Jjfljo idol* tM jtrov aje pel .osp® i se edic6-jž) AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Maki drve na pristanišče Won, sekajoč bežeče Nemce J**. 4. nov.—Rusko vr-Poveljstvo je danes danost uradne številke o s' Ne"icev tekom poletne nske ofenzive. Nemci so o teni času, 2,700,000 s ranjenih in zajetih, 80 Rusi osvojili več kot ob*et 00 I w j|ek(jStNaških milj ozemlja. ! aj zmagovite čete nem-teldmaršala von Mann- 'azbif0 danes samo še ostan" armade, ki beži preko Ijtr e stepe proti reki Bug, Kvitnemško P°veljstvo novo obrambno li- S črncem za petami so ki se v naglem ^^■jjj^o predmestjem važnega črnomorskega pristanišča Kerson ob izlivu reke Dnjepra. Kozaki in ruske motorizirane kolone strahovito sekajo bežeče Nemce, ki se naglo umičejo iz Ukrajine. Tudi ruska bojna letala, ki vneto zasledujejo bežeče nemške kolone, jim ne prizanašajo. Nemci so včeraj poročali, da. so začeli Rusi z novimi napadi severno in južno od ukrajinskega mesta Kijeva. Dočim je nemški garniziji na Krimu odrezana pot za beg na severu, so se prepeljali Rusi preko morske ožine Kerč iz Kavkaza in so začeli napadati Nemce. Slovenska pesem bo donela v nedeljo! k"1"'™' pevski zbor, Glasbena matica, bo priredil v ne-^^ eNega svojih lepih koncertov, kakršnih smo bili vaje- Ze prej. Toda iz programa, ki ga je tako skrbno iz- «sati Ivan Zorman, je razvidno, da bo ta koncert še vse 'Se vse lepši in impozantnejši, kot so bili koncerti Glas-'Ce Prej H • i; mniamo dosti prireditev in zabav, ker so pac voj- etija ^ 0 Je pa toliko bolj potrebno, da dobe naša srca novega hkai ^ časih, ko slišimo od vseh strani samo: vojna, voj- t0rej v nedeljo večer v SND na St. Clair Ave. ^ojo dušo in srce z lepoto naše slovenske pesmi, rS*^"-1 i ______. .. NOVI GROBOVI Rose Suliadolc V sredo večer je umrla po dolgi bolezni na svojem domu, 1086 E. 71. St. Rose Suhadolc, roj. Šetina, stara 59 let. Doma je bila iz Straže pri Novem mestu, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Mike, sina Michaela, hčeri Julia Shustar in Theresa Gribben, pet vnukov, brata Johna in Florijana, sestro Mary Cinco, v starem kraju pa sestro Angelo Zupa-nič. »Bila je članica društva Car-niola Hive št. 493 Makabejk, sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ,| Tega pa nikakor ne verjamemo Po naselbini so se raznesle govorice, da namerava advokat Kennick drugo leto kandidirati proti predsedniku Rooseveltu. Mi tem ne-osnovanim, g o v o r i c a m ne verjamemo, čeprav danes ni nič nemogočega nnil?ka nanJu turški zu. "er< V{ se bo ki ^kirn "s posvetil zunanjim mi-m°r<1a tudi z Mr. Hul. CaHf _ oba sta člana V nedeljo ob 11:30 bo darovala, ne bo Sforza nikdar odpustil družtva Mir št 10 SDZ na v cerkvi sv. Vida n»aša za po-kralju niti prestolonasledniku,! ' m ^ kojnega Frank Drobniča v spo- ker sta pustila fašju priti do mo-min 8. obletnice njegove smrti_ -o Letalec se je ubil v Japonci nas ne bodo zadržali, trdi Halsey Angleški letalci so bombardirali z uspehom Duesseldorf London, 4. nov.—Velika armada angleških bombnikov je ponoči letela nad nemški industrijski mesti Duesseldorf in Kolin. Ta napad je sledil napadu ameriških bombnikov na Wilhelmshaven včeraj preko dneva. \ Duesseldorf, največje industrijsko središče v Porurju, bo doletela ista usoda kot Hamburg, ki je danes v razvalinah. Angleži so izgubili pri tem napadu 19 bombnikov. Iz Stockholma se poroča, da je bilo pri zračnem napadu na Dunajsko Novo mesto v torek, ki so ga izvedli ameriški avija-tičai\ji, ubitih več kot 1,000 oseb. Pri tistem napadu so izgubili Nemci 50 letal. Amerikanci pa 11. -o- LAHKO MNOGO VEDI ŠE V CIVILU V^k J v armado,i govar j ali fM. m°cnarir.; st0pi v1 lanci, .'CNii 0 ki je VJ1 začetku. *iuc Za civilno obram- >ij0 2P 1 katerih se fan-t> prj mno«>m, kar jim •' tfii v°jakih. Pridejo lahko A m [d""" , "V na vsa stavljena vprašanja. Na programu bodo tudi zanimive premikajoče slike. se je navzočnosti staršev What Cheer, la. — Vojaški bombnik je treščil med drevje in vseh šest mož posadke je bilo ubitih kmalu potem, ko je pilot je končal korespondenčno šolo Mrs. Frances Gerckman iz 19192 Abbey Ave. je dobila vest, da je bil njen sin Stf. Sgt. Herbert George Gerckman povišan v tehničnega narednika in se nahaja z marini na Irskem. Domov je tudi poslal diplomo, ki jo je dobil s tem, da slove svojih sinov pri vojakih in sicer; Cpt. Laddie Tom Lu shin, 01295396 Co. E. 155th Inf. APO 31, Camp Picket, Va. Sgt. Raymond Lushin, Hq. & Hq. Sq. 7th Air Force APO 953, c/o Postmaster San Francisco, Calif. M KB R Na petdnevni dopust je pri šel korporal Rudy F. Brancel, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Brancel iz 1246 E. 59. St. V armado je šel pred 5 meseci in ker je krepak dečko, so ga deli k protizračni bateriji, ki klati z zraka sovražna letala, kot bi stresal hruške. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Njegov vojaški naslctv ;je: Cpl. Rudolph F. Brancel, Btry "C" 787th AAA AW Bn., Camp Hulen, Texas. Južni Pacifik.—Ameriški admiral Halsey, ki je s pomorsko silo in letali kril izkrcanje ameriških čet na otoku Bougainville, je izjavil, da je prišla ameriška bojna sila s tem toliko bližje najvažnejšim japonskim postojankam v južnem Pacifiku. "Tojo se je ustil, da se bo postavil proti nam v zgornjih Solomonih; no, to bomo še videli," je rekel ameriški admiral. '^CV0trjeni in tudi ^ ^i , bodo klicani CA 2 ahk0 vi>raša mJSl y vredno vede-V! ni ju J niimi pridejo ■%C Prijatelji Starši V* ^ C,0(1 lladzorstvom bo riŠkega oddel" dal° osobje od ^..^p« Rdečega H k. ' °niisij ter od- pomahal v pozdrav svojim star-Mesto da 'bi hodil novinec ok-^m, ki so opazovali bombnik iz-rog nabornih komisij za razna pred h.se Pilot Floyd Bairdje navodila in nasvete, jih bo lah- P«j P»sal staršem, da bo letel z ko dobil tukaj. |bombnikom dotičm dam In res Ta sestanek bo 8. in 15. no- k« se je pnkazal bombnik nad vembra ob 7:45 zvečer v avdi- ,hi«oje sla vsa družina ven Pi-toriju Glenville višje šole, 810 ot jim je pomahal v pozdrav ta-Parkwood in sicer za vse one, koj zatem je pa bombn.k treščil , • , u l^misi v dravje blizu farme ki spadajo k nabornim komisi- v ui« j jam od št. 20 do 26. Vsak moški, ki pričakuje, da bo klican kdaj v armado, naj gre na ta dva večera na ta javni sestanek, kjer bo dobil vsa pojasnila glede vojaščine in kjer bo lahko vprašal vse, kar se mu zdi važno in potrebno. __ v instituciji marinov, Washington, D. C. Njegov tečaj je bil: specialna veda o avtomobilih. K pogrebu Članice društva sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ naj pridejo v soboto ob desetih k pogrebni maši v cerkev sv. Alojzija na 109. cesti in St. Clair Ave. za pokojno sestro Josephine | Savodnik. Novi uradniki Iz raznih naselbin Ely, Minn. — Prišla je uradna vest, da je Albin Rozmdan, star 27 let, padel 13. julija t. 1. nekje ob Sredozemskem morju. Strica Sama je služil okrog enega leta. Tukaj zapušča starše, tri brate, ki so vsi v vojaški služ. bi in sestro. Njegovi starši vodijo letovišče ob jezeru Snowbank. Herminie, Pa. — Zadnje dni je bil Tomaž Kos, do smrti povožen od dveh avtomobilov (prvi je ušel in pustil je nesrečnik^ na cesti, nakar je pridrvel drugi in šel čezenj). Pokojnik je bil Na 12. oktobra je odšel k vojakom Paul R. Cvelbar, sin Mr. in Mrs. John Cvelbar iz 9129 Prince Ave. Piše, da se ima prav dobro ter naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem, j Zelo bo vesel, če se ga prijatelji spomnijo ob priliki s kako kartico. Njegov naslov je: Pvl. Paul R. Cvelbar, 35916750, 552nd Field Artillery Bn. B. Bttry, Fort Bragg, North Carolina. mM"« Mr. in Mrs. Joseph Lushin, 1223 E. 85 St. s poročata na- Za 9 dni je prišel domov na dopust Sgt. Fred Skully, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Skully iz 1087 Addison Rd. Fred služi v Gowen Field, Boise, Idaho. Ostali njegovi trije bratje, ki so v armadi, so: Frank služi pri obrežni straži nekje na Pacifiku, Laddie pri konjenici v Avstraliji, Raymond je parašutar nekje v Angliji. Da bi le vsi zdravi in srečno prišli domov. Lake Shore Post 275 od Ameriške legije, je izvolil na zadnji seji sledeče uradnike: Poveljnik'samski, star 64 let in doma od John L. Mihelich, podpoveljnik11 Zagorja. Tukaj ne zapušča so-August M. Prinčič; 2. podpo-|rodnikov, v starem kraju pa za-veljnik Frank J. Skok, adjutant pušča polbrata, ako je še živ. R. F. Gregorich, finančni tajnik! Duluth, Minn. — V tukajšnji Farnk H. Mervar, službeni čast- bolnišnici se zdravijo Joe Fran-nik John G. Vargo, za otroško'celj iz Dulutha, Mary Benko z dobrodelnost Anthony Uss, redi- Elyja in rojakinja šega iz Chis-telj Ed. F. Posch, za publiciteto!holma. John Wenzel Jr. Prihodnja se-j —1-o- ja bo 11. novembra v SND na Ogromna kladiva delajo St. Clair Ave. dvorana št. 1. Nojškodo na hišah V bližini voizvoljeni uradniki naj pridejo. | -Na okrajni sodni j i je vložilo da prevzamejo urade. K Ameri- tožbo 13 lastnikov hiš za od- ški legiji lahko častno odpuščeni tovne vojne. pristopijo vsi vojaki 2. sve Mr. in Mrs. Fink iz 7213 Hecker Ave. sta prejela pismo od sina Viktorja, ki služi Strica Sama v Texasu, da se bo jutri poročil z Miss Shirley Atkinson, doma iz Little Rock, Ark. Njegov naslov je: Sgt. V(ictor G. Fink, 35045235 Co. D, 61 Bn. Camp Fannin, Texas, želimo mu vso srečo v novem stanu. Naj pridejo k vajam Deklice, ki spadajo k mladinskem krožku št. 25 SŽZ, naj pridejo danes popoldne ob 3:30 gotovo k vajam v šolsko dvorano sv. Vida. Matere, opozorite deklice na to. škodnino v vsoti $91,250. Tožba pravi, da ogromna kladiva Steel Improvement & Forge Co., 950 E. 