javnemu redu. Ker je to res, zakaj vlada gleda vse to s zatisnjenimi očmi? Cela stvar je podobna oni pripovedki, ki jo je nekoč povedal neki kranjski Janez, ki je bil vprašan, zakaj amerikanski mački ne love mišk. Rekel je: A-merikanski maček miži, kadar gre miška mimo njega, to pa zato, da potem lahko priseže, da jo ni videl . Vsekakor dober izgovor! * * * Poročila v raznih listih o kitajski civilni vojni so zadnje dosegli najvišjo točko v točnosti. Vedno se je bralo na prvi strani: "General Wu usmrčen." Na 5. ali 6. strani pa smo brali: "General Wu zmagoslaven! Prodira na celi črti!" Na kitajskem morajo biti čudodelniki. da obujajo mrtve k življenju! Zares čudovita dežela je Kitajska! NAJBOLJŠI RAVNOVESNIK. Neki velik prekooceanski parnik je bil predkratkim opremljen z velikanskim giroskopom, ki zabranju-je. da se ladja ne guglje, in da tako morska bolezen ne razsaja med potniki. Ta ravnovesnik zabranjuje gu-ganje na hudem morju s tem, da vzdrži vozilo ves čas v vodoravni legi. Takšen ravnovesnik je potreben v vsakdanjem življenju. Da premagaš višine in nižine razburkanega življenja, moraš biti trdnega zdravja. Zdravemu človeku je delo v veselje, on ima valovanje le za priložnost, da preizkusi svojo moč. Najboljše sredstvo za stalnost vašega zdravja ie Trinerjevo grenko vi-! no. Dober želodec pomeni zdravje in Trinerjevo grenko vino ohranja želodec v dobrem stanju. Njegove! sestavine zdravilno grenka zelišča lubje in korenine s cascaro sagrada so v stanu doseči to. Trinerjevo! grenko vino napravi konec vašemu trpljenju vsled slabe slasti, zaprtja.! glavobola, nervoznosti, in zdravje vam bo dalo pogum, agresivno energijo. ki je dandanes neobhodno potrebna v življenju. Vprašajte svojega lekarnarja ali trgovca z zdravili tudi po drugih izvrstnih Trinerjevih zdravilih ! KOLEDAR ZA 1923. Te dni smo začeli pripravljati za Koledar Ave Maria za 1923. — Prav lepo prosimo vse svoje zastopnike, da gredo takoj na delo in nam skušajo dobiti kolikor mogoče vse trgovce po naselbinah, s katerimi Slovenci trgujejo, da bodo oglasili svoje trgovine v Koledarju. Vse slovenske trgovce pa opazarjamo, da naj oglašajo svoje trgovine v tem krasnem koledarju, ki ga ima vsaka slovenska hiša v Ameriki. — Vse čč. gg. duhovnike, vsa katoliška društva, podpo'rna in pevska in telovadna, vabimo, da nam pošljejo kratko poročilo o svojem delovanju in če le mogoče tudi svojo sliko ali sliko cerkve ali društev ali zaslužnih rojakov in rojakinj, oziroma druš-tvenikov. — Našega Koledarja rojaki tukaj v Ameriki veliko shranjujejo. Ostal bo po raznih knjižnicah še dolgo za nami. Kako bo zanimivo črez kakih petdeset ali še več let čitati poročila iz raznih naselbin, ^o se ^O^Q pisale zgodovine raznih slovenskih cerkva in župnij, kal^Q bocio stikali zaT koledarji in £ako bydo Veseii, ako bodo našli v njih kake tfrotince v obilici poročil. Naše sedanje težave, naši boji, naši trudi in tudi naši sedanji nevspehi bodo navduševali naše zanamce, da se bodo hvaležno spominjali vseh sedanjih žrtev in molili za nas. — Našega Koledarja je šlo preteklo leto nekaj nad en tisoč iztisov tudi v stari kraj. Vse večje knjižnice ga imajo, veliko slovenskih hiš ga ima. Letošnjega smo prepričani, bo šlo še več. Kako bodo v starem kraju z zanimanjem čitali poročila iz naselbin o našem življenju tukaj v tujini. Zato, lepo prosimo vse svoje prijatelje, pomagajte nam sestaviti kolikor mogoče lepo in natančno Kroniko našega amerikanskega