Lei© V., štev. 141. V Celju, sobota dne 15* decetnbra 1923* Pošfnlna plačana u gofosin!. ^Hp^:.-^H Državna licejska knjjžica w wKb WK/t^ ^^M^ ^^^^^^ ^V ^B Stane letno 60 Din, Oglasi za m/n višine stoipca :>u p. ivcimcuhv ....... .—..... Posamezna StevlUca staune 1 Dln. IzHaJa van», torek, četriek in sobofo. Urednlštvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,1. pritličje. Teles. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u.št. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.666. SpodnjeStajerski Nemci j in renegati v ofenzivi. | NemStvo in renegatstvo, ki ie nekdaj s pornočjo avstrijskega vladnega si- stema in importiranega nemskega urad- niškega življa vladalo pri nas po vseh mestih in v mnogih večjih trgih in po- membnejših gospodarskih središčih se je ob zlomu Avstrije Žnjo vred sesulo kot trhla stavba papirja, ki nima živ- ljenske opravičenosti v novonastali nacionalni državi Jugoslavije. V dneh prevrata so razni od nem- skega sistema umetno naseljeni ljudje šli radevolje sami nazaj med svoje nemške konacionale v Avstrijo, drugi zopet so smatrali, da je z ozirom na bistveno spremenjen položaj edino lo- gično in naravno, da zapuste zemljo in narod, s kojim so skozi desetletia tako trdo, krivično in nasilno ravnali, Mnogo bivših avstrijskih državnih na- meSčencev, ki so bili k nam za časa Avstrije komandirani kjt pionirji Nem- štva in nemške nasilnosti v vseh pa- nogah avstrijske državne in štajerske deželne siužbe, je ob prevratu radi ne- znanja državnega narodnega jezika in diskvalifikacije za jugoslovansko dr- žavno službo, moralo zapustiti svoja prejšnja rnesta in se odseliti med ljudi svoje krvi po jeziku in mišljenju v nemško Avstrijo. Politična in nacionalna moč nekdanjega »nemštva« med nami je slonela na eni strani na avstrijsko- nemškem vladnem sistemu, na drugi strani pa na slovenski narodni ne- zavednosti in Lospodarski šibkosti, iz koje se je vedno znova in sproti re- generiralo in krepilo takozvano poli- tično nemštvonaSpodnjem Štajerskem, ki smo ga s pravilno besedo označe- vali nemškutarstvo — renegatstvo — odpadništvo: rekrutirano iz naše slo- venske krvi in naše slovenske zemlje. Pravega domačega all bolje rečeno na naših tleh udomačenega nemštva je bilo med nami že od nekdaj zelo, zelo malo. Iz prej navedenih razlogov se je po naSem osvobojenju velika večina umetno koloniziranega tujega nem- skega elementa izselila, ostalo je malo število kot trgovci, industrijalci, obrt- niki in razni svobodni pridobitni po- klici po Spodnještajerskem razkropljeno živečih Nemcev in nemSkutarjev, ki niso hoteli zamenjati svojih udobnih pozicij z negotovostjo med svojimi brati po mišljenju ako ne po krvi tam onstran granice naše države. Da so vsi ti pravi in nepravi »nemci« ob onih veiikih svetovnozgodovinskih dogodkih bili v besedah in nehanju lojalni so- drž-jvljani, ki priznavajo spremenjen poiožaj in so hvaležni narodu, da Iahko i nadalje med njim živijo nekaznovano za vso našo suženjsko preteklost, o tem bi danes znali mnogokaj povedali tisti naši rnožje po Slovenskem, ki so bili v onih tako veiikih časih pačkavaursko kulturni in humani kot nacionalni poli- ; tiki pa so brezdvomno nastopali tako, kakor ne postopa noben narod, ki si