64. St. stresajo okolico, vsled česar je velika škoda na poslopjih. Prej je že vložilo sedem lastnikov hiš tožbo proti isti družbi za odškodnino v vsoti $46,000. Nova prodajalna Mrs. Mary Girozanovich bo torek odprla prodajalno z ženskimi oblačili na 6026 St. Važna seja v nedeljo V nedeljo ob devetih dopoldne' bo seja St. Clair Rifle kluba v Clair Ave. Lastnica se pripo-Slovenskem domu na Holmes roča ženskam za obilen obisk Ave. članstvo je prošeno, da se polnoštevilno udeleži radi važnih zadev, ki pridejo na dnevni red. trgovine. Kupujte vojne bonde! r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) SI 17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published dally axopt Sundays and Holidays_ NAROČNINA: a Ameriko In Kanado ca leto $6.60. Za, Cleveland po poitl, celo leto $7.60 ?a Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poitl. pol leta $4-0G Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $205 Za Cleveland ln Kuelld. po raznaialclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c__ SUBSCRIPTION RATES: ' nlted State* and Canada Ifl-fiO per year. Cleveland by mall tlM per year f. B. and Canada $350 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« u. 8. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Kuclld by carrier $6.50 per year. $3.50 for C months. $2 00 far > months _Single copies, 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at t. leveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 261 i- Fri., Nov. 5, 1943 Važni zaključki v Moskvi Danes je jasno, da je bilo ruskim zahtevam po otvoritvi druge fronte v zapadni Evropi ugodeno, kajti eden izmed za-ljučkov moskovske konference se glasi: "Izkoristilo se je navzočnost vojaških svetovalcev pri diskuziji o definitivnih vojaških operacijah, za katere so zasnovani vsi načrti v svrho, da se ustvari bazo najtesnejšega vojaškega sodelovanja med tremi državami v bodočnosti." Gornjih besed se ne more tolmačiti drugače, kot da je -Cusija, ki je bila doslej naša diplomatska zaveznica, posta-i sedaj tudi dejanska vojaška zaveznica Amerike in Velike Britanije ter da bo sledila strategija zapadne in vzhodne ronte v kritičnih bodočih mesecih enemu samemu zasnutku. V naslednjih besedah pa vidimo veliko koncesijo Sovjetske Rusije Ameriki in Veliki Britaniji: ". . . Po zaključku sovražnosti ne bodo velesile (velika četvorica) vporabljale svojih vojaških čet na teritorijih dru-;ih držav, razen v namenih, kateri so predvidevani v tej skupni izjavi, in še to šele po skupnem posvetovanju." To je sila važen zaključek te pogodbe. Iz njega je namreč razvidno, da sta Amerika in Velika Britanija zadovoljni 7 Rusijo ter prepričani o njenih poštenih in dobrih namenih z ozirom na določitev povojnih mej. Dalje ta zaključek pomeni, da bo usoda baltskih držav, Romunije, Bolgarije in Poljske določena s sporazumom ze-i ' . V ' P } i - in •• i- i ni,n županov. Izmed vseh je bilo do imenih narodov, ne pa z oboroženo silo Rusije ali kake 1 . J. , . ... ' . „ ry\. K ,. , . . j . k,, danes zapisano v neizbnsljiv druge države. Zdi se dalje, da to pomeni, da je Rusija pri- ___. . T , , ,s A . , . i uj c /i i__I spomin ime Tom Johnson do še- sta a na to, da bo njena armada v vzhodni bvropi (ako bo , . „, • . . sama tam ob dnevu nemške kapitulacije), nastopila kotifaj; Od sedajnaprej pa bo osta-V - i i xi u • l j lo tudi ime Frank Lausche na opolnomocenka angleških in ameriških armad. Nadaljni dokaz dobre volje predstavnikov velike če-tvorice v Moskvi je tudi njihova izjava o Avstriji in Italiji, za kateri državi so zasnovali tako rekoč nov Carter. Italijanskemu ljudstvu je jamčena samoodločba, čim izginejo iz dežele zadnji sledovi fašizma, kakor hitro bodo kaznovani fašistični voditelji in bo zagotovljena svoboda Vernih duš dan je. Tako se mi zdi, kot bi iz daljnega nekega kraja prihajal glas, proseči glas. "Usmilite se nas, vsaj vi se nas usmilite, dragi domači. Kako hrepenimo po nebesih, po Bogu našem Stvarniku, pa ne moremo iz te ječe, iz vic. Vi pa imate ključ do vrat." Ključ je zadostilna molitev in druga dobra dela. Pomagajmo! * * * Koncert društva Zvon zadnjo nedeljo je bil izredno lep užitek za vsacega, ki petje ljubi. Prav lahko bi bili poslušali še enkrat toliko petja. Petje dandanes človeka pomiri, potolaži. Od vseh strani prihajajo žalostna in pretresljiva poročila glede naših rojakov onstran morja. Kakor vse kaže je nekaj brezsrčnih komunistov, kateri sedaj, ko ni prave vlade, rovarijo, ropajo, pobijajo po Sloveniji, kakor zbesneli biki ali razkačena zverjad. Ni jim mar, da s tem privabljajo še sovražnika, kateri potem ruši vse vprek in pobija tisoče nedolžnih žrtev. Kdor to prebira, ga vznemirja ta komunistična surovost in neusmiljenost. Zato je koncert tako dobrodejen, da pozabimo nesrečo naših