Radin in Tremul spet na čelu Italijanske unije Neskončni proces o Glinščici Plačilni POS terminal od včeraj obvezen Primorski dnevnik št. 150 (21.083) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 1. JULIJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine m □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Berlin in Rim na novi osi Dušan Udovič Italija z julijem prevzema šestmesečno predsedovanje EU na valu rezultata evropskih volitev, ki je močno uveljavil Renzijevo Demokratsko stranko in smelo politiko italijanskega premierja. Na srečanje v Bruselj je Renzi prejšnji teden šel lahko samozavesten in prepričan, da lahko nekaj iztrži. Odpiranja politiki rasti in večje fleksibilnosti glede javnih računov so bila zaznavna, celo pri Merklo-vi, ki je po Hollandovem volilnem zdrsu v Renziju našla novega sogovornika. Res se je kanclerka za spoznanje omehčala, morda ne toliko zaradi samega Renzija, kolikor spričo dejstva da, mora voditi račun o veliki koaliciji s socialisti v lastni državi, obenem pa tudi z večinsko levo sredino v evropskem parlamentu. Morda je še prezgodaj, da bi govorili o novi osi Rim-Berlin, vendar signali gredo v to smer, kar je za Italijo gotovo pomembna priložnost. Pri tem ne prepriča povsem Renzijev predlog, da v kvoti visokih evropskih funkcij želi imeti Mogherinijevo za evropsko zunanjo ministrico. Tu ne gre za prestiž in vidljivost, kajti še prej kot ministrico je treba imeti evropsko zunanjo politiko, od te pa je Evropa še daleč, o čemer nenazadnje pričajo tudi njene zmedene in neučinkovite poteze ob ukrajinski krizi. Nekaj je sicer gotovo: kdorkoli bo prevzel ta resor, ima možnost, da se odreže bolje kot anonimna »Lady Ashton«, za katero je izgledalo, da je bila postavljena na to mesto prav z namenom, da se prepeči vsakršna rast skupne evropske zunanje politike. Tako kot najbolj odgovarja Britancem, seveda. ITALIJA - V javni razpravi bodo do konca avgusta Vlada sprejela smernice za reformo pravosodja Medtem so včeraj stekla glasovanja za reformo senata TRST - Orffova kantata Carmina burana na Velikem trgu Veličastna izvedba Na pobudo Festivala Ljubljana 300 nastopajočih pod taktirko Uroša Lajovica m TRST - Na Velikem trgu je sinoči mogočno izzvenela znamenita Orffova posvetna kantata Carmina burana v izvedbi 300 glasbenih umetnikov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Bolgarije, ki so nastopili pod taktirko dirigenta Uroša Lajovica. Koncert, ki ga bo nocoj ista zasedba izvedla na Kongresnem trgu v Ljubljani, je 62. Festival Ljubljana ponudil Trstu kot predvečer letošnjega programa in v podkrepitev vse tesnejših kulturnih vezi med mestoma. IZRAEL - Napetost Našli trupla pogrešanih najstnikov JERUZALEM - Izrael je včeraj sporočil, da so našli trupla treh izraelskih najstnikov, ki jih pogrešajo od 12. junija, ko so bili na Zahodnem bregu. Znova so za njihovo ugrabitev in umor obtožili islamistično palestinsko gibanje Hamas. Namestnik obrambnega ministra Danny Da-non je v izjavi izrazil globoko žalost in pozval k operaciji za "izbris Hamasa". Na 11. strani GORICA - Sklep zdravstvenega podjetja Še zadnja rojstva v Gorici, od 21. julija vsi v Tržič RIM - Vlada je na svoji sinočnji seji sprejela smernice za reformo pravosodnega sistema. Gre za 12 temeljnih točk, ki jih vlada ponuja v javno razpravo do konca avgusta. Reformo namerava namreč dokončno sprejeti 1. septembra. V pripravi je vrsta ukrepov, od pospešitve postopkov do informatizacije sistema, ki naj bi temeljito prenovili italijansko pravosodje. Sicer pa je ustavna komisija senata včeraj začela obravnavati skoraj 600 popravkov, ki so bili predloženi k zakonskemu osnutku ministrice Marie Elene Boschi za ustavne reforme, ki zadevajo sestav in pristojnosti senata ter odnose med državo in deželami. Za koalicijo včeraj ni bilo negativnih presenečenj, saj so bili zavrnjeni vsi predlogi amandmajev, glede katerih je vlada izrazila negativno mnenje. Na 10. strani Devin: tabla Lions klubov (a brez dvojezičnosti ...) Na 5. strani Tržaško nabrežje pod vodo zaradi neurja Na 6. strani Gorivo tihotapili iz Slovenije v Umbrijo Na 13. strani Centra Stella matutina ne bodo takoj porušili Na 12. strani OPČINE - V dvorani ZKB 38. občni zbor SDGZ: Zdaj je čas za nove izzive TRRTTDRIR\BD5TILNR IZVRSTNI OKUSI TRST SE PREDSTAVI Srečanje okusov Hrane in vina iz pokrajne Trst 4. julij 2D 1 4 □ D 1 B : □ □ - DD Z2:3D PREČNIK 1/B - DEVIN-NABREŽINA - TRST - ITALY TEL. O AO 2DDB7 1 - FAX D4D ZD 1 267 INFa@5ARDOC.EU - WWW.5ARDOC.EU ARIDEN m 14 LONJER 26.6. - 5.7. Na 8. strani 9771124666007 2 Torek, 1. julija 2014 ALPE-JADRAN LJUBLJANA - Dva tedna pred parlamentarnimi volitvami Za poslanske sedeže v igri 1132 kandidatov, med njimi 43% žensk LJUBLJANA - Za 88 poslanskih mest v novem sklicu državnega zbora se pred parlamentarnim volitvami poteguje 1132 kandidatov, med njimi je 43 odstotkov žensk. Za nov mandat kandidira 69 sedanjih poslancev. Najmlajši kandidat šteje 18 let, najstarejša pa 78 let.Pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami se za vstop v parlament poteguje 17 kandidatnih list, od tega 15 v vseh volilnih enotah, ena v treh, ena pa v eni volilni enoti. Na vseh listah je za 88 poslanskih mest 1132 kandidatk in kandidatov, kar je nekoliko manj kot na volitvah leta 2011, na katerih je na 20 listah nastopalo 1300 kandidatov. Med 1132 kandidati je 492 žensk, kar je dobrih 43 odstotkov vseh kandidatov. Stranke so sicer morale na kandidatne liste uvrstiti najmanj 35 odstotkov žensk. Za ponoven mandat se med 88 poslanci, ki jih volivci izbirajo na splošnih volitvah, poteguje 67 dosedanjih poslancev. Poleg njih znova kandidirata tudi oba poslanca narodnih manjšin Roberto Battel-li in Laszlo Goncz, ki pa protikandidatov nimata in bosta v dveh posebnih volilnih enotah zagotovo izvoljena. Kandidatke in kandidati na tokratnih predčasnih volitvah so sicer različnih profilov in starosti. Najmlajši kandidat je 18-letni dijak, najstarejša pa 78-letna kandidatka, po poklicu zeliščarica, oba kandidirata na listi Zelenih Slovenije. Za vstop v parlament se poteguje tudi 149 upokojencev. Raznolika je tudi izobrazbena struktura kandidatov za poslance, med njimi je denimo 46 doktorjev znanosti. Kandidatne liste bodo na glasovnicah navedene po vrstnem redu, kot so ga z žrebom določile volilne komisije volilnih enot. V 1. volilni enoti s sedežem v Kranju bo vrstni red naslednji: 1. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija, 2. Stranka Mira Cerarja (SMC), 3. SLS, 4. Verjamem, 5. Piratska stranka Slovenije, 6. SNS, 7. Zeleni Slovenije, 8. SDS, 9. Koalicija Združena levica, 10. DeSUS, 11. PS, 12. DL, 13. NSi, 14. SD, 15. Zavezništvo Alenke Bratušek (ZaAB). Volivci v 2. volilni enoti s sedežem v Postojni bodo prejeli glasovnico z vrstnim redom: 1. SDS, 2. SLS. 3. PS, 4. DL, 5. SD, 6. Zeleni Slovenije, 7. Koalicija Združena levica, 8. DeSUS, 9. ZaAB, 10. Verjamem, 11. NSi, 12. SMC, 13. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija, 14. SNS, 15. Piratska stranka Slovenije. V 3. volilni enoti (Ljubljana Center) bo vrstni red na glasovnici naslednji: 1. ZaAB, 2. NSi, 3. Verjamem, 4. Koalicija Združena levica, 5. DL, 6. PS, 7. SMC, 8. Piratska stranka Slovenije, 9. DeSUS, 10. SD, 11. Zeleni Slovenije, 12. Enakopravni de-želani - Naprej Slovenija, 13. SLS, 14. SNS, 15. SDS. Volivci v 4. volilni enoti (Ljubljana Bežigrad) bodo prejeli glasovnico z vrstnim redom: 1. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija, 2. Koalicija Združena levica, 3. DeSUS, 4. SMC, 5. Verjamem, 6. Liberalno gospodarska stranka, 7. ZaAB, 8. SLS, 9. DL, 10. Zeleni Slovenije, 11. Piratska stranka Slovenije, 12. SDS, 13. SD, 14. PS, 15. SNS, 16. NSi. Vrstni red na glasovnici v 5. volilni enoti s sedežem v Celju bo naslednji: 1. Koalicija Združena levica, 2. DeSUS, 3. SD, 4. Verjamem, 5. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija, 6. SLS, 7. SNS, 8. DL, 9. ZaAB, 10. NSi, 11. SMC, 12. Zeleni Slovenije, 13. PS, 14. SDS, 15. Piratska stranka Slovenije. V 6. volilni enoti (Novo mesto) bodo kandidatne liste navedene po vrstnem redu: 1. SDS, 2. NSi, 3. PS, 4. ZaAB, 5. DL, 6. SMC, 7. SNS, 8. Verjamem, 9. DeSUS, 10. Koalicija Združena levica, 11. SLS, 12. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija, 13. SD, 14. Piratska stranka Slovenije, 15. Zeleni Slovenije. Vrstni red v 7. volilni enoti s sedežem v Mariboru bo naslednji: 1. PS, 2. DeSUS, 3. Verjamem, 4. Liberalno gospodarska stranka, 5. DL, 6. SDS, 7. Zeleni Slovenije, 8. Piratska stranka Slovenije, 9. Za-AB, 10. Enakopravni deželani - Naprej Slo- venija, 11. SNS, 12. Koalicija Združena levica, 13. SMC, 14. NSi, 15. SLS, 16. SD. V 8. volilni enoti s sedežem na Ptuju pa bodo volivci prejeli glasovnico z vrstnim redom: 1. SLS, 2. Piratska stranka Slovenije, 3. SDS, 4. DL, 5. SD, 6. SMC, 7. PS, 8. DeSUS, 9. NSi, 10. Koalicija Združena levica, 11. Verjamem, 12. ZaAB, 13. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija, 14. Liberalno gospodarska stranka, 15. SNS, 16. Humana Slovenija, 17. Zeleni Slovenije. Poslopje Državnega zbora MADRID - V prestižni »Biblioteca nacional de España« Pahorjeva Nekropola v španščini Literarni opus Borisa Pahorja sta predstavili literarna kritičarka Tatjana Rojc in prevajalka Barbara Pregelj Tatjana Rojc je v Madridu predstavila tudi italijansko verzijo svoje monografije, posvečene Borisu Pahorju, Cosl ho vissuto jk Prejšnji teden sta literarna kritičarka Tatjana Rojc in prevajalka Barbara Pregelj v Madridu, v prestižni Biblioteca nacional de Espana, predstavili literarni opus Borisa Pahorja in španski prevod Nekropole-Ne-cropolis.Večer, s katerim so obeležili tudi slovenski Dan državnosti, je uspešno zaključil niz predavanj, s katerimi so španski publiki predstavili evropsko nešpansko literaturo in ki so ga organizirali špansko Ministrstvo za kulturo in Evropska Unija, ob soorganizaciji slovenskega Veleposlaništva v Madridu. Vsekakor veliko priznanje za obe predavateljici in predvsem za Borisa Pahorja, kot sta v svojih pozdravih poudarila glavna direktorica Biblioteca Nacional Ana Santos Aramburo in slovenski veleposlanik Aljaž Gosnar. Izvajanje predavateljic so popestrili s čitanjem nekaterih odlomkov Nekropole. Ob isti priložnosti je Tatjana Rojc predstavila tudi italijansko verzijo svoje monografije, posvečene Borisu Pahorju, Cosi ho vissuto. ZAGREB - Vladajoči politiki pozitivno, opozicija pa o »zamujenih priložnostih« Po enem letu od vstopa v Evropsko unijo na Hrvaškem prevladujejo neenotne ocene ZAGREB - Na Hrvaškem seštevajo izide prvega leta članstva v Evropski uniji, ki se je začelo 1. julija lani. Medtem ko vladajoči politiki ocenjujejo, da je bilo leto uspešno, so v opoziciji prepričani, da so bile številne priložnosti zamujene. Številni Hrvati se medtem sprašujejo, kaj dobrega je zanje in njihova življenja sploh prineslo članstvo v uniji.V levosredinski vladi poudarjajo, da tudi izkušnje drugih članic EU kažejo, da v prvem letu velikih učinkov članstva še ni mogoče videti. Izpostavljajo predvsem, da si je država s tem, ko je izpolnila enega svojih strateških ciljev - vstop v EU, zagotovila mir, varnost, trg in demokratične standarde. Opozicija trdi, da bi lahko dosegli več, še posebej ko gre za spodbujanje gospodarstva in izkoriščanje finančnih sredstev, ki so Hrvaški na voljo iz skladov EU. Med drugim spominjajo, da so v Ban-skih dvorih šele aprila letos uspeli izpolniti pogoje za pridobitev 150 milijonov evrov avansa za projekte iz kohezijskih in strukturnih skladov EU za leto 2013. Obenem naj bi od vstopa v bruseljsko blagajno vplačali 1,2 milijarde kun (157 milijonov evrov) več, kot so iz nje dobili. Vlada Zorana Milanovica je po prihodu na oblast napovedala »investicijski cunami«, a tudi po vstopu v EU se ne more pohvaliti s tujimi vlagatelji, ki bi odprli občutno več novih delovnih mest, saj je stopnja registrirane brezposelnosti slabih 20 odstotkov. Med brezposelnimi je veliko mladih. Obenem so strukturne reforme počasne, potencialni investitorji pa ponavljajo, da poslovno ozračje ni vzpodbudno. Evropska komisija je januarja poleg tega sprožila postopek proti Hrvaški zaradi presežnega javnofinan-čnega primanjkljaja. V vladi pravijo, da potrebujejo čas za pripravo projektov, vrednih več milijard evrov. Za gospodarski premik bi radi videli tudi hitrejše prestrukturiranje zasebnega sektorja. V Milanovicevem kabinetu se tolažijo, da sta se industrijska proizvodnja in izvoz letos rahlo povečala, in to vidijo tudi kot neposredno posledico članstva. To naj bi tudi - poleg sezonskih zaposlitev v turizmu in kmetijstvu - vplivalo na znižanje brezposelnosti. Tudi od uspeha turistične sezone pa bo odvisno, ali bo letošnji BDP končno pozitiven. Spominjajo, da je Hrvaška vstopila v EU v času, ko je bila ta sama soočena z gospodarsko in institucionalno krizo. A medtem ko evropsko gospodarstvo počasi okreva, je Hrvaška že v šestem zaporednem letu recesije. Ob prvi obletnici hrvaškega članstva je Financial Times tako poročal, da je Hrvaška nasledila Grčijo na položaju ekonomsko najslabše delujoče članice EU. Prvo leto hrvaškega članstva je sicer obeležil tudi spopad z Brusljem za- Hrvaški premier Zoran Milanovič ansa radi omejitve izvajanja evropskega pri-pornega naloga v primeru izročitve nekdanjega visokega uradnika jugoslovanske in hrvaške obveščevalne služne Josipa Perkovica Nemčiji. Ravno zaradi tega primera, bolj znanega kot »lex Per-kovic«, je v Bruslju padla senca na vstop Hrvaške v EU, je ocenil predsednik države Ivo Josipovic. Opozoril je še, da Hrvaška nima strategije razvoja do leta 2020. Meni pa, da prvo leto članstva vendarle ni bilo »povsem rožnato, a tudi ni bilo črno«. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je ocenila, da je bilo preteklih 365 dni zelo uspešnih, saj so prinesli številne koristi. Kot eno od najpomembnejših posledic članstva je izpostavila pre- strukturiranje ladjedelnic in uvrščanje Hrvaške v strateške energetske projekte EU, kot sta Jadransko-jonski plinovod in LNG terminal. Izpostavila je tudi ukinitev carin ter odpiranje možnosti za hrvaške državljane, da potujejo v države EU zgolj z osebnimi izkaznicami ali študirajo na evropskih univerzah, kar so sicer običajne posledice članstva. V Zagrebu so prepričani, da bodo 1. julija 2015 vložili zahtevo za vstop v schengenski prostor. Cenejše uporaba mobilnih telefonov v tujini, ki jo je navedla Pusiceva kot dodatni plus hrvaškega članstva v EU, sicer ne koristi mnogim hrvaškim prebivalcem, saj si večina potovanj ne more privoščiti. Sindikati opozarjajo, da državljani slabše živijo, kot so lani, ter da tudi po vstopu v EU ne čutijo materialne varnosti. Kvečjemu je obratno, saj predvidene reforme prinašajo nove negotovosti za delavce. Zaradi ostre konkurence tujih trgovskih verig se je hrana nekoliko pocenila, a so višji stanovanjski stroški pobrali dodatne kune iz vse bolj praznih hrvaških denarnic. Niti največji optimisti niso pričakovali, da se bo pridružitev obrestovala v enem letu. Članstvo je zagotovo pripeljalo do reform, ki so izboljšale demokratične standarde v družbi, a za svojo blaginjo bodo morali Hrvati poskrbeti sami. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 1. julija 2014 3 ITALIJANSKA MANJŠINA - Izidi nedeljskih neposrednih volitev Radin in Tremul še naprej na čelu Italijanske unije REKA - Furio Radin in Mauri-zio Tremul bosta še štiri leta vodila Italijansko unijo, krovno organizacijo italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški. Radin in Tremul sta bila neposredno izvoljena na nedeljskih volitvah, ki se jih je udeležilo 24 odstotkov volilnih upravičencev, to se pravi 8.686 pripadnikov in pripadnic manjšine. Zadnjih volitev leta 2010 se je udeležilo 28 odst. volivcev, kar pomeni, da je tokratna udeležba padla za približno štiri odstotke. Tremul (doma je iz Kopra) bo še naprej predsednik izvršnega odbora (vlade) Italijanske unije, Radin (prebiva v Pulju) pa njene skupščine (parlamenta). Kandidirala sta na listi z imenom Orgoglio italiano (italijanski ponos), ki je premagala listo La svolta (preobrat) z glavnima kandidatoma Astrid Del Ben in Gianclau-diom Pellizzerjem. Tremul je prejel Maurizio Tremul arhiv Furio Radin arhiv 57 odst. glasov, njegova tekmica Astrid Del Ben pa 43 odst. Radin, ki je tudi poslanec italijanske narodnosti v hrvaškem parlamentu, je dobil 56 odst. glasov, Pellizzer pa 44 odst. Zmagovalca volitev sta vseskozi izpostavljala potrebo po kontinuiteti pri vodenju Italijanske unije, njuna tekmeca pa sta stalno govorila o potrebi po radikalni prenovi in po večji notranji demokraciji. Vsi vsekakor ugotavljajo, da pomenijo nedeljske volitve v italijanski manjšini v Sloveniji in Hrvaški zmago demokracije, čeprav med volilno kampanjo ni manjkalo ostrih polemik ter tudi proceduralnih sporov ter zapletov. Kandidati so pričakovali višjo volilno udeležbo, ki je bila približno enaka udeležbi Slovencev in Hrvatov na majskih evropskih volitvah. »Politika ne preživlja najboljših časov in ljudje vse manj verjamejo v predstavniško demokracijo. Kljub nižji volilni udeležbi v primerjavi z zadnjimi volitvami je Italijanska unija dokazala, da je živa in da ji pripadniki italijanske skupnosti priznavajo legitimnost,« je za Primorski dnevnik volitve komentiral Tremul. Zadovoljna sta, kljub porazu, tudi Del Benova (Izola) in Pellizzer, ki je doma iz Ro-vinja. VIDEM - Comitat / Odbor / Komitaat / Comitato 482 Za resno jezikovno politiko VIDEM - »E je ore di dasi une dregade«. Dobro leto dni po prevzemu vodenja Dežele Furlanije Julijske krajine s strani odbora Debore Serracchiani in tik pred obravnavo proračunskih sprememb v deželnem svetu, so furlanska aktivistična društva in združenja deželnim upraviteljem poslala jasen in močen signal. Glavne kulturne, povezovalne in informacijske ustanove, ki se ukvarjajo s promocijo furlanskega jezika in kulture, so namreč podale negativen obračun deželne jezikovne politike v korist furlanščine. Organizacije, ki jih je pri tej pobudi koordiniral Co-mitat/Odbor/Komitaat/Comitato 482, zahtevajo nov in konkreten zagon te politike v imenu jezikovnih pravic in deželne avtonomije. Opozarjajo obenem, da so potrebne radikalne spremembe in resna jezikovna politika, ki pa mora biti skladna z zaščitno zakonodajo in mora imeti na razpolago primerna sredstva. Furlanska aktivistična združenja so obračun sedanjega stanja in svoje predloge vključila v dokument, ki so ga predstavili v petek v Vidmu. Iz poročila izhaja, da je bilo v tem letu zelo malo svetlih točk, v glavnem pa je marsikje prišla na dan kontinuiteta s Tondovo vlado. Podpisniki dokumenta pa so tudi izdelali vrsto predlogov, ki zadevajo šolstvo, medije in promocijo jezika ter kulture. Predstavniki furlanskih organizacij so pozitivno ocenili sprejem pravilnika za pridobivanje certifikatov iz furlanščine, spremembe v načinu financiranja z odpravo linearnih krčenj prispevkov za ustanove primarnega pomena in vključitev deželnega sveta v evropsko mrežo za promocijo jezikovne različnosti (NPLD). Veliko več pa je negativnih točk: izničenje sredstev za postavljanje tabel in institucionalno komunikacijo v furlanskem jeziku (državni zakon 482/99); odločitve, ki zadevajo jezikovne urade, s katerimi se tvega, da bodo nagrajene manj dejavne stvarnosti namesto tistih, kjer so bili učinki delovanja najbolj opazni; pomanjkanje jasnih kriterijev za dodeljevanje sredstev furlanskim ustanovam; znaki diskriminacije pri dodelitvi sredstev za kulturo; pomanjkanje poročil o izvajanju deželnega zakona 29/2007. Še posebno zaskrbljujoče pa je stanje na področju šolstva in medijev. Šolstvo je ključnega pomena, večjezična dežela, Furlanska aktivistična združenja so obračun sedanjega stanja in svoje predloge vključila v dokument. nm kot je Furlanija Juijska krajina, pa bi potrebovala posebno šolo in večjezično izobraževanje (v furlanščini, slovenščini, nemščini, italijanščini in tujih jezikih). Če želi Dežela ohraniti in utrditi svojo avtonomijo, bi morala biti po mnenju podpisnikov dokumenta sama odgovorna za ta sektor in imeti za razvoj takega šolstva tudi potrebna sredstva. Nujen pa je vsekakor medtem izhod iz trenutne situacije, ko so težave s kurikularnim poučevanjem furlanskega jezika, ni sistematičnega izobraževanja za učitelje furlanščine in učitelje, ki naj bi poučevali v furlanščini, ni primernih šolskih pripomočkov, obstoječi pravilnik pa potrebuje spremembe in dopolnila. Tudi na področju medijev je treba ubrati drugačno pot, piše v dokumentu, saj so bili doslej penalizirani prav tisti, ki so v teh letih delali najbolje in največ v korist furlanščine in v furlanskem jeziku. Zagotoviti in spodbujati je treba kakovost, količino in kontinuiteto. Zato je potreben načrt za jezikovno politiko (Piano Generale di Politica Linguistica), ki ga je že pripravil ARLeF, a ga odbor še ni odobril. Potrebna pa so tudi sredstva, saj 0,02% proračuna, kar trenutno deželni finančni zakon namenja furlanskemu jeziku, ni dovolj. Spremembe proračuna in odobritev načrta za jezikovno politiko morajo biti torej prvi koraki v novo smer. Na potezi pa sta vsekakor deželna vlada in deželni svet. (NM) Doživljenjske rente nekdanjih svetnikov TRST - Deželni parlament Furlanije-Julijske krajine je na svoji spletni strani (www.regione.fvg.it) objavil seznam nekdanjih deželnih poslancev (ali njihovih potomcev), ki so upravičeni do tako imenovanih doživljenjskih rent (v italijanščini vitalizio). Vsi navedeni zneski so bruto zneski. Na seznamu ni nekdanjih deželnih svetnikov, ki so zaprosili za izplačilo omenjenih rent na osnovi neposredno plačanih prispevkov. Seznam upravičencev doživljenjskih rent objavljamo tudi na naši spletni strani www.primor-ski.eu. Močni nalivi in udari strele LJUBLJANA - Slabo vreme z močnimi nalivi, sunki vetra in udari strele je v zadnji noči povzročilo kar nekaj težav. Po podatkih Pro-metno-informacijskega centra za državne ceste je zaradi obilnega deževja ponekod na cestah še vedno večja količina vode. Zaradi velike količine padavin, ki so zajele zahodni, osrednji in južni del države, Geološki zavod Slovenije opozarja prebivalstvo na območju severozahodne in na območju vzhodnega dela osrednje Slovenije o povečani možnosti pojavljanja zemeljskih plazov. Do pojavljanja plazov lahko pride tudi v drugih predelih osrednje in severovzhodne Slovenije, a je tam možnost nekoliko manjša. Prebivalstvo na območjih, kjer so se v preteklosti že pojavljali plazovi, naj bodo pozorni na dogajanja v tleh nad in pod objekti, ki so zgrajeni na pobočjih ali tik ob njih, poudarjajo na zavodu. Podatki republiškega centra za obveščanje za zadnjih 12 ur govorijo o več udarih strele, ki so ponekod tudi zanetili požar. Zlasti s širšega območja Ljubljane poročajo o podrtih drevesih zaradi močnih sunkov vetra. V nedeljo okoli 22.30 je zaradi povišanega plimovanja morja in južnega vetra morje za krajši čas zalilo najnižje dele obale v Piranu. Ob lokalnih nalivih lahko narastejo manjši vodotoki in hudourniki. Padavine bodo vsekakor slabele in postopno ponehale. Moj Travnik f84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu 4 Torek, 1. julija 2014 TRST / JB—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OPČINE - Sinoči 38. redni občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Nova razvojna faza za SDGZ in manjšino Slovensko deželno gospodarsko združenje stopa v novo fazo in s tem v novo obdobje, ki ga bodo zaznamovala prizadevanja za inovacijo slovenskih podjetij. Potrebno bo seveda izkoriščati vsa sredstva na razpolago, to pa ne bo pomenilo zanemarjati drugih članov združenja. Nasprotno, če bo znalo 5 do 10 odstotkov slovenskih podjetij opraviti kakovostni skok in zasledovati inovacije, bodo ustvarila pogoje za rast tudi drugih članov SDGZ. To bo nasploh