hoče ob svojih mejah po tisočletnem j suženjstvu zasigurati miren in nemoten razvoj, kakor je narodu in državi po- treben. Da je pravtako resnica, kažejo današnji časi. Po petih latih našega svobodnega narodnega in državnega življenja smo prišli doma tako daleč, da so oni pravi in nepravi na.5i »nemci« že zopet pozabili jezik onega naroda, med kojim in od kojega živijo in da začenjajo po državnih uradih drzno iz- javljati, da ne znajo slovensko in da slišimo zopet slovenske uslužbence nemških trgovin in industrij in obrti na ljubo in iz strahu pred nemško- mislečimi gospodarji lomiti zopet ono strašno nemščino, ko ne veš ali je slovenščina ali nemščina, pa gotovo je mišljena nemščina, ker gospod go- vori nemSko z onim, ki ga plačuje. Tako raste v drobnem ona stara nem- škutarija, ona sramota in nečast na- šega slovenskega imena, na kojega drzno pljuvati se smatrajo gote ;i nemški in renegatski elementi že zopet močne in varne dovolj. Za vsemi temi navidez malenkostnimi pojavi pa stoji nemSka politična stranka in ves nemški kapital, ki pri nas gospodari in se i dnevno krepi vsled slovenske nezaved- nosti in nesposobnosti tzogniti se ljudij, ki so nad našim rodom toliko grešili in hočejo to še danes nadaljevati. Kedar govorimo o vprašanju nem- cev in renegatov med nami ob severni državni meji, ne smemo pozabiti, da je ves renegatski ali nemškutarski živelj ostal ob prevratu na svojih mestih, ta element ie dal ob zadnjih volitvah nemSki mandat. So to ljudje, janičarji slovenske krvi, ki so nekdaj že besno in divje sovražili, zaniČevali in srarno- tili vse kar se je imenovalo srbsko, hrvatsko ali slovensko, ti ljudje, ki so nekaj let tičali v zatišju in si pridno služili slovenski in jugoslovanski denar, smatraio, da je prišel v naših notranjih ne najugodnejšihprilikah pravi moment, ko s prijaznim trgovskim obrazom proti Beogradn zavojujejo s privoljenjem Beograda med nami privilegirane kon- cesije neke vrste turških begov nad slovensko rajo, ki je tem Ijudem nekdaj tako dobro služila in jih danes s svojo politično in narodno nezrelostjo tako krepko vsestransko poclpira. Zakaj je prešla DelniSka. pivovarna v druge roke. Pod tern naslovom je napisa) biv^i ravnatelj Delniške pivovarne, gespoü Smertnik, Članek, v katerem med dru- gi m navaja, da je dala Ljubljanska kreditna banka inicijattvo za fuzijo Delniške pivovarne s pivovarno »Union« ravno v trenutku, ko je msnjkalo last- niku pivovarne »Union« le še 3000 delnic DelniŠke pivovarne do nadpo- lovične viSine. \ V resnici, je pa bil položaj sledeči: DelniŠko pivovarno sta financirali Ljubljanska kreditna banka in Celjska posojilnica, vsaka na polovico. Vodstvo pivovarne je irriela celjska skupina delničarjev okrog Celjske posojilnice in sicer gg. Roblek, dr. Karlovšek in i Smertnik. Neuspeh obeli zadnjih let je po- vzročil, da sta zastopnika Ljubljanske kreditne banke v upravnem svetu , Delniške pivovarne v seji te družbe dne 24. avgusta tl., odklonila zahtevo po novih kreditih. Ljubljanska kreditna banka je obvestila o tem ustmeno po svojem ravnatelju, g. Kroftu, dne 19. septembra tl. in pismeno z dopisom od 20. septembra tl. Celjsko posojil- nico ter isti ponudila svoje delnice pi- vovarne Laško, kakor tudi svojo