življenja. Ne pozabite pa, da urednik Koledarja ni vsega veden, da bi vedel, kaj se je vse zanimivega zgodilo letos v vaši naselbini. Ako mu ne boste sporočili, pa vedel ne bo in tako tudi poročati ne bo mogel. Poročilo naj bodo od 4. julija 1921. do 4. julija 1922. Vsa poročila in vse slike naj bodo tukaj vsaj do 15. julija. Prosimo tudi vse druge gospode, ki so zmožni v peresu, da bi nam spisali kak poljuden članek, naj bo o čemurkoli. Toda vsi spisi morajo biti tukaj vsaj do 1. julija. Urednik Koledarja. X + + * + + * + * * * + + + + * * + * + + se naučite angleškega jezika sami ako si kupite BREZ UČITELJA SLOVENSKO-ANGLEŠKO SLOVNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaje. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleški Besednjak. £esti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak naliči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 250 strani-. Cena s poštnino samo 90c. AVE MARIA, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ♦ 4» * * * * * * * * + * * * * * x wf* «f» «1« tof* «Ji» ^ ^ ^ Novoizvoljeni provincial jugoslovanske provincije družbe Jezusove. Za provinciala jugoslovanske jezuitske provincije je imenovan o. Anton Prešern. bivši gojenec "Germa-nika" v Rimu. vseučiliški profesor v Inomostu in dosedanji rektor in profesor etike na bogoslovju v Saraje-vem- Novoimenovani provincial o. Anton Prešern je rodom Slovenec iz Gorenjskega in je nečak presvetla g- knezoškofa dr. Jegliča. Slov. - S kuhinjskim nožem je prebodel levo lice Gašper Triller iz Zasipa dne 1. avgusta 1921 Janezu Povšinu v zasipu in ga težko ranil. Deželno sodišče mu je prisedilo zato 8 tednov ječe. Slov. Bogokletna dejanja. V noči dne 29. marca je krojač Anton Boltezar & & m & PRODA SE zidana hiša z dvemi stanovanji vsako z 4 sobami. E-lektrika, gas, garage za dve kare. Mesečno nosi $45.00; blizu slovenske cerkve. Kupec potrebuje le $2500.00. Cena $4500.00. Nadalje imamo na prodaj saloon in 4 sobe odzadej; 10 sob v gornjem nastropju, elektrika in gas, zidanica, garage, keglišče. Mesečno nosi $90.00. Kupec potrebuje $5200.00 gotovine. Cena $6500.00. MLADICH & VERDERBAR, 1334 West 18th Street, Chicago, I1L tr r tv m' ev r tr sr S?". GOSPODINJE POZOR! Pravkar smo prejeli nekaj knjig YARCNA KUHARICA. To knjigo je sestavila za Slovenske kuharice MARIJA REMEC. Knjiga je zelo velike važnosti za kuharice, ker pove kako se z malimi stroški naredi umetna in okusna jedila. Knjiga je trdo vezana in stane 95c. Ker jih je v zalogi le omejeno število, pišite po njo takoj na: "AVE MARIA", 1&49 West 22nd Street, Chicago, 111. EE SIFKARTE ZA VSE LINIJE! Smo zastopniki vseh parobrodih linij, potnike odpravljamo iz Chicage in v New Yorku jih sprejema naš zastopnik, ki jim preskrbi udobna in zanesljiva prenočišča. Sedaj se lahko pošlje tudi karto iz Amerike svojim domačim v stari kraj za Ameriko. Preskrbujemo potne liste in sploh vse, kar spada v ta posel. Kdor hoče potovati v kratkem v staro domovino, ali pa dobiti kakega svojca iz starega kraja v Ameriko, je važno, da nam takoj piše po natančna pojasnila, da mu preskrbimo mesto na parniku in vse potrebno. LINCOLN REALTY CO., igoi West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 0098. H ■ ■ 1 a t g šSS * e * * * * * ** *** * * * ** **** * ** * *** * * * + * + + * + * * * * PRODA SE HIŠA z dvema stanovanjema. V hiši je voda, kopelna bana in sploh vse udobnosti. Hiša nosi $38.00 renta mesečno. Hiša se nahaja v bližini