ljudi v domovini. Hvala društvu Zvon. \ * * * Frank Lausche je zopet župan za dve leti. Zakaj je bil izvolj-en s tako veliko večino? Zato, ker je delal pametno, previdno in pošteno. Lausche je en politik, kateremu ni zato, da bi koristil le j sebi, Cleveland je imel že veliko govora in vere To je resnično plemenit zaključek, ker pomeni, da nočejo ponižati Italije kot naroda in dr|ave, da pa hočejo pravično kaznovati krive italijanske posameznike. Ostala Evropa se bo zdaj lahko uverila, da smo mi, Anglija, Sovjetska Rusija in Kitajska za neodvisnost in svobodo vseh držav, v katerih naj ljudstvo samo odloči, kakšno obliko vlade želi. Tozadevni zaključek se tiče v nekoliko manjši meri tudi avstrijskega naroda. Dasi se glede avstrije posamezno ne navaja vseh teh svoboščin, vendar je verjetno, da bo dana tudi Avstriji ustavna svoboda, ako se Avstrijci odpovedo svojim nacijskim zavojevalcem. Sporazumu velike četvorice pa je dodana še važna iz-'ava, ki so jo podpisali predsednik Roosevelt, premier Churchill in maršal Stalin. Ta izjava je obveznost, da bodo vsi Nemci, ki so odgovorni za zPočine, muke in teror v zasedenih deželah, privedeni nazaj na pozorišče svojih zločinov, kjer jih bo "na licu mesta" sodilo ljudstvo teh osvobojenih dežel. V tem zaključku je vsebovano strašno svarilo krivcem, fla ne bodo izbegnili pred pravico: "Izdelani so bili imeniki z vsemi podrobnostmi ... in tri zavezniške države jih bodo (krivce) znale najti tudi na koncu sveta." Glavni zločinci, Hitler in njegovi nacijski pajdaši, zdaj vedo, da zanje ni bega ne rešitve. Ta obljuba o retribuciji in kazni je deležna najširjega priznanja ter bo naredila konec vsakemu sumničenju, da se :tegne Rusija še vedno premisliti ter ke strniti z nacisti. Na japonsko je naslovljeno slično svarilo Toliko je gotovo, da puKlcuaill u. JC_ to pot vojni zločinci ne bodo zopet izbegnili ter pričel, ko-1 -k; jezik izgleda zdravC)> toda> vati novih zarot proti svetovnemu miru. |zakaj - nosite zmimko častnem mestu za vse čase. Ima France sicer še dve leti služiti. Toda nas prav nič ne skrbi, da bi Frank Lausche v bodoče postal nebrižen ali pa potraten gospodar tega velikega mesta. Predobro ga poznamo. Naše čestitke Lauschetu. * * * Matt Slak eden naših vojakov se je te dni pokazal zopet okoli doma, ko je prišel na dopust iz Californije. Matt ima to nalogo, da kliče svoje tovariše — bugler jo. * ■* * Pet let je bil od doma Edward Brezinikar iz Maple Heightsa. Med tem časom je bil po Stric Samovih opravkih daleč tam na Pacifiku. Radi malarije pa je moral iskati zdravja in prišel nazaj v bližino doma — v Georgio kjer je nastanjen v bolnici. Imel je kratek dopust, ki ga je prebil doma. Albert Volčanšek se je oglasil pismeno in pravi, da pričakuje večje Aktivnosti v bližnji prihodnosti. On je v državi Illinois. ♦ * # Na potu domov je stopil profesor Gajžla k zdravniku, da ga preišče zdravstevno. Zdravnik potiplje žilo: "Tukaj vse prav. Odprite usta, da pogledam na je je in ostane lojalnih ameriški vladi in se nikdar ne bodo pustili voditi komu v kake boljševiške zapletke. Ameriški Slovenci po veliki večini ljubijo ameriški način življenja. Adamič in drugi komunisti pa naj gredo drugam, če jim ameriški sistem ni po volji. * * * Zelo so se potrudili otroci naše šole, da so nabrali za bodoči bazar že preko $400.00. Toliko so nanesli skupaj po centkih. šo. larji imajo torej že dober začetek. Sedaj bo čas, da začnejo tudi vsi ostali oddelki delovati, da pokažejo, kaj oni premorejo. Možje so že tudi spravili nekaj blaga skupaj. Tudi dekleta so že na delu. Kaj pa žene in fantje — kar jih je še? Bazar se vrši 27. in 28. tega meseca. Father Slapšak in Louis Trattar sta prav pridno delala en dan in nabrala od raznih trgovcev dobrot, katere so potrebne za lačne in žejne. Next! * * * Bonita šušteršič je hčerka Jožefa in Jožefine rojene Godec. Bonita je nenavadno ime med nami. Med Španci in Mehikanci pa je to ime bolj pogosto. V nedeljo je bila prerojena in je postala otrok božji. John šušteršič in Mary Godec sta ji botra. Ronald Matthew Arko pa se je nastanil pri družini Matt Arko Jr. Mati se je pisala Habjan po očetu. Joseph Habjan Jr. je bil boter po svojem namestniku, ker je Anton pri vojakih. Botra pa mu je Frances Barle. Naše čestitke in voščila za srečo in zdravje vsem. * * * Lojalni Norvežan kvislingu: "Kaj boš pa tedaj storil, ako za-jvezniki zmagajQ v vojni?" Kvisling: "O tedaj bom pa klobuk pokril in zbežal." Norvežan: "Kam boš pa klobuk pokril?" * * * Clevelandska zima se je pričela. Sonca se ne vidi več. * * * V nedeljo je seja glavnega cerkvenega odbora. Vsi možje so prošeni, da se snidejo ob 11. Zahvala dobrotnikom V Italiji se že kažejo dobre posledice moskovske kon- forence, na kateri so štiri velesile obljubile vsem narodom ■ravico do ustvaritve vlade, kakor je to njim samim po vo-Krafj Emanuel in prestolonaslednik Umberto sta baje že na tem, da se odpovesta kroni. Razne italijanske stranke •o namreč izjavile, da ne bodo sodelovale pri vladi, dokler odo Savojci na prestolu, ker ti so dali deželo v roke fasi-stom, ki so deželo tudi dobesedno skrahirali. Ameriške in angleške bojne sile, ki so zdaj v Italiji, bo-io mirno gledale na razvoj italijanske politike, ker je tp zadeva. Italije oziroma italijanskega naroda. To naj bo za zgled tudi drugim deželam, ki bodo videle, da zavezniki res nimajo drugega namena kot da dežele osvobode, toda svojo last-io upravo v državi .naj si narodi določijo sami. Manj ko se afvezniki vtičejo v notranje zadeve pomeznih držav, manj ezadovoljnosti bo in bolj bodo priznani res kot osvobodi-j^'Tot bi dihur predstavil relji in rešitelji malih narodov. Naj se narodi sami zopet po-! ačke Res x pojem mora ime_ tavijo na noge, s svojim lastnim najporom.^mi jim pri tem sa-L. Amerika 0 Slovencih, k0 nas ; na vsak način hoče Adamič na-j rediti za komuniste. Ve pa naj Ameriška vlada, da Adamič ni-I ma za seboj niti deset procentov I ameriških Slovencev. 90 procen-'tov, in več, ameriških Slovencev njem r "A-a-a. Glejga zlomka! Tok tam sem ga pozabil." Pravijo, da je nas Slovence v Ameriki šele Adamič predstavil. Vsak, ki hoče biti pravičen in nepristranski, pa lahko ve, da smo Slovenci v Ameriki imeli svoje inteligente, svoje zdravnike, advokate, učitelje in učiteljice, duhovnike in umetnike in drugo inteligenco, ko o Adamiču še ni bilo ne sluha ne smrduha. Adamič nas je pred Amerikanci prestavil 10 nudimo oporo, nikakor pa ne diktaturo. Kupujte vojne bonde! Tem potom se želim zopet zahvaliti dobrim ljudem, ki so tako dobrega srca, da so vedno pripravljeni pomagati, kjer je pomoč res potrebna. Za sedaj se želim zahvaliti sledečim, ki so pri meni izročili svoje darove za potrebno Mrs. Vene: po $2.00: Mrs. J. Lekan iz 81. ceste in Miss Sophie Hočevar tudi iz 81. ceste; po $1.00: Mrs. Theresa Rangus. Jerič, Mrs. Mary Novak iz 82. ceste in Mrs. Mary Meljač iz Union Ave. Vsem tem želim prav iz srca ljubega zdravja in - blagoslova božjega v njih družinah. Obenem pa se obračam s prošnjo še do drugih naših rojakov in rojakinj, da bi se usmilili te revne žene, Mrs. Vene in ji s svojimi darovi priskočili na pomoč. Dragi rojaki, saj veste, da če človek nima svojega, mora prositi za pomoč. Ker reva sama tega ne more, sem se podpisana zavzela zanjo in vas v njenem imenu prosim, da ji po svoji moči pomagate. Vsak najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet. Ni si kriva sama te nesreče in revščine, kajti Mrs. Vene je bila jako delavna v svoji mladosti in je imela tudi že nekaj prihrankov. Na stara leta pa je zgubila vse. Mož ji je umrl, hišo so ji vzeli tujci in tako je danes ob vse in sama reva zapuščena ter odvisna od usmiljenih src. Stanovanje sem ji dala jaz in sicer brezplačno in ji tudi dragače po-morem kar je pač v moji moči. Sedaj pa se bliža zima, treba je preskrbeti ne samo za hrano,' ampak treba bo tudi obleke in obuvala. Saj vemo, da mora biti vsak človek vsaj pozimi primerno preskrbljen, če se prehladi, potem je v hiši bolezen in te pa nas sam Bog varuj. Pomagajmo tej revni ženi, da bo imela vsaj najpotrebnejše. Kdor želi kaj prispevat, naj kar pošlje ali pa sam prinese na naslov podpisane. Pomagajmo ji, da ji bomo vsaj malo olajšali njeno bedno stanje. Najlepša hvala vam vsem, ki ste že in ki boste še prispevali, Mrs. Elizabeth Papeš, 7816 Union Ave. Cleveland 5, Ohio. Zadružništvo na Goriškem (Konec) O tem vprašanju imam iz časa obnove na Goriškem med svojimi papirji dva članka, iz katerih hočem v ilustracijo svojih trditev navesti nekoliko misli. * Vladala je velika zmešnjava. Sestavil se je Odbor vojnih oškodvancev, V katerem sem zastopal naše zadružništvo. Ta odbor se- je zelo trudil, da bi prišlo v obdelovanje tega vprašanja več jasnosti. Julija meseca 1921. je izšel v "Goriški straži" nek precej oster članek in dne 25. julija 1921. sem se v istem listu oglasil, da nekaj reči razjasnim, ker je. bil prejšnji člankar tudi mene omenil. Tako le sem med drugim dejal: "Stojimo pred tremi pojavi: 1.) Najprej so nastale kot potreba časa in razmer stavbene zadruge, ki so se organizirale kot organizacije stavbenih delavcev, torej kot stroge delavske zadruge z omenjenim jamstvom. 2.) Pod vladno iniciativo (Opomba: Ko je bila zmešnjava že dovolj velika, jo je vlada s to iniciativo zelo nespretno še mnogo bolj povečala. Tega takrat nisem smel napisati!) se sedaj ustanavljajo takoimenovane "Zadruge vojnih oškodovancev," ki po naših pojmih niso zadruge, ampak društva, in imajo popolnoma drug ožji namen nego prve. (Opomba: Ljudje, ki so vladi predložili ta načrt v odobrenje, sploh niso poznali zakonov, ki so bili takrat v naši deželi v veljavi). 