koristno za vso slovensko narodno skupnost, ki mora delovati sistemsko, posebno pozornost pa bo treba nameniti mladim. To je izšlo z 38. občnega zbora SDGZ, ki je bil sinoči na Opčinah v razstavni dvorani Zadružne kraške banke. Na srečanju, ki sta ga povezovala podpredsednik združenja Alan Oberdan in direktor Andrej Šik, je glavno poročilo imel predsednik SDGZ Niko Tenze. Temu so sledila krajša poročila predsednikov raznih sekcij, tudi goriške, ter podjetij Servis in Euroservis, ne nazadnje pa je skupščina soglasno odobrila obračun leta 2013 in proračun za leto 2014. Združenje je sklenilo lansko leto s pozitivno bilanco, saj so zabeležili dobiček 45.247 evrov po obdavčitvi. Po napovedih bo pozitivno tudi poslovanje v letu 2014, ko bo predviden dobiček 29.946 evrov. SGZD stopa, kot rečeno, v novo fazo. Če je bila prva faza 15-letno obdobje gradenj obrtnih con in utrjevanja na ozemlju, se je druga faza začela z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, s čez-mejnim sodelovanjem in izvajanjem evropskih projektov, je povedal Tenze v svojem poročilu. Takrat je bila osnovna naloga vzpostavitev sistema, ki bi uspeval po odpravi meje in nastanku novega skupnega prostora. Istovetnost manjšine je gotovo pomagala, pravi Tenze, saj je postalo združenje najpomembnejši dejavnik na čezmejnem področju oz. edini, ki pozna v vseh aspektih zakonitosti delovanja na dveh straneh meje in lahko nudi zato tudi primerne storitve svojemu članstvu, da podjetja lahko izkoristijo potencial tega prostora. Zdaj pa je SDGZ v novodobni zgodovini pred tretjo fazo razvoja, je poudaril Tenze, ko bo treba zasledovati odličnost in bo moralo SDGZ pomagati svojim članom, da postanejo konkurenčni v regionalnem in globalnem prostoru ter da se bo lahko z visokotehnološkim razvojem čim več podjetij vključilo v evropske in svetovne dinamike, še predvsem na področju proizvodnje. Tenze se je dotaknil tudi potrebe bo pridobivanju novih članov med mladimi ter pereče problematike brezposelnosti mladih, ki je v Italiji dosegla že zaskrbljujočo raven 46 odstotkov. Slovenska manjšina je zrcalo okolja, v katerem živi, je dejal, zato je to eno temeljnih vprašanj za prihodnost slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki ga je vredno obravnavati tudi v okviru civilne družbe. Ten-ze je zato pozval predsednika krovnih organizacij, naj se začne glede tega skupno delati na sistemski način, in poudaril razpoložljivost SDGZ za sodelovanje pri skupnem razmisleku o bodočem ustroju organiziranosti manjšine. Na Tenzejevo vabilo sta se odzvala tako predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka kot predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki sta pozdravila skupščino med drugimi gosti. Poleg njiju so na ob- čnem pozdravili še tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj in bivši predsednik SDGZ Edi Kraus, predsednik ZKB Sergij Stancich, dolinski ob- činski odbornik Franco Crevatin in Erik Masten za Kmečko zvezo. Štoka je povedal, da je igralo in igra SDGZ poglavitno vlogo v boju proti krizi, brez zdru- ženja pa bi bilo stanje še hujše. Štoka je rade volje sprejel vabilo glede reform in izrazil upanje, da bodo SGKZ, SSO, SDGZ in drugi dejavniki čim prej sedli za isto mizo. Pavšič je poudaril, da manjšina še ni popolnoma pripravljena na nove izzive. Če bodo v prihodnosti res odločali o usodi sveta ZDA, Kitajska in EU, kot je to poudaril Tenze, se mora vsekakor Evropa prej spremeniti. Manjšina pa ni dovolj močna, če ji drugi ne orjejo ledine, je dodal Pavšič in se kritično izrekel o Deželi FJK in Republiki Sloveniji, ker ni dovolj stikov za nadgradnjo sedanjega stanja. Na potrebo po spremembah v manjšinski organiziranosti je pred leti že opozoril Edi Kraus, je še povedal Pavšič in poudaril, da je za to zdaj napočil čas. Slovenska narodna skupnost mora namreč postati bolj zanimiva in nehati se ukvarjati s preteklostjo, je dodal Pav-šič, ker jo bo drugače čas povozil in bo umirala na obroke. Zato je pomembno odzvati se na predloge SDGZ, ker je potrebno razumeti čas, v katerem živimo. Aljoša Gašperlin VZHODNI KRAS Začeli nameščati zabojnike za kuhinjske odpadke Podjetje AcegasAps je začelo včeraj tudi na Vzhodnem Krasu nameščati nove zabojnike za zbiranje kuhinjskih odpadkov. Zabojniki so sive barve z rjavim pokrovom. Prve so postavili v Bazovici in na Padričah. Na Vzhodnem in Zahodnem Krasu bodo namestili skupno 211 zabojnikov za kuhinjske odpadke, kot je bilo sporočeno med informativnim srečanjem na seji zahodnokra-škega rajonskega sveta. Obenem je podjetje AcegasAps dostavilo družinam v obeh kraških rajonih dvojezično informativno gradivo z vsemi informacijami o ločenem zbiranju odpadkov (v okviru katerega bodo odslej zbirali tudi organske, kuhinjske odpadke). Pretekli teden je podjetje AcegasAps dokončalo namestitev tovrstnih zabojnikov na območju Naselja Sv. Sergija in Kolonkovca. Skupno jih je namestila 292. V prihodnjih tednih pa bodo prišli na vrsto še ostali mestni in predmestni predeli. PROCES - Pričevanja bivše županje in bivšega podžupana ter zastopnikov srenj »Čistilna akcija v Glinščici je bila potrebna, Občina Dolina pa v njej ni sodelovala« Če ne bo zapletov in ovir, bo sodnik Marco Casavecchia morda pred koncem leta razsodil o sporni čistilni akciji spomladi leta 2012 v Glinščici. Na zatožni klopi so tedanji deželni odbornik Luca Ciriani, direktor deželne civilne zaščite Guglielmo Berlasso ter deželna funkcionarja Cristina Trocca in Adriano Morettin. Iz procesa je bil izločen funkcionar Občine Dolina Mitja Lovriha, ki je zahteval in dosegel prevod v slovenščino vseh sodnih dokumentov. Če se bo sodna obravnava nadaljevala po sedanjih tirnicah (vse poteka zelo počasi) ni izključeno, da bo vsa zadeva zastarala. Proces se bo sedaj nadaljeval šele v drugi polovici septembra. Odvetnika Luce Cirianija, ki je bil v času čistilne akcije podpredsednik Dežele in odgovoren za civilno zaščito, ter ostalih obtožencev sta včeraj na sodišče povabili bivšo dolinsko županjo Ful-vio Premolin in njenega namestnika Antonia Ghersinicha, predsednika dolinske in boljunske srenje Vojka Kocijančiča in Edija Zobca ter Boljunčana Mirana Švaro. Kot priča je na povabilo Ciriani-jeve obrambe nastopil tudi univerzitetni profesor Paolo Paronuzzi. Premolinova in Ghersinich sta na procesu potrdila to, kar sta že povedala na predhodnih zaslišanjih. Dolinska občinska uprava je večkrat opozorila pristojna telesa (Deželo, civilno zaščito in gozdarsko službo) na nujnost korenitih čistilnih posegov, za katere pa ni pristojna in tudi nima denarnih sredstev. V čistilni akciji pred dvema letoma, ki je predmet sodne obravnava, torej Občina Dolina ni sodelovala. S spornim posegom nimata nič niti bo-ljunska in dolinska srenja, kot sta včeraj podčrtala predsednika Zobec in Kocjančič. Posebno boljunski srenjski odbor je sicer nekajkrat opozoril na potrebo po rednem čiščenju in vzdrževanju struge Glinščice. Bivši podžupan Antonio Ghersinich Paronuzzi, profesor na videmski Univerzi in strokovni poznavalec Glin-ščice, je opozoril na nevarnosti, ki jih predstavlja struga Glinščice ob naraslih vodah in povodnjih. Strokovnjak je naštel vrsto nevarnih situacij v obdobju 2000-2014, nevarnosti obstajajo tudi po čistilni akciji v Gornjem koncu Boljun-ca in naprej do začetka doline. Leta 1963 je narasla Glinščica zahtevala smrtno žrtev. Na to je spom- Posnetek sporne čistilne akcije v Glinščici, ki je predmet procesa arhiv nil Kocjančič, o tem je nekoliko podrobneje spregovoril Paronuzzi, ki je citiral pričevanje domačina Severina Kozine. To ni bilo všeč odvetniku okolje-varstvenih združenj (na procesu nastopijo kot oškodovane stranke) Alessan-dru Giadrossiju, ki je zahteval od sodnika, da kot pričo povabi tudi omenjenega domačina iz Boljunca. Šlo je za precej obrobni proceduralni zaplet, ki pa priča o napetem raz- položenju na sodni obravnavi. Takšni in podobni zapleti se vrstijo kot na tekočem traku. Septembra bodo zaslišali še nekatere priče zagovornikov obtožencev, nato bodo na vrsti pričevanja oškodovanih strank. Ni izključeno, da bo sodišče naročilo še dodatno ekspertizo čistilne akcije, kar bi še dodatno podaljšalo itak že dolgo ter razvlečeno sodno obravnavo. S.T. / KULTURA Torek, 1. julija 2014 DEVIN-NABREŽINA - Občinska uprava odrekla pokroviteljstvo, ker ni bila v skladu s statutom Junija stagnacija cen 5 Tabla Lions klubov (a brez dvojezičnosti ...) Na Devinskem gradu so v nedeljo odkrili spominsko tablo za vse padle v prvi svetovni vojni, ki jo je dal postaviti itali-jansko-slovenski odbor Lions klubov Severnega Jadrana. Namestitev spominske table na stolpu Devinskega grada pa je bila nekakšna »zasilna rešitev«, saj jo je domači organizator prireditve, Lions club Dui-no Aurisina, nameraval odkriti drugje: na športnem igrišču v Vižovljah. Predsednik Lions cluba Duino Auri-sina, nekdanji devinsko-nabrežinski podžupan in sedanji občinski svetnik desno-sredinske opozicije Massimo Romita je v tej zvezi naslovil na devinsko-nabrežinsko občino prošnjo za postavitev table na območju, ki je občinska last, in obenem zaprosil za pokroviteljstvo občine. Občinski odbornik za premoženje Andrej Cunja mu je odgovoril, da je občina pripravljena podpreti pobudo z lastnim pokroviteljstvom in dovoliti namestitev table na občinski lastnini, a tabla mora zadostiti določilom občinskega statuta o dvojezičnosti. Sredi preteklega tedna je občina dobila v vpogled fotografijo table, ki jo je nameraval Lions club Duino Aurisina namestiti na športnem igrišču v Vižovljah. Na tabli je bil občinski grb, v gornjem desnem kotu je bil dvojezični napis o sodelujočih pri pobudi in njihovem namenu (Sloven-sko-italijanski odbor Lions Klubov Severnega Jadrana v znak čezmejnega prijateljstva in sodelovanja) z imeni dvanajstih Lions klubov z obeh strani nekdanje meje. Na desni strani je bilo zarisani občinsko ozemlje, imena kraje pa so bila le v italijanščini. Prav tako so bile tudi didaskalije spodnjih slik izključno italijanske. Odbornik Cunja je Romiti odpisal, da tabla ne odgovarja predpisom občinskega statuta o dvojezičnem poimenovanju krajev v občini, zato občina ne more biti po- Zgoraj tabla z izključno italijanskim zemljevidom; spodaj srečanje Lions klubov v Devinu krovitelj take pobude, table pa tudi ne bo mogoče namestiti na občinski lastnini. Če pa bi jo nameraval organizator postaviti na zasebni lastnini, bi moral s table odstraniti občinski grb. Romita je sprva odgovoril, da naj bi imena krajev v slovenščini dodali z nalepkami, za slovenske didaskalije pa da naj bi ne bilo prostora. V drugem dopisu pa je sporočil, da se je vodstvo njegovega Lions cluba odločilo, da »se odreče sodelovanju in pokroviteljstvu občinske uprave«, da »bo s table snelo občinski grb« in da bo tabla »nameščena na zasebni lastnini«. Namesto v Vižovljah, na Devin-skem gradu. M.K. fotodamj@n Podatki statističnega urada Tržaške občine o gibanju cen v mesecu juniju potrjujejo stagnacijo inflacije, ki jo beležijo že več mesecev. V primerjavi z mesecem majem je bil povprečen porast cen 0,1-odstoten, v primerjavi z junijem lani pa porasta sploh ni. V juniju so se nekoliko povečali stroški za prevoze in gostinske storitve, ki so se tudi na letni osnovi povečali za približno poldrugi odstotek. Cene živil so bile junija povprečno nižje za 0,2%, za 0,1% so se pocenila oblačila, obutev in zdravstvene storitve, nespremenjene so bile cene za pohištvo in energijo v gospodinjstvih. Festival Maremetraggio Festival kratkega filma Maremetraggio ponuja drevi bogat izbor filmskih predvajanj. V dvorani Miela bodo ob 19. uri v nizu filmov igralke Francesce Neri predvajali film Pedra Almodovarja »Carne tremula«. Sledita še dva celo-večerca iz niza novih avtorjev: ob 21. bo na sporedu film »La terra e il ven-to« Sebastiana Mauluccija, ob 22.45 »II terzo tempo« Enrica Maria Artaleja. Na Verdijevem trgu pa bo od 21.30 dalje na ogled izbor 12 kratkih filmov v tekmovalnem sporedu, ki jih bo predstavila igralka Zita Fusco. Aretirali nadležna Rusa Karabinjerji nabrežinske postaje so v nedeljo popoldne aretirali dva ruska državljana v Sesljanu. Malo pred tem so jih obvestili, da trojica Rusov razgraja in nadleguje odjemalce lokala Chios-co Bianco v Sesljanskem zalivu. Ob prihodu karabinjerjev sta se dve med njimi, 36-letni A.S. in 24-letni I.D. spravila še na može postave, zaradi česar so ju aretirali in pospremili v zapor na razpolago sodstvu. Ponarejena dokumenta Med pregledom v bližini nekdanjega mejnega prehoda pri Fernetičih so ka-rabinjerji v nedeljo aretirali 36-letnega romunskega državljana R.S. Pokazal jim je namreč ponarejeno vozniško dovoljenje in prav tako ponarejen osebni dokument. Pospremili so ga v zapor. MATURE - Končni uspehi na višjih srednjih šolah ŠOLE - Nabrežina, Dolina, Opčine in Prosek Ci^l^M ¡m Končni uspehi na Stefan in Slomšek nižjih srednjih šo nižjih srednjih šolah Po končnih uspehih v A in B razredih na Liceju Franceta Prešerna objavljamo danes izide na Izobraževalnem zavodu Jožefa Štefana in v družboslovni smeri na humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška: Zavod Jožefa Stefana 5. TMI razred (tehnik mehanskih industrij): izdelali so Erik Cadez (67/100), Natan Cettolo (69), Teo Chemelli (73), Patrick Milic (78), Martin Milič (98), Matija Milkovic (64), Erik Mozan (84), Marko Sgubin (70) in Gregor Skupek (71). 5. TEI razred (tehnik elektronskih industrij): Matija Arduini (69/100), Albert Ker-pan (84), Erik Rebula (71), Stefano Simeoni (68), Martin Sternad (80), Henrik Sturman (90) in Borut Svara (80). 5. KBT razred (kemijsko biološki tehnik): Martina Bresciani (87/100), Mirko Juretic (90), Martina Parovel (73) in Ajlin Visentin (82). Licej A. M. Slomška Družboslovna smer: izdelali so Jana Blasina (76/100), Marinka Devetak (78), Dean Ghira (92), Karin Hrovatin (81), Andela Jabla-novic (74), Matej Kosmač (80), Nicole Leghissa (74), Erik Malalan (73), Emil Mikac (85), Simon Milic (66), Martina Pincer (80), Ivana Skerk (80), Nataša Skerk (81), Nika Smotlak (100 s pohvalo), Sanja Valente (73), Alex Zhok (63) in Sara Žerjal (77). Veselje na zavodu Stefan. Spodaj: dijakinje liceja Slomšek si ogledujejo izide državnega izpita fotodamj@n, ag Končne uspehe z državnih izpitov so objavili tudi na drugih slovenskih nižjih srednjih šolah. Na nižji srednji šoli Iga Grudna v Nabrežini so izdelali vsi, in sicer Marko Antonič z oceno 7, Anna Battagliarini (8), Ivan Braico (7), Karen Breganti (8), Robert Fon-da(6), Marija Francia Petra (8), Jan Godnic (7), Jan Grilanc (9), Goran Abdilkader Hammoussi (7), Sofia Krevatin (7), Eva Lauzana (7), Matija Legiša (7), Khetrin Metlicovez (7), Erika Pernarcich (9), Soraya Petelin (6), Shari Rizzarelli (7), Jan Sedmak (7), Giulia Stanissa (7), Mira Tavčar (9), Jarno Zannoni (8) in Helga Perla Zuliani (6). Na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini so ravno tako izdelali vsi, se pravi Giada Babuder (8), Andrej Bachi (8), Lara Braico (9), Lisa Camassa (7), Aki Cavarra (7), Mirjam Cok (9), Mateja Coren (8), Alexander Gabriel Harej (9), Erika Ivancich (7), Patrick Kosmač (7), Ivan Maver (9), Alexia Muiesan (8), Elia Negovetti (7), Irina Paoli (8), Vida Petaros (9), Diego Servadei (7), Veronika Smotlak (8), Martin Tul (7) in Tija Zobin (9). Na nižji srednji šoli Srečka Kosovela na Opčinah so tudi izdelali vsi: v 3. A razredu so izdela- li Nik Calzi (8), Katharina Carli (7), Loris Carli (8), Martina Danev (9), Chiara Di Stanislao (7), Eva Fonda (8), Tina Kocman (9), Nina Kovačič (8), Helena Lupinc (7), Manuel Malalan (9), Luca Matteo (7), Ivan Paulina (7), Jakob Sancin (7), Alex Tan-teri (7), Emil Vecchiet (8) in Cheyenne Zagar (7). V 3. B razredu so izdelali Mattia Blasina (9), Aleks Čuk (7), Tjaša De Luisa (9), Daniel Gol-fetto (6), Filip Malalan (9), Elia Mosenich (6), Mairim Ota (6), Nika Pahor (8), Agnese Perco (8), Alessio Pi-tacco (6), Veronika Sosič (7), Mara Taučer (7), Sara Tulliach (9), Petra Udovič (9) in Jan Zgur (7). Na nižji srednji šoli Frana Levstika na Proseku so izdelali vsi. 3. A razred: Nicole Bracco (8), Erik Carpani (8), Mattia Costantin (8), Lorenzo Dari (10 s pohvalo), Gaja Kobal (9), Kelly Kravos (7), Stefan Marinkovic (6), Gaia Orel (7), Aljo-ša Poljšak (8), Sara Skupek (7), Ema-nuele Spadafora (8), Meta Sterni (8) in Sofia Ukmar (7). 3. B razred: Alessio Celea (9), Maja Chenda (7), Aram Marcello Covarelli (6), Nast-ja Daneu (7), Lara Kosuta (7), Ruben Lenisa (7), Lara Misson (8), Matej Perčič (9), Veronica Piredda (9), Andraž Štoka (7), David Versa (8) in Shari Zidaric (8). 6 Torek, 1. julija 2014 TRST / KRIŽ - Praznik zavetnikov sv. Petra in Pavla Procesija z narodnimi nošami in razstavi v Slomškovem domu Mlade Križanke in mlada Križana v narodnih nošah na nedeljski procesiji po kriških ulicah fotodamj@n UMETNOST Nov razstavni prostor v starem pristanišču? Trgovinska zbornica razmišlja o novem razstavnem prostoru na območju starega pristanišča v bližini nekdanjih pristaniških skladišč 27 in 28. Vodstvo zbornice, ki ji predseduje Antonio Paoletti, je fi-nančno-razvojni plan tega projekta včeraj predstavilo županu Robertu Cosoliniju in predsednici Pokrajine Marii Teresi Bassi Poropat. Projekt je vreden 1,4 milijona evrov, razstavni prostori naj bi se raztezali na površini 27 tisoč kvadratnih metrov, od katerih okoli šest tisoč v nekdanjih skladiščih. Tako Cosolini kot Bassa Poropat sta sodeč po tiskovnem sporočilu Trgovinske zbornice pokazala zanimanje za ta načrt. Kriška župnijska skupnost je v nedeljo v skladu s tradicijo slavnostno počastila vaška zavetnika svetega Petra in Pavla. Procesijo po kriških ulicah (na njej je bilo lepo število mladih) so ob zvokih nabrežin-ske godbe na pihala obogatili udeleženke in udeleženci v narodnih nošah, medtem ko je priložnostni pevski zbor vodila Marta Štolfa, na or-glah je kot gost igral profesor Tomaž Simčič. Veliko zanimanje sta v Slomškovem domu doživeli fotografska razstava in razstava čipk, ki sta bili na ogled še včeraj. Procesija je pred prihodom v cerkev imela običajni postanek pred cerkvico sv. Roka, ki je še vedno obkrožena z zidarskimi odri. To sicer ne bi bilo nič posebnega, če bi se obnovitvena dela začela, obsodbe vredno je dejstvo, da zidarski odri že nekaj časa samevajo ter da so že zarasli s travo in plevelom. Občina pravi, da za obnovo cerkvice s kamnito streho nima denarja, za kar naj bi bila kriva deželna uprava oziroma t.z. stabilizacijski finančni pakt. Na problem je večkrat opozoril zahodnokraški rajonski svet, a neuspešno, tako da nikomur ni jasno, kje se v resnici zatika, ali na Deželi ali na Občini Trst. OBČINSKI SVET - Skupščina proti ukrepu o Barkovljah »Zasebno« parkirišče Avtomobili na parkirišču pri barkovljanskem portiču fotodamj@n NEURJE - Včeraj ponoči precej nevšečnosti in nekaj škode Nabrežje pod vodo Silovito neurje je minulo noč povzročilo veliko nevšečnosti in tudi nekaj gmotne škode v Trstu. Burja, ki je pihala s hitrostjo okrog 50 kilometrov na uro, ni povzročila večjih težav, če izvzamemo nekaj nalomljenega vejev- ja. Najhuje je bilo na nabrežju zaradi velike količine dežja, ki se je v kratkem času zlil nad mesto in mu kanalizacijsko omrežje ni bilo kos. Voda se je tako nabirala na ulicah in trgih in na nekaterih nižjih legah dosegla celo do 20-30 Voda je povsem zalila nabrežje pred hotelom Savoia Excelsior poljanka dolhar centimetrov višine. Ponovno je bil poplavljen tudi podvoz pri Bar-kovljah. Gasilci so opravili kakih 15 posegov. Ponekod je voda zalila kletne prostore stanovanjskih in drugih stavb, med temi tudi glavne bolnišnice. Včeraj danes Parkirna mesta v Barkovljah, rezervirana v poletnih mesecih za tamkajšnje prebivalce, so bila kamen spotike med tržaško mestno upravo in opozicijo na sinočnji seji občinskega sveta. Mestna skupščina je sinoči izglasovala resolucijo, v kateri poziva občinsko upravo, naj prekliče sporni odlok. Kljub temu izreku občinskih mož, pa bo danes stopil v veljavo »režim rezerviranih parkirnih prostorov« za stanovalce Barkovelj. Odlok je pred dnevi odobril občinski odbor na predlog odbornice za urbanistiko Elene Marchigiani. Slednji predvideva od 1. julija do 30. septembra »eksperimentalno« uvedbo rezerviranih parkirnih mest za stanovalce Barkovelj na parkirišču ob končni postaji avtobusa proge številka 6 pri bar-kovljanskem portiču, da bi jim tako omilili nevšečnosti, ki jih v poletnih mesecih povzroča naval kopalcev na barko-vljansko obalo. Skupno naj bi jim bilo dodeljenih kakih 60 parkirnih prostorov. Ukrep je takoj zagnal vik in krik opozicije, ki se je prelil v nujno resolucijo vodje Unaltra Trieste Franca Ban-dellija in Mestne indipendentistične liste Maurizio Ferrara, h kateri je Gibanje petih zvezd pridalo amandma. Ferrara je očital upravi, da je »podarila javna brezplačna parkirišča» skupini stanovalcev. Bandelli je ugotovil, da je Marchigianijeva z zadovoljitvijo 60 stanovalcev Barkovelj prizadela 60 tisoč kopalcev. Oba, Ferrara in Bandelli, sta nato »podarila« Marchigianijevi tablico za »zasebno parkirišče« ... Marino Sossi (SEL) je pozval upravo, naj prekliče ukrep; za Paola Rovisa (Ljudstvo svobode) je odlok izraz »upravne arogance«; Paolo Menis (Gibanje petih zvezd) je menil, da je Cosolinije-va uprava ustanovila nekakšen »indijanski parkirni rezervat«. Odbornica Marchigiani je branila svoj ukrep. Poudarila je, da gre za eksperiment, ki zadeva 36 parkirnih mest za 340 družin (kolikor jih živi na tistem območju). Za koriščenje parkirnega prostora morajo zaprositi za ustrezno nalepko, ki pa jo bodo prejele le tiste družine, ki ne razpolagajo z lastnim parkirnim mestom. Kljub tem zagotovilom je bila resolucija odobrena z 22 glasovi (proti je glasovalo 13 svetnikov). Čeprav dokument zahteva preklic spornega odloka, pa bo slednji danes stopil v veljavo. Kajti: kot je spomnil predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič Rovisa, ima občinska uprava sedaj 45 dni časa, da »ustreže« resoluciji. M.K. Danes, TOREK, 1. julija 2014 BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 22.59. Jutri, SREDA, 2. julija 2014 MARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 24 stopinj C, zračni tlak 1012 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, severovzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 22,5 stopinje C. 0 Mali oglasi DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570. IŠČEM knjige za 2. letnik (smer kemija) višje srednje šole Jožef Stefan iz Trsta. Tel. št. 377-4260592. IŠČEM motor ali dele motorja dingo, moto guzzi 50. Tel.: 040-212032. PODARIM tri majhne mucke, črne barve, rojene 17., in 20. aprila. Za info: 320-1861260. PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237. PRODAM diatonično harmoniko znamke prostor, uglašena C-F-B. Ugodna cena. Informacije na tel. št. 328-1271086. PRODAM tipično kraško hišo v Pra-protu, začetek 18. stoletja, popolnoma prenovljena, s pogledom na morje in z dvoriščem. Cena: 538.000 evrov. Tel.: 347-7989073. VESPA LML Star 125 cc 4t euro 3, 7500 km, letnik 2010, rdeče bordeaux barve, prodam. Tel. št. 328-4050924. VIŠJEŠOLKA pomaga pri pisanju nalog otrokom in mladim do tretje srednje. Tel. št. 338-5450879. M Osmice DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št. 10. Vabljeni! IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. TOMAŽ METLIKA - Žpanov vabi na osmico v Bazovico 32, Tel. št.: 040226386. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. Fotoutrip '14 Drage bralke, dragi bralci! Tudi letos smo zelo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu. / KULTURA Torek, 1. julija 2014 7 Čestitamo mami Ingrid in očku Milji ob prihodu Karolinega bratca Vsi pri Centru otrok in odraslih Harmonija V Bazovici praznuje danes Marija 90. rojstni dan Vse najboljše ji voščimo Edi, Eleonora, Damijan, Aleš, Martina in Neža ter Marija in Stojan Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je včeraj uspešno diplomirala kot Vzgojiteljica predšolskih otrok naša Elena Pesaro Iz vsega srca ji čestitajo in voščijo v življenju še veliko uspehov nona Ariella, nono Renato in Marko, Jasna, Tanja ter Alenka in Igor. Alexander Harej je z desetico opravil malo maturo na Nižji srednji šoli v Dolini. Vse naj, naj na jadrnici v barkovljanskem zalivu Rossana, Sandy, Luciano in nona Nerina ¿1 Čestitke Vedno nasmejana je, iskrica veselja ji sije v očeh, to naša mala punčka ISABEL je. Vse najboljše za 3. rojstni dan ji mama in tata voščita iz srca. Na torti 3. svečka gori, saj naša mala ISABEL rojstni dan slavi. Vse najboljše in veliko sončnih dni, ji želimo nono in nona iz Repna, stric Peter s Cristino in pranona Marija. SKD Primorsko iskreno čestita svojim mladim članom VERONIKI £Pogze&tio podjetje ii ii H i ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 SMOTLAK, LARIBRAICO, TIJIZO-BIN, AKIJU CAVARRA in MARTINU TUL za lepo opravljeno malo maturo. Srečno po šolski poti. Danes v Bazovici MARIJA 90 let slavi. Da bi še vedno bila tako koraj-žna in zdrava ji želi Anica. Ponosni na naše študente CRI-STINO, EMILIANOTA in MILENO jim za doseženo stotico na maturi iskreno čestitamo in želimo obilo nadaljnjih uspehov v življenju. Vaš-čani Cerovelj, Mavhinj in Vižovelj. Naša članica in pevka MARTINA PAROVEL je uspešno izdelala maturo. Iskreno ji čestitamo in ji želimo še mnogo uspehov vsi pri SKD Primorsko. Pihalni orkester Ricmanje iskreno čestita M ARI MURA za uspešno opravljeno maturo in ji želi še veliko nadaljnjih uspehov. [I] Lekarne Od ponedeljka, 30. junija, do sobote, 5. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ulica 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Big wedding«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 21.30 »The summit K2«; 20.00 »Era meglio domani«. FELLINI - 16.45, 18.45, 21.00 »Synecdoche, New York«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 20.00, 21.30 »Jersey boys«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 22.15 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 22.00 »Thermae Romae«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.05 »Hiša velikega čarodeja«; 16.20, 17.50 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.00, 18.25 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.10, 20.25 »Kako ne umreti na Zahodu«; 18.05 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.00, 19.55 »Občudovani«; 18.00, 20.00 »Sosedi«; 16.40, 19.45, 20.30 »Transformerji«; 20.15 »Zlo-hotnica 3D«; 16.10 »Zlohotnica«. prej do novice LJUDSKI VRT - 21.15 »The Counselor - Il Procuratore«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tutte contro lui«; 20.15 »Edge of tomorrow - Senza domani«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.10 »Le week-end«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.40 »Disney's Maleficent«; 16.30, 18.45, 21.00 »La citta incantata«; 18.10, 22.00 »Instructions not included«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 16.10, 16.40 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Tutte contro lui«; 18.50, 21.30 »Jersey boys«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Big wedding«; 16.30, 19.00, 21.30 »Instructions not included«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Grand Budapest hotel«; 19.30, 21.30 »The Police - Can't stand losing you«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.15 »Big wedding«; Dvorana 2: 17.30, 22.10 »Jersey boys«; 20.30 »The Police - Can't stand losing you«; Dvorana 3: 18.00 »Disney's Malefi-cent«; 19.50, 22.00 »Thermae Romae«; Dvorana 4: 17.50, 20.00, 22.10 »Tut-te contro lui«; Dvorana 5: 17.45 »Pic-cola patria«; 18.00, 20.00, 22.10 »Sy-necdoche, New York«. H Šolske vesti JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginna-stica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti od petka, 4. julija, ob 9.00 do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it). RAVNATELJI SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL vabijo nove dijake, da uredijo formalnosti v zvezi z vpisi v prve razrede do petka, 11. julija. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30 -12.30. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnasti-ca 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. Ü3 Obvestila www.primorski.eu 1 POLETNI CENTRI V DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVELA: nadaljujemo z vpisi otrok v poletna središča. Namenjena so otrokom, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12 let) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72 (pon.-pet. 8.00-16.00). Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. av- gusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali in-fo@tpkcntsirena.it. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE v Miljah z Leonardom Calvom, preko Združenja Genteadriatica Fvg, od danes, 1. do petka, 4. julija, od 9.00 do 11.30. Info na tel. št. 333-4784293 ali 040-9882109. POLETNO OBREZOVANJE: tečaj traja 6 ur (2 uri teoretičnega dela in uvod v tehnike obrezovanja ter 4 ure praktičnega tečaja na polju, z obrezovanjem v živo sadnih dreves). Uvod bo danes, 1. julija, ob 18. uri na sedežu Ad Formanduma v Trstu. Prijave na tel. 040-566360 ali ts@adforman-dum.org. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS se bo sestal danes, 1. julija, ob 20.00 na svojem sedežu v Doberdobski ulici 20/3. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 1. julija, ob 20.45 pevska vaja, v četrtek, 3. julija, ob 18.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Bertokih. V nedeljo, 6. julija, ob 20.00 nastop na proslavi v Mavhinjah. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v sredo, 2. julija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v telovadnici na Kontovelu. OMPZ F. BARAGA sporoča, da bo v četrtek, 3. julija, avtobus, ki nas pelje na Sv. Višarje, Belopeška Jezera in v etnografski muzej v Naborjetu odpeljal iz trga Oberdan ob 6.30 iz Kon-tovela ob 6.45 s Proseka ob 6.50 iz Sv. Križa ob 6.55 iz Nabrežine ob 7.00 in iz Sesljana ob 7.10. Poskrbite za dobro obutev in primerna oblačila. Lahko se še kdo pridruži in naj se oglasi še do srede, 2. julija, na tel. št: 347-9322123. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na zadnje srečanje v tej sezoni. Srečanje z večerjo bo v sredo, 2. julija, ob 19. uri v Slopah pri Kozini. Kdor bi se nam rad pridružil naj pokliče na tel. št. 335-6068387 (Bruno). ARTEDEN '14 - Likovna delavnica za mlade v sodelovanju s KD za umetnost Kons, v četrtek, 3. julija, od 16.30 do 18.00 v ŠKC v Lonjerju. Vodi prof. Jasna Merku. Info: jana@arteden.org POLETNA DELAVNICA v organizaciji SKD Vigred, v Šempolaju, za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno in srednjo šolo bo do petka, 4. julija. Prihod od 7.45 do 9.00, odhod ob 13.30. V petek ob 14.00 zaključna prireditev. Vpis lahko oddate v poštnem nabiralniku pri društvenem sedežu-Štal-ci, ali na tajnistvo@skd vigred.org, info na tel.št. 380-3584580. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v petek, 4. julija, ob 20.00 ob prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju v KD Igo Gruden v Nabrežini. EKOLOŠKA SOBOTA V KRIŽU na sedežu civilne zaščite - AcegasAps in Rajonski svet za Zahodni kras prirejata potujoči zbirni center kosovnih odpadkov v soboto, 5. julija, od 10. do 18. ure. A.Š.Z. JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicanju v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Op-činah. Vabljeni! OMPZ F. BARAGA prisrčno vabi v prijetno družbo oratorija, kjer bo z izkušenimi animatorji veliko zabave, igre, petja, pa tudi krajši izleti in druga presenečenja. Dobrodošli v čim večjem številu otroci zadnjega letnika vrtca, učenci osnovne šole in dijaki nižje srednje šole. Zaželjeni višje-šolci za pomoč animatorjem. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Info in vpisi na tel. št. 3479322123. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celotedenski, od 13. do 18. ure. Spored: od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.0013.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali info@yc-cupa.org. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra, po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. S Izleti KMEČKA ZVEZA, v sodelovanju z ZKB, vabi na tradicionalni izlet z avtobusom na Kmečki praznik, ki ga Skupnost južnokoroških kmetov letos prireja v Selah na Koroškem v nedeljo, 6. julija. Vpis na Kmečki zvezi -Trst (040-362941). 0 Prireditve SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi danes, 1. julija, ob 21. uri na dvorišče društvenega bara, na ogled komedije »Zgodilo se je v vili ob morju«. Vabljeni! ARTEDEN' 14 - v sredo, 2. julija, ob 20. uri nastop pevskega zbora Jacobus Gallus v ŠKC v Lonjerju. Dirigent Marko Sancin. Vabljeni! SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu v četrtek, 3. julija, GodArt (Jure God-ler in Tilen Artač); v četrtek, 10. julija, nastopa Mednarodna Operna Akademija iz Križa z gosti iz Rusije; v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci, v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Več info na www.skdta-bor.it. ŽUPNIJA DOLINA in mladinski krožek vabita na praznovanje vaškega zavetnika Sv. Urha. V petek, 4. julija, ob 19. uri v župnijski cerkvi bo slovesna sveta maša, sledila bo družabnost. KD SKALA iz Gropade prireja v soboto, 19. julija, v Zadružnem domu Skala v Gropadi koncertno-plesno večerjo s kantavtorjem Igorjem Miko-ličem - Lija (istrski Mlakar). Vpis do 5. julija na tel. št.: 328-3923792 ali 3311711096 (v večernih urah). GODBENO DRUŠTVO V. PARMA -TREBČE prireja letni koncert na dvorišču Ljudskega doma v Trebčah, ki bo v nedeljo, 6. julija, ob 18.00. ŠKDCEROVLJE - MAVHINJE, Jus Ce-rovlje, Jus Mavhinje, Jus Medjevas, Jus Vižovlje in SŠKD Timava Medjavas -Štivan vabijo v nedeljo, 6. julija, ob 20.00 na osrednjo proslavo v Mavhi-nje ob priliki 70-letnice požiga štirih vasi (Cerovlje, Mavhinje, Medjevas in Vižovlje). Nastopajo godbeno društvo Nabrežina, dramska skupina ŠKD Cerovlje - Mavhinje in TPPZ Pinko Tomažič s koncertom. Prispevki Ob 6. obletnici smrti drage mame in none Kristine Maganja se jo spominjajo Majda in Andrea ter darujejo 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlih v NOB v Križu. Ob izgubi drage mame MARUŠKE izrekajo Xeniji in ostalim sorodnikom občuteno sožalje Sonja in Danilo z družino Ob izgubi drage mame Maruške izreka globoko sožalje hčerki Xeniji in ostalim svojcem družina Kariš Ob bridki izgubi mama Marie Maruške izreka iskreno sožalje prof. Xeniji Brass Glasbena matica Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 8 Torek, 1. julija 2014 TRST / LONJER - Včeraj se je začel letošnji Arteden Teden ustvarjalnosti ja zaživel z lutkami Včeraj se je v Lonjerju z živahnimi lutkovnimi delavnicami za otroke pričel že dvanajsti Arteden, ki bo trajal vse do sobote. V teku tedna se bodo vrstili številni kulturni dogodki, na vasi pa bo vseh šest dni ustvarjalo pet umetnikov, ki prihajajo iz različnih koncev Evrope; to so Sandra Christiansen, ki se ukvarja z video umetnostjo, Irena Zubalič, ki se ukvarja z gledališkim lutkovnim svetom, tržaška slikarka Francesca Germani, mlad pisatelj in pesnik Llyr Titus in Ismael Teira, ki se ukvarja z inštalacijami v prostoru. Jutro se je začelo z otroškimi delavnicami. Vsak od petih umetnikov en dan v tednu zjutraj vodi delavnice z otroki, ob 18. uri pa se predstavi. Včeraj je bila na vrsti Tržačanka Irena Zubalič, ki sicer že dolgo let živi v Ljubljani, kjer je DANES - Predvajanje dokumentarca Nagrada Luchetta: spomin na Mirana Miran Hrovatin Spomin na Mirana Hrovatina, leta 1994 v Mogadišu umorjenega tržaškega snemalca Videoesta, bo uvedel letošnjo 11. izvedbo mednarodne novinarske nagrade Marco Luchetta. Njemu je posvečen dokumentarec Saluti da Miran (Miranov pozdrav), ki ga je za Videoest pripravil Giampaolo Penco. Dokumentarni film (s slovenskimi podnapisi) so že predvajali na spominski slovesnosti v Borštu ob 20-letnici smrti Saše Ota, Marca Luchette, Daria D'Angela v Mostarju in Mirana Hrovatina in novinarke Rai Ilarie Alpi v Somaliji. Danes ob 17.15 ga bodo predstavili javnosti v dvorani Predonzan na sedežu deželne uprave na Velikem trgu. Umor Mirana Hrovatina in Ila-rie Alpi bo nato ob 18. uri v ospredju srečanja na temo: Zadeva Alpi-Hrovatin: končno resnica? ki ga bo vodil namestnik kirektorja TG3 Giulia-no Giubilei in katerega se bodo ude- Otroci so izdelali in tudi preizkusili lutke fotodamj@n diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in je trenutno zaposlena v Lutkovnem gledališču. Otroci so z umetnico izdelali vsak svojo lutko, ogledali so si krajšo lutkovno predstavo, na koncu pa so se v igranju z lutkami tudi sami preizkusili. Veliko povpraševanje je pritegnilo 27 otrok med 4. in 10. letom starosti. Delavnice se bodo nadaljevale vsak dan do petka, od 9. do 12. ure. Ob 18. uri je igralka Irena Zubalič predstavila svoj pogled na lutkovni svet. Večer je bil literarno-glasbeno obarvan; ob 20. uri je sledila predstavitev antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji Iz jezika v jezik. Z madžarskim pesnikom iz Lendave Lajasom Benceom in hrvaško pesnico Natašo Kupljenik se je pogovarjala Jaruška Majovski, naše okolje pa je predstavljal pisatelj in režiser Igor Pison. Večer je popestrila glasbena točka učenca kitare pri Glasbeni matici Fran-cesca Cenci. Dogodek je priredilo društvo SKD Lonjer Katinara v sodelovanju s Slovenskim klubom. Danes bodo na Artednu na sporedu dopoldanske otroške delavnice, ob 18. uri pa bo srečanje s književnikom Llyrom Titusom. (bf) ARTEDEN - Umetniki se predstavljajo Ireno Zubalič osvojil svet lutk Na Artednu sodeluje pet umetnikov. Včeraj smo se pogovorili s prvo med njimi. Ireno Zubalič je osvojil svet lutk. Po študiju na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je dve sezoni igrala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, nakar se je iz ljubezni do lutkovnega sveta in zaradi drugih razlogov vrnila v Ljubljano, kjer je še vedno zaposlena v Lutkovnem gledališču. Od kod ljubezen do lutkovnega sveta? Ta ljubezen se je pojavila precej pozno, ko sem bila že igralka. Ko sem končala študij na AGRFT-ju, sem igrala v lutkovni predstavi, ki mi je odprla pogled v svet lutk, čeprav sem potem dve leti igrala v SSG-ju v Trstu. Na koncu pa sem se iz ljubezni do lutk vseeno vrnila v Ljubljano v Lutkovno gledališče. Svet lutk in otroški svet: kolikšna je povezava med njima? Lutke niso samo za otroke in ni res, da ne pritegnejo odraslih. V Lutkovnem gledališču bi radi vzgojili tudi publiko za odrasle in pometli s tem predsodkom, da so lutke samo za otroke. V Franciji ali na Češkem je na primer to zelo razvito, v Sloveniji pa manjka ta tradicija, publika še ni navajena na lutkovne predstave za odrasle. Ukvarjate se tudi z uporabo lutke v pedagoške in terapevtske namene ... Nekaterim otrokom je veliko lažje, da se izražajo preko lutke; otroku, ki je navajen biti v centru pozornosti, je težje. Zelo zaprti otroci se velikokrat z lutko igrajo čudovito, s tem lahko torej zaprtemu otroku pomagaš, da se odpre in izrazi. Otrok tako premaga svoje težave in česar ne more izraziti direktno, izrazi preko lutke. ... Tako bo srce bolelo lutko, ne pa njega. Lutke in dramsko igranje. Imate eno raje od drugega? Vseeno mi je, ali igram v lutkovni predstavi za otroke, za odrasle, ali v dramski igri. Rada počnem karkoli, če sem iskrena do publike; morda moraš biti z otroki in najstniki še bolj pošten. Katera je največja razlika med lutkovno in dramsko igro? Zdi se mi, da lutkovno gledališče zahteva še več kot dramsko. Lutkovni igralec se mora odpovedati svoji ego- centrični želji in svoje energije usmeriti v lutko. Na lutkovno gledališče ne smemo gledati kot na gledališče B kategorije. Kako to, da gledališki krogi gledajo na lutkovno gledališče kot manjvredno? Mogoče zato, ker so naše predstave z lutkami večinoma za otroke in nekateri se premalo zavedajo, da je treba tudi otrokom ponuditi najboljše, izbirati dobre literarne predloge za predstave in res skrbeti za kvaliteto izvedbe. Vsekakor je važno, da publike ne podcenjuješ: če jo podcenjuješ, publika odkloni predstavo. Kako nastane lutka? Potrebnih je več faz: idejna skica, tehnična risba, lesena lutka, na koncu pa lutko še navežeš. Gledališče ima svojo lutkovno delavnico, kjer so zaposleni kiparji in slikarji. Tehnologi pa izdelano lutko opremijo in poskrbijo, da se lahko na odru premika. Tudi sama izdelujete lutke? Trenutno tudi sama izdelujem svojo lutko. Žal mi je bilo, da mi prinesejo vedno že narejene lutke in želela sem si, da bi popolnoma sama narisala in izdelala lutko. Izdelujem lutko, ki je napol ženska, napol žival. Sem v zaključni fazi in s tem se bom ukvarjala tudi zdaj na Artednu. V tem tednu bom torej kiparsko oblikovala šape za svojo lutko, poleg tega pa bom sodelovala z ostalimi umetniki in poskusili bomo oblikovati skupni performance. Barbara Ferluga ^^mm 'AcegasApsAmga Societä del Gruppo Hera ležili Miranova vdova Patrizia, predsednik nagrade Ilaria Alpi Francesco Cavalli in režiser Giampaolo Penco. Danes bodo tudi odprli razstavo z naslovom Naši angeli, na kateri bodo razstavljene fotografije zmagovalcev nagrade Luchetta za fotografije, ki nosi ime prav po Miranu Hro-vatinu, in sicer v desetletju 2004-2014. Izredno zanimiv bo tudi »novinarski aperitiv« ob 19. uri s posebnim dopisnikom (in kantavtor-jem) Rai Antoniom Di Bello in vodjo radijske oddaje Caterpillar Mas-simom Cirrijem. Letošnjih srečanj ob nagradi Luchetta se bodo ob njiju udeležili še drugi znani novinarji, med katerimi so Sergio Canciani, Barbara Gruden, Pino Scaccia, Giuliano Giubilei, Toni Capuozzo, Lili Gruber, pa tudi nekdanji predsednik Rai Roberto Zaccaria, igralec Stefano Somma in kan-tavtor Simone Cristicchi. Od l.julija na tržaškem območju novi telefonski številki za klic v sili sta: voda 800 996 062 plin 800 996 060 / KULTURA Torek, 1. julija 2014 9 GLEDALIŠČE - V bodočem vojnem muzeju de Henriquez v Trstu Sarajevski atentat v usodi malih ljudi Pobuda Občine Trst v sodelovanju s Stalnim gledališčem FJK ob stoletnici Pobuda, s katero sta v soboto in nedeljo, 28. in 29. junija, Občina Trst in Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine obeležili stoletnico začetka prve svetovne vojne, je v de Henri-quezov muzej v Ulici Cumano v Trstu, privabila pravo množico ljudi. Bila sta to dva zanimiva in tudi čustveno poglobljena večera, ki sta sarajevski atentat, s katerim se je začela velika vojna in s katerim je v življenje malih, v še skoraj starodavno tradicijo vpetih ljudi, skupaj z vojno bruhnil novi vek v vsej svoji neizprosni brezčutnosti, kot tudi dogodke, ki so ga spremljali, živo predstavila prav skozi oči teh malih ljudi, povsem nepomembnih v svetovnem dogajanju, a katerih usoda je bila množično tragično preobrnjena. Večera, z naslovom Sarajevo il 28 giugno (Sarajevo 28. junija), sta slonela na besedilu Gilberta Fortija, ki ga je režijsko obdelal Franco Pero, medtem ko je zamisel dal pisatelj in novinar Paolo Rumiz, ki se je zadnje čase poglobil v ta zgodovinski trenutek. Večera so povezovali zasnova, okvir in seveda tema, medtem ko sta bila vsebinsko nekolika različna: šlo je namreč za pričevanje desetine takih malih ljudi, sicer resda domišljijska, a resnična, poudarjajo avtorji. Vsak večer jih je bilo na sporedu pet; režiser jih je postavil v pet različnih prostorov še nedokončanega muzeja, med strašljive vojne Novinar in pisatelj, ki je prispeval zamisel za scensko postavitev, je tudi sam nastopil ob poklicnih igralcih v prostorih muzeja de Henriquez fotodamj@n stroje, ki jim tako dodajajo sporočilno globino. V soboto so spregovorili plemkinja Polyxena Singer (igrala jo je Ariella Reggio), arhivist Dunkelblatt (Paolo Fagiolo), Frau Magdalena Gobec (Ester Galazzi), ki je kot mlado dekle pričakalo prihod krst ubitega vojvode in njegove žene v Artstetten, kjer sta bila pokopana; inženir Szigeti (Maurizio Zacchigna), ki ugotavlja, kako je le nekaj metrov in nekaj drobnih nepazljivosti privedlo do usodnega spleta okoliščin, zaradi katerih je bil atentator prisiljen streljati, in narednik Koppenstätter, katerega pričevanje, posvečeno discipliniranemu značaju Franca Ferdinanda, je pripovedoval sam Paolo Rumiz. V nedeljo so se predstavili dvorni svetnik, ki ga je igral Antonio Salines, oče Kowalski (Ric-cardo Maranzana), lovski čuvaj Czam-bel (Gualtiero Giorgini), botanik Bach (Adriano Giraldi) in doktor Vasič (Ful-vio Falzarano). Okvir pričevanj je bila prijetna dunajska glasba v izvedbi ženskega godalnega kvarteta Iris. Ker so se pričevanja ovijala istočasno in so jih nastopajoči ponovili le trikrat, je bil vsak obiskovalec prisiljen, da večer oblikuje po svoje in se odloči, kaj bo sledil in kdaj, kar je v marsikomu pustilo vtis nepotešenosti. Kakorkoli že, pobuda je udeležence navdušila. (bov) FOTOGRAFIJA - Do 17. julija v tržaški galeriji DoubleRoom Izvirni pogledi na svet Šesterica slovenskih umetnikov mlajše generacije problemsko nastavlja odnos do okolja, do družbe, sočloveka in tudi samega sebe V četrtek je bilo v prostorih tržaške galerije DoubleRoom (Ul. Canova 9) odprtje Fotomorgane 4, zanimive razstave slovenskih umetnikov mlajše generacije, ki se poslužujejo fotografije, izredno neposrednega in nadvse aktualnega likovnega medija, da nas nagovarjajo s svojimi izvirnimi pogledi na svet. Uvodoma je spregovoril vodja galerije, ki je obenem tudi umetnik Massimo Premuda in se je sklical na nedaven odmeven dogodek Fotonotte, ki je zabeležil v enem samem večeru kar 1500 obiskov in s tem dodatno opozoril na aktualnost fotografije. Galerija po-gostoma gosti slovenske ustvarjalce, saj smo na prejšnji razstavi lahko občudovali enkratne črno bele fotografije Vesne Kranjec. Kustos razstave oziroma niza razstav Denis Volk je povedal, da gre za ciklus različnih razstav z enako zasnovo, različnimi deli in avtorji, ki postavlja v ospredje likovno izražanje mlajše generacije, ki jo označuje uporaba istega medija: fotografije. Sprva je bila razstava na ogled v Tržaškem Narodnem domu, nato še v galeriji Meduza v Kopru. Na ljubljanskem Festivalu fotografije so razstavljali vsi do sedaj sodelujoči umetniki. Fotomorgana 4, ki bo na ogled do 17. julija, opo- zarja na dejstvo, da ni fotografija zgolj sredstvo beleženja prizorov iz stvarnega sveta, marveč kompleksno izrazno sredstvo, ki dobi v ustvarjalnem procesu lahko raznotere usmeritve, pri katerih je umetnik vselej režiser in dodaja svoj pogled. Dostopnost in razširjenost digitalnih medijev omogoča vse bolj hiter pretok sporočilnosti. Še zlasti v likovnem svetu postaja fotografija vse bolj konceptualno sredstvo, ki nas nagovarja prej na razumski kot na emocionalni ravni, postavlja nas pred izbrane prizore, sosledje fotografij ustvarja likovno pripoved. Tako ali drugače nam fotografija skozi poglede predstavnikov mlajše generacije problemsko nastavlja odnos do okolja, do družbe, sočloveka, pogostoma tudi do samega sebe, vsekakor prispeva k ozaveščanju o spremembah, ki jih čas prinaša. V zgibanki k razstavi beremo o visoki izobrazbi vseh izbranih avtorjev, ki so jo dodatno nadgradili. Številne nagrade in priznanja kažejo na kakovost njihovega dela. Odlična postavitev dinamično povezuje sicer zelo različne likovne temperamente s prostorom, ki dobiva z izborom dosedanjih razstav specifično vlogo v promociji sodobne umetnosti; prav zato prinaša Z leve Massimo Premuda in trije med sodelujočimi umetniki fotodamj@n v sicer bolj otopelo tržaško stvarnost nov zagon, ki privablja številno in raznoliko publiko. Mirta Kokalj predstavlja ciklus »Saints«, avtoportret, kjer