slovenske cerkve na yelo pripravnem prostoru. Ker dosedajni lastnik namerava zapustiti Chicago, jo je pripravljen prodati za nizko ceno $3200.00. Kupi se jo lahko za gotov denar, alio pa na lahke obroke. Za vse nadaljne informacije se obrnite na: LINCOLN REALTY CO. 190X West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4918. Naš urad je odprt do 9. ure zvečer vsak večer razun nedelj. * + * * * * D 1 If J. M. Dovič; KOVAČ IN NJEGOV SIN. POVEST. [ (Dalje.) "Diguž. drugo kito", zakliče Rebrov hlapec in "štajariš" se je na daljeval. "Bravo, Martine", se oglasi Cmok za mizo in pohvali hlapca, ki si je znal tako dobro pomagati iz zadrege. Dim se je valil v kolobarjih iz izbe. kolikorkrat je kdo odprl duri, lirah se je polegel po mizah in klopeh, Diguž je položil harmoniko za peč, sam pa se je postavil na sredo izbe in uganjal vsakojake burke. Ravnokar je stopil v hišo Rebrov pastir Lojzek. Diguž se razkorači pred njim, ga ogleduje in zine s povzdignjenim glasom: "Poslušajte! Kdor mi pove, koliko knofov ima Lojzek pri hlačah pa mu boaem eno prav t letno zapel in zagodel." Vsi pivci obmolknejo in ogledujejo Rebrovega pastirja. Eden pravi, da štiri, drugi šest, tretji enega. Toda nihče ni uganil. Kar se oglasi kovač in pravi: 4'Lojzek pri hlačah nima nobenega knofa, zato ker je včeraj popoldne vse zaigral." Vsi se zasmejejo in Diguž takoj potegne Lojzku rokavnik raz hrbet, da se prepriča, ali je Čmok resnico govoril in dobil stavo. Zasuče ga okrog in okrog in glej — res je imel Lojzek svoje naramnice na lesenih klincih, ki so mu držali hlače j>o koncu. Smehu ni bilo ne konca ne kraja, Lojzek se je malo sramoval, pa naposled le pove, po kaj je prišel. "Martin pa Čmok, pojta domov, so oče rekli. Bosta konja še danes podkovala, ker gredo jutri z njim v mesto." "Lojzek, pij ! Očetu pa povej ,da ga bova že jutri zjutraj podkovala. Danes je naš dan, jutri pa gospodarjev." * I h Lojzek je izprSzšil kožarec;pa stekelzopef domov- dšt of r&V^t^o-kovo naročilo. ... . Diguž je že držal v rokah harmoniko, sedeč na zapečku_ Zahrkal je s hripavim glasom, zinil in zapel s spremljanjem harmonike: ~ - Komar pa z muho pleše, tralala! Da se zemlja trese, hopsasa! Na sredi izbe pa se je vrti! kovač sam, plesal po taktu držeč kozarec v roki in spremljajoč Diguža s svojim tenkim glasom : Muha se spotakne, tralala! Nogo si izmakne, hopsasa ! In Čmok se nalašč zavali po tleh, držeč kozarec kvišku. Brž skoči godec iz zapečka, pojoč: Gredo po zdravnika, tralala! Sila je velika, hopsasa! Čmok leži na tleh in pije, pa izpije vino. Tn zopet pojeta: Preden on priteče, tralala! Muhi kri odteče, hopsasa ! UTRINKI. Na svetu imamo največ takega veselja, ki ga ne iščemo, ampak sam pride. „ * * * Veliko ljudi na svetu mislih da izpolni svojo dolžnost s tem, da svetuje svojemu bližnjemu v stiski, da mu ni treba toliko skrbeti za stvar. Tako so uganjali posli burke pozno v noč. Dekle so že šle zvečine domov ob solnčnem zahodu, hlapci pa so še pili in peli vso noč. Ko pa je Kleniški mežnar zazvonil beli dan. sta se Čmok in Martin vlekla proti domu. Kregala sta se, ker ni bilo meseca na nebu, a podkovala sta vendarle pri luči Rebrovega šarca. Nato sta legla k počitku. Martin v hlev, Čmok na senico. Tepeškanje sta zamudila. -9 ^ ^ " ii. V To je bilo lepo, pa je še. tam v Rožnem logu. Pod Slemenskim vrhom, tam ob turškem taboru, je izvirala Reberca, ki je požirala sproti vse Studence na levo in desno in ob deževnem vremenu