3.) Te dni se je porodila misel zadruge, ki bi združevala namene obeh prvih, v katerih bi imeli prostora vsi, delavci in nedelavci, nekake "Obnovitvene zadruge." Vse tri oblike so same na sebi dobre in koristne." Tu omenjam težkoče in prepire, ki so bili nastali med temi ustanovami in zagovarjam svobodo udruževanja. Nato nadaljujem : "Posegajmo nekoliko nazaj v leto 1918. Kako je bilot takrat? Domači podjetniki, tudi bogatejši, niso mogli delati, ker ni bilo denarja. Ljudje pa so bili brez strehe. Preplavili so našo ubogo deželo tuji podjetniki. Marsikdo jim je šel na "limani-ce." Izvrševala so se dela brez vsakega zdravega okusa. Pa kdo je gledal takrat na okus! Izvrševale so se pa tudi vsakovrstne nepravilnosti. Vse na račun vojnih oškodovancev. Domači zidarji so se tedaj pričeli organizirati. Vsi smo tačas ta pojav pozdravili z veseljem. Prosili so tudi "Goriško zvezo" za svet in denarno pomoč. "Goriška zveza" se je takrat sama nahajala v težavnem položaju in njeno tedanje vodstvo si ni hotelo nahrbtiti še novih težkoč. Sveta je bilo malo, denarja pa nič. Kaj čuda, da te nove zadruge ne odgovarjajo povsem najnovejšim idealom! Podjetni zidarji pa niso nehali in število novih zadrug je naraščalo. Ker so nujno potrebovale močnega ustanovnega kapitala, so morali člani položiti visoke deleže. Na širše ma- !lIi!lll2ISIiS£SEIII Ce verjamete al' pa ne (iiimiuKimiMt IV. Saj mora biti ta naša armada vsa zmešanih pojmov, sem si mislil, ko sem zopet koračil proti kancliji. Enkrat me prijazno povabijo v pisarno, pa me v isti sapi vržejo ven. Komaj sem dobro na zraku, me pa zopet pošljejo nazaj. Kaj pa mislijo, da sem kakšna žoga, ali kaj. Dolgo se ne bodo ongavili z menoj, sem sklenil in prišedši pred vrata sem prijazno potrkal, kot mi je svetoval tagšarž. "Herrrrein!" je zadonelo iz pisarne. Aha, sem si mislil, zdaj bo pa že šlo, ko sem prestavil besedico "herein" na slovenščino in ugotovil, da v pisarni srčno hrepenijo po meni, ko me tako konkretno vabijo k sebi. Vstopil sem in zopet obstal pri vratih. Pri mizi je sedel gospod računski podčastnik, ki je imel zdaj svoj častitljiv obraz obrnjen proti vratom. Prav razločno sem bral z njegovega obraza, da nekaj pričakuje od mene. Jaz sem lepo ždel pri vratih in čakal, da me bodo blagorodni gospod kaj vprašali. Veste, jaz nisem vsiljiv človek in nimam navade, da bi se ponujal. Sem pa vsak čas pripravljen storiti uslugo za uslugo. Morda bi se bilo spodobilo, da bi bil rekel, ko sem vstopil 7 pisarno, serbus, kot je pri vojakih navada, pa ker sva si bila z gospodom felveblom še tuja, sem raje molčal. No, tudi on je molčal neka trenutkov in že sem mislil, da spet ne bo nekaj prav ter si tudi predstavljal, da nima nobenega pomena, da bi bil poslan v kancli-jo samo zato, da bi si ogledal to zverino, ki je imela nalogo skrbeti za naš telesni blagor in dnevno mezdo. Predno sem mogel pa kaj drugega ukreniti, je gospod narednik široko zazijal," šel globoko vase po sapo in vrgel proti meni zelo pomenljivo besedo: •Herrraussss!" Po naše se to pravi v zelo izrazitem tonu — ven! Lepa beseda vedno lepo mesto najde in tudi ta ga je, ker v tistem hipu sem bil tudi že zunaj na hodniku, zdaj globoko prepričan, da so tukaj zbrani sami norci. Eden me pošilja notri, drugi me meče ven. se takrat ni bilo mogoče računati, ker je bila masa topa, brez voditeljev, brez pobud. Edini pogrešek je bil ta, da pri vsem ustanavljanju ni bilo pravega zadrugarja. Kdo je temu kriv? Ali smemo zato danes metati kamnje na vse organizirane domače delavce brez razlike? Ali jim smemo zameriti, če so pri tem imeli tudi svoje dobičke? Zakaj bi le domačim zavidali, tujcem pa ob enem dajali? Ko so bogatejši podjetniki opazili, da pridobivajo te zadruge vedno več tal, so se oprijeli tudi oni zadružne oblike za svoja podjetja. Proti temu so pa pričele prave stavbne zadruge že same nastopati. Takrat se je zbudila misel, naj bi se vsi slovenski podjetniki, slovenska podjetja in vse slovenske stavbne zadruge združile pod enim klobukom z narodnim trakom. Razni poizkusi so se ponesrečili, sama narodnost danes ne tvori dovolj močne vezi za najrazličnejše elemente, najrazličnejših nazorov in najrazličnejših interesov. Ljubezen do naroda mora biti dejanska. Kdor pa išče le lastne koristi, ta je kaj slab rodoljub. Nekatere stavbne zadruge so se le oprijele misli centralizacije. Prišli So nekateri njih zastopniki do "Goriške zveze," ki je po okrožnici povabila vse te zadruge, naj ji pristopijo, z na- iDalie [ia 3 s ti um, Ker ni bilo takrat slučajno ^ ve duše na hodniku, sem * roko napravil konkretno !