Iz zgodovine ljudskih iger na Slovenskem — II
IZ ZGODOVINE LJUDSKIH IGER NA SLOVENSKEM - 11
Dušan Ludvik
2. Igraoparadižu. O igri, imenovani v arhivalnih virih »Para-
dies«, je zabeležil nekaj podatkov Valvasor; daljše navedbe sledijo v
MHK 1857, 134, in BK 1863, 75 ss., 78. Ta poročila so povzeli Trstenjak
(Slovensko gledališče, str. 23), Steska (DS XXXIII, 308 ss.) in Kotnik (1. c,
str. 111). Bistva igre pa ni nihče od njih razkril, Kotnik se celo- sprašuje,
»ali je bila to predpustna šaljivka«!
Igro so leta 1655 igrali ljubljanski študentje pri jezuitih, dovolili pa
so si nekaj nespodobnosti, tako da so jezuiti sklenili, da jo ali prepovedo
aJi pa jo dovole le z veliko opreznostjo. Naslednje leto igre res niso smeh
uprizoriti, vendar je ponovno na sporedu v letih 1657—1660; leta 1670 je
revnejšim dijakom celo dovoljeno, da jo igrajo nekaj dni zunaj mestnega
obzidja — v domačem, t. j. slovenskem jeziku.
To govori za to, da je bila igra o paradižu ljudska igra (ne morda
kaka jezuitska strojna komedija), ki so' jo lahko uprizarjali brez maši-
nerije in kulis tudi izven mesta ali na podeželju. Gre za znamenito igro
»Paradeisepiel«, ki je bila priljubljena zlasti v alpskih deželah, v Češkem
lesu itd., uprizarjana pa kot del štiridnevnega misterija tudi v belgijskem
mestu Möns. »Paradeisspiel« je odlomek cikličnega misterija, ki se v
praobliki začenja s stvarjenjem sveta in se konča s Kristusovim trplje-
261
Dušan Ludvik
njem. Jedro igre tvori mit o Adamu in Evi ter izgnanju iz raja, ki je
zlasti v 16. stoletju doživel mnogo dramatizacij. Raj in padec prvih
staršev je tudi uvodna podoba škofjeloške pasijonske procesije (Trste-
njak, 1. C, 13). Zamisel ljudske igre je preprosta in v bistvu povsod enaka:
Lucifer obtoži Adama in Evo pred bogom — alegorični postavi Pravič-
nost in Usmiljenje disputirata o njunem grehu — bog-sin oznani, da se
bo učlovečil — sledi pregnanje iz raja — smrt pride po Adama — Kri-
stus se poda na zemljo — igro zaključi hudič, ki pove, da bo naslednje
dogodke (našteva zgodbe novega testamenta) po svojih najboljših močeh
—• motil.
V Ljubljani sta dva dijaka predstavljala vraga (gl. zgoraj: Lucifer
— vrag), igralcev pa je bilo osem (»Paradeisspiel« v bistvu 10). Alego-
rični postavi sta morda prvini jezuitske igre, lahko pa sta ostanek sred-
njeveških iger, tako imenovanih moralitet, medtem ko' je hudič tradicio-
nalna komična oseba ljudske igre. Vsebina igre o paradižu je misterij,
pravzaprav le izsek misterija, ki kaže, da mu je drugod sledila morda še
božična igra ali pa da je le uvod v pasijon, kar bi delno potrjevala tudi
škofjeloška pasi jonska procesija (cfr. Gregor J.: Theater des Volkes in
der Ostmark, Wien 1943, str. 70 ss.). Ni težkoi uganiti, da so ravno prizoTi
^ hudičem dali ljubljanskim študentom priložnost za kako ekstempori-
rano nespodobnost. Sicer pa pobožnost ni stvar takih iger, zato je rfizum-
Ijivo, da jih je cerkev skušala zatreti in da ji je v poznejši dobi pri tem
šel na roko tudi dunajski dvor (prim, pomisleke in prepoved ljubljanskih
jezuitov!). Ljubljanska igra o paradižu je kazala morda že redakcijo
patrov jezuitov, v bistvu pa je to morala biti še stara ljudska igra, ki se
je pod vplivom nemških duhovnih iger razširila tudi pri nas.
Zusammenfassung
ZUR GESCHICHTE DES VOLKSSCHAUSPIELES IN SLOWENIEN - II
2. In den Jahren 1655—1670 ist in Ljubljana von den Schülern der Jesuiten
das Spiel »Paradies« aufgeführt worden. Das Spiel rourde roegen Unanständig-
keiten zeitroeise eingestellt bzro. nur mit Vorsicht erlaubt, im Jahre 1670 jedoch
auch in der sloroenischen Sprache ausserhalb der Stadtmauern von Studenten
zur Aufführung gebracht. Aus der kleinen Zahl der Auftretenden (2 Teufel,
8 Darsteller) und aus dem, dass das Spiel auf dem Lande ohne Maschinerie und
Dekorationen aufgeführt roerden konnte, Hesse sich schliessen, dass es sich um
das bekannte trParadiesspieU handle. Dieses Volksspiel war damals in den
Alpenländern, im Böhmerwald usw. sehr verbreitet. Das Motiv »^cfam und
Eva im Paradiese begegnet auch in der Passionsprozession von Škof ja Loka
(18. Jahrhundert).
262