je narastla v dolini v Velik potok, ki je že preplavil polje in loge. A to je bilo le včasih, nekatera leta spomladi. Sicer pa je Reberca ubirala precej redno svojo strugo in le v največji suši so usahnili studenci v toliko, da ni bilo več mogoče mleti in rezati. Potok se je torej zvijal po Rožnem dolu, na levo in desno, tudi pošev. Kakor srebrna luskinasta kača se je videl s Slemena, in beli prodovi ob suši so se zdeli kakor bele štrene, po zelenem logu raztegnjene. Na levo se je stegal breg. ki se je izgubil polagoma v ravnini, a na tem bregu — Reber so ga klicali — je domoval kmet Reber. Dokler je segalo oko, od zelenega podnožja ob potoku, pa tja črez greben, poln razoranih njiv, in | gori do Sletnenskega vrha, zaraščenega s hosto, je segalo zemljišče Re-brovo. Z gozdom vred ga je bilo črez dvesto oralov. Ob potoku sočnati travniki, zasajeni z vrbami, jelšami, jagnedi, pod bregom vrsta njiv, a nad njivami breg, ki je izgledal spomladi kakor raj. Drevo pri drevesu, zdaj črešpljs, zdaj hruške, zdaj črešnje. zdaj breskve, zdaj jablani, zdaj orehi so se vrstili skozi in skozi, od pomolja pa do podolja, od podnožja pa do grebena, ki je nosil na svojem hrbtu dve tiolgi vrsti ozkih njiv. Onostran grebena .gori proti Slemenu, je oko zagledalo le jelko na vrhu, bukev po bregu, vmes pa so bili posamič nasajeni hrasti, mecesni, borovci in lipe. Od obeh strani so držala pota navzdol in navzgor in ena glavna cestica. ki se je ovijala grebena, nasuta z belim gramozom, se je videla in svetila oddaleč kakor srebrn pas nevestim. Misli si. dragi bralec, v sredi te skupine, tam nad pisanimi njivami, med cvetočimi drevesi, hišo enonadstropno, z dvema vrstama zelenokri-žastih oken naokrog, s hrastovimi škodljami krito ostrešje, tam na desno dolgo poslopje, ozko, koder se skriva do petdeset glav živine, nad levo vezan kozolec z dvajsetimi okni in desetimi peroti. Tvoje oko se spusti malo niže in vidi pod hlevom še hleve, koder prebiva do trideset prašičev, na drugi strani pa skednje in senice, široke in visoke, da je lahko z vozom v njih obrnil. Kajpada pri Rebrovih niso pogrešali sušilnice za sadje, ne uljnjaka, ne terilnice. Na to posestvo je torej prišel Prahov Martin iz Ajdovega zrna za velikega hlapca. Zato se naj bralec ne čudi, da smo precej prvo poglavje začeli s prihodom Martina, ki je prišel jeseni od vojakov in je že kot dvanajstleten deček kake pol leta v kovačnici pri Čmoku pomagal, pa smrt očetova ga je vlekla domov, ker je bolehna mati. sama težko izhajala, starejši brat pa je bil za oltarja izučen in je služil. Črez dve leti mu je pa u-mrla mati. Doma sta brata dala v najem, Martin je šel tudi služit. Bil je do vojaškega nabora pri kmetu Suknetu na Ajdovem zrnu za hlapca. In zdaj ga je Čmok nagovoril, naj se vdinja pri Rebru. Pa se je. J. KOSMACH. x8<>4 W. a and St., Chicago. I1L Rojakom «e priporočam pri nakup raznih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZJ/ KLJUČAVNIC IN STEKLA Premmem barvanje hiš zunaj in xo traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na avojeg? rojaka 1 SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo ▼ plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete nafte pomoči pokličite nas po telefonu, aH pa če pridete osebno na: JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22n& St, near Hoyne Ave*, Chicago. Ill TeL: Canal 4108 DR. RICHTERS .PAIN-(EXPELS1 Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Preganjajte