raziskuje svojo ženskost, v tem procesu samospoznavanja se sooča hkrati z univerzalnimi simboli ter s stereotipi; v na videz igrivi fotoasemblaži in izraziti vizualni provokaciji sproži v gledalcu možnost večplastnega razbiranja in zrcaljenja problematike. Boštjan Pucelj predstavlja fotografije z naslovom »Zbogom«; ujel jih je v krajih, kjer so si ljudje vzeli življenje, zamislil se je o problemu stiske. Njegove fotografije pripovedujejo o samoti in zapiranju v svoj notranji svet, opozarjajo nas na ta klic tišine. Obala Jadranskega morja pomeni Jerneju Skrtu poslednjo postajo, kjer se človek lahko sooča s svojimi sanjami in se odloči, da jih zavrne ter se s pogledom zazre drugam. Iluzija se sooča tako z realnostjo. Posnetki ujeti s camero obscuro delujejo odmaknjeno, vabijo k razmisleku o realnem svetu in možnosti transformacije, ki nam je dana. Mladen Stropnik ponuja na ogled zaporedje manjših monokromatskih fotografij z naslovom »Hair«, roka v prvem planu se skuša osvoboditi selo-tejpa. S flomastri posega po roki, ki se predstavlja vse bolj zaraščena. Roka kot prispodoba preobrazbe, ki je človeku dana, se pa nenehno sooča z ovirami. Tanja Verlak s slikami »Polnoč v Mumbaju« razmišlja o objektivnosti fotografije ter želi prikazati skrivnostno plat mistične navzočnosti, ki jo lahko prikazan prizor vzbuja. Osredotoča se na sicer nepomembne detajle, katere lahko fotoaparat trajno zabeleži. Špela Volčič ustvarja fotografije z motivom tihožitja »Fuscum Subnigrum«; na videz so to pravi šopki cvetov, ki so dejansko ustvarjeni iz sintetičnih snovi in jih postavlja v osrednji prostor kompozicije izven prvotnega konteksta na temno ozadje. Aranžmaje je umetnica sama sestavila po vzoru nizozemskega oljnega slikarstva iz obdobja baroka. Ob ogledu slik se zamislimo o komercialni vlogi potrošništva in deko-rativnosti, ki se vsiljuje v naš vsakdan. Razstavo si lahko ogledamo od ponedeljka do četrtka med 17. in 19. uro. Jasna Merku POLETNI FESTIVAL Carmina burana v Ljubljani Festival Ljubljana letos že 62. leto zapored pripravlja poletni festival, ki v prestolnico vedno znova pripelje zveneča imena. Ob Križankah, kjer bo večina dogodkov, bo pomembno prizorišče Kongresni trg. Z uvedbo tega prizorišča si Festival Ljubljana prizadeva, da bi ogled vrhunskih predstav omogočil kar najširšemu občinstvu. Občinstvo festivala se, kot je povedal direktor in umetniški vodja Darko Brlek, zelo širi. »Ne delamo prireditev le za 'sive glave', imamo tudi mlado občinstvo, kar je najboljše zagotovilo, da bo Festival Ljubljana lahko še dolgo pripravljal prireditve,« je dejal. Odločili so se tudi za znižanje cen vstopnic, saj želijo obisk prireditev omogočiti ljudem iz različnih družbenih slojev. Letos za koncerte na Kongresnem trgu tudi prvič uvajajo stojišča. Nakup vstopnic po ceni pet oziroma devet evrov je možen na dan dogodka, za otroke do 14. leta starosti pa so stojišča brezplačna. Ostaja tudi 80-odstotni popust za odlične dijake in uspešne študente. Letošnji festival bo po sinočnji predpremieri v Trstu nocoj na Kongresnem trgu odprla kantata Carmina Burana Carla Orffa, ki jo bodo pod taktirko Uroša Lajovica izvedli Orkester Slovenske filharmonije, SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenski komorni zbor, Akademski zbor Ivan Goran Kovačic, zbor Narodnega gledališča Sarajevo in solisti. Drevi bodo z njo gostovali tudi na Trgu enotnosti v Trstu. Do konca festivala, ki se bo sklenil 1. septembra, se bodo na Kongresnem trgu zvrstili še trije koncerti: 3. julija bosta kitarist Vlatko Stefanovski in pihalec Vasko Atanasovski nastopila s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 7. julija bo v spomin na deseto obletnico smrti Carlosa Klei-berja zazvenel Verdijev Requiem pod vodstvom Riccarda Mutija, ki je za to priložnost združil glasbenike iz Italije, Slovenije in drugod, 8. julija bo sledil večer opernih arij z latvijsko mezzosopranistko Elino Garanča ob spremljavi radijskih simfonikov. Zaradi omejenih finančnih sredstev so se morali odpovedati gostovanju Dunajske državne opere, ki ga je Brlek ob izteku lanskega festivala napovedal kot enega od vrhuncev letošnje izvedbe, in se odreči drugima dvema deloma tetralogije Nibelunški prstan Richarda Wa-gnerja v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga. Namesto drugih dveh delov Nibelunškega prstana bosta 10. julija v Cankarjevem domu zbor in orkester Opere HNK v Zagrebu uprizorila njegovo romantično opero Lohengrin; preostala dva dela tetralogije je Brlek napovedal za leto 2016. Brlek je ponosen na to, da jim klub visokim stroškom vsako leto znova uspe sodelovanje z muzika-lom iz londonskega West Enda. Letos se bo v Križankah zvrstilo kar pet ponovitev muzikala Evita, v Ljubljano pa pride tudi Boris Berezovski, ki se med drugim lahko pohvali, da je dirigiral zaključno prireditev olimpijskih iger v Sočiju. Začetki Ljubljanskega poletnega festivala segajo v leto 1952, ko je Turistično društvo Ljubljana priredilo prvi Turistični teden, leta 1953 pa je bil organiziran prvi Ljubljanski festival. Lanska izdaja je privabila okoli 52.000 obiskovalcev, na odrih po prestolnici pa se je zvrstilo več kot 2500 umetnikov iz okoli 40 držav. (STA) 1 0 Torek, 1. julija 2014 ITALIJA / REFORME - Vlada sprejela smernice za reformo pravosodja Prva glasovanja za reformo senata RIM - Ustavna komisija senata je včeraj začela obravnavati skoraj 600 popravkov, ki so bili predloženi k zakonskemu osnutku ministrice Marie Elene Boschi za ustavne reforme, ki zadevajo sestav in pristojnosti senata ter odnose med državo in deželami. Med njimi je tudi 20 popravkov, za katere se je vlada dogovorila s stranko Naprej Italija in Severno ligo. Za koalicijo včeraj ni bilo negativnih presenečenj, saj so bili zavrnjeni vsi predlogi amandmajev, glede katerih je vlada izrazila negativno mnenje. Sicer pa včeraj niso še prišli na vrsto »kočljivi« popravki. Zlasti dve sta vprašanji, ki burita duhove v vladni večini, pa tudi v stranki Naprej Italija. Prvič, bodo člani novega senata izvoljeni? Drugič, bodo novi senatorji uživali parlamentarno imuniteto? Kot je znano, dogovor med pre-mierjem Matteom Renzijem in vodjo stranke Naprej Italija Silviom Berlus-conijem predvideva, da senat v prihodnje ne bo neposredno izvoljen. Toda pojavila se je skupina 37 senatorjev, ki temu nasprotuje, in med njimi so tudi pripadniki vladne koalicije ter Ber-lusconijeve stranke. Za vlado je zadeva posebno kočljiva, saj vse kaže, da v tej točki ne bi bila več v stanju spraviti reforme Boschijeve pod streho brez pomoči dela opozicije. Povsem odprto pa ostaja vprašanje o imuniteti bodočih senatorjev, saj ni nobenega dokončnega dogovora ne znotraj vladne večine ne v delu opozicije, ki se pogovarja z vlado. Tudi zaradi tega nekateri napovedujejo, da se bosta Renzi in Berlusconi v kratkem spet sestala. K razpravi z vladno večino o reformah bi se v zadnjih časih želelo priključiti tudi Gibanje petih zvezd. Njegov predstavnik Luigi Di Maio je včeraj Ren-ziju predlagal, naj bi se predstavništvi Demokratske stranke in Gibanja petih zvezd ta četrtek ponovno sestali, da bi razpravljali o volilni reformi. Renzi je sinoči napovedal, da bo danes Grillovi stranki pisno odgovoril. Sicer pa je vlada na svoji sinočnji seji sprejela smernice za reformo pravosodnega sistema. Gre za 12 temeljnih točk, ki jih vlada ponuja v javno razpravo do konca avgusta. Reformo namerava namreč dokončno sprejeti 1. septembra. Z reformo naj bi prvostopenjski civilni procesi trajali največ leto dni, število zaostalih procesov naj bi se prepolovilo, podjetja in družine naj bi imele pravico do prednostne obravnave, sodniki naj bi napredovali le na osnovi zaslug, uvedli naj bi norme o civilni odgovornosti sodnikov v skladu z evropskimi standardi, uvedli naj bi nove norme proti gospodarskemu kriminalu, pospešili naj bi kazenske postopke, uredili naj bi problem sodnih prisluškovanj, pravosodni sistem naj bi v celoti informatizirali, pravosodno osebje pa prekvalificirali. Premier Matteo Renzi na tiskovni konferenci po sinočnji vladni seji ansa MIGRANTI - Konec minulega tedna je prispelo 5 tisoč prebežnikov Na ladji 30 zadušenih prebežnikov Juncker razmišlja o posebnem komisarju RAGUSA - Ob reševanju več sto beguncev na morju v Sicilskem kanalu so reševalci italijanske mornarice v noči na ponedeljek na krovu ladje našli 30 trupel. Vzrok smrti je domnevna zadušitev. Skupno je bilo na ribiški ladji več kot 600 beguncev. Ladja bo predvidoma danes prispela v Pozzallo pri Ragusi. Pred tem so v petek iz morja pred italijansko obalo rešili skupno 1654 ljudi, ki so na čolnih skušali iz Afrike pribežati v Evropo. Skupno so italijanski reševalci konec minulega tedna rešili kakih 5 tisoč priseljencev. S tem se je število prebežnikov, ki so letos prišli po morju v Italijo, dvignilo na okoli 60.000 ljudi. Lani so v celem letu rešili slabih 43.000 beguncev. Verjetni novi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je včeraj dal vedeti, da razmišlja o možnosti, da bi se v bodoče eden izmed evropskih komisarjev izrecno ukvarjal z vprašanjem priseljencev. Dokončna odločitev bo sprejeta, potem ko bo Evropski parlament 16. julija dokončno potrdil kandidata za predsednika Evropske komisije. Gospodarska rast peša, stopnja inflacije spet padla Rast bruto domačega proizvoda v drugem letošnjem četrtletju niha med -0,1 in +0,3. Tako je včeraj sporočil statistični zavod Istat, ki je s tem popravil svoje prejšnje napovedi v negativnem smislu. V pravkar minulem juniju pa je stopnja inflacije spet padla. V primerjavi z majem je po sicer še nedokončnih podatkih Istata zrasla za 0,1 odstotka, v primerjavi z junijem 20013 pa za 0,3 odstotka. Stopnja inflacije je tako dosegla najnižjo vrednost v zadnjih petih letih. Cene so posebno padle pri nepredelanih kmetijskih pridelkih, medtem ko so dokaj narasle pri prevozih. Obvezen POS-terminal Od včeraj so podjetja, prosti poklici in avtonomni delavci dolžni razpolagati s POS-terminali za plačilo z bankomatom. Obveznost velja za plačila višja od 30 evrov. Sicer pa moramo omeniti, da za tiste, ki ne bodo spoštovali zakonskega predpisa, niso predvidene kazni, razen tiste, da se bo plačnik za isto blago oz. storitev lahko obrnil na druga podjetja, avtonomne delavce ali proste poklice. George Clooney se bo poročil v svoji vili v Italiji MILAN - Ameriški igralec George Clooney se bo s svojo izbranko, britansko odvetnico libanonskega porekla Amal Alamuddin, poročil v Italiji, ob jezeru Como, kjer ima v lasti luksuzno vilo. Gosposko posestvo z vilo Oleandra, čudovitim parkom ter pogledom na jezero je naravnost idealno za poroko. Zaradi govoric o skorajšnji poroki se tako okoli Clooneyjeve vile že zbirajo njegovi oboževalci. Nekateri fotografi so sedli v čolne, v upanju, da v objektiv ujamejo svetovno znanega igralca. A da mediji, fotografi in igralčevi oboževalci ne bi motili njegove zasebnosti, je župan vasi Laglio, kjer se vila nahaja, hitro ukrepal in odredil prepoved zadrževanja čolnov bližje kot 100 metrov do vile. Obenem je pojasnil, da je ulica pred njegovo vilo ozka, "zato želimo preprečiti, da bi prišlo do kakršne koli nevarnosti medtem, ko ljudje stojijo pred vrati", je poudaril župan Roberto Pozzi. EVROPSKA UNIJA - Italijanski premier Renzi ne izključuje razprave o spremembi pogodbe Italija prevzema krmilo unije Njen program sloni na treh stebrih: Evropi priložnosti, kamor sodi spodbujanje rasti in zaposlovanja, Evropi pravic, kamor sodijo migracije, in uniji globalnih razsežnosti BRUSELJ - Italija bo danes od Grčije prevzela polletno predsedovanje EU. Pod vodstvom energičnega in ambicioznega Mattea Renzija na prvo mesto postavlja gospodarsko rast in izpostavlja, da je čas institucionalne tranzicije priložnost za spremembe, pri čemer ne izključuje niti razprave o spremembi pogodbe EU. Italija bo predsedovala v kompleksnem obdobju institucionalne tranzicije: danes bo začel delati tudi nov Evropski parlament, oktobra se izteče mandat Evropski komisiji, decembra predsedniku Evropskega sveta in visoki zunanjepolitični predstavnici. Potem ko je vrh EU v petek za predsednika komisije predlagal Luksembur-žana Jean-Clauda Junckerja, ki si lahko obeta tudi podporo v Evropskem parlamentu, je nevarnost dolge institucionalne krize mimo. Za predsednika parlamenta bodo poslanci po pričakovanjih danes potrdili Nemca Martina Schulza, a bitke za preostale tri visoke položaje - predsednika Evropskega sveta, visokega zunanjepolitičnega predstavnika in šefa evroskupine - še ni konec. Italija ima v tej bitki velike ambicije. Renzijeva Demokratska stranka je z ne- pričakovano močno zmago na evropskih volitvah edina levosredinska stranka, ki je lahko z izidom zadovoljna. Renzi pa jo želi sedaj čim bolje unovčiti tudi na evropskem odru. Italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini se omenja v igri za položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika, bivši premier Enrico Letta, ki ga je strmoglavil Renzi, pa v igri za položaj predsednika Evropskega sveta. Italija v obdobju institucionalne tran-zicije ne izključuje niti razprave o spremembi pogodbe EU. Začeti želi institucionalna posvetovanja, nekakšen zdravstveni pregled evropskih institucij. Evropska komisija bi morala biti po navedbah predstavnikov italijanske vlade telo skupnega interesa, ne telo najmanjšega skupnega imenovalca, preučiti pa je treba tudi delovanje Sveta, tako da bosta sposobna uresničevati nove prednostne naloge. Razprava o spremembah je pomembna tudi z vidika britanskega vprašanja. Britanski premier David Cameron, nezadovoljen z izbiro novega predsednika komisije, je v petek znova posvaril pred možnostjo izstopa Otoka iz unije. Ob tem je poudaril, da so se njegovi kolegi v petek prvič izrecno strinjali, da bodo morali nasloviti britanske skrbi glede EU, in da so to zapisali v sklepe. Nove prioritete, ki jih je v petek potrdil vrh EU, so rast, zaposlovanje in konkurenčnost, zaščita državljanov, energetska unija, unija svobode, pravice in varnosti ter krepitev vloge unije v svetu. Na njih temelji tudi načrt predsedovanja Italije, ki sloni na treh stebrih: Evropi priložnosti, kamor sodi spodbujanje rasti in zaposlovanja, Evropi pravic, kamor sodijo migracije, in uniji globalnih razsežnosti. Pred nami je obdobje, polno izzivov, a tudi priložnosti za spremembe v evropski politiki v prihodnjih petih letih in zanje si bomo prizadevali v naslednjih šestih mesecih, je v začetku meseca poudaril italijanski veleposlanik pri EU Stefano Sannino. Pri tem je spomnil, da 39-letni Ren-zi, najmlajši italijanski premier doslej in tudi eden najmlajših voditeljev v uniji, ki uživa sloves izjemnega komunikatorja ter odločnega in spretnega politika, želi reforme doma in v Evropi. Bruselj ni mesto revolucionarnih sprememb, se zaveda Sannino, ki je bil prej generalni direktor v oddelku komisije za širitev. A vendar si bomo prizadevali za kon- kretne odgovore na skrbi volivcev, saj je to najboljši odziv na evroskepticizem, je poudaril. Glavni odgovor je po Sanninovih besedah rast, rast, rast. V ospredju bo zaposlovanje mladih - 11. julija bo v Turinu sestanek, na katerem bodo pregledali izvajanje shem za zaposlovanje mladih. Italija želi rast spodbuditi tudi s povečanjem prožnosti pri uveljavljanju proračunskih pravil v zameno za strukturne reforme. Priložnost za to bo v okviru pregleda izvajanja novih pravil za zagotavljanje proračunske discipline v drugi polovici leta. Poleg tega si bo Italija v tem kontekstu prizadevala za industrijski preporod ter za krepitev rasti z ukrepi na številnih drugih področjih. Izpostavlja digitalno gospodarstvo, ki mu bo posvečena konferenca v Benetkah 9. julija. Ena od prioritet je tudi zmanjševanje energetske odvisnosti, zlasti od Rusije, ter novi energetski in podnebni cilji, ki jih mora unija opredeliti za mednarodno podnebno konferenco prihodnje leto. Energetskim vprašanjem bo posvečen oktobrski vrh unije. Sicer se bo Italija med predsedovanjem osredotočila tudi na vprašanje migracij, ki po Sanninovih besedah ni le te- žava Italije, temveč celotne Evrope. Italija po lanski tragediji pri Lampedusi že vseskozi poziva k ukrepanju in očita pomanjkanje solidarnosti. Na zunanjepolitičnem področju bo v ospredju ukrajinska kriza, sicer pa se bo Italija osredotočila na sodelovanje v Sredozemlju, predvsem v Libiji in zlasti v povezavi z reševanjem migracijskega vprašanja. Italija, ena šestih ustanovnih članic unije, bo Svetu EU predsedovala dvanajstič, nazadnje je bila za krmilom unije leta 2003. "Poskušali bomo biti ambiciozno realistični," je napovedal Sannino. Čeprav se Ren-zi ponaša z vzdevkom "evropski voditelj tega trenutka", je manevrski prostor omejen. Izkušnje in ambicije sicer lahko spodbudijo kolesje evropskega aparata, a, kot je izpostavil Sannino, Bruselj ni mesto revolucionarnih sprememb. Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, pa ima le še simboličen pomen. Petra Miklavc (STA) / SVET Torek, 1. julija 2014 1 1 UKRAJINSKA KRIZA - Poskus iskanja politične rešitve Porošenko, Merklova, Hollande in Putin za podaljšanje premirja Medtem je bil v nedeljo zvečer na vzhodu države ubit ruski televizijski snemalec KIJEV, MOSKVA - V telefonski konferenci z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom so ruski in francoski predsednik Vladimir Putin in Francois Hollande ter nemška kanclerka Angela Merkel podprli podaljšanje prekinitve ognja na vzhodu Ukrajine, ki naj bi se iztekla včeraj ob 21. uri po srednjeevropskem času. Porošenko in Putin sta se dogovorila, da si bosta prizadevala za "sprejem dogovora o dvostranski prekinitvi ognja med oblastmi v Kijevu in proruskimi separatisti na vzhodu Ukrajine," so sporočili iz francoskega predsedstva. Francija in Nemčija sta ob tem ponovili opozorilo Evropske unije, da bo uvedla nove sankcije proti Rusiji, če ta ne bo konkretno pritisnila na separatiste, da prenehajo s spopadi, ki se sicer kljub prekinitvi ognja nadaljujejo. Po telefonu sta se včeraj pogovarjala tudi zunanja ministra Ukrajine in Rusije. Iz Kremlja so sporočili, da je Putin v telefonski konferenci podprl podaljšanje prekinitve ognja, pa tudi "obli- IRAK IN SIRIJA Skrajneži razglasili kalifat BAGDAD - Skrajna skupina Islamska država Iraka in Levanta (Isil), ki se bori tako v Iraku kot Siriji, je v nedeljo v obeh državah razglasila islamski kalifat. V zvočnem posnetku, objavljenem na spletu, pa je skupina kot prvega kalifa imenovala svojega voditelja Abuja Bakra al Bagdadija. Isil je v posnetku al Bagdadija razglasila za voditelja vseh muslimanov, ki da mu morajo priseči zvestobo. Dži-hadisti pa so ob tem še zatrdili, da bodo kalifat razširili na vsa območja, ki so jih zavzeli v Iraku in Siriji. Po njihovih navedbah naj bi obsegal območje od Alepa na severu Sirije do province Dijala v Iraku. Skupina pa je iz svojega imena prav tako črtala besedi Irak in Levant ter se odslej imenuje samo Islamska država. Tiskovni predstavnik skrajne skupine Abu Mohamed al Adnani je na posnetku kalifat označil kot sanje vseh muslimanov in upanje za vse dži-hadiste. Kalifat je sicer oblika islamske vladavine, na čelu katere je vrhovni verski in politični voditelj z nazivom kalif, naslednik islamskega preroka Mohameda. Ta oblika islamske vladavine je izginila s padcem Oto-manskega cesarstva. Pripadniki Isila svoj osvajalski pohod nadaljujejo tako v Siriji kot v Iraku. V Siriji, kjer divja državljanska vojna, borci skupine nadzorujejo obsežna območja v provinci Deir Ezor blizu meje z Irakom, Rake na severu Sirije kot tudi dele sosednje province Alep. V Iraku je pred tremi tedni Isil začel z agresivno ofenzivo in osvojil precejšne dele zahoda in severa države. Iraška vojska pa je v ofenzivi proti Isilu po lastnih navedbah v zadnjih dneh zavzela nove predele Tikrita. Vojaki so v nedeljo zvečer prišli zelo blizu provincialnega sveta in drugih vladnih stavb, je potrdil neimenovani iraški častnik. Iraška vojska je z ofenzivo proti pripadnikom Isila začela ob koncu minulega tedna. Njen namen je osvoboditi Tikrit, ki leži 170 kilometrov severozahodno od iraške prestolnice Bagdad. V nedeljo ubiti ruski televizijski snemalec Anatolij Kljan ansa kovanje zanesljivega mehanizma za nadzor prekinitve ognja z aktivno vlogo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi". Voditelji so tudi podprli pripravo tretjega kroga pogovorov med pred- stavniki Kijeva in jugovzhodnih regij, so dodali v Kremlju. Hollande, Merklova, Putin in Porošenko so se že v nedeljskem telefonskem pogovoru strinjali o nujnosti podaljšanja prekinitve ognja, ki so ga po enem tednu minuli petek podaljšali do včeraj. Gre za prvi korak Porošenkove-ga mirovnega načrta. Ruska javna televizija pa je včeraj sporočila, da je bil v nedeljo zvečer na vzhodu Ukrajine ubit eden od njihovih ruskih novinarjev. Gre za 68-letnega snemalca Anatolija Kljana, ki je bil ubit v bližini Donecka. Kot so se sporočili s televizije, je bil Kljan ustreljen, streljali pa naj bi ukrajinski vojaki. Za Kljana naj bi bili usodni streli v trebuh, umrl pa je kasneje v bolnišnici. Pojasnili so, da se je tragedija zgodila v nedeljo zvečer približno 15 kilometrov od Donecka v bližini farme Spartak. Nekaj novinarjev je bilo na poti z avtobusom, na katerem so bile tudi matere vojaških rekrutov, ki so se odpravile na pot, da bi dosegle vrnitev svojih sinov domov. Ko so ukrajinske vojaške sile nepričakovano začele z obstreljevanjem, so se novinarji zatekli na avtobus in se za 500 metrov odmaknili od vojaške enote. Ko so nato ponovno zapustili avtobus, je bila v nebo izstreljena opozorilna raketa, začelo pa se je tudi streljanje z avtomatskim orožjem in v tem trenutku je bil Kljan ranjen. (STA) IZRAEL - Iskali so jih od 12. junija, ko so bili na Zahodnem bregu Našli trupla pogrešanih najstnikov Izrael namerava udariti po Hamasu JERUZALEM - Izrael je včeraj sporočil, da so našli trupla treh izraelskih najstnikov, ki jih pogrešajo od 12. junija, ko so bili na Zahodnem bregu. Znova so za njihovo ugrabitev in umor obtožili islamistično palestinsko gibanje Hamas. Namestnik obrambnega ministra Danny Danon je v izjavi izrazil globoko žalost ob vesti, da so našli trupla Naftalija Frankela, Gilada Šaer-ja in Ejala Jifraša, ki so jih "umorili teroristi Hamasa". Pozval je k operaciji za "izbris Hamasa". Izraelski varnostni svet je nekaj minut pred objavo vesti o najdbi trupel sklical za si- noči nujno sejo, na kateri naj bi sprejeli "operativne" odločitve. Izraelski radio je še poročal, da so trupla najstnikov, starih 19 ter 16 let, dijake verske šole v judovski koloniji, našli na jugu Zahodnega brega na polju blizu kraja Halhul pet kilometrov severno od Hebrona, približno deset minut daleč od kraja, kjer so jih nazadnje videli, da so štopali. Iz Hamasa so sporočili, da bodo morebitne akcije za kaznovanje Hamasa odprle "vrata pekla". "Če bodo okupatorji stopnjevali nasilje ali sprožili vojno, bodo sami sebi odprli vrata pekla," je dejal tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Zu-hri za AFP. Umor mladih Izraelcev sta že obsodila francoski predsednik Francois Hollande in britanski premier David Cameron. Hollande ga je označil za "strahopeten umor", Cameron pa za neopravičljivo teroristično dejanje. "Velika Britanija bo stala ob strani Izraelu v njegovem iskanju odgovornih," je zapisal v izjavi. Izrael je od izginotja najstnikov sprožil obsežno iskalno akcijo, v kateri je umrlo pet Palestincev, več kot 420 ljudi, od tega 300 članov Hamasa, pa so aretirali. (STA) EVROPSKA UNIJA - Danes umestitvena seja Novi Evropski parlament: Le Grki izvolili same nove obraze BRUSELJ - V novem Evropskem parlamentu, ki se bo prvič sestal danes, bo 37 odstotkov žensk, kar je nekoliko več kot v odhajajočem, ter približno polovica starih in novih