ude- ležbo, ako bi posojilnica želela sama podjetje v naprej financirati. Celjska posojilnica je to odklonila. in po svo- jem predsedniku izjavila, da ne misli svojega angažmaja pri pivovarni po- večati. Nato je sledil predlog Ljub- ljanske kreditne banke, da se Delniška pivovama združi s pivovarno »Union«. Namen je bil ta, da dosedanji domači kapital ostane tudi v nadalje udeležen j pri pivovarniški industriji ter da dose- žejo delničarji Delniške pivovarne pri skupnem nastopu obeh financujočih zavodov, ki sta prcdstavljala večino delničarjev, čim večje ugodnosti. Od I 40.000 delnic Delniške pivovarne je bilo takrat v posesti celjske skupine 20.000, Ljubljanska kreditna banka je posedovala 7000 kom. in Kreditni za- vod — kakor se je dognalo pozneje — 10.000 delnic. Celjska posojilnica se je izjavila pripravljenim za pogajanja, zahtevala je !e, da se konča ravnokar v delu se nahajajoča letna bilanca Del- niške pivovarne, katera naj bi dala podlago za predstojeČa pogajanja. Medtem ko je Ljubljanska kreditna banka, v smis'u dogovora s Celjsko posojilnico, čakala na izgotovitev bi- lance, je gori omenjena celjska sku- pina delničariev s Celjsko posojilnico vred za njenim hrbtom prodala 20.000 delnic Kreditnemu zavodu, ne oziraje se pri tem na druge delničarje. Ljub- ljanski kreditni banki je Kreditni za- vod ponudil del ten delnic, kar je pa ta odklonila. Jasno je torej, da je imel Kreditni 1 zavod v času, ko so se pogajanja za fuzijo pričela, le 10.000 delnic Delniške pivovarne ter je še le z nakupom I delnic od celjske skupine pridobil za fuzijo potrebno tričetrtinsko večino in postal s tem lastnik pivovarne. Ljub- ! ljanska kreditna banka je pa 5e danes v posesti 7000 delnic, torej istega števila, kakor ga je posedovala v času, j ko so se pričeli pregovori s Celjsko I posojiinico. 1 Ravnotako ne odgovarja resnici trditev g. Smertnika, da je Ljubljanska kreditna banka Že dolgo prej delovala sporazumno z Jadransko banko in j Kreditnim zavodom na fuzijo obeh ' podjetij. Resnica je, da so se tozadevna j pogajanja pričela sredi septembra 1923, j ko je bilo tako Ljubljanski kreditni banki, kakor tudi Celjski posojilnici jasno, da z nadaljnimi denarnirni žrt- vami Delniške pivovarne ni mogoče šanirati. Ljubljanska kreditna banka. Poiitične vestL Beograjska vlada se pogaja z Nemci ter plačuje nem^ko službo, ki jo vrši na 5kodo naše ožje domovine nemški klub s koncesijami na škodo slovenskega naroda. Slovene! brez raz- like strank, na plan, zberite svoje sile! Bili ste dovolj dolgo hlapci in brez- ! pravni sužnji pokvarjeni nemškorene- gatski kliki za časa Avstrije, bili ste priča naihujšega germanizatoričnega nasilja na slovenski zemlji, kojemu je kot žrtev padla v žrelo zibeljka na- šega rodu naSa KoroSka. V svoji lactni H. M. — AI. Peterlin Bätog: [5 Skrivnost mrtveca. Kriminalna povest. Stražmojster ga je ogovoril osorno: »Vi ste Oton Seljak, sin umrlega Šte- fana Seliaka?« »Da!« odvrnil je vprašanec in se skušal ojunačiti. »Rojen 30. avgusta 1887 v I?» »Da, tako je!« Stražmojuter mu je položil svojo roko na ramo in izjavil: »Tedaj ste vi v imenu poslave aretiranil« »MoJ Bog!« je zakričala Selja- kovka, »kaj pa je stonl?