mučne bolečine z genijalnim Pain-Expellerjem starim družinskem prijateljem. Zahtevajte na flaški znak sidra. Cena 35c in 70c v drugarnah. P. AD. RICHTER & CO.,, 104-1x4 So. 4th St. Brooklyn, N. Y. Kadar mož pride prepozno domov, tedaj vedno naredi žena piko pri pogovoru. * * * Pogumnim možem so hlače v čast, strahopetcem pa v sramoto. Vse vaše žulje v katoliških društvih in jednotah bodo dobili rdečkarji v roke, ako ne boste imeli obrambenega močnega ča- sopisja, ki vam bo branilo te vaše žulje. Katoliški časnik se za te bori. JCdor z menoj ne zbira, ta raztresa. (Kristusove besede.) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po naselbinah ^ državi Minnesota, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga naj topleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Mladichu, ki se trudi in širi katoliški tisk* kolikor največ mogoče na roke pri njegovem delu za katoliški tisk Rojaki pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom v Clevelan-du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Zupančič, ki je pooblaščen pobirati naročnino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga naj topleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh 1 ozirih pri njegovem delu za katoliš-1 ki tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Giasnika P. S. J. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. a & & a A a j* a a A A A A A 2UIU BENJ. EIGHHOLZER FOREST CITY, PA. Se priporoča vsem Slovencem v Forest City in okolici pri nakupovanju razne železnine in kuhinjskega pohištva. Imamo največjo zalogo razne železnine, kuhinjskega pohištva in raznovrstnega orodja. Ker naročamo blago v veliki množini, zato smo tudi v stanu nuditi ^občinstvu najnižje cene pri našem blagu. Zato, kadar potrebujete razne železnine, kuhinjskega pohištva in drugih raznih stvari, pridite in izberite si tako blago v naši trgovini, kjer se lahko pomenite v vašem lastnem materinskem jeziku, z našim Mr. Joseph Kamen-om, kateri bo vam postregel po svoji najboljši moči. BENJ. EICHHOLZER Trgovina razne železnine in pohištva 527 Main Street, Forest City, Pa. *r tr r r gr r & zr r sr t? Irf S' PO POSEBNI CENI si sedaj lahko kupiti črevlje v naši črevljarski trgovini. Ravnokar smo prejeli veliko svežo zalogo vsakovrstnih poletnih črevljev za može, žene, dekleta, fante in otroke. Imamo v zalogi najboljše nizke "Oxford" črevlje za može in fante vsakovrstnega tipa. Isto-tako za dekleta in žene se dob: v naši trgovini najboljše vsakovrstne "slippers-e." Posebno za Vaše dekleta in fante dobite pri nas izvrstne močne poletne takozvane "TENNIS SHOES", ki so narejene nalašč za poletni čas. Te prodajamo sedaj za posebno nizko ceno. "TENNIS SHOES" prodajamo sedaj za može in od-rastle fante od $1.25 do $3.00. £a mlade fante in dečke od $1.-25 do $2.25. /W X" Pridite in oglejte si našo poletno zalogo vsakovrstnih črevljev, ki smo jo pravkar prejeli. Prepričani smo, da boste zadevo 1 j ni z blagom in cenami. Pridite po črevlje v našo trgovino in videli boste, da bo to samo v Vašo korist, ker kupili si boste za Vaš denar dobre in trpežne črevlje s katerimi boste zadovoljni. JOSEPH PERKO SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2101 West 22nd Street, Chicago, 111. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela toč-v no in po najzmernejših cenah. Vsem se priporočam. FOTOGRAFIST fT 1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111. ' Phone: Canal 3534.