«• jo pomolil proti zaprtim ^ tom pisarne in šel nazaj ^ jo sobo, prisegajoč, da tabo več za pajaca. Ko sem precej kislega za stopil v sobo, sta bila i « še vedno v živahnem Ponlpti tagšarž in sobni komana< ffcle Menda sta imela navado F firbec na vsem kar se go^ 4, stotniji,' ker v eni sapi sta Hi vprašala: 1 "Kako si opravil ?" ^ J "Kako sem opravil? M sem opravil. Ven so me * Kaj me pa £ r ez obiski °že opravil ^ K le," sem jima tolmačil. Un: Kaj si pa rekel, S1 Je ved«1 !PUst; ivaj si pa , pil v pisarno?" ^ ra tagšarž. MiJ "Nič nisem rekel, kaj ^ Prej sem^jj^.fc večer z najslajšim s ^ jim ni bilo prav ^^ * rekel nič, pa zopet m ou j Ja, kakšni ljudje pa SJ ^ ^ armadi, da si ne more** . lahi 1, KčlKSm »J ""j - * , •madi, da se ne more^ ti, kaj bi radi." ^ i čudno ce te e^ t L i vrgel ven, se je ^ ^ šarž, še dokaj P ^ "Veš, ti bi se bil mora^ ^ ko si stopil v Pisano- ^ ?i "Meldati? Zakaj »» ]f ^ meldam? Saj je onP^,^ me, vrhu tega meje "s;i da sem v ije nimi očmi videl, aa v kanclijo. "Veš, pri nas, imam0 ta —< V Ha se nePreSX^e lepo navado, da se meldavamo, pa se P1 eje>' ^ ' no zraven. Ce bi £ > ^ I je, se moraš < urlaub, se moras me ^ za vse, kar stor.s »j ^ ^ vaš storiti, se m ; " ' mis' Sil vaš storiti, se - Jtj i Prav za prav, tuka-> . ne smeš, da ne bi P^W svojega višjega za ^ f % "Kako naj se P" ■ o V tli 10 ; lea j Hat več , !P0Z(jr ve] 80s '--Vili >80 Je "Kako na., - , & ^ dam v pisarni? W ^ ^ vaše navade, ko, L dobrokvam Pi/se ešv# .j "Ko potrkaš m odP vstopi v Pi^Si^ ^ za seboj, udari s P (pazi na členke, ^ šeš s podkvico), se kott) wi goče trdega naprav1-s bilo od sile strah. V« , o k da feldvebla ^ zavpij naglas: gospod računski v „ 30i \ gospuu ------ , P"- SU , ^ sem tukaj ali te£ ^ Jv^ da se bo potem v e Za t8\a Nič ne maržJ,to Je ^ ^ 4> in v treh letih ^ ]jud.. . ^ sali, da bosza;me ^^ M ~ "" ~ «icer « Meni se je sicei j;„p>j kancliJ1 zdelo, da bom J " K,,, vedoval, da sem> ,-e j „., ,nHeli. da se tu . ' vedoval, aa ^ do pa videli, da da . Pa če je že taka ^ ■ ^ pa naj bo. No, » N Pr prej priporočeno'1 sem tako, kot ^^ Hi h <4j •ot> P^O 11,1 /S m S sem ta*"* raCu so bili .ospo, , Z častnik sila f^ti f^t. Zdelo se mi_Je' jjti*0 Vi,>1 raiP novabili v Ka ^ J raje povabili Ček piva, Pa časa. menda An -al časa. , .g, d«1 .ai*1 Domenila > magal ob prf magal ob ni, to se pravi- k , do vabili kan^ do vauni ..... gi na dvorišče,« ge ■ribali^* hoditi in tako a-- SjJj povedano, sem J se -n o-ledal, da r, 441 4 * Cvi »js s*, i' pi n0 gledai, - . ^ v mogoče dr^alJ ^ je kakemu a neumna m^r" s J poslal na kako ^ J glo izgovonl, d g0sf v pisarno, ^ Jn f ^ vebel sem izhajal ^ ^ t kot ste vid Tako sem t0 „rtfi»c% •Trugih "'lei"' F,> vade pn, hI t^'ui^ r 1 nasanja, Vf i n< Lahko .bi i doživ ' • raznin u eSP" M, preJ «tanu. Pil % v jaškem sttt w< P^u'^i V Hk s; »ot it, % \Je t , s b S S s v % 'H ■ba sa- Ker ^ pridemo km» \ čajno »• im z levo Eno » tim »» ajvsvo-. ta-le ne iga obra-. bila t«15 k ""^nka L le tu v resnici krasna P° Sa™ beli vrho- mDZi lrkshle štrle v nebo, JJ1 Pa leži Zmrznjeno ido godi P Miho L 21 Zmrzn->eno U* H V! fpremično' ka- t } Nič »i' . me vrgl1' i je, če ^ }jo 05 , ,il ti)W o^ ■ad v# jj ^ Icil dober asofl-p laj M loj • , bilo Pra1:' % • M «. ste feldve; iejal I" JateU-i se cej po' •z rusko=poljske revolucije ZADRUŽNIŠTVO NA GORIŠKEM (Nadaljevanje z 2 strani) Spisal dr. Leopold Lenard tnii , j- čuvalo veliko skriv-, tkl zahajajočega soln-£va]i skale in odseva-' Vrhov, jezero pa je .lno in tiho zavito v . lvHosti. nižje pri takozva-J Jezeru smo se usta-k0Či' večerjali . °llko odpočili, potem v v dolino, ^globoko doli v do-, e.ze začenjajo obra-80 Pota bolj uho-(51 Je.bila temna, da ] čutili pod noga- t« nor . r "v/gc*- j, Pa videli. Naenkrat ■"U no ■ , ^ ovinku, kjer se 15 trat g°Zda in razte£a ! nekaJ ognja in W ^ Zlvahnih človeških « \\ko h dftnih človeških ^ laTiLr blU Praznoverni, ati, 'K° Bl-išln „„ ™;.,„i % , Prišlo na misel, r ta«i kakšno zbira- p':r rakov in biliVsmo ip02d.,a ln od vseh strani itof11 ije veseli glasovi. m ^so Se družba izletni-p !taviii Pn mesečnem svi-%rjja, «°ro k Črnemu ferflll° Je ta izlet ne- ^o - je ta izlet ne-^|0 V®euciliških dijakov, i A- Se .Hm • sp" noVeV'" se- ---------- , je pa tudi J* l°Seb- Ker smo se vPrl ■'J lVoU torei "e morali pri-[% 1 2 njimi odpoči-hsilo nSS pa nagovar-^ še n' ,naj se obrnemo 6nkrat ž njimi na v^Cl!izlet pri zaha- 'b, > Krasen mora biti , IO mesecu. Saj je )rešv4iv: jae^at v živije-lPri vra,j S J* ®e nekoliko žr- e ne % in Jatl- Obrnili smo 3lik°r ti Sžh?vcel° veliko in k t- -krat gori asote Visoke et v °L' *iem svitu. <» S**na z drev- •no J; ^ :aS sttf lilt. : V® vidpi ev" poš ° POPolnoma imeli s sa»o ■le P« kate- k« J ""'tip i ",cluen potok. tSj ,ala na nekem iOinySrjanka skala in štrle- i ,4ln • esečno svet-,bil° Pa vre- n:v ni3' fl- r> »P 70 r K"1 P dl> o&e / i' jW 0, ,, .. s"" J >0^^nanstva. Bil