« «Osumljen je, da je umoril očeta«, odgovoril je še stražmojster, nato pa zapove: »Uklenite ga!« »Oospod stražrnojster, le tega ne!« je prosil Oton, a brez uspeha. »Ne, ne! Kaj tacega ni storil moj sin!« je tarnaia ^ostilničarka »Kaj ne, Oton. ti nisi očetov morilec?« Pa že Sta ga vzela orožrnka med se in odpeljala. HI. Oton Seljak if bil pripeljan v pre- iskovalne zapore glavnega mesta. — Obnašal se je dokaj mirno in je od- govarjal na stavljena vprašanja odiočno in spretno. Pa baš tako ponašanje mu je škodovalo več nego koristilo. Pre" iskovalni sodnik dr. Trdina je bil mnenja, da ne more mladenič, ki bi bil osumljen tako groznega zločina, obnašati se tako mirno, kot on. Mislil je, da si je Oton, računajoč s tern, da ga lahko pri me jo, zasnoval natanČen načrt, da ne bi pri zasliševanju zašel v nasprotja. In vendar si je bil dr. Trdina v svesti, da mu jih lahko do- kaže. »Vi ste torej pripoznali, da ste živeli s svojim očetom često v pre- piru?« ga je vprašal preiskovalni sodnik pri nekem zasli^anju- »Da«, je odgovoril Oton, »moj oče je hotel po sil', naj študiram, a jaz sem se upiral temu. Zato sem prihajal na počitnice vedno s slabimi izpriče- vali domov, radi Cesar me je oče, zlasti v prvih letih, pretepal.« »In vi ste zato sovražili svojega očeta, kaj ne?« »Tega baš ne!» odvrnil mu je Oton, »toda bil sem trmast in ogorčen. In tako sem omalovaževal mersikateri dober očetov namen, kar mu je dalo povod, da je še trše postopal z menoj.« »Tako, tako! Vi zvračate vedno glavno krivdo pri ten prepirih na očeta?« »Ne tako!« reče Oton rnirno, »res je bil on vzrok, da sva se odtujila drug drugemu; zakaj, ako bi bil pri- pustil, nai si sam prosto izberem svoj poklic, bil bi mu najhvaležnejši in naj- ubogljivejši sin.« j »Ostaniva predvsem pri dejstvu, da ste bili z njim v sovraštvu«, je pripomnil zaslišujoči ga sodnik. »To pa je bilo še le od takrat, ko me je vzel iz šoje in sem tako pohajkoval kot izprijen student okoli.« »In vsled tega ste se čutili po- sebno nesrečnega?« »Pa kdo bi ravnal drugače?« se je zavzel Oton. »V dnu srea sem bil potrt in uničen.« »In začeli ste sovražiti očeta, in to sovraštvo je naraSčalo do brezmerne besnosti, do sklepa najbolj divje osvete, ki se ne straSi celo pred umorom! Kaj : ne, tako je pač bilo?« je vprašal vsi- Ijivo preiskovalni sodnik. »Ne, ne!« je zakričal Oton, tresoč se po vsem telesu, »zavratnega umora nimam na vesti!« »Opozoriti vas moram na izpoved vaše rnatere same, ki je dala na za- 3 pisnik, da je v poslednjem času ona ' sama preprečila često va5e dejanske napade na očeta.« »V tem tiči gotova pomota!« je zatrjeval Oton razburjeno. »Jaz nisem nikdar napadal prvi! Še zdaj me je hotel tepsti oče, kadar se je togotil name, kar se ve nisem trpel več in branil sem se z raznimi gibi.« »Da je vsaka pomota pri izpovedi vaše matere izključena, vas hočem takoj uveriti«, je rekel hitro dr. Trdina in pritisnil na električni gumb poleg sebe, na kar vstopi službujoči stražnik. »Pokličite vdovo Seljakovo!« je zapovedal preiskovalni sodnik. Stražnik je izginil, a kmalu so se odprla vrata in na pragu se je prika- zala gospa Seljakova, bleda in ob- jokana. »Mati!