poslancev. V statistiki novega parlamenta izstopa Grčija, saj so le Grki izvolili izključno nove obraze. Poleg tega je najstarejši evropski poslanec Grk, 91-letni Emanuil Glezos. Žensk je nekoliko več kot v odhajajočem parlamentu - 37 odstotkov. Delež žensk počasi, a vztrajno raste. Na prvih neposrednih volitvah leta 1979 so zasedle 16 odstotkov sedežev, pet let pozneje 18 odstotkov, leta 1989 še za odstotno točko več, leta 1994 jih je bilo 26 odstotkov, pet let pozneje 30 odstotkov, leta 2004 za odstotno točko več, pred petimi leti pa 35 odstotkov. Po državah je največji delež žensk na Malti - 67 odstotkov, najmanj pa v Litvi - devet odstotkov. Polovico ali več žensk so v evropske poslanske klopi izvolili le še Estonci, Finci, Irci in Švedi, manj kot 20 odstotkov pa Ciprčani in Madžari. Slovenija je z razmerjem tri pro- ti pet v povprečju, delež žensk je 37,5-od-stoten. Najstarejši evropski poslanec prihaja iz Grčije. To je 91-letni Emanuil Gle-zos, rojen septembra 1922. Najmlajši pa je 26-letni Danec Anders Primdahl Vi-stisen, rojen novembra 1987. Novih poslancev je nekoliko manj kot polovica, dobra polovica pa je starih znancev. Največ ponovno izvoljenih poslancev je v Nemčiji, 70 odstotkov, Grki pa so izvolili same nove obraze. V Sloveniji je polovica starih in polovica novih obrazov. Ponovno so izvoljeni Tanja Fa-jon, Lojze Peterle, Ivo Vajgl in Milan Zver, novi pa so Franc Bogovič, Igor Šoltes, Pa-tricija Šulin in Romana Tomc. Sedež v Evropskem parlamentu si je priborilo tudi vseh sedem evropskih komisarjev, ki so kandidirali na evropskih volitvah: Belgijec Karel De Gucht, Poljak Janusz Lewandowski, Luksemburžanka Viviane Reding, Finec Olli Rehn, Hrvat Neven Mimica, Italijan Antonio Tajani in Slovak Maroš Šefčovič, a Mimica, Šef-čovič in De Gucht so se odločili, da osta- nejo v komisiji. Evropejci so v parlament izvolili tudi osem bivših predsednikov vlad. Poleg Lojzeta Peterleta iz Slovenije so to še Estonec Andrus Ansip, Poljak Jer-zy Buzek, Latvijec Valdis Dombrovskis, Finka Anneli Jäätteenmäki, Maltežan Alfred Sant, Romun Theodor Stolojan in Belgijec Guy Verhofstadt. V novem Evropskem parlamentu bo sedem političnih skupin, iste kot v odhajajočem, a vrstni red je razen v vrhu drugačen: desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), evropski socialdemokrati (S&D), zmerni evro-skeptiki Evropski konservativci in re-formisti (ECR), evropski liberalci (Al-de), levica (GUE/NGL), evropski Zeleni in evroskeptiki Evropa svobode in demokracije (EFD). V novem parlamentu je 186 nacionalnih strank ali gibanj, medtem ko jih je bilo v odhajajočem 165. Številke je parlament objavil 25. junija in se lahko še spremenijo. Dokončna statistika bo namreč znana na današnjem umestitvenem zasedanju. (STA) Novi španski kralj s soprogo pri papežu VATIKAN - Papež Frančišek je včeraj v Vatikanu na zasebni av-dienci sprejel novi španski kraljevi par. To je prvo potovanje novega španskega kralja Felipeja VI. in kraljice Letizie, odkar je Španija pred slabima dvema tednoma dobila novega kralja. Kraljica Letizia je bila ob sprejemu pri papežu oblečena v kostim bele barve, ki je po strogem vatikanskem protokolu rezervirana za krščanske vladarje. Kot je Vatikan sporočil v izjavi, je srečanje potekalo v papeški knjižnici in je trajalo 40 minut, beseda pa je tekla o "temah skupnega interesa ter o pomenu spodbujanja dialoga in sodelovanja med Cerkvijo in državo v dobro celotne španske družbe". Španski kralj je ob tem izrazil upanje, da bi Frančišek obiskal Španijo ob petstoletnici rojstva svete Terezije 28. marca prihodnje leto. Včerajšnje srečanje argentinskega papeža s Felipejem in Letizio pa ni bilo prvo. Slednja sta se marca lani kot princ in princesa Asturije udeležila maše ob umestitvi novega poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Tokrat sta se 46-letni Felipe in 41-letna Letizia s papežem srečala kot nova monarha. Sodišče za Ruando potrdilo kazen Bizimunguju ARUSHA - Sodišče ZN za Ruando je včeraj nekdanjemu vojaškemu poveljniku Augustinu Bizi-munguju soglasno potrdilo 30-let-no zaporno kazen, ki mu jo je zaradi genocida ter zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Ruandi leta 1994 prisodilo maja 2011. Sodišče je Bizimunga obsodilo, ker je ukazal genocid nad Tutsiji leta 1994. Ta ukaz je izrekel v enem od svojih govorov. Prav tako je sodišče ugotovilo, da je imel Bizi-mungu popoln nadzor nad svojimi možmi, ki so začeli množično pobijati Tutsije 6. aprila 1994. Bi-zimungu je v prizivnem postopku trdil, da je od vojakov zahteval "disciplino in spoštovanje človekovega dostojanstva". SOD NAFTE (159 litrov) 113,30 $ +0,09 EVRO 1,3658 $ +0,30 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.124,91 +272,14 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 30. junija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 30. 6. 27. 6. ameriški dolar 1,3658 1,3620 japonski jen 138,44 138,09 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,453 27,459 danska krona 7,4557 7,4571 britanski funt 0,80150 0,79965 madžarski forint 309,30 308,59 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1568 4,1522 romunski lev 4,3830 4,3882 švedska krona 9,1762 9,1962 švicarski frank 1,2156 1,2162 norveška krona 8,4035 8,3680 hrvaška kuna 7,5760 7,5730 ruski rubel 46,3779 45,8969 turška lira 2,8969 2,8944 avstralski dolar 1,4537 1,4460 braziljski real 3,0002 2,9905 kanadski dolar 1,4589 1,4556 kitajski juan 8,4722 8,46896 mehiški peso 1 7,7124 17,7087 južnoafriški rand 14,4597 14,4394 1 Torek, 1. julija 2014 TRST / APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Plačilni terminali od včeraj obvezni: odzivi zvez obrtnikov in potrošnikov Vsi morajo ponuditi možnost plačila s kartico Plačilni terminali obvezni tudi za odvetnike in vodovodne instalaterje Podjetja in samozaposleni - kdorkoli nudi potrošnikom kako storitev - se morajo obvezno opremiti s plačilnim POS terminalom. Trgovci, vodovodni inštalaterji, električarji, zdravniki, odvetniki, notarji, geometri in drugi imajo v Italiji od včerajšnjega dne dolžnost, da omogočijo strankam plačevanje z debetno kartico, in sicer za zneske nad 30 evri. O obliki plačila naj bi torej odločale stranke. Kršiteljem (prodajalcem in ponudnikom brez plačilnega terminala) zaenkrat ne grozi nobena kazen, le-te pa bi lahko uvedli v prihodnje. Ta ukrep ima vsaj dva namena - poostriti boj proti sivi ekonomiji in posodobiti sistem plačevanja oz. omejiti plačevanje v gotovini. V najrazvitejših državah (od ZDA do severne Evrope) skoraj vse plačujejo s kartico, tudi kruh, sladoled in avtobusne vozovnice. V Italiji so mnenja deljena, čeprav se načeloma skoraj vsi strinjajo, da so elektronska plačila boljša od gotovine (čeprav marsikomu v praksi bolj dišijo bankovci). V Gorici je do te novosti presenetljivo bolj skeptičen predstavnik potrošnikov kakor predsednik stanovske organizacije obrtnikov. Predsednik združenja obrtnikov Confartigianato Ariano Medeot se načelno strinja z obvezno uporabo POS terminalov: »Temu ne nasprotujem. Elektronska plačila predstavljajo koristno sredstvo v boju proti davčnim utajam, čeprav v tem primeru niso ravno odločilnega pomena. Po- membno je, da imajo potrošniki to možnost, podjetniki pa imajo interes, da takoj unovčijo: čeki niso tako zanesljivi. Po drugi strani pa menim, da je bančni sistem prejel lepo darilo, saj govorimo o stomilijon-skih vsotah. Problem so namreč stroški, ki jih morajo podjetniki sami pokrivati. To ni dopustno.« Medeot razlaga, da nabava plačilnega terminala stane v povprečju 1200 evrov na leto. Za podjetnike, ki so že tako v težavah, je to nemajhna dodatna obremenitev. Po njegovih informacijah je dober del goriških obrtnikov v bankah že naročil terminal, problem stroškov pa sploh ni postranskega pomena: »Terminal bi moral biti brezplačen ali vsaj bistveno cenejši. Ne smemo višati stroškov, saj imajo podjetja majhne marže: na koncu bo povišek bremenil potrošnika.« Medeot meni, da kazni še ni, ker smo šele v poskusni fazi, pravila pa bodo na koncu spoštovali. Ugo Previti z zveze potrošnikov ADOC je skeptičen. »Sprašujem se, ali imajo vse priletne osebe bančno kartico. Kaj pa stroški za nakup terminala? Koga bodo na koncu obremenili? Potrošnike. Elektronsko plačevanje je tudi neke vrste oko, ki nas vsepovsod nadzira,« opozarja. Strinja se, da ljudje ne bi smeli imeti pri sebi večjih vsot denarja, novost teh dni pa ga ne prepriča. Plačevanje z bančno kartico sicer ni obvezno: obvezno je to, da nam obrtniki, trgovci in drugi ponudijo možnost plačila s kartico. (af) Kulturni center Lojze Bratuž Krožek Anton Gregorčič ri SREČANJA POD LIPAMI Dr. Petra Svoljšak 100. letnica začetka 1. svetovne vojne Večer bo vodil zgodovinar Renato Podbersič GORICA - Center Stella matutina Stavbo bodo podprli, Ulica Nizza ostaja zaprta Stavbe ne bodo porušili, cesta pa bo zaprta do prihodnjega tedna. Tako so se dogovorili tehniki občine Gorica in Videmske univerze, ki so se včeraj sestali in razpravljali o problemu propadajočega kompleksa Stella matutina v Ulici Nizza. Kot je Primorski dnevnik že poročal, je v noči s petka na soboto del stavbe, v katerem so nekoč vrteli filme in prirejali razne dogodke za mladino, ostal brez strehe, saj se je le-ta dobesedno sesula. S pročelja stavbe so na pločnik odpadli tudi večji kosi ometa, pri čemer se ni k sreči nihče poškodoval. Osebje Videmske univerze, ki je lastnica najbolj zanemarjenega dela stavbe, je napovedalo, da bo da- nes že začelo z odstranjevanjem odpadlega gradbenega materiala, nato pa bodo poslopje podprli s kovinskimi konstrukcijami, ki naj bi zagotovile varnost. »Nekdanje dvorane centra Stella matutina torej vsaj za zdaj ne bodo porušili,« sporočajo z goriške občine. Ulico Nizza so iz varnostnih razlogov v soboto zaprli, osebje goriških tehničnih uradov pa predvideva, da bodo po njej lahko ponovno sprostili promet šele prihodnji teden, ko bo Videmska univerza zaključila z omenjenimi deli. Vprašanje je, ali se bodo vozniki po odprtju ceste lahko ponovno posluževali tudi vseh parkirnih mest pred poslopjem, ki spadajo v območje modrih con. Propadajoča stavba v Ulici Nizza bumbaca GORICA - V soboto začetek razprodaj Nakupi do poznih ur in številni dogodki V soboto bo v Gorici živo, saj bo začetek poletnih razprodaj v trgovinah, odprtih do 23. ure, marsikoga privabil na mestne ulice. Krajevna sekcija združenja trgovcev Confcom-mercio vabi občane in druge goste, naj se v soboto pridružijo množici in preživijo nekaj prijetnih ur med izložbami z ugodnimi ponudbami in številnimi razvedrilnimi dogodki. »Kriza nedvomno grize, a v mestnem ozračju zaznavamo odločnost in željo po razvedrilu!« piše v sporočilu Confcommercia. Več trgovin bo v soboto odprtih do 23. ure, program konca tedna pa bogatijo pobude v okviru vegetarijanskega festivala (le-ta bo konec tedna zaživel v grajskem naselju), mestnega odboj- karskega turnirja na Travniku in zadnje tekme košarkarskega turnirja Du-di Kreiner na Trgu Battisti. Goriške restavracije, včlanjene v združenje Go-rizia a Tavola, pripravljajo ta teden okusne vegetarijanske jedi v čast omenjenemu festivalu. V soboto se v Gorici obeta torej prijeten in pester dan, pobudniki »obljubljajo« tudi lepo vreme. GORICA - Sklep «VI porodnišnico bodo zaprli 21. julija Dojenček z mamico Generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiu-la je včeraj sklenil, da bo porodnišnica tržiške bolnišnice San Polo od 21. julija edina v goriški pokrajini. Čez tri tedne jo bodo okrepili, medtem ko bodo goriško porodnišnico v skladu s sklepi deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine iz leta 2012 in z dne 26. junija letos zaprli. Zdravstveno podjetje pojasnjuje, da se bo v goriški bolnišnici nemoteno nadaljevalo delovanje oddelkov za ginekologijo in pediatrijo, prav tako tudi drugostopenjski program presejanja za raka materničnega vratu. Porodniški oddelek se seli v Tržič, kjer so tudi ginekološka kirurgija, poporodna, ginekološka in pediatrična oskrba. V okviru reorganizacije bodo na pokrajinski ravni okrepili pred in poporodno nego, babice bodo v sodelovanju z zdravniškim osebjem lahko obiskovale vse nosečnice in mame tudi na domu, posebna pozornost bo seveda posvečena ogroženim nosečnostim. Snujejo torej bolj strukturirano spremljanje nosečnic in poporodno nego, pri čemer bosta imeli ključno vlogo svetovalnici v Gorici in Tržiču. Nosečnico bodo med 10.-12. in 36. tednom nosečnosti šestkrat sprejeli, pregledali in informirali, v primeru potrebe jo bodo preusmerili v bolnišniško ambulanto. Tečaj za nosečnice in njihove partnerje vodijo babice v sodelovanju z zdravniškim osebjem. Na voljo bodo tudi tečaj masaže otroka, srečanja po porodu, pregledi na domu ter informativna srečanja s specialisti (tudi psihologi). Medtem se nadaljujejo pogovori za načrtovanje čezmejne porodnišnice, piše v sporočilu zdravstvenega podjetja. GORICA - Danes Načelniki v deželni svet za porodnišnico V okviru pobud, s katerimi želijo preprečiti oz. zakasniti zaprtje goriške porodnišnice, se bodo načelniki svetniških skupin goriškega občinskega sveta jutri dopoldne odpravili v Trst. Tam se nameravajo udeležiti seje deželnega sveta in zahtevati srečanje na temo porodniškega oddelka s predsednico FJK Deboro Serracchiani, deželno odbornico Mario Sandro Telesca ter predsednikom in načelniki svetniških skupin. »Če se nam občani želijo pridružiti, so dobrodošli,« pravi načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cin-golani, po katerem se bodo svetniki zbrali ob 8. uri na ploščadi pri Rdeči hiši, proti Trstu pa bodo odpotovali z avtomobili ob 8.15. »Tisti, ki se v Trst nameravajo odpraviti z vlakom, bodo z goriške železniške postaje odpotovali ob 8.06. Srečali se bomo ob 9.45 pred palačo deželnega sveta v Trstu na Trgu Oberdan,« dodaja Cingolani. Cetrtek, 3. julij 2014, ob 20.30 KC Lojze Bratuž - Gorica / GORIŠKI PROSTOR Torek, 1. julija 2014 13 GORICA - Preiskava finančne straže o tihotapcih goriva Iz Umbrije v Slovenijo s »potujočo črpalko« Finančni stražniki so pri nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu med pregledovanjem tovornega vozila, ki je pripeljalo iz Slovenije, odkrili dodaten rezervoar za gorivo. Prometno dovoljenje te »podrobnosti« ni navajala. Naposled so ugotovili, da gre za pravcato »potujočo bencinsko črpalko« za tihotapljenje tujega goriva v Italijo. Rezervoarja sta bila med seboj povezana s kovinsko cevjo. Skrbno je bila skrita še črpalka s števcem, ki je omogočala črpanje goriva iz obeh rezervoarjev. »Finančna straža se je v bistvu znašla pred potujočo bencinsko črpalko, uporabljeno za tihotapljenje cenejšega goriva iz tujine. Prevoznik se je na ta način izognil plačilu davka,« piše v sporočilu goriškega pokrajinskega poveljstva finančne straže. Zasegli so tovorno vozilo in vsebino obeh rezervoarjev - skupno 1200 litrov plinskega olja. To pa še ni bilo vse. Finančni stražniki so v sodelovanju z državno tožilko Valentino Bossi uvedli preiskavo, v okviru katere so obiskali sedež avtoprevozniškega podjetja v nekem kraju v umbrijski pokrajini Perugia. Sedež so podrobno preiskali in po zasegu obsežne računovodske in administrativne dokumentacije (ter na podlagi drugega dokaznega gradiva) ugotovili, da je bilo tihotapljenje goriva za italijansko podjetje redna praksa. Voznika in lastnika podjetja so v Gorici kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma tihotapstva in izogibanja plačilu davka na naftne derivate. Preiskovalci ocenjujejo, da je podjetje z goljufijo porabilo najmanj 85.000 litrov plinskega olja ter tako pridobilo protizakonito korist in nepravično prednost pred konkurenco, saj naj bi se izognilo plačilu davkov za okrog 50.000 evrov. Tovornjak z dvojnim rezervoarjem naj bi redno potoval po gorivo v Slovenijo, vsakič mimo Gorice. S skrito črpalko so črpali gorivo iz obeh rezervoarjev (na spodnjem posnetku je dodani rezervoar) finančna straža RUBIJE - Dogodek v okviru niza Junijski večeri Pozabljeno zgodovino gradu obudili z dvojezično publikacijo Po predstavitvi v Gorici, so knjigo Rubijski grad predstavili tudi v za to publikacijo najbolj primernem kraju: v Rubijskem gradu samem. Srečanja se je udeležilo lepo število ljubiteljev krajevne zgodovine, ki so z zanimanjem sledili razlagi avtorice, zgodovinarke Paole Premolin. Pogovor z njo je vodila sovo-denjska županja Alenka Florenin, navzočim pa je uvodoma izrekel dobrodošlico lastnik gradu Venko Čer-nic. Ker notranjost gradu še nima razsvetljave, je predstavitev potekala kar pred vhodom v mogočno grajsko stavbo. Županja je srečanje s knjigo uokvirila v sklop junijskih večerov, ki jih razni dejavniki prirejajo ob letošnjem občinskem prazniku. Pred kratkim je grad gostil tudi dobro obiskan koncert Zgodba o vojaku Igorja Stra-vinskega, v notranjosti pa je na ogled razstava, ki prikazuje zgodovino veličastne stavbe, ki je še do pred nekaj leti bila ena sama razvalina. O sami knjigi smo v našem dnevniku že poročali, vseeno pa gre podčrtati dejstvo, da je celotna publikacija napisana v dvojezični obliki Predstavitev publikacije Rubijski grad in je zato bila dobro sprejeta v javnosti, saj do danes grad ter njegova zanimiva in včasih burna zgodovina nista bila deležna podrobnejših raziskav. Kot sta povedala avtorica knjige in lastnik gradu, je v naslednjih letih predvidena nova knjiga, ki bo razkrila še marsikatero neznano plat (pre)dolgo pozabljene grajske preteklosti. (vip) MILAN - Mali Renčan dobro okreva Reneju po operaciji v ■ ■ • v • • ze podaljšujejo nogo Mali Rene iz Renč, ki je uspešno prestal operacijo noge, dobro okreva, na družbenem omrežju sporoča njegova mama Amela Talic. Prejšnji teden so v milanski bolnišnici, kjer ga je operiral ameriški kirurg Dror Paley, že začeli tudi s podaljševanjem kosti. V začetku julija bo malček odpotoval na Florido, kjer bodo s postopkom podaljševanja noge nadaljevali. »Danes smo s pomočjo dr. Alexandra Kirienka, našega "angela varuha", ki skrbi za Reneja kot bi bil njegov vnuk, začeli s podaljševanjem kosti. Vsak dan bomo po navodilih dr. Paley-ja obrnili vijake za en milimeter in tako v dobrih dveh do treh mesecih podaljšali nogico,« je pred dnevi sporoči- ljuje za pomoč in dobre misli. »Rene trenutno počiva, pri nas namreč dežuje in smo vsi precej zaspani, ko je pa buden, se igramo s plastelinom, traktorji, z avtki, gledamo naše najljubše risanke in se sprehajamo. V parku bolnišnice je dosti zajčkov, nutrij, ptičev, ki jih vsakodnevno obiskujemo in radovedno opazujemo. Ni nam dolgčas in ne boli preveč, kar je najbolj pomembno,« je še zapisala malčkova mamica. Dveletni Rene se je rodil z okrnjenim stopalom in brez mečnice, zato so slovenski ortopedi predlagali amputacijo stopala in namestitev proteze. Fantek je pred operacijo vse težje hodil, saj se mu je nogica ukrivljala, z rastjo naj bi se težave še povečale. Reneje- Mali Rene je uspešno prestal operacijo la Taliceva. Rene bo ves ta čas na nogi imel fiksator, predvidoma v začetku julija bo odpotoval na Florido, kjer bodo nadaljevali s podaljševanjem noge pod nadzorom dr. Paleyja, obenem pa bo začel tudi z vsakodnevno intenzivno fi-zioterapijo. »Prvi dnevi so bili res velik izziv za vse nas, Rene pa se je izkazal kot velik borec in zelo korajžen fant!« sporoča Renejeva mama, ki se vsem zahva- va starša na operacijo nista pristala, iskala sta druge rešitve in na svetovnem spletu našla omenjenega ameriškega kirurga z več desetletnimi izkušnjami glede zdravljenja bolezni, kakršno ima Rene. Ker starša sama nista imela dovolj denarja za drago operacijo, sta se obrnila na javnost in začela zbirati prostovoljne prispevke, ki so dečku omogočili operacijo in kasnejše okrevanje z rehabilitacijo. (km) Z lanske prireditve v Ljudskem vrtu GORICA Knjižnica pod krošnjami Od jutri bo v goriškem Ljudskem vrtu gostovala Knjižnica pod krošnjami. Pod mogočnimi drevesi bo prireditev potekala do sobote. Na trati sredi mesta bodo posejane blazine in stolčki, na poličkah pa bodo razporejene knjige, revije in časopisi. Mali in veliki bralci bodo lahko brezplačno brali, listali in uživali med 10. in 20. uro. V primeru dežja pobuda odpade. Predvideni so tudi spremljevalni dogodki v slovenščini in italijanščini. Jutri ob 18. uri bo pravljična urica z Lucrezio Bogaro in Stefanio Beretta (Nočem poljubčkov! ), v četrtek, 3. julija, pa bo ob isti uri pravljična urica s Kateri-no Citter (Pod medvedovim dežnikom). V soboto bodo v popoldanskih urah na vrsti glasbeni utrinki, na kitaro bo igrala Maja Pahor. 14 Torek, 1. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR / POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Maturantka znanstveno-tehnološkega liceja Gregorčič Zaljubljena je v glasbo, postala bi logopedinja V svojem referatu primerjala Kosovelove verze z Maurijevo uglasbitvijo - Študirala bo v Ljubljani Zaljubljena v glasbo. Tako lahko opišemo Matejo Jarc, odličnjakinjo iz Doberdoba, ki je zaključila znanstveno-tehnološki licej Simon Gregorčič. »Recimo, da "stotice" nisem pričakovala, saj si ne delam rada utvar. Ciljala pa sem na najvišjo možno oceno, ki je naposled tudi poplačala petletni trud,« nam je zaupala Mateja. O njeni ljubezni do glasbe marsikaj pove že naslov zaključnega referata, ki ga je predstavila komisiji na ustnem delu državnega izpita. »V svojem referatu, ki sem ga naslovila Kosovelova balada na Maurijevem črtovju, sem primerjala Kosovelove verze z Mauri-jevo uglasbitvijo,« je svoje delo na kratko opisala Mateja, ki je nato dodala, da jo najbolj navdušujejo humanistični predmeti, čeprav ji ležijo tudi znanstveni. »Verjetno bi sama sebe opisala kot humanistko, saj sem med vsemi predmeti najbolj vzljubila slovenščino in zgodovino umetnosti. Vpisala pa sem se na znanstveno-tehnološki li-cej tudi zato, ker po končani srednji šo- ŠTEVERJAN - Echos Renesančna glasba na gradu Uprizorili bodo življenje v 14. stoletju Otvoritveni koncert letošnjega festivala Echos - čezmejni odmevi 2014 bo drevi ob 21. uri na gradu Formentini v Števerjanu z ansamblom Cortesia in staro glasbo ter plesi. Obiskovalci si bodo še pred glasbenim dogodkom lahko ogledali uprizoritev vsakodnevnega življenja na gradu, po koncertu pa okušali tipično lokalno kulinariko in vina. Slovenski ansambel za renesančno glasbo in ples Cortesia s programom glasbe in plesa poustvarja razpoloženje, milino in prefinjenost renesančnih grajskih prireditev. Ponuja raznoliko paleto glasbenih in plesnih stilov različnih dežel: Francije, Španije, Italije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije in Slovenije. Plesalci in glasbeniki so oblečeni v brezhibno izdelane historične kostume. Posebno pozornost namenjajo izvajanju umetniških del avtorjev, katerih delovanje je bilo v preteklosti povezano z ozemljem današnje Slovenije. Prizorišče otvoritvenega koncerta letošnjega festivala bo grad Formentini v Števerjanu. Arheološke najdbe in ostanki obrambnih zidov kažejo, da je bil grič, na katerem stoji grad družine Formentini, naseljen že v prazgodovini in tudi v času Rimljanov. Grofje Formentini, ki so še danes lastniki gradu, so ga izbrali za sedež zgodovinskega društva knežje goriške grofije, ki skrbi za ohranjanje spomina na vsakdanje življenje najemniške pehote na prehodu iz štirinajstega v petnajsto stoletje. Na gradu Formentini bo v okviru današnje prireditve od 18.30 dalje uprizorjeno vsakdanje življenje na gradu z rekonstrukcijo vojaškega tabora iz štirinajstega stoletja, ki ga je pripravilo italijansko Društvo knežje goriške grofije. Ob 20.30 bo predstavitev zgodovine gradu, po zaključku koncerta pa bo sledila otvoritvena predstavitev tipičnih lokalnih vin in izdelkov. Obisk koncerta, omenjeni ogledi in degu-stacije so brezplačni. Sicer pa je grad Formentini prizorišče prvega iz niza štirinajstih koncertov različnih glasbenih zvrsti, ki se bodo v juliju in avgustu odvijali na različnih prizoriščih o slovensko-italijanski meji. Letošnja rdeča nit festivala so prav prizorišča - potekal bo na gradovih, dvorcih in v vilah, skratka na krajih s posebno arhitekturno, umetniško in kulturno dediščino, kjer bodo organizirali vodene oglede in pokušnje tradicionalnih lokalnih jedi in vin. (km) li nisem imela še jasnih pojmov. Vsekakor sem z izbiro višješolske poti zelo zadovoljna, tako da bi jo verjetno ponovila. Zaključujem namreč zelo lepo obdobje, med katerim je čas dobesedno letel. Zahvaliti se moram tudi profesorjem, saj so me veliko naučili v teh letih,« je še dodala odličnjakinja iz Doberdoba, ki je zelo aktivna tudi izven šolskih klopi, saj poje pri dekliški skupini Bodeča Neža in pri mešanem pevskem zboru Hrast, poleg tega igra tudi klavir, vadi solo petje in vodi zbor Mali Veseljaki. Ko ji preostane kaj prostega časa, pa ga najraje preživi v družbi prijateljic. »Dobra organizacija je potrebna, da uskladiš številne dejavnosti in da si obenem uspešen v šoli,« je še dodala simpatična Mateja. Kje pa se bo nadaljevala njena študijska pot? »V vsakem primeru v slovenski prestolnici. Ze dan po ustnem delu mature me je čakal vstopni izpit za logopedijo na Ljubljanski univerzi. Če me ne bodo sprejeli, je druga izbira muzikologija na filozofski fakul- KROMBERK - Grad Vinilvečeri za glasbene sladokusce Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice v juliju že šesto leto prireja cikel glasbenih predavanj Vinilvečeri. Ti bodo zaznamovali poletne torkove večere v gradu Kromberk in obiskovalce vrnili v čase vinilnih plošč in zvoka glasbe, predvajanega na gramofonu. Prvi Vinilvečer bo na sporedu že danes in tako kot vsi prihodnji se bo začel ob 21. uri. Vzporedno s predavanji bo vsak torek potekal še semenj rabljenih in novih vinilov ter raritet. Letos se bodo v gradu Krom-berk predstavili štirje poznavalci glasbe. Nocoj predava skladatelj gledališke in filmske glasbe Mitja Vrhov-nik Smrekar. Predavanje z naslovom Moja najljubša pevca, Elis Regina in Terry Callier posveča slovenski javnosti manj znanima pevcema. Elis Regina Carvalho Costa (1945 - 1982) je po mnenju številnih glasbenikov, kritikov in glasbenih poznavalcev največja brazilska pevka, zaznamovali sta jo burno življenje in prezgodnja smrt zaradi zasvojenosti; Terrence Orlando Callier (1945 - 2012) je kultni ameriški folk, jazz, soul glasbenik in avtor. Marjan Luzar - March bo 8. julija predstavil podcenjene, skoraj pozabljene velikane jugo jazza, jazz rocka, funka in progresivnega rocka, Drago Vovk pa bo 15. julija spregovoril na temo od prve do najnovejše LP plošče. Med prvo in zadnjo vi-nilko je minilo približno 50 let, prva Rolling Stones - Got Live If You Want Iti, zadnjo, trenutno najnovejšo pa so Vovku poslali z založbe World Circuit - oče in sin Toumani & Sidiki Diabate iz Malija. Poslušati bo moč slogovno sila razgibano glasbo, značilno za različne konce sveta. Zadnji v nizu letošnjih Vinilvečerov bo na vrsti 22. julija. Sergej Randelovič ga je naslovil Kje si Čarli?, gre pa za večer o Karlu Novaku. Predavatelj bo raziskoval izjemen opus slovenskega (jugoslovanskega) bas kitarista Karla Novaka - Čarlija. (km) OSEBNA IZKAZNICA Ime in priimek: MATEJA JARC Zodiakalno znamenje: strelec Najljubša hrana: pica Najljubša pijača: voda Knjiga na nočni omarici: Trenutno je ni, ker sem na zasluženem počitku. Najljubša pa je »Canone Inverso« Paola Maurensiga Najljubši film: Sherlock Holmes Najljubša televizijska oddaja: Televizije skorajda ne gledam Najljubša gledališka predstava: Opera Tosca, ki sem si jo ogledala v Trstu Naj osebnost: / Življenjsko geslo: »Uživaj trenutek« teti v Ljubljani,« je o svojih načrtih za prihodnost povedala Mateja. Med poletjem pa jo čaka zaslužen oddih. »S prijateljicami se ravnokar menimo, da bi se odpravile kam na morje. Poleg tega načrtujemo tudi nekoliko bolj kulturen izlet v kako evropsko prestolnico, verjetno v London, nekaj časa pa bom seveda preživela tudi s svojima nečakoma,« je zaključila odličnjakinja. (av) GORICA - Art&Wine v lokalu Hendrick's Mlada umetnost in Figljeva vina V lokalu Hendrick's v Ulici Maz-zini v Gorici bo ta petek druga pobuda Art & Wine (Umetnost in vino). Glavni pobudnik umetnostno-degustacijske-ga večera je 21-letni Peter Figelj, najmlajši izmed članov družine vinarjev z Oslavja, ki svoje vino tržijo pod blagovno znamko Fiegl, pri organizaciji večera pa sodelujejo predvsem mladi iz lokala Hendrick's, trgovine Everyday ter studia za tetoviranje SGB. Večer se bo začel ob 18. uri, zaključil pa okrog polnoči in pol. Pred lokalom bo svoje znanje pokazal grafitar iz Vidma, ki bo v živo ustvarjal umetnine. Poleg tega napovedujejo priredi- telji presenečenje, vezano na tetoviranje. Med večerom pa bodo točili široko paleto raznoraznih zvrsti Figljevih vin. »Cilj pobude je, da se mesto nekoliko razživi. Med organizatorji je kar nekaj mladih, ki želijo dati svoj doprinos Gorici. S tem dogodkom želimo promovirati kakovostno vino in umetnost, saj verjamemo, da sta močno povezana. Upamo, da se bo dogodka udeležilo veliko ljudi z Goriškega, računamo pa tudi na to, da se bodo za našo pobudo zanimali obiskovalci festivala vegetarijancev,« je povedal Peter Figelj. Večer bosta spremljala glasba in fotograf, ki bo pripravil fotoreportažo dogodka. (av) LOČNIK - Prireditev in podelitev nagrad Vinski konzorcij Collio praznoval Abrahama Utrinek s sobotnega slavnostnega večera Angleški novinar John Brunton (s člankom »Italy's Collio wine route: top guide«) ter Alessandro Menis, Enrico Battiston, Paolo Ferraretto in Sara Blasco s tržaške in videmske univerze so letošnji dobitniki nagrade Collio, s katero istoimenski konzorcij spodbuja diplomske naloge in novinarsko pisanje na temo vinarstva in vinogradništva v Brdih. Slovesna podelitev priznanj, katere se je udeležila tudi predsednica Dežele FJK De- bumbaca bora Serracchiani, je bila v soboto v vili At-tems Cernozza de Postcastro v Ločniku. Med večerom, s katerim je konzorcij Collio obeležil tudi 50-letnico delovanja, je lahko številna publika prisluhnila pravemu »talk showu«, ki ga je vodil »gastronavt« Davide Paolini ob udeležbi igralke Anite Kra-vos in med katerim so govorii tudi francoska novinarka Delphine Veissere, Gianni Minotti, Marco Simonit in predsednik konzorcija Collio Robert Princic. (av) Z avtomobilom pristal vjarku Na državni cesti št. 55 med Mir-nom in Rupo se je včeraj zgodila prometna nesreča. Voznik avtomobila znamke Peugeot 306 s slovensko registracijo je v še nepojasnjenih okoliščinah izgubil nadzor nad vozilom, zapeljal s ceste in pristal v jarku. Na prizorišče nesreče, ki se je zgodila okrog 13.40, so prišli prometni policisti, rešilna služba 118 pa je voznika, ki ni bil hudo poškodovan, odpeljala na pregled v goriško bolniš- Otroci na Travniku Tudi letos bodo Travnik poživila množica razposajenih otrok, ki obiskujejo italijanska in slovenska poletna središča v organizaciji župnij in katoliških društev iz Gorice. Na osrednjem goriškem trgu se bodo zbrali danes ob 10. uri, ko se bo začel program, ki ga je v sodelovanju s številnimi animatorji pripravilo mladinsko pastoralno združenje. Srečanja se bodo udeležili tudi goriški nadškof Carlo Maria Redaelli in predstavniki goriške občinske uprave. Jazz glasba v Romansu V ribiškem središču Fipsas v Ro-mansu bo med 10. in 12. julijem že devetič potekal niz glasbenih in umetniških dogodkov »Strofe dipinte di jazz«, ki jo prireja združenje Liberatorio d'Arte F. Zonch iz Romansa. Niz se bo začel 10. julija ob 20. uri, ko bo o svojih izkušnjah mladega dopisnika iz držav Bližnjega Vzhoda poročal Giacomo Cuscuna. Sledila bo spektakel »Un poeta che amo«: Antonio De Lucia bo govoril o pesniku Federicu Garcii Lorci, Giampaolo Mrach ga bo spremljal na harmoniki. Ob 22. uri se bo začel koncert Daria Carnevaleja, ki bo predstavil svoj zadnji projekt »Portraits«. Prvi večer se bo zaključil s predstavo »Il Cantore dell'immaginario - Omaggio a Leo Ferre«. »Vegefestival« in Oleotto V goriškem grajskem naselju bo ta konec tedna potekal 5. Vegetarijanski festival. Slovesno odprtje bo v petek, 4. julija, ob 11. uri v šotoru na gradu. Med slovesnostjo bo predstavnik občinske uprave izročil priznanje Matteu Oleottu, režiserju filma »Zoran, il mio ni-pote scemo« (Zoran, moj nečak idiot), ki beleži velik uspeh in je že segel po številnih nagradah. Odprtja se bo udeležila novinarka in »veejay« Paola Maugeri. Tudi letos »Amidei Kids« V okviru filmskega festivala Sergio Amidei, ki bo Gorico poživil med 18. in 24. julijem, tudi letos pripravljajo poseben program za otroke. Pobuda »Amidei Kids«, ki bo potekala v pokrajinski media-teki Ugo Casiraghi v Hiši filma na Travniku, bo tokrat še bogatejša kot v minulih letih. Kreativne delavnice za najmlajše bodo letos posvečene animiranemu filmu Hayaoja Miyazakija »Kiki«, potekale pa bodo 18. in 19. julija. Število mest je omejeno, prijave zbirajo od danes na tel. številki 0481534604 ali na naslovu elektronske pošte info@mediateca.go.it. Pišem ti na različne naslove Na gradu Kromberk bodo v četrtek, 3. julija, odprli razstavo pisem Vena Pilona Stanu Kosovelu s fronte z naslovom »Pišem ti na različne naslove ...«. Večer bosta obogatila Lara Jankovič s poezijo in Borut Orozovic z glasbo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 1. julija 2014 15 GORICA - Festival Musica cortese Enajst večerov z dvorno glasbo »Musica cortese« je naslov mednarodnega festivala srednjeveške in renesančne glasbe, ki bo med julijem in septembrom popestril kulturno dogajanje na Goriškem. Ime festivala bi lahko prevedli z »Dvorna glasba«, nič pa bi ne zgrešili, če bi ji nadeli naziv »prijazna glasba«. Pobudnik festivala je združenje Dramsam iz Gorice, ki je sodelovanje našlo tudi v številnih javnih upravah, v prvi vrsti v Pokrajini Gorica. Niz srečanj z glasbenimi okusi iz daljne preteklosti so včeraj predstavili ob navzočnosti odbornika za kulturo Federica Portellija, ki je postavil pobudo med prireditve, ki s svojo neobičajnostjo skoraj ne najdejo primerjave. Obžaloval je, da pokrajinska uprava tako kot druge javne uprave ni v stanju, da bi krepkeje podpirala te pobude, ki ne prikazujejo le glasbenih tokov izpred stoletij, temveč tudi vrednotijo kraje, v katerih potekajo koncerti. Gre pa za kraje, ki so daleč najbolj primerni za tovrstno glasbo: to so gradovi, podeželski dvorci, starodavne palače ... Podrobno je letošnje glasbene večere orisala duša festivala Paolo Cecere, ki je poudaril predvsem dejstvo, da bodo poletna srečanja namenjena prvenstveno ženskim glasovom. Z veseljem je podčrtal, CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. Gledališče SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA vabi na mednarodni festival uličnega gledališča Ana Desetnica pri SNG v Novi Gorici: danes, 1. julija, ob 18. uri »Romeo in Julija«, Šugla gledališče (Slovenija) in ob 20. uri »Neverjetna skrinjica«, Cia. La Tal (Španija). V petek, 4. julija, ob 19. uri predstava z maskami »Osebno, prosim!«, Anja Bezlova in Kevin Casey (Slovenija, ZDA) in ob 20. uri žon-glaža »Podeželsko žongliranje«, Vincent De Lavenere (Francija); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino da so pri izbiri imeli srečno roko, saj bodo na festivalu sodelovale pevke na visoki umetniški ravni iz raznih držav. Naša želja je obdržati visoko raven nastopov, je nadaljeval Paolo Cecere, posebno pa želimo ponuditi glasbene zvrsti, ki poredkoma najdejo pot v programe raznih festivalov. Povedal je tudi, da se bodo vsi koncerti pričeli ob 21. uri, ogled pa bo brezplačen. Za izkazano pomoč se je zahvalil goriški Pokrajini, raznim občinam, Crup-u in Fundaciji Goriške hranilnice, pa tudi ustanovam iz Slovenije, ki so pristopile k pobudi. Zvrstilo se bo enajst koncertov, za katera so prireditelji izbrali različna prizorišča. V Gorici bodo glasbeni večeri potekali na gradu, v palači Attems in na dvorišču državne knjižnice. Srednjeveško glasbo pa bodo lahko poslušali tudi v Gradišču, Gradežu, Vidmu, Čedadu in Červinjanu. Prvi koncert bo v četrtek ob 21. uri na dvorišču državne knjižnice v Ulici Ma-meli v Gorici. Ljubitelje tovrstne glasbe bo razveselila skupina Del Bontempo - Ac-cademia Jaufre Rudel, ki se bo predstavila z italijanskimi plesi iz 15. in 16. stoletja. Palača Attems bo 11. julija gostila koncert z naslovom »Fanciulla io son«, na goriškem gradu pa bo dan zatem nastopil zbor Corale San Vito iz Marana Lagunare. (vip) Razstave DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 21.00 »Jersey Boys«. Dvorana 2: 17.50 - 22.00 »Big Wedding«; 20.30 »The Police: Can't stand losing you«. Dvorana 3: 18.00 »Tutte contro lui -The other Woman«; 19.50 - 21.45 »Alabama Monroe - Una storia d'amore«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.15 »Big Wedding«. Dvorana 2: 17.30 - 22.10 »Jersey Boys«; 20.30 »The Police: Can't stand losing you«. Dvorana 3: 18.00 »Maleficent«; 19.50 - 22.00 »Therme Romae«. Dvorana 4: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Tut-te contro lui - The other Woman«. Dvorana 5: 17.45 »Piccola patria«; 20.00 - 22.10 »Synecdoche, New York«. NA DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šem-petrski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 1914-1918« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Pietra Missia v organizaciji kulturnega krožka Mazzini ENDAS iz Tržiča; do 3. julija 7.00-21.00, zaprto ob ponedeljkih. V soboto, 5. julija, ob 18.30 bo ob prisotnosti umetnika odprtje razstave Diega Valentinuzzija »Valenti-nuzzi 80«; na ogled bo do 4. septembra. V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 16 v Gorici je na ogled razstava »1914: L'Europa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trin-cee« (1924: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov); do 14. septembra od torka do nedelje 10.30-12.30, 16.00-19.30. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici dell'Ar-te Felice z naslovom »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenzio-se al servizio degli eserciti«; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORONINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cron-berg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.00-18.00. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo v galeriji Mario Di Iorio je na ogled skupinska razstava v organizaciji kulturnega krožka G. Maz-zini ENDAS iz Tržiča na temo 100-le-tnice izbruha prve svetovne vojne; do 12. julija. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici je na ogled razstava o pisanih uniformah evrop- skih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria Attemsa Sveto-kriškega«. Gre za fotografsko razstavo, ki prikazuje prihod v Bosno Franca Ferdinanda in soproge ter vračanje njunih trupel po atentatu z dne 28. junija 1914 iz arhiva grofa Maria At-temsa Svetokriškega; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. Koncerti 18. MEDNARODNO SREČANJE SAKSOFONISTOV V SLOVENIJI: danes, 1. julija, ob 21. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica Jan Gri-čar (saksofon), Nejc Grm (harmonika), Tomaž Hostnik (klavir); 3. julija ob 21.30 v središču Nove Gorice Ra-zal Oklim Quartet; 4. julija ob 21. uri na dvorišču gradu Kromberk kvintet Mentorjev ob 200-letnici rojstva Adolpha Saxa; 5. julija ob 17. uri v koncertni dvorani Glasbene šole Nova Gorica zaključni koncert udeležencev mojstrskih tečajev in ob 21.30 v središču Nove Gorice Big Band Nova in poulični nastopi mladih saksofonistov Glasbene šole Nova Gorica; obisk koncertov je brezplačen. »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: danes, 1. julija, ob 21. uri v gradu Formentini v Števerjanu Ensembel Cortesia iz Slovenije(dvorna glasba in plesi); 10. julija ob 21. uri na trgu v Šmart-nem Daniele DAgaro in skupina Il ritmo delle parole (jazz); 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Mo-rello (klarinet, Italija), Kristina Sera-žin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Tedesco (klavir, Italija); 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kon-tra-Kvartet iz Slovenije (klezmer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). Vstop prost. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 4. julija ob 21. uri v parku »Milleluci« v Zagraju koncert Mattea della Schia-ve iz Tržiča (folkrock) in skupin Above the Tree iz Italije (folkspacerock) in Hybrida Sound & Light Show iz Tarcenta. KONCERT PRED KOSTNICO-SPO-MENIKOM V REDIPULJI, ki ga bo Riccardo Muti poklonil padlim prve svetovne vojne ob stoletnici njenega začetka, bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri. Po izvedbi Verdijevega Rekviema bodo nastopili mladi iz držav, ki so bile vpletene v vojni. Za 2.700 poslušalcev in poslušalk bodo proti plačilu na voljo sedišča, 4.500 ljudi pa bo lahko koncertu stoje poslušalo brezplačno; obvezne so rezervacije na spletni strani www.mittelfest.org. V AMFITEATRU GRADU KROMBERK bo v nedeljo, 6. julija, ob 21. uri koncert ob stoletnici začetka prve svetovne vojne v sklopu mednarodnega cikla »Imago Sloveniae«. Nastopili bodo Vokalna akademija Ljubljana, tri-dentinski filharmonični zbor, člani Orkestra Slovenske filharmonije, Martina Burger, sopran, Darko Vidic, bariton, Martin Sušnik, tenor; umetniški vodja in dirigent Stojan Kuret. Vstop je prost, ob slabem vremenu bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 18. Zamejski festival Diaton 2014 v nedeljo, 13. julija. Na programu med 14. in 15.30 vpisovanje godcev, ob 16. uri nastop harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala. Ob zvokih skupine Furmani iz Postojne bo deloval dobro založen bife z jedmi na žaru in domačo kapljico. H Šolske vesti MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij SLOVIK je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti od 4. julija (ob 9.00) do 4. avgusta (ob 14.00). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. Ü3 Obvestila V KRAJU ŠČEDNO v števerjanski občini bo zaradi sanacijskih del na občinski cesti med hišnima št. 29 in 30 cesta zaprta prometu od danes, 1., do 31. julija. TRŽNICA V KANALU poteka vsako soboto med 8. in 12. uro. Lokalni ponudniki prodajajo zelenjave, moke, čaje, med, mleko in mlečne izdelke, izdelke iz gline, lesa in tekstila, naravne kozmetike; informacije in prijave po tel. 003865-3981213 (Turistično informacijski center Kanal). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. 0 Prireditve »VINILVEČERI 2014« NA GRADU KROMBERK: Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice prireja ciklus glasbenih predavanj z ljubitelji glasbe in lastniki vinilov: danes, 1. julija, ob 21. uri Mitja Vrhovnik Smrekar »Moja najljubša pevca, Elis Regina in Terry Callier«; 8. julija ob 21. uri Marjan Luzar - March »Podcenjeni, skoraj pozabljeni« (velikani jugo jazza, jazz rocka, funka in progresivnega rocka); 15. julija ob 21. uri Drago Vovk »Od prve do najnovejše LP plošče«; 22. julija ob 21. uri Sergej Randelovic »Kje si Čarli?« (večer o Karlu Novaku). V času predavanj bo potekal še sejem rabljenih in novih vinilov ter raritet. »KNJIŽNICA POD KROŠNJAMI« bo potekala ob lepem vremenu v Ljudskem vrtu v Gorici od 2. do 5. julija med 10. in 20. uro. Spremljevalni dogodki: v sredo, 2. julija, ob 18. uri pravljična urica »Nočem poljubčkov!«, Lucrezia Bogaro in Stefania Beretta bosta pra- vljico pripovedovali v slovenščini in italijanščini; v četrtek, 3. julija, ob 18. uri pravljična urica »Pod medvedovim dežnikom«, Caterina Citter bo pravljico pripovedovala v slovenščini in italijanščini; v soboto, 5. julija, v popoldanskih urah glasbeni utrinki, na kitaro bo igrala Maja Pahor. Sodelujejo prostovoljci civilne službe ARCI Gorica. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta: v sredo, 2. julija, ob 19. uri šahovska simultanka proti mednarodnemu šahovskemu velemojstru Aljoši Grosarju na Trgu Ivana Roba (ob slabem vremenu v dvorcu Coronini) in ob 20. uri otroški glasbeni program s Primožem pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter). V četrtek, 3. julija, ob 21. uri Mi-šo Frajer, Janko Haier, monodrama v izvedbi Karla Čretnika (zgodba o tem, kako je Mišo Kovač posegel v življenje knapa Janka) pred Coroninijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter). Več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. KROŽEK ANTON GREGORČIČ IN KC LOJZE BRATUŽ vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 3. julija, ob 20.30. Gostja večera bo Petra Svolšak, ki bo spregovorila o 100. letnici začetka prve svetovne vojne. Pogovor bo vodil zgodovinar Renato Podbersič ml. Srečanje bo potekalo pod lipami za Kulturnim centrom Lojze Bratuž, v primeru slabega vremena pa v notranjih prostorih. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 4. julija, ob 18. uri predstavitev knjige Anne Marie San-guineti »Il litorale Adriatico e gli As-burgo. Fra storia e cultura. Scrittori mitteleuropei - da Kafka a Svevo«; vstop prost. »POLETJE V TRŽIČU«: v soboto, 5. julija, z začetkom popustov v trgovinah tradicionalna »Bela noč« s koncerti raznih glasbenih skupin. »PERCORSI DI-VERSI« (srečanja ob branju poezij, glasbi in gledaliških delavnicah) v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici: 7. julija ob 18. uri Antonella Sbuelz, predstavitev Francesca Tomade, glasba Lorenza Tomade; vstop prost. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 10.00, Romano Tommasi (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.30, Giuliana Os-so por. De Santis iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža in na pokopališče; 12.30, Edoardo Milocco, blagoslov v bolnišnici in pokop na pokopališču v Turjaku. DANES V BRAČANU: 14.00, Leone Perabo (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. Fotoutrip '14 Drage bralke, dragi bralci! Tudi letos smo zelo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Brusil Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Torek, 1. julija 2014 Povabilo iz Prištine PRIŠTINA - Zaradi ugriza diskvalificirani Urugvajec Luis Suarez je prejel zanimivo ponudbo. Ekipa Hajvalia iz Prištine je Sua-rezovim delodajalcem iz Liverpoola ponudila 30.000 evrov, da bi v času kazni igral na Kosovu, prav tako pa je pripravljeno Urugvajcu na mesec odšteti 1500 evrov. «Suarez bo v naslednjih štirih mesecih izven tekmovalnega pogona. Kosovo ni član Fife, v tem času bi torej lahko igral za nas,» je za časnik Hajvalia dejal «pragmatični» direktor kluba Xhavit Pacolli. Zamenjava za Zaccheronija TOKIO - Alberta Zaccheronija bo na klopi japonske nogometne reprezentance zamenjal Mehičan Javier Aguirre. Petinpet-desetletnik se je z vodilnimi možmi japonske nogometne zveze že dogovoril glede vseh podrobnosti, njegova letna plača pa naj bi znašala 2,45 milijona dolarjev. Aguirre je bil dvakrat selektor mehiške izbrane vrste, na trenerskem področju pa je globoke sledi pustil na Pirenejskem polotoku, kjer je vodil Osasuno, Atletico Madrid, Zaragozo in Espanyol. OSMINA FINALA - Nigerijci so bili enakovredni »galskim petelinom« le v prvem polčasu Naprej racionalni Francozi Francija - Nigerija 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 Pogba (79.), 2:0 Yobo (90./ag). Francija: Lloris, Debuchy, Ko-scielny, Varane, Evra, Cabaye, Pogba, Matuidi, Valbuena (od 90. Sissoko), Gi-roud (od 62. Griezmann), Benzema. Nigerija: Enyeama, Ambrose, Yobo, Omeruo, Oshaniwa, Odemwingie, Onazi (od 59. Gabriel), Musa, Mikel, Moses (od 89. Nwofor), Emenike. BRASILIA - Večji del tekme sta si bili ekipi enakovredni. Mogoče je bila Nigerija v nekaterih minutah srečanja celo boljša. Nato se je poškodoval nigerijski zvezni igralec Onazi in tehtnica se je prevesila na francosko stran. Svetovni prvaki iz leta 1998 so v brazilski prestolnici z racionalno predstavo v zadnjih dvajsetih minutah izločili Nigerijce. V prvem polčasu je bila tekma povsem enakovredna, Afričani pa so v 19. minuti prek Emma-nuela Emenikeja celo dosegli gol, a ga je ameriški glavni sodnik Mark Geiger razveljavil zaradi prepovedanega položaja. To je bilo resno opozorilo za izbrance francoskega selektorja Didiera Deschampsa, ki so v nadaljevanju zaigrali bolj odločno, v 22. minuti pa tudi prvič ogrozili tekmečeva vrata. V francoski vrsti se je selektor Deschamps odločil, da pusti odličnega Griezmanna na klopi. Slednji je na igrišče vstopil v drugem polčasu in raz-živel igro »galskih petelinov«. Afričani so bili tudi v uvodu v drugo polovico tekme aktivnejši, a terenske premoči niso izkoristili. V 64. minuti so prvič zagrozili, močan strel Petra Odemwingieja z 18 metrov pa je francoski vratar Hugo Lloris zaustavil brez težav. Šest minut kasneje so do prve priložnosti prišli tudi trikolorji, prvi zvezdnik Karim Benzema je dobro premešal afriško obrambo in po dvojni podaji z živahnim Antoinom Griezmannom že ukanil Enyeamaja, žogo pa je pred golovo črto v polje iz-bil Victor Moses. Francoz Paul Pogba, nogometaš Juventusa To je bilo le ogrevanje, Desc-hampsovi varovanci so v nadaljevanju uprizorili pravo obleganje nigerijskih vrat. Najprej je v 77. minuti Yohan Ca-baye zadel vratnico po strelu z 18 metrov, le dve minuti zatem pa so Francozi uprizorili dve imenitni akciji. Benzemajev strel z glavo je nigerijski vratar čudežno ubranil, po kotu z leve strani pa naredil kardinalno napako in stekel v prazno, kar je Pogba izkoristil in z glavo dosegel prvi gol na tekmi. Drugi je padel v sodnikovem podaljšku, po podaji Valbuene z desne strani pa je nigerijski branilec Joseph Yobo nespretno posredoval in še v drugo premagal Enyeamaja. Nemčija - Alžirija Do zaključka redakcije izida zaradi podaljškov nismo prejeli. ansa uo> mcc 0ÛÛ_ Komentatorji »Umetnostni kritiki so praviloma nesposobneži, ki niso dovolj dobri, da bi bili umetniki,« je včeraj med televizijsko oddajo na Rai 1 začel razlagati Vittorio Sgarbi. Privoščil si je športna komentatorja Ivana Zazzaronija in Mas-sima Caputija. »Iz izstega razloga se vidva gresta komentatorja. Vaše delo nima smisla. Komenti- rata, kar so drugi že itak prej videli na ekranu.