« je zavpil pretresljivo Oton ter ji hitel v objem. Vsled notranje ginjenosti ni mogla ona govoriti, le svojega sina je pri- tisnila na prsi. MESTNO OLEDALlSCE V CELJU. Re pert oar: 16. nedelja. »2X2 = 5«. Wiedova vese- ! loigra. Izven. i -\'-r';n , M C> V A p O ft A St-rv. 141 državi ne bo mo trpeli, da se od vlade i v Beogradu trguje za naše življenske narodne interese. Prestali smo viharie nemškega nasiija na tejle zemlji, ki je od vekov naša, in nihče nima prava, da nam danes zapravlja naSe narodne pridobitve, ki so plod stoletnih težkih bojev. Dannadan se širijo iz Beograda nezasiišane vesti o novih koncesijah renegatskemu propalemu elementu ter se bije v obraz vsemu našemu življu. Dobro znamo ločiti med državo in vlado, država je nas vseh, vlada pa, ki v južni Srbiji izmetava mUjone za podkupovanje Turkov na škodo srb- skega naroda, pri nas pa plačuje in podpira renegate na škodo našega na- roda, ni jugoslovenska vlada in nima prava, da nam gospodari! Sestanek JDS v Šoštanju. V ne- deljo, dne 16. tm. ob 2. uri popoldne se vrši v Kunstovi gostilni v Šoštanju iaven sestanek JDS, na katerem poro- čata minister n. r. dr. Žerjav in pred- sednik mariborske oblastne organizacije dr. Lipold. SomiSljeniki, pridite polno- štvilno iz vse SaleSke doline in pri- j peljite Se druge s seboj. iz finančnega odbora. Na p!e- narni seji 13.trn.se je vršila razprava o proračunskih dvanajstinah. Demokrat Šečerov je zahtevit! izenačenje davkov. Agatonovič je kritiziral delo vlade giede narodnih rnanjšin ter ostro protestira! proti favoriziranju Nemcev na škodo nacij^nalnih interesov. Finančni minister Stojadinovic je izjavil, da ostane do- klada 500 odstotkov na vse davke. Finančni minister je konečno izjavil, da ne sprejme nobenega predloga opo- | zicije. Zopet en minister demisl]on:ral. Na seji radikalskega kluba-. ki je bila j zelo burna, so izrazüi vsi govorniki ! nezaupnico ministru Velizarju Jankovičn, \ vsled česar je minister podal ostavko. \ Novi Ijubljanski veliki župan. Na predlog notranjega ministra je imenoval ministrski svet dne 13. tm. za velikega župana v Ljubljani vladnega svetnika Teodora Šporna. Revolucija v Mehiki. Uporniki korakakajo proti glavnem mestu Me- hiki in so dospeli na polovico pota med Veracruzom inMelrko. General Estrado je s tisoč možmi prestopil k upomikom. Uporniki povsod zmagujejo, vladne čete imajo velike izgube. Stavka v Avstrlji. Pred par dncvi je izbruhnila v Avstriji splošna stavka uradnišlva. Kakor poročajo iz Dunaja, je v vseh važnejših vprašanjih dosežen sporazum in je vsled tega stavkovno vodstvo sklenilo proglasiti konecstavke. GraSki telefonski in bnrojavni name- ščenci so se že vmili na deto. Revoludja na Portugalskem. V Lisaboni je izbruhnila 12. tm. revoln- ; cija, katero so pa vladne čete kmaiu \ zadvišile. Straže so spočetka streljale v j zrak, ko so pa napadalci začeli metati \ ročne granate, so začeli streliati med množico, ki se ie takoj razpršila, za- pustivši na lieu mesta enega rnrtveca in več ranjencev. Volitve na Angleškem. Definitivni izid zadnjih voütev na Angleškem je sledeč: konservative« 259, delavska stranka 192, liberalci 156 in neodvisne stranke 10 mandat.ov. Cellske novice« Rojstnl dan kraija Aleksandra. V pondeljek 17. t. m. se proslavi roj- stni dan Njegovega Veličanstva Kralja s slovesno službo božjo, ki se daruje ob 8. uri 30 min. v župni cerkvi Sv. Danijela. Cast mi je vabit» k udeležbi. Poklonitve sprejemam po slovesni službi božji do 11. ure dop. v sobi Št. 1 okrajnega glavarstva. Vsi državni uradi in oblastva razobesijo ta dan državne zastave na svojih poslopjih. Viadni svetnix dr. Žužek. f Anton Bozii. V visoki starosti 77 let je umrl na svojem posestvu v Polulah pri Celju g. Anton Božič, oče gg. dr. Antona Božiča, Jožka Božiča in Janko Bcžiča. Niegovo plodonosno živ- ljenje je bilo posvečeno delu, bil je mož stare poštene slovenske kmečke korenine, vedno odločen in kremenit naroden značai. Naj počiva v miru, spoštovani rodbini naše sožalje. Pogreb se ie vršil danes ob pol 3. uri iz hiše žalosti na okoliško pokopališče, Upravnl odbor oficirskega doma ceijske garnlzlje priredi v čast roj- stnega dne Nj. Vei kraija A'eksandra I. 17. decembra svečano zabavo s ple- som v veliki dvorani Narodnega doma. Vabila se razpošiijajo. Sodeluje vojaška godba. Na zabavo se vabijo tudi vsi rezervni oficirji. Sokolsko druätvo v Celju priredi v četrtek, 20. dec. ob 8. uri zv. v go- stilniških prdstorih Narodnega doma družabni večer brez vstopnine, spojen s predavanjem in razdelitvijo diplom tekmovalcem, ki so pri letošnji župni tekmi z uspehom tekmovali. Na ta večer vabimo vljudno vse članice in člane ter sokolstvu naklonjeno .občin- stvo. Sokolska župa v Celiu se za- hvaljuje bratu Dragotinu Bernardiju, hotelirju v Celju. ki je dal radevolje na razpolago prenočišče udeležencem in udeleženkam župnega tečaja. Zdravo. Narodna čitalnica v Celju se is- kreno zahvaljuje vsem, ki so pripo- mogli, da se je Miklavžev večer v vsakem oziru tako dobro obnesel. Za- hvaljuje se piedvsem g. Tonetu Re- beku, ki je nastopil v ulogi Miklavža ter kakor lani tudi letos oprem.l vse svoje žtevilno spremstvo, s čemur je imel znatne stroške. nadalje g. Malči Sirečevi, ki je vodila kavarno, ses;tram sokolicam Marici Černejevi, Marici Krhartičevi, liedi Köni^ovi, Slavi in Dori Basiakovi, gdč. Stepančičevi in Kocuvanovi, g. lgnacu Cimpriču, bra- torn sokolom Ii/ar.u Svetu. J?gru, Pretnerju, Pušniku, Turnšeku in No- vaku, od katerih slednji je nastopil tudi v ulogi sv. Antona. Nič manj gre zahvala g. Tonetu Grobelniku, ki je imel s pripravami mnogo truda. Se enkrat hvala vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali. — Pri Čitalnici se \ nahajata še dva zavojčka, giassča se j na imeni: Maika Križanič pri g. Volov- šek in gd1!. Schwarz, nadalje ena šknt- ljica z majhnim svilenim žepnim rob- cem, ki je biia bržkone priveza na glavno darilo in se je odtrgala. Ti predmeti se dobe pri društvenem taj- niku v Posojilnici, Nar. dorn, 1. nadstr. Razprodaja vžlgaiic inozemskega proizvoda. Vsled zaprosila celjskega oddelka finančne kontrole z dne 2. de- cembra 1923, St. 1030, se razglaša sledeče, od uprave drž. monopolov pod Stev. 39 022 z dne 20. XI. 1923, Stev. 22.287 (ür. 1. za Sl. St. 71 ex 1923, str. 472) izdana objava: »Ponovi se opomin imetnikom vzigaüc inozem- skega proizvoda pod raznimi etiketami in vrstami omotov, katere izhajajo od časa slobodnega uvoza, da te vžigalice najprvo razprodajo in sicer naikasneje do 31. dec. 1923. Po tern roku, od- nosno od 1. jan. 1924 dalje, se bodo vse vžigalice, kjerkoli se najdejo, a niso bile izdelane v naSih domačih j tovarnah, odvzele brez kakršnekoli odškodnine in dotični imetnik bode ovaden kot tihotapec.