« Caputi se ni pretirano razburil. Polnolasi Zazzaroni pa razvpitemu intelektualcu ni ostal dolžan: »Ti si umetnostni kritik, ne da bi nikoli risal, midva komentirava nogomet, s tem da sva ga tudi igrala.« Sgarbi se je tej izjavi narejeno začudil: »Ti si res igral nogomet? Moj svetovalec mi je povedal, da ti sloviš po tem, da v življenju si za en k..., da nisi nikoli naredil ničesar.« Kako se je končal besedni spopad, si lahko ogledate na spletu. Velja pa dodati, da tudi v Sloveniji komentatorji niso na dobrem glasu. Nekdanji smučar Jure Košir, ki je ponavadi olikan in uglajen, si je v soboto pred tekmo med Kolumbijo in Urugvajem privoščil slovenskega komentatorja Iva Mi-lovanoviča. Na Twitterju je objavil: »Zaradi Suareza - out in Milova-noviča - in bom preskočil COL -URU.« (PV) HRVAŠKA Senca nad tekmo s Kamerunom BERLIN - Edina zmaga hrvaške izbrane vrste na svetovnem nogometnem prvenstvu v Braziliji je postavljena pod velik vprašaj. Nemški tednik Der Spiegel, sklicujoč se na trditve Singapurca Wilsona Raja Perumala, trdi, da je bil izid - 4:0 za Hrvate - prirejen.Več-krat za športne goljufije obsojeni Perumal je namreč pred začetkom omenjene tekme na svojem Facebook profilu natančno napovedal, da se bo tekma končala z zmago Hrvaške s 4:0 ter da bo v prvem polčasu Kamerun ostal z igralcem manj, kar se je po prekršku Ale-xa Songa v 40. minuti za rdeči karton nad Mariom Mandžu-kicem tudi zares zgodilo. Šlo je sicer za sila neobičajen in nešporten prekršek. Song je pred očmi izkušenega portugalskega sodnika Pedra Proence v hrbet udaril Mand-žukica in še to, ko je ta bil brez žoge. «Kamerun ima v svoji reprezentanci sedem gnilih jabolk, ki so priredila izid vseh treh tekem Kameruna v skupini A,» je nemškim časnikarjem razkril Perumal, ki je bil zaradi nameščanja tekem obsojen v Singapurju, na Finskem in Madžarskem. Tako Kamerun, ki je na mundialu ostal brez osvojene točke, kot Hrvaška sta izpadla že po skupinskem delu. Pari osmine finala_ DANES, 1. JULIJA 18.00 Argentina - Švica (Sao Paulo) 22.00 Belgija - ZDA (Salvador) Četrtfinalni pari_ PETEK, 4. JULIJA 18.00 Nem/Alž - Francija (Rio) 22.00 Brazilija - Kolumbija (Fortaleza) SOBOTA, 5. JULIJA 18.00 Arg/Švica - Belgija/ZDA (Brasilia) 22.00 Nizozemska - Kostarika (Salvador) 18 To je številka strani, na kateri ste lahko v dnevniku Tuttosport, ki izhaja v Turinu, prebrali včeraj poročilo o tekmi Nizozemske na svetovnem prvenstvu v Braziliji. Po izločitvi Italije iz mundiala je namreč prvih sedemnajst strani (ali skoraj) dejansko že namenjenih prestopnemu roku oz. temu koga bosta med poletjem najela Juventus in Torino. Nekoliko boljše se »drži« Gazzetta dello sport, a jo že »vleče« daleč stran od Brazilije. Utapljanje v provincialnosti je eden od razlo-go, da nogomet na polotoku zdaj krepko zaostaja za svetovnim vrhom. Slabe novice iz Johannesburga Nogometna tekma se konča, ko sodnik tretjič zažvižga. To je zlato nogometno pravilo, ki je bilo še enkrat potrjeno v nedeljo, in to na obeh tekmah osmine finala, najprej med Nizozemsko in Mehiko, nato pa na tekmi Grčija - Kostarika. Ekipa, ki je zaostajala v bistvu do zadnje minute, je v poslednjih akcijah poskrbela za preobrat. Tako je za Nizozemsko Sneijder izenačil v 88. minuti, odločilen zadetek pa je dal Huntelaar v sodnikovem dodatku, za izenačenje Grčije pa je Papastatho-poulos poskrbel v 91. minuti ter tako celotni državi povrnil trideset minut upanja. Grčija je nato morala priznati premoč Kostarike po loteriji enajstmetrovk. Kljub veliki nepredvidljivosti pa se večkrat novinarji prenaglijo z izjavami. Po oceni italijanskega SportMediaset je imela Nizozemska že pripravljene kovčke, komentator RTV Slovenija pa je proti koncu regularnega dela tekme izjavil, da bodo Grki že leteli domov. Rai naj bi celo v teletekstu že objavila članek s poročilom o zmagi Kostarike z 1:0 pred koncem tekme. Slovenski navijači pa prav gotovo niso pozabili na zadnjo tekmo v prvem krogu SP 2010 v Južni Afriki. Slovenija je namreč tekmo izgubila z 1:0 proti Angliji, kljub porazu pa bi se z neodločenim izidom med ZDA in Alžirijo vseeno uvrstila v četrtfinale. Ker je bil ob koncu slovenske tekme rezultat na tekmi ZDA še vedno neodločen, je takrat komentator izjavil, da »Bodo lahko čez par minut v Sloveniji vsi skupaj nazdravili ob vrčku piva«. Dve minuti zatem pa se je oglasil kolega, ki je sledil tekmi med ZDA in Alžirijo, s temi besedami: »Slabe novice iz Johannesburga«. Donovan je v 91. minuti dosegel zmagoviti zadetek in pot Slovenije na SP se je v tistem trenutku zaključila. Zaradi razočaranja so vrčke zamenjali sodi piva. (av) USODNI CENTIMETRI Nizozemec Rensenbrink je bil leta 1978 še bolj nesrečen od Čilenca Pinille BRASILIA - Svetovno nogometno prvenstvo v Braziliji je znova potrdilo kar nekaj nogometnih resnic. Ena od teh je zanesljivo, da v nogometu šteje vsak centimeter, če ne že milimeter. Čeprav en centimeter ni veliko, pa je ta razdalja lahko zelo boleča v primeru zgrešenega gola ali zadetega okvirja vrat. Razlika med uspehom in neuspehom v nogometu je tako le vprašanje nekaj centimetrov vstran ali dol. To staro nogometno pravilo je z vso možno bolečino izkusil največji osmoljenec tekme med Čilom in Brazilijo. Uvodni dvoboj osmine finala se je po neodločenem izidu v rednem delu zavlekel že v drugi podaljšek, ko je Mauricio Pinilla v 119. minuti z razdalje 17 metrov sprožil projektil, ki pa ni končal za hrbtom izkušenega brazilskega vratarja Julia Cesarja. Z žogo je zatresel prečko. Da bo mera polna, je Čilenec Gonzalo Jara pri streljanju enajstmetrovk zadel vratnico in sledilo je le še Zbogom Čile. Nesrečno igro usode je leta 1978 okusil tudi nizozemski krilni igralec Robert Rensenbrink, ko je zadel okvir vrat v zadnji minuti tekme proti gostiteljici Argentini. Če bi zadel, bi Nizozemska osvojila naslov svetovnega prvaka, Rensenbrink pa bi bil izbran za najboljšega strelca mundiala, tako pa je usoda izbrala drugačno pot. Argentinci so v dodatku zabili dva gola ter naslov svetovnih prvakov slavili s 3:1. Podobna zgodba se je odvila tudi na svetovnem prvenstvu leta 1966, ko so edino šampionsko lovoriko osvojili Angleži z verjetno najbolj spornim zadetkom v zgodovini svetovnih prvenstev. Še dandanes ni povsem jasno, ali je v finalu mundiala Anglež Geoff Hurst proti tedanji Zahodni Nemčiji spravil žogo čez golovo črto ali ne. Žoga je zadela spodnji del prečke in se odbila proti golovi črti ter nato nazaj v kazenski prostor. Sovjetski linijski sodnik Tofik Ba-hramov je švicarskemu sodniku Gottfrie-du Dienstu povedal, da se je žoga odbila v gol, čeprav zadnjih 50 let Nemci skušajo, tudi s posnetki, dokazati ravno nasprotno, da gola ne bi smeli priznati in da so bili oškodovani, saj žoga ni s celotnim obsegom prečkala golove črte. Okvirji vrat so lahko odločilni moment na mundialu. Leta 1990 v Turinu so Brazilci na tekmi osmine finala kar trikrat zatresli okvir vrat, zmaga pa je z 1:0 pripadla kasnejšim podprvakom Argentincem. ŠPORT Torek, 1. julija 2014 1 7 V OSPREDJU - James Rodriguez Mnogi so ga podcenjevali, zdaj je svetovna zvezda BELO HORIZONTE - V vrstah Manchester Uniteda ob gledanju mojstrovin še ne 23-letnega Jamesa Rodri-gueza, osrednjega arhitekta uspehov kolumbijske izbrane vrste na svetovnem prvenstvu v Braziliji, objokujejo izgubljene priložnosti. Angleški nogometni velikan je pred štirimi leti zavrnil podpis pogodbe s takrat še najstnikom za približno šest milijonov evrov. Dvaindvajsetletni napadalec je eno največjih odkritij letošnjega svetovnega prvenstva. Mladi zvezdnik, ki je povsem zasenčil druga v Braziliji navzoča velika imena svetovnega nogometa, je doma v Kolumbiji sprožil pravo evforijo. Kolumbi-jec je zabil na uvodnih treh tekmah proti Grčiji, Slonokoščeni obali in Japonski, na tekmi osmine finala proti Urugvaju pa je bil veliki junak tekme z dvema zadetkoma, Kolumbija pa se je prvič v zgodovini prebila v četrtfinale, v katerem jo čaka gostiteljica prvenstva Brazilija. Mladega zvezdnika je pohvalil tudi selektor urugvajske ekipe Oscar Ta-barez. Čeprav je poslal Urugvajce domov, je Tabarez prepričan, da jih je poslal domov najboljši igralec prvenstva: «Zame James Rodriguez ansa so najbolj nadarjeni tisti igralci, ki so sposobni narediti neobičajne stvari. Diego Maradona, Lionel Messi, Luis Suarez in James Rodriguez so igralci, ki so lahko počeli in še počnejo izjemne stvari, ker imajo poseben dar. Rodriguez je najboljši igralec na tem prvenstvu. Pri tej oceni ne pretiravam, na vse načine smo skušali zmanjšati njegov učinek na igrišču, a ga Teniška katastrofa za ZDA LONDON - Na teniškem turnirju v Wimbledonu se je v 3. krogu poslovil še zadnji Američan John Isner (na sliki), ki ga je v štirih nizih s ugnal Španec Lopez. Na ta način so ZDA zabeležile najslabši uspeh v Wimbledonu vse od leta 1911, ko so nazadnje ostali brez posameznika med najboljšimi 16. V ženski konkurenci je kot zadnja Američanka izpadla najstnica Madison Keys. Poslovil se je tudi zadnji Italijan. Simoneja Bolellija je s 3:6, 6:3, 4:6, 7:6 (7:4), 6:4 premagal desetopostavljeni Japonec Kei Nišikori. nismo mogli zaustaviti. Upam, da bo še napredoval, je še mlad nogometaš in nogomet potrebuje igralce, kakršen je on.» Še pred štirimi leti, ko ni bil tako slaven, kot je zdaj, so obetavnega Rodri-gueza njegovi agenti ponujali tudi velikemu Manchster Unitedu, ki pa je namesto neizbrušenega diamanta raje izbral Bebeja za več kot devet milijonov evrov. Legendarni trener Uniteda sir Alex Ferguson je kasneje priznal, da Kolum-bijca ni izbral, ker ga še ni videl igrati. Rodriguezov prvi evropski klub je tako postal portugalski Porto, ki je prepoznal kakovost obetavnega Kolumbij-ca ter jo znal tudi zelo dobro unovčiti. Kolumbijca je kupil za manj kot pet milijonov evrov, lansko poletje pa je francoski prvoligaš Monaco za prestop Ko-lumbijca plačal skoraj 48 milijonov evrov, takrat se je v kneževino preselil še Joao Moutinho. Zanimivo, da je agenta Kolumbijca pred njegovim prihodom v Evropo zavrnil tudi Juventus. S sila uspešnimi nastopi v Braziliji bo Kolumbijec še pridobil na vrednosti, mogoče pa se mu bo uresničila celo otroška želja zaigrati v španski la ligi. NASI O MUNDIALU 29-letni Bazovc Daniel Franco je zaposlen v družinskem gradbenem podjetju, že vrsto let pa je nenadomestljiv steber bazoviške Zarje. Dosedanja srečanja osmine finala so bila dokaj pestra, za katero ekipo si navijal? Predvsem za Čile. Kolumbija pa bo za Brazilce še zahtevnejši nasprotnik. Napovedani zmagovalci so veliko tvegali, se bo še kdo moral pošteno spotiti? Nihče ni več pravi favorit, vsi dvoboji so izredno odprti. Bo to SP v Braziliji postavilo neko ločnico v nogometnem svetu? Verjetno bo to nižanje pogodb. Omejiti pa bo treba število tujcev, predvsem v italijanskem prvenstvu. Mogoče bi lahko, podobno kot v amaterskem nogometu, vključevanje mlajših nogometašev, denimo do 23 let, popestrilo spisek reprezentanc in dogajanje na igrišču? Zamisel bi lahko koristila predvsem profesionalnim klubom. Hkrati bi lahko bila dobra odskočna deska za mlade talente, ki rasejo v posameznih državah. Kako komentiraš izbiro nekaterih društev, ki so opustile skupen projekt na mladinski ravni? Veliko je športne ponudbe in posledično manj otrok, ki se posveča nogometu. Prav je, da si vsako društvo začrta svoje cilje in smiselna sodelovanja. Važna pa je vedno tista prava druščina otrok, ki bo skupaj rasla tudi na igrišču. Na Marakani se bosta 13. julija srečali ... Nemčija in Argentina. Brazilija in Nizozemska bosta predčasno izpadli. Do polfinala se lahko prebije Kolumbija. Kljub finančnemu trenutku, kateri športni objekt na našem ozemlju je bolj potreben obnovitvenega posega? Stadion 1. maja in baseball igrišče pri Briščikih. Društvom lahko veliko pomagajo obnove manjših igrišč z umetno zelenico, ki predstavljajo dober posel. (mar) Isinbajeva pred OI 2016 rodila hčer MOSKVA - Ruska vrhunska atletinja Jelena Isinbajeva je rodila hči. Dvaintridesetletna skakalka ob palici in otrok se počutita dobro. Med prvimi je novopečeni mamici, dvakratni olimpijski prvakinji, čestitala ruska atletska zveza. Ta računa s športnico tudi na naslednjih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru leta 2016, saj je Isinbajeva že med nosečnostjo najavila, da se namerava vrniti v šport. Nazadnje je maja to potrdil njen trener Jevgenij Trofimov. LOKOSTRELSTVO Karen Hervat izboljšala državni rekord KOŠARKA - Ali naslov Armanija napoveduje boljše čase? Končno odločilni Italijani V senci nogometnega mundiala se je zaključilo tudi italijansko prvoli-gaško prvenstvo. Po napovedih je zmagal milanski Armani, ki pa je v na smrt obsojeni Sieni naletel na nepričakovano trdoživega nasprotnika. Finalna serija je bila, kljub nesrečnemu razporedu - istočasno z nogometnimi tekmami - zelo zanimiva, saj je bila večina tekem zelo izenačenih. Od časa do časa smo videli tudi kako lepo akcijo s sodelovanjem dveh ali treh košarkarjev, po večini pa so izide tekem odločali podvigi posameznikov. Serija se je dejansko obrnila v korist Banc-hijeve ekipe v zadnji sekundi šeste tekme (v Sieni), ko je Jerrels s težkega položaja v solo akciji zadel zmagoviti koš in ponovno vzpostavil ravnovesje v zmagah (3:3). Na zadnji tekmi pa so bili protagonisti Armanijevi italijanski igralci - Gentile, Melli, Hackett in Ce-rella - ki so prvič v seriji dosegli več kot polovico košev svoje ekipe (38 na 74). To je za italijansko prvenstvo prej izjema kot pravilo, saj so skozi celo prvenstvo in tudi v končnici prevladovali tujci. Pri Sieni je pomembnejšo vlogo imel le Južni Tirolec Ress, a tudi pri ostalih ekipah so domači igralci imeli le vlogo statistov. Mogo- Alessandro Gentile (s pokalom), 21 let, najmlajši MVP finala A1 -lige armani če je zmaga ekipe, kjer se končno uveljavljajo tudi italijanski igralci, vendar pozitivni znak. Ob naslovu NBA, ki si ga je prislužil Bellinelli, se mogoče začnejo pisati boljši časi tudi za repre- Pleše s slovenskim rekordom v ironmanu CELOVEC - Najboljši slovenski triatlonec David Pleše je na ironmanu v Celovcu ponovil lanski uspeh in po 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka osvojil tretje mesto. Slavil je Španec Ivan Rana pred Nemcem Christianom Kramerjem. Na tekaškem maratonu je odbil vse napade tekmecev in se povzpel na tretje mesto s časom 8 ur, 2 minut in 54 sekund, kar je najboljši slovenski čas v zgodovini ironman tekmovanj. ZOI 2022 - Ukrajinski Lvov je odstopil od kandidature za organizacijsko zimskih olimpijskih iger leta 2022, se bo pa potegoval za igre, ki bodo na sporedu štiri leta pozneje. Za ZOI 2022 se potegujejo še Peking, Oslo in Almaty. Prišli so do odločitve, da je zaradi političnih in gospodarskih okoliščin najbolje «zamrzniti» kandidaturo Lvova. ZOI 2018 bo gostil južnokorejski Pjeongčang. zentanco, če bodo tudi ostale ekipe le sledile Armanijevemu zgledu. In še pogled nazaj: Milančani so spet osvojili naslov državnega prvaka po osemnajstih letih. Marsikateri Trža-čan se bo spomnil tiste ekipe, v kateri so v sezoni 1995/96 igrali Alessan-drov oče Nando Gentile, Dejan Bodi-roga, Gregor Fučka, Davide Cantarel-lo, Alessandro De Pol in Paolo Alberti, ki jih je Bepi Stefanel leto prej s trenerjem Tanjevicem pripeljal iz Trsta, ker se je tukajšnja občinska uprava obotavljala pri izgradnji športne palače. Takrat so se v Trstu začela leta suhih (in zelo suhih) krav, kljub temu da so nekaj let kasneje športno palačo tudi zgradili. Marko Oblak KOLESARSTVO Špilak in Koren na Touru PARIZ - Slovenska kolesarja Simon Špilak in Kristijan Koren bosta skoraj zanesljivo nastopila na letošnji dirki po Franciji, ki se bo v petek s prologom začela v angleškem Leedsu. Vodstvo italijanske kolesarske ekipe Cannondale je tudi uradno potrdilo deveterico kolesarjev, ki bodo letos nastopili na kolesarski dirki po Franciji. Koren, ki je letošnjo dirko po Sloveniji končal na četrtem mestu v skupnem seštevku, bo na Touru dirkal že petič zaporedoma. Glavni zvezdnik ekipe bo Slovak Peter Sagan, ki bo naskakoval zeleno majico za najboljšega sprinter-ja oziroma za najboljši točkovni izkupiček, v ekipi pa bodo še Italijani Elia Viviani, Fabio Sabatini, Marco Marcato in Alessandro De Marchi, Poljak Maciej Bodnar, Američan Ted King in Francoz Jean-Marc Marino. V ruski kolesarski ekipi Katju-ša pa za letošnji Tour, poleg Špilaka, stavijo še na Ruse Vladimira Isalče-va, Aleksandra Porseva, Igorja Sili-na in Jurija Trofimova, Italijana Luco Paolinija, Španca Joaquima Ro-drigueza, Latvijca Gatisa Smukulisa ter Norvežana Alexandra Kristoffa. Trofimov bo naskakoval najvišjo uvrstitev med deseterico v skupnem seštevku, na Kristoffa stavijo v sprin-terskih ravninskih etapah, Rodriguez pa je njihov adut na klancih. i M i H Karen Hervat arhiv Karen Hervat, slovenska loko-strelka tržaškega kluba Ascat, je v nedeljo na deželnem tekmovanju (70 m Match Round) v Tržiču izboljšala italijanski državni rekord v kategoriji deklic, ki je še do pred kratkim znašal 672 točk. Hervatova je na nedeljski tekmi izboljšala rekord za tri točke. Odslej torej znaša 675 točk. Hervatova bo 12. in 13. julija nastopila na pomembnem državnem tekmovanju Pokal dežel, ki bo letos pri Trentu. Konkurenca bo huda, saj bodo nastopile najboljše vrstnice z Apeninskega polotoka. KAKA - Brazilski vezni igralec Kaka zapušča Milan. V klubu so potrdili, da so se dogovorili za sporazumno prekinitev pogodbe. Brazilec bo kariero nadaljeval v ameriški MLS pri Orlando Ci-tyju.Kaka, ki je 87-krat zaigral tudi za brazilsko reprezentanco, bo najprej kot posojen igralec zaigral za Sao Paulo. Njegova «druga» kariera v Milanu je bila zelo kratka, saj je po štirih letih v madridskem Realu v Milano vrnil šele lani poleti. PRAVI ŠEF - Francoski košarkarski zvezdnik Tony Parker je uresničil svoje dolgoletne želje in postal predsednik moštva Asvel Lyon-Villeurbanne. Na vodilnem mestu je po trinajstih letih zamenjal nekdanjega teniškega poklicnega igralca Gillesa Morettona. Parker, ki je pred kratkim v dresu San Antonia osvojil ligo NBA, je tudi večinski lastnik Asvela. HANDANOVIC - Inter je sporočil, da slovenski vratar ni naprodaj. V preteklih dneh se je govorilo o tem, da se zanj zanima Atletico iz Madrida. 1 8 Torek, 1. julija 2014 ŠPORT / KOŠARKA - 9. julija zapade rok za vpis JADRANJE - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti na EP v Grčiji Se precej »Ogrevanje« za SP negotovosti Pri ŠZ Jadran iščejo pokrovitelje in dvometraša Ali bo Jadran v prihodnji sezoni igral v državni skupini B? »Tega še ne vemo. Trudimo se, da bi igrali v prvenstvu nekdanje B2-lige, nimamo pa še vseh jamstev. Vsak dan smo aktivni in iščemo pokrovitelje, ki bi nam pomagali,« je poudaril predsednik ŠZ Jadran Adriano Sossi, ki je včeraj na sedežu Zadružne kraške banke na Opčinah podpisal pogodbo o sodelovanja med klubom in openskim bančnim zavodom tudi za prihodnjo sezono. ZKB bo v prihodnji sezoni gmotno podpirala združene mladinske ekipe U15, U17 in U19. Tržaški bančni zavod bo obenem pokrovitelj članske ekipe, piše v tiskovnem sporočilu. Christian Slavec »To pa še ne zadošča vsem potrebam društva. Stroški so v državni skupini B višji in nujno potrebujemo še druge pokrovitelje. Z nekaterimi se pogovarjamo in slika bo bolj jasna čez kak dan ali najkasneje konec tedna. Rok za vpis v državno skupino B (prvenstvo DNB) zapade v sredo, 9. julija. Kolikšne so možnosti, da bo Jadran v prihodnji sezoni igral v višji ligi? V odstotkih: 50 %,«je povedal Sossi. Predsednik Jadrana je še dodal, da so potrdili ves letošnji igralski kader. »Želimo si, da bi junaki letošnje sezone igrali z nami tudi v višji ligi. Hkrati pa iščemo okrepitev, visokega igralca, po možnosti dvometraša, ki je pod košema nujno potreben, drugače ne bomo konkurenčni.