« Mestni rnagi- strat celjski. dne 6. XII. 1923. Za 2u- pana: Šubic t\ r. Kolu jujiüslov. sesttr so za Mi- klavževo obdaritev revna dece daro- val i: Kreditna banka 1L0 Din, gd. dr. SerneČeva 100 Din, %di.: R. Sfermecki, D. Rakusch, Rebek, Kolenc in dru^ovi, Schumer, dr. Rus, dr. Božič in Sia- venska b?nka po 50 Din, g. Jarmer 40 Din, ge. Strupi in Kvikovec Mar. po 30 Din, Drago Žabkar, Zveza slov. tr- govcev, Vranjük, Goričar & LeskoSek, dr. Gvidon Sernec po 25 Din, gg. Ach- leitner, Fazarinc, KarlovSek, Kovačevit, ga. Smertnik, dr. VreČko, Hönigmann, Rasch, Lotrič po 20 Din, gg. Bernardi, Dolžan, Perovšek po 15 Din, go spa Hühnerbein, dr. Negri, Fröhlich, Chib?, Gaberšek, Srebrekov, Gregore, Ulaga, Gaberc, Trenc in Toplak po 10 Din, ga. Šimenc 12 Din, ge. Bizjak. Cvahte, Brinar, Bogovič, Stsnič, Šinkovec, Mastnak, GorinSek, Zorko, Zupančič Frania po 5 Din, PraŠelj 4 Din 25 p, dr. M'Uermayer 4 Din, gg. Tauschmann in Šek po 3 Din, g. Likar 2 Din, gdč. Bogütaj 1 Din. — SrČna hvalal Dalje sledi. Kolo jugoslov. setter se najsrč- neje zahvaljuje vsem, ki so z delom in darili pomagali o Miklavžu obdariti 65 revnih otrok s čevlji, obleko in pe- rilorn. Ljudsko vseuČiilSČe v Celju. V ponddjek 17. tm. ne bo predavanja v tukaiSniem ljudskem vseučilišču, ker je državni praznik. lzgubll setn v četrtek 13. decemb. od pol 7. do pol 8 ure zvečer od kolo- dvora do PeČuha v Gaberjih 16 kom. po 40 kron, si štev. 6, v kateri stanuje, inn je postalo slabo, je padel v/inak na tla ter je v nezaved- nosti obležal. Dva gospoda, ki sta se pripeljala z avtomobiloni mimo, st;* ga vzdignila, nesla v stanovanje in ob- vestila rešilni oddehik, kateri ga je prepeljar v bolnišnico. — Posesrnikov sin in ključavničar v kurilnici na Teznu pri Maribcru, 321etni Simon Rudolf je postal 8-tm.ob 10.nri zveč^r naenkrrit slabounien. Pozvani rešilni cddelek Lu je prepelja! iz Tezna na glavni kolo- dvor, od koder so ga preveli v bol- nišnico slaboumnih v Ljubljana. Sin libil odeta, Vnoko;eni želez- ničar in posestntk nr; Viču Ivan Jcrina je dobil pismo, v katerem se ga Je pozvalo, naj se zglasi na policiji. Šel je od doma, a se ni več vrnil. Drugi dan g& je šla hčerka iskat in La našia par korakov do hiše mrtvega. Policija je začela vso zadevo preiskovati m. priSIa «ia surnnjo, da je r/'n ubil svo- jega iastnega očeta. Krivda mornentano 5e ni dokazana, venciar ie up;*!*, da se vsa zadeva v par dneh r;»zčis.ti. Kar Vi potrebujeie, to je Eisafluid. To pravo domače sredstvo, katc-ro pre- •žene Vuže boletüne ! Poiskusna poSilika Din 21'—. Lekarnar Eug.F.Feller, Stu- bica Donia, Elzatrg st. 356, Hrvatska. | Dopisi Žalec. Vnedeljo. dne 16. decembra ob 6, uri zvečcr prired» krajevna orga- nizaciia JDS pri g. Vilko Kukcu sesta- nek^ na katerem bosta poroiala gg. dr. Gregor Žerjav, minister n. r. in žalski rojak dr. Fr. Lipold, odvetnik v Msri- boru o političnem polož^ju. Na shod vp.bimo vljudno vse Žaičane in oko- iičane. Odbor. Sv. Pavel pri Preboldu. Novo- ustanovljeni šentpavelski tamburaški zbor priredi v nedeljo, dne 30. decem- bra svoj prvi koncert v Soli. Začetek ob 5. uri