« Od veteranov še ne ve, ali bo v prihodnji sezoni še naprej igral letošnji kapetan Christian Slavec. »Vzel sem si nekaj časa za premislek. Najprej upam, da se bodo stvari pozitivno razpletle in da bo Jadran v prihodnji sezoni igral v višji ligi. Nato se bom tudi sam odločil, ali bom še naprej igral za plave. Odkar sem postal oče, so družinske obveznosti pomembnejše od športnih. S trenerjem Andreo Muro sva se pogovorila in predstavil mi je načrt za prihodnji sezono: v višji ligi bo število treningov večje. Obenem bodo gostovanja daljša,« razmišlja Slavec, ki se bo odločil čez kak teden. (jng) Za Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija se bliža čas nastopa na evropskem prvenstvu razreda 470 v Grčiji. V Atene bosta odpotovala danes. S kombijem in jadrnico se bosta najprej pripeljala v Ancono, od tam pa s trajektom v Patras in dalje spet po cesti do grške prestolnice. Na prvenstvu, ki se bo začelo 10. julija, bo konkurenca vrhunska, saj je EP odprtega značaja, vpisale so se praktično vse najboljše posadke na svetu. Za italijanske dvosede šteje EP tudi kot zadnja kvalifikacijska regata za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Santanderju blizu Bilbaa. Po prvih dveh preizkušnjah v Hyeresu in Palmi zasedata Jaš in Simon 2. mesto za De-sideratom in Tranijem, na SP pa bo nastopilo pet najboljših posadk iz Italije, kar pomeni, da nastop naših jadralcev res ne bi smel biti pod vprašajem. »Razmere v Grčiji bi morale biti kot v Miamiju. Vala ni, veter pa je lahko zelo šibek ali tudi zelo močan,« je povedal krmar Si-vitz Košuta. Upata, da bosta na EP tudi rezultatsko uspešna, kar bi jima dalo moč pred nastopom na SP, kjer bodo (državam) podelili prvih dvanajst vozovnic za olimpijske igre 2016 v Rio de Janei-ru. Če bi nastop na OI Italiji zagotovila Jaš in Simon bi to seveda močno povečalo njune možnosti, da bi Italijo v Braziliji čez dve leti tudi zastopala. V preteklih tednih sta naša jadralca v Santanderju tudi že trenirala. Treniranje na prizorišču prvenstva je bilo zelo koristno. »Treningi so bili na zelo visoki ravni, saj nas je bilo tam 32 posadk, od boljših so manjkale le tri. Treniral je tudi olimpijski prvak iz Londona 2012 Avstralec Mathew Belcher,« je povedal flokist Jaš Farneti. Razmere v Santanderju so vsekakor zelo zahtevne. »To je ocean. Ves čas nas je spremljal dolg in visok val, velikokratje pihalo v eno smer, val pa v nasprotno. Niti en dan niso bile razmere enake prejšnjemu dnevu,« je povedal Farneti. Kaže tudi, da septembra ne bo nič drugače. Naša jadralca sta opravila tudi regato, na kateri sta končala na dobrem 11. mestu. Bolj kot rezultat štejejo občutki. Ti pa so bili dobri. (ak) SKIROLL - Pri ŠD Mladina začeli z letošnjimi nastopi Obetavni prvi nastopi Prve kolajne in ekipni uspeh - Tekmovalna skupina šteje letos 20 športnikov in športnic Predsednik Jadrana Adriano Sossi in predsednik ZKB Sergij Stancich Rolkarska temovalna sezona 2014 se je začela. Vajeni smo bili, da se je niz zveznih italijanskih tekmovanj pričel že v mesecu maju, letos pa so se rolkarji predstavili na otvoritvenih tekmah šele konec junija. ŠD Mladina se je v novo sezono podala z 20-člansko ekipo tekmovalcev in tekmovalk v različnih starostnih kategorijah, poleg teh pa v društvu vadi še kakih petnajst najmlajših. Prve tekme, v kraju Castello Ronanzuolo (Tre-viso) je bila v soboto uvodna tekma za italijanski pokal, dan kasneje pa je bilo v Or-sagu pri Trevisu že na vrsti Italijansko prvenstvo v šprinth, so pokazale, da je redno treniranje že od aprila (pod vodstvom trenerjev Ane Košuta, Erika Tenceta, Aleksandra Tretiacha, Erosa Sullinija, Davida in Mateje Bogatca) obrodilo prve rezultate. Na italijanskem prvenstvu v šprintih so se na 250 m dolgi progi izkazali Jan Sedmak, Dana in Sara Ten-ze ter Jernej Antonič, ki so v svojih kategorijah osvojili odličja. Najboljši tehnični uspeh sta dosegla naraščajnik Jan Sedmak in naraščajnica Dana Tenze. V svojih kategorijah sta osvojila bronasto kolajno. V starostnem razredu začetnic je Sara Ten- ze osvojila srebro, začetnik Jernej Anto-nič pa bron. Naši rolkarji so se dobro odrezali tudi na prvi preizkušnji italijanskega pokala. Na ravninski progi sta najbolj izstopala Jan Sedmak in Dana Tenze. Na 9 km dolgi progi se je Dana med mladinkami uvrstila na drugo mesto, Jan pa je pri mladincih zgrešil tretje mesto le za 13 sekund in pristal na odličnem četrtem mestu. Vidne rezulte so osvojili mladinini najmlajši. Dean Tence je zmagal v kategoriji začetnikov, v kategorij deklic pa je drugo mesto osvojila Sara Ten-ze. Na tretjo stopničko zmagovalnega odra ODBOJKA - Memorial D. Boškin Na turnirju Našega praporja v finalu Sloga boljša od Olympie V Pevmi pri Gorici je društvo Naš prapor priredilo že tradicionalni odbojkarski turnir na prostem, ki ga je posvetilo pred leti prerano preminulem od-bojkarju Danjelu Boškinu. To je že peto leto zapored, ko se pevmsko društvo z namenskim turnirjem spomni na svojega igralca, ki ga je zahrbtna bolezen odvzela mladi družini ter številnim prijateljem in znancem. Zaradi slabih vremenskih napovedi, so prireditelji turnir premestili s srede na četrtek, kar se je pokazalo za pametno odločitev. V sredo zvečer je kar močno deževalo, četrtek pa je prireditelje obdaroval z lepim vremenom. Na turnirju v pevmskem športno-kulturnem središču so sodelovale štiri slovenske odbojkarske ekipe. Poleg domačega Našega prapora še Olympia iz Gorice, OK Val iz Štandreža in Sloga z Opčin. Prireditelji so se odločili za sistem na dva zmagana seta, s tem, da sta prva dva seta traja- la do 21 točk, morebitni tretji set pa do 15 točk. Zreb je določil, da sta prvi na igrišče stopili postavi Olympie in Vala. Goričani so nastopili s pomlajeno ekipo, a so kljub temu, po dokaj izenačeni tekmi slavili z 2:0 (21:18; 21:19). V drugi tekmi sta se pomerili moštvi Sloge in Našega prapora. Slogaši so kljub zelo okrnjeni postavi dokaj prepričljivo zmagali z 2:0 (21:13; 21:18). V dvoboju za 3. mesto so po lepi in borbeni tekmi Valovci odpravili domačine Našega prapora z 2:1 (18:21; 21:13; 15:9). V finalu sta se ob bo-drenju številnih gledalcev (veliko je ob igrišču bilo mladine) pomerili Olympia in Sloga. Zmagala je Sloga z 2:1 (21:19; 13:21; 15:12). Ura je bila že skoraj polnoč, ko je tekmam sledilo nagrajevanje. Prireditelji so se odločili, da moštva ne obdarijo s pokali, temveč s praktičnimi nagradami. Vse štiri ekipe so prejele v dar odbojkarske žoge in steklenice briškega vi- so stopili tudi naraščajnica Tayrin Tence, na-raščajnik Nik Košuta in mladinka Maja Chenda. Pri masterjih se je z drugim mestom izkazala Patrizia Turchet. Kakovostno je tekmovala tudi Jana Prašelj, ki je v kategoriji mlajših mladink zasedla šesto mesto. Žal se prvenstva v šprintu ni udeležil adut Mladine Niki Hrovatin, ki bo zaradi študijskih obveznosti preskočil prvi del sezone. Na obeh tekmah se je Mladina izkazala na ekipni lestvici. Na društveni razvrstitvi italijanskega prvenstva v šprintu je postalo kriško društvo italijanski podprvak. Kakovostne uvrstitve domačih rolkarjev so pripomogle k uspehu tudi na skupinskem seštevku sobotnega italijanskega pokala, kjer je Mladina zasedla tretje mesto. Na obeh skupnih lestvicah je zmagalo društvo Montebelluna. Pri Mladini je že v polnem teku organizacija 2. in 3. preizkušnje Pokala Italije. 12. in 13. julija si bosta v naših krajih sledili dve mednarodni rolkarski poslastici. V soboto 12. julija bodo na vrsti rolkarski šprinterji, ki se bodo pomerili na 200 m dolgem šprintu v središču Opčin na Proseški ulici. V nedeljo 13. pa bodo prišli na svoj račun rolkarski dolgoprogaši, ko se bodo pomerili na tradicionalnem mednarodnem Grand Prixu Alpje Jadran na krožni progi Bajta-Samatorca-Salež. Naš prapor, ekipa organizatorja na. Zoge so preskrbeli podjetje Mucci, prijatelji in družinski člani, vino pa so darovali vinogradniki Radikon, Il Carpino in Primosic. Z žogami so nagradili najmlajšega iglalca (Simon Cotič -Oympia), najstarejšega (Daniele Braini - Val), najboljšega centra (Sandi Peso-glia - Olympia) in najboljšega igralca turnirna (Vasilij Kante - Sloga). Nagrajen je bil tudi sodnik srečanj, Igor Tom-sič iz Sovodenj. □ Obvestila Postave ekip Sloga: Antoni, Kante, Trento, Škerk, Guštin, Lango. Olympia: Persoglia, Komjanc, Cor-si, Cobello, Manfreda, Russian, A. in Š. Čavdek, Cotič. OK Val: Frandolič, Nanut, Černic, Devetak, Juren, Sfiligoj, Zorgnotti, Braini. Naš prapor: Bajt, Feri, E. in J. Fajt, Persoglia, Rutar, Medeot, Mervig, Oliva, Barbera, Fogari, Valentinčič, Juretič. (VIP) ŠD KONTOVEL obvešča, da bo tradicionalna ribada danes, 1. julija od 20. ure dalje na igrišču na Kontovelu. ASZ JADRAN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 30. junija, ob 20.30 v prvem in v ponedeljek, 7. julija, ob 20.30 v drugem sklicu v razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah. ZSŠDI obvešča, da je s ponedeljkom, 30. junija stopil v veljavo poletni urnik. Naši uradi bodo odprti od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. julija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Estate - II caffe di Raiuno 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate -Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sa-pore di Sole 11.30 Serija: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Un medico in famiglia 16.50 Dnevnik in vreme 17.15 Estate in di-retta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Diario Mondiale 21.15 Nogomet: SP 2014 0.05 Notti Mondiali 2014 ^ Rai Due ^ Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Piccoli angeli detective 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cuore ribelle 14.45 NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (29. junija 2014) Vodoravno: Boris Godunov, km, amerikanizacija, romar, kos, senat, Onek, pripona, A. C., A. E., T. S., bt, Aleksander, osat, Sergejevič, Otero, paša, Talin, Katrin, Kartum, R. S., in, Bazovci, Aljoša, osar, Sava, aak, N. T., N. K., Piko-va dama, PC, Kamniti gost, Real, ribe, Antonov, Leone, Kitajec, Nek, M. O., Idris, origano; na sliki: Aleksander Sergejevič Puškin; njegova dela: Boris Godunov, Pikova dama, Kamniti gost. Talk show: Uomini e donne e poi 16.10 Nad.: Le tre rose di Eva 17.00 Film: K.O. per amore 18.50 Nad.: Il segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Pa-perissima Sprint 21.10 Film: Sex and the City 2 (kom., i. S. J. Parker) 0.00 Nad.: I Tudors 6.25 Nan.: La strada per la felicita 7.10 Risanke 7.55 Nad.: Revenge 8.35 Nad.: Le so-relle McLeod 10.00 Novice: Relazione an-nuale 10.45 Vreme, sledi Dnevnik - Tg2 In-sieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fat-to 15.30 Serija: The Good Wife 17.00 Šport: Dribbling 17.50 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.45 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 22.55 Serija: IK1 - Turisti in pericolo 0.00 Resn. show: Pechino Express - Obiettivo Bangkok O Italia 1 6.35 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, prin-cipessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.30 Dok.: Deadly 60 10.45 Dok.: Natural born hunters 11.25 Dok.: Human prey 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Futurama 14.55 Nad.: Nikita 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Film: The Hole (triler) 23.05 Film: Final Destination (horor) La 7 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora, sledi Rai Parlamento Spa-ziolibero 10.10 Film: Susanna! 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.05 Aktualno: Verba Volant 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione Piazza Affari 15.00 Nad.: Terra nostra 15.50 Film: Per amore di Vera 17.15 Dok.: Geo 18.55 23.10 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Fatal Agents 23.50 Report Cult u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 16.35 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ri-cette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My Life 16.55 Film: Zorro marchese di Navarra 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 21.15 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 23.00 Film: Il colore viola (dram.) 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 In Onda 11.30 L'aria che tira - Il diario 13.30 0.00 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.10 Film: Silverado (vestern) ^ Tele 4 Maribor 6.30 Primorska kronika 7.15 10.40, 21.30 Žarišče 7.5017.50, 21.45 Kronika 9.35 Tedenski napovednik 11.10 Tednik 12.00 Seje delovnih teles 15.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila 18.30 Volitve 2014 - prestavitev liste 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 22.15 Danes 22.30 Na tretjem... Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Najlepše besede 15.00 Piran v glasbi 2005 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Ottavio Missoni 17.00 Artevisione 17.30 Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Avtomobilizem 21.15 Vrt sanj 22.15 Biker explorer 22.30 K2 23.00 Eno življenje, ena zgodba Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 19.00 ŠKL 9.45 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Besede miru 18.00 Žogarija 18.30 Drugačne zvezde 20.00 Na Postojnskem 20.30 Trenutki s pihalnim orkestrom 20.50 Lung 21.00 Dober večer, gospod predsednik: Zoran Jankovic 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno, video-strani pop Pop TV 6.00 Risanke in otroške serije 8.55 9.55, 11.05, 12.15 TV prodaja 9.10 13.25 Nad.: Beverly Hills 90210 10.10 16.00 Nad.: Želim te ljubiti 11.20 16.55 Nad.: Sila 12.30 18.00 Nad.: Vrtinec življenja 14.25 Serija: Sanjska ženska 15.10 22.20 Nad.: Precej legalno 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 21.05 Serija: Trdoglavci 23.15 Nad.: Maščevanje 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.20 Dnevnik 13.45 Il caffe dello sportivo 18.00 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Desideri nel sole (dram.) (T Slovenija 1 6.55 Poletna scena 7.20 Odmevi 8.0015.45 Otroški program: OP! 9.50 Zgodbe iz školjke 10.35 Odd.: Kje s'pa ti doma? 12.25 Slovenski skladatelji mlademu občinstvu 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city 14.30 Obzorja duha 15.10 Mostovi - Hidak 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 23.10 Poletna scena 17.45 Dok. serija: Po travnikih... s Sta-netom Sušnikom 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.40 Risanke 18.55 22.50 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Pesem ptic trnovk 20.55 Dok. odd.: Naprej h koreninam 22.00 Odmevi 22.30 Volitve 2014 -predstavitev liste 23.40 Serija: Pričevalci (t Slovenija 2 7.00 Otroški kanal 8.10 9.00 Zabavni kanal 13.00 14.20 Volitve 2014 - soočenje 15.00 Nogomet: SP, pon. 16.35 Mostovi -Hidak 17.30 SP 2014, studijska oddaja 17.50 SP 2014, Argentina - Švica, prenos 20.40 Žrebanje Astra 20.45 Film: Nogomet v novem svetu, 4. del 21.50 SP 2014, Belgija - ZDA, prenos (T Slovenija 3 6.00 8.00, 9.00, 9.30, 10.30, 11.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Televizije Kanal A 6.45 18.45 Volan 7.25 10.55 Serija: Igrače za velike 8.0019.25 Serija: Frendi iz službe 8.30 16.35 Serija: Dva moža in pol 9.00 13.00 Risanke 10.00 17.05 Tv Dober dan 10.35 Serija: Top Gear ZDA 11.30 Srečni klic 12.30 13.35 Tv prodaja 13.50 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.45 Film: Prave poteze 18.0019.55 Svet 20.05 Film: Lepotica pod krinko 2 22.05 Film: Najeta morilka 23.45 Film: Trgovec s smrtjo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.15 Koledar; 7.25, 8.10 Prva izmena; 8.00 Krajevna kronika; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Zdrava leta; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Šak šak je delala; 12.45 O jogo bonito - Bruno Križman; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 1. nad., sledi Music box; 18.00 Vabilo na koncert, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Ballando con Casadei; 9.00 Oggi che gior- Torek, 1. julija Raimovie, ob 14.10 VREDNO OGLEDA The Queen -La regina Anglija 2006 Režija: Stephen Frears Igrajo: Helen Mirren, Michael Sheen in James Cromwell Film zaobjema le nekaj dni pred, med in po smrti princese Diane. Svet se prebudi s tragično novico, da je v avtomobilski nesreči umrla bivša žena naslednika britanske krone. Dogodek pretrese ves svet. Do naslednjega dne se pred Buckhingamsko palačo nabere gora rož. Toda Buckhingam palace je prazna. Kraljevska družina, se je umaknila v dvorec Balmoral na Škotsko in žaluje v zasebnosti. Princesina mladoletna sinova William in Harry sta v zavetju škotskega doma zaščitena pred radovednostjo medijev. Tonyja Blaira pa ta dogodek zelo presune. Le tri mesece po izvolitvi, mladi ministrski predsednik zazna, da se v britanski javnosti nekaj spreminja. Hellen Mirren se je za Stephena Frearsa spremenila v kraljico, tako, ki si je za interpretacijo prislužila oscarja. no e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 So-noricamente Puglia; 11.00, 21.00 Note d'amare; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.00 Anticipazioni GR; 12.15 Pesem tedna; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 16.00 E... state freschi; 20.00 Next/La rosa dei venti/I magnifici 22/Det-to tra noi in musica; La musica scelta di radio; 21.30 Play music like; 22.00 La via Fran-cigena; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.20 obvestila; 5.30 Jutranja kronika; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30 Novice; 6.17 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Poslovne krivulje; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Zapisi iz močvirja; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Glasbeni rondo; 14.05 Oder; 14.35 Medigra; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Zborovska glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 1. julija 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1010 V torek in sredo bodo z zahoda k nam dotekali precej nestabilni tokovi, zlasti v Alpah. V noči iz srede na četrtek bi lahko iz severozahoda Alpe dosegla nova fronta. Vreme se bo stabiliziralo. Po nižinah in ob morju bo pretežno jasno z nekaj koprenaste oblačnosti. Pihal bo šibak veter. V gorah bo bolj spremenljivo, zlasti popoldan, ko bodo možne krajevne plohe ali nevihte. Danes bo sprva pretežno jasno, ponekod po nižinah bo proti jutru nastala megla. Čez dan bo več oblačnosti, možne bodo posamezne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C. Jutri bo po nižinah in ob morju pretežno jasno, v gorah spremenljivo vreme. Popoldan bodo možne krajevne plohe in posamezne nevihte. Jutri bo dopoldne precej jasno, popoldne pa bo več oblačnosti. 500 m..... ......16 2000 m 1000 m..... ......12 2500 m 1500 m..... .......8 2864 m UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. Cesarskim pingvinom na Antarktiki grozi izumrtje Obeta se velika dražba Napoleonovih predmetov PARIZ - Zaradi globalnega segrevanja ozračja se bo do leta 2100 občutno zmanjšalo število cesarskih pingvinov, ki živijo na Antarktiki, so v novi študiji ocenili znanstveniki. Pri tem so pozvali, da se te ptice uvrsti na seznam ogroženih vrst in da se njihov habitat bolje zaščiti. Nova študija, ki so jo v nedeljo objavili v publikaciji Nature Climate Change, razkriva, v kolikšni meri so cesarski pingvini pri parjenju in vzgoji mladičev odvisni od ledu. Ta z ohranjanjem pre-hranske verige ščiti tudi njihove žrtve - ribe in krille. Glede na simulacije se bo zaradi izginjanja ledu, ki je posledica segrevanja ozračja, do leta 2100 občutno zmanjšalo vseh 45 znanih kolonij cesarskih pingvinov. Vsaj dve tretjini kolonij se bosta do konca stoletja zmanjšali za več kot 50 odstotkov. PARIZ - Muzej monaške Prinčeve palače bo na dražbi v Franciji prodajal svojo obsežno zbirko predmetov, ki so pripadali velikemu osvajalcu Napoleonu Bonaparteju. Dražba, ki je po mnenju strokovnjakov "prodaja stoletja" za vse oboževalce pomembnega zgodovinskega obdobja, bo potekala 15. in 16. novembra v manjšem francoskem mestu Fontainebleu blizu Pariza. Večji del zbirke, ki vsebuje približno tisoč predmetov, med drugim rokopise, orožje in slike, je dopolnjeval monaški princ Louis II. v 20. stoletju. Na dražbi bodo na prodaj tudi predmeti, ki so pripadali drugim plemičem tistega obdobja. TURIZEM - Podatki Eurostata za leto 2012 Evropski turisti večinoma na potovanja po domači državi LUXEMBOURG - Prebivalci EU so v letu 2012 opravili 1,2 milijarde potovanj, pri katerih so bili zdoma najmanj eno noč. Od vseh potovanj jih je bilo kar 76 odstotkov opravljenih znotraj domače države, 24 odstotkov turistov pa se je odpravilo v tujino. Med potovanji v tujino jih je 85,4 odstotka potekalo v Evropi, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat. Med potovanji evropskih državljanov v letu 2012 jih je bilo 48 odstotkov opravljenih z namenom počitnic in preživljanja prostega časa, 35 odstotkov z namenom obiskati sorodnike in prijatelje, 13 odstotkov je bilo poslovnih potovanj, pri štirih odstotkih potovanj pa so bili nameni drugi. Povprečno trajanje potovanja je bilo 5,2 noči. Najbolj pogosti način potovanja je bil z zasebnim ali najetim avtomobilom (65 odstotkov), sledila so potovanja z letalom (15 odstotkov), vlakom (12 odstotkov), avtobusom (šest odstotkov) in vodnimi plovili (dva odstotka). Med potovanji v tujino je bila prva destinacija za evropske turiste Evropa, sledile pa so Azija (4,5 odstotka), Afrika (4,1 odstotka), Severna Amerika (3,8 odstotka), Srednja in Južna Amerika (1,9 odstotka) ter Oceanija (0,4 odstotka). Še bolj natančno so bile top tri destinacije evropskih turistov Španija, Francija in Italija. Kot še ugotavlja Eurostat, so največ po svoji domači državi potovali Romuni, ki so doma opravili kar 95 odstotkov vseh potovanj. Sledili so Španci in Grki z 92-odstotnim deležem domačih potovanj, Portugalci z 90 odstotki in Francozi z 89 odstotki. Na drugi strani so največji delež potovanj zunaj svoje domače države opravili Luksemburžani (97 odstotki), sledili so Belgijci (78 odstotkov), Mal-težani (60 odstotkov) in Slovenci (55 odstotkov). Sicer so si najdaljša potovanja v povprečju privoščili državljani Grčije (7,5 noči), Cipra (7,2 noči) in Belgije (7,1 odstotka). Manj kot štiri noči pa so v povprečju na potovanju ostali prebivalci Lat-vije (3,1 noči), Finske (3,4 noči), Danske (3,6 noči) in Madžarske (3,7 noči). Pri vseh prebivalcih EU je za leto 2012 veljalo, da so največ potovanj v tujino opravili v sosednjo ali bližnjo državo. Izjema so le Romuni, ki so se najpogosteje odpravili v Italijo, in Britanci, ki so kot top destinacijo izbrali Španijo. Sicer pa se je na seznamu prvih treh najljubših destinacij Španija znašla pri prebivalcih 11 evropskih držav članic, Nemčija je bila med prvimi tremi na seznamu v 10 državah, Italija v devetih državah, Francija pa v osmih. Slovenijo Eurostat izpostavlja kot državo, katere prebivalci opravijo največ potovanj z avtomobilom. Z avtomobili namreč Slovenci opravijo 84 odstotkov vseh potovanj. Sledijo Portugalci (80 odstotkov), Španci (78 odstotkov) in Čehi (75 odstotkov). Pri zračnem prometu največji del opravijo prebivalci Malte (57 odstotkov), Cipra (45 odstotkov) in Irske (42 odstotkov), z vlaki pa največ potujejo prebivalci Romunije (17 odstotkov), Francije (16 odstotkov) ter Nemčije in Velike Britanije (po 14 odstotkov). Pri avtobusih znova prednjačijo Romuni, ki z njimi opravijo 38 odstotkov vseh potovanj, sledijo prebivalci Bolgarije (23 odstotkov) in Estonije (21 odstotkov). Za vodni promet pa se pri največjem deležu potovanj odločijo prebivalci Malte (43 odstotkov), Grčije (14 odstotkov) in Estonije (13 odstotkov). Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2012 Slovenci opravili 4,54 milijona potovanj. Od tega je bilo 45,5 odstotka potovanj domačih, 54,5 odstotka pa je bilo potovanj v tujino. Povprečno potovanje Slovencev je trajalo 4,2 noči, top tri destinacije pa so bile Hrvaška, Italija in Avstrija. Slovenci so, kot že omenjeno, v letu 2012 84 odstotkov vseh potovanj opravili z avtomobilom, nekaj več kot sedem odstotkov jih je bilo z letalom. Z vlakom je bilo opravljenih dobrih dva odstotka potovanj, z avtobusi pa skoraj šest odstotkov. Na vodni promet je odpadel manj kot odstotek vseh potovanj Slovencev. (STA) GLASTONBURY - Rekordna udeležba Dolly Parton poslušalo 100.000 navdušencev BRISTOL - Svetovno znani festival Glastonbury v južni Angliji, na katerem so letos med drugim nastopili pop zvezdnica Lily Allen, skupina Metallica in pevka Lana Del Rey, so v treh dneh in nočeh kljub slabemu vremenu obiskali številni glasbeni navdušenci. Nalivi, blato in nevihte jih niso zmotili, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Festival je potekal minuli konec tedna. Na zadnji dan uradnega glasbenega programa je country pevka Dolly Parton pritegnila celo toliko oboževalcev kot še noben drug glasbenik, ki je doslej koncertiral na prostem. Po ocenah organizatorjev naj bi njenim uspešnicam, kot sta 9 to 5 in Jolene and Coat of Many Colours, prisluhnilo več kot 100.000 ljudi. "Sem country dekle, a zdaj se počutim kot rock zvezdnica," je po nastopu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala 68-letna Partono-va, ki je v svoji 50-letni karieri prodala 100 milijonov albumov. Festival so v petek morali začasno prekiniti, ker je v bližini udarila strela, kljub temu pa ga je organizator Michael Eavis ocenil za "velik uspeh". Festival je prvič potekal leta 1970, udeležilo se ga je 1500 ljudi. Vsako leto ga gosti kmetija blizu Gla-stonburyja v južni Angliji in velja za enega največjih glasbenih festivalov na prostem. (STA)