popoldne. Vabimo vse pri- jatelie narodne giazbe, aa nas v obil- nem števtlu obiščejo. Čisti dobiček je namenjen za poravnavo instrurnentov. Mozirje. ^Straža« St. 139 prinaSa izpod peresa duhovitejfa mozivskega govornika ostaden osebni napaci na tukajšnesa trgovca gosp. Kostanjšek-a. Dopisniku očividno smrdi in rnu je na poti gospodarski napredek imenovane- ga, vsled česar ga tudi. v oči bodejo njegove krasne tr,q;ovske izložbe. Da r^mUfnjenem patp/atu Tfotpetnik in potplah j „LASTNI DOM" V CELJU reglsfrovat^a Mreslit« nn taistavbenazadiru« ga z omeieno zavezo Sprejema hran. vloge ftn llli obr. po 6V?%tofe 6 SODincdsto. prett oäpovedfi do si Dfin od »to. Pri vočjsoi kaložtoafci po öogovoru je priše! V;u; Mozirje enkrat öo po- trebnft dobre eiektrične razsvetljave, se je zKhvaliti niürl;ivemu odboru elektr. strojne družbe, seveda pa v prvi vrsti gcspodu dopisniku »Straže«, kateri je s svojo neuclole?.bo pri odborovih sc- jsh pripomoRel, da so se xamogle seje j brflz osebnih napadov, n-.irno, nemo- j ter.o in složno vršiti, ter je s svoio I neudeležbo povz"očil, da so izostali pri teh sejah vsi prepiri. Hvala Vam lepa gospod dopisnik »Stražo« tr?r na tem rnestu izražsmo toplo željo, da osts- nete tudi zanaprej doma za pcčio z Vaiim izzivanjem. S tapc-ciraniern : skrivnostnih leži.^č bi pa • biio t; Priporoča se fotografski in umetno slikarski atelje za modern portret in induotrijo Avg. ČERNE, Celje Ljubljanska cesta štev. 10. Poveča in slika po vsaki sliki in po naravi v olju, akvarel, pastel, tuž in krajon. Slika in založi razgledni- co od 1000 kom. nanrej v eno- in tribarvnem tisku. Restavrira stare slike, umetninQ na muzeje, galerije, cerkve. privat, itd. Pridem tudi na dom. (Za fotografe popust) Slike za legi- timacije se dobe najhitreje! 18—14 Posebnost A. Cerne, patent slikarstvo. i Drž, nradnlHt lma)o znatan popnst. . Naznanjam cenjenenm ob- činstvu, da gojim vedno aelo Ie- pe razllčne cvetlice v lonclb, palme, klinčke itd. Izdeljujem tudi vence, Sopke in vse vrste vezanja, od pri- proste do najflnejše izdelave ter se priporočarn Älojz Zelenko umetno vrtnarstvo Celje, Ljubljanska c. 9-3 C7 CO C9 C7 Ant. Lečnik O uran> in juweSii* O Celje, Staun) try l\. V (pi*ej PaccHiaffo). 76 Brzo-brzo na vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite lctos SUKNO za moške in volneno za ženske ob- leke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manu- fakturno robo po čudovito nizkih ce- nah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene. NaznaniEo! Dovoljujem si Vas vljudno opozoriti, da imam redno v zalogi vse v vojaško opremo spadajoče predmete. lzdelujejo se vse vrste uniform, čepic, kakor za vojake, železničarje, policijo, orožnike, finančne stražnike, pos- tage, ognjegasce itd.; istotako vsakovrstne športne čepice za gospode. dame in otroke, Velikanska zaloga kožuhovine in kožuho- vinskih izdelkov. Prevzamem vsa v mojo stroko spaddjoča naročila ter izdelujem ista točno in po najnižji ceni. Svitie kožuhovine se prevzamejo v snaženje. kakor tudi vse vrste kožuhovine čez poletje v slirambo. Ko2e vseh vrst se prevzamejo v ustiojenje. Surove kožc kupujem po dnevni ceni. M. FrSlich, krznaiija in izdelovanje čepic, 12 Celje, Kraija Petra cesta 11. 10