C S T' 1111 !i' Nile ' 1 JG VSe lfc>U h ' ca« in trud t C« Preri • Zbiral ^ P<*ni in 'h ?n UČeVal «vlje-o gorice lju.l- te, 4 U0e Pisal učena se mu je . ^ 111U JC Z 1X1 °bležal je vP ' .....aU > , — vsemi Silami aprej proti vr- X mili brate, lčak; nate!" r i, Jisiti r J" V% Sn'k Vincenc tii' po. S "O naši cCSjezera- . VU meseca in ^li nveJode. Potem pltminsko ko- čo. Bilo je že davno popolnoči in kmalu se bo začela nad Visoko Tatro prikazovati zora. Gospodinja in varhinja koče je zakurila ogenj, ter nam pričela pripravljati čaja in kuhati drugih jestvin. Nekaj dam, ki so bile v naši družbi, ji je pomagalo, da bi šlo hitreje. Mene so vzeli in posadili v kot za mizo, da jim predsedujem. Potem so se pa pričeli tlačiti v kočo vsi udeleženci izleta, da kmalu ni bilo več prostora v nji. Tudi veža in kuhinja so bile napolnjene in še jih je stalo mnogo zunaj. V koči ni bilo luči, samo mesec je svetil živo skozi okno. Ko spregovorim na svojem prostoru nekaj besed, zavpije v koči nek glas: 'Kdo je pa to!" "Jaz!" mu odgovorim. V tem trenotku je uprasnil nekdo žveplenko in med gnje-čo se je pririnil k meni miad človek in malo da mi ni padel okoli vrata. Bil je Vitold: . Povedal je na kratko svojim tovarišem in znancem, odkod se poznava in kako sem se zanimal zanj in mu skušal lajšati usodo, ko je sedel v Varšavi v ječi. Potem je poklical k sebi še svojo sestro Jadvigo, ki je bila v kuhinji. Srečanje je bilo nepričakovano in radost toliko večja in toliko prisrčnejša. Vprašal sem ju, kaj je novega v Varšavi. "Vse gre po starem naprej. Kmečko ljudstvo se vedno bolj zaveda in inteligenca deluje vedno bolj med njim," odgovorila mi je gospodična Jadviga. "Tudi naša organizacija še ni zaspala," odgovofil mi je Vitold. "In PPS tudi še živi," odgovorila je Janina. "Kolikor bolj se jih lovi, toliko več jih je." Tako smo sedeli v mesečni noči na visokem grebenu slovanske Tatre, o kateri poje naš pesnik: Vrh visoke Tatre jamo mi skopljite, ■ tri drevesa sveta nanjo zasadite! Tam mi duh bo gledal . na vse štiri strani, dokler zora nova dneva ne oznani! Okrog nas tiha in skrivnostna noč, nad nami je razlival mesec svojo bledo svetlobo, ob naših nogah se je razprostiralo globoko in hladno Črno jezero,' okrog nas so strčale gole skale v temno noč. Povsod mir in svoboda, nobenega življenja in nobenih bojev nikjer. Vra se je pomikala in na vzhodu se je pričela prikazovati zora. Cela družba je stopila na breg Črnega jezera in tu pod molčečimi skalnatimi vrhovi in ob bregu tihe, hladne gorske vode, je zaorila poljska narodna himna: Še poljska ni propala, dokler mi živimo, kar nam tuja moč je vzela, z večjo silo zopet pridobimo. Kar je obup pričel junaštvo dovrši, naprej, naprej Poljaki, Bog zmago podeli! Ko je potihnila pesem in je zora razjasnila vrhunce gor, je dal načelnik izleta znamenja za odhod in družba se je spustila po ozki stezi doli v doline. Dalje prihodnjič menom da bi zanje ustanovila poseben avtonomni odsek . . ." Zares se je s pomočjo naše Zadružne zveze nekaj časa po objavi tega članka ustanovila Zveza stavbnih zadrug. Pogoj za sprejem je bil, da se zadruga podvrže nadzorstvu naše Zadružne zveze. S tem smo takrat tudi precej nerednosti preprečili in marsikoga rešili poloma. Neresne zadruge so morale likvidirati, kjer se je pa pošteno delalo, tam so delo nadaljevali in radi naše Zveze pridobili na zaupanju. Drugo stran obnovitvenega vprašanja razsvetljuje članek, ki sem ga napisali za "Goriško stražo" dne 31. avgusta 1921. David Doktorič. -o- Koroški Aman Bilo je za časa perzijskega kralja Kserksa, ki ga sveto pismo imenuje Asvera. V perzijski državi je bilo še mnogo Judov, ki se ob koncu babilonske sužnosti leta 535 niso vrnili v sv,o]jo domovino. Namestnik kralja Kserksa je bil Aman. Ta je "smrtno sovražil Jude, zlasti pa Mardoheja, uglednega moža, ki je služil na kraljevem dvoru. Jud Madrohej namreč ni hotel pripogibati koien pred ošabnim Amanom, češ, da se po božje sme častiti samo Boga. Aman je pregovoril kralja, da je ukazal, da morajo na g~o-tovo dan pobiti vse Jude v državi. Za Mardoheja pa je dal Aman postaviti 50 komolcev visok tram in je hotel pregovoriti kralja, naj Mardoheja obesijo nanj. A prišlo pa je drugače. Ko so Judje videli, da jim preti poguba, so jokali, se postili in molili. Isto je storila tudi kraljica Estera, ki je bila judovskega rodu. Potem je šla h kralju in ga prosila za svoj narod in da naj jih reši Amana, preganjalca in sovražnika Judov. Kralj ji je uslišal prošnjo. Amana je dal obesiti na tram, ki ga je ta pripravil za Marodheja, ter je izdal novo povelje, ki je rešilo Jude pogina. Aman je Jude smrtno sovražil in jim je pripravljal pogubo, nazadnje pa je sam poginil. Tudi Slovenci na Koroškem imajo svojega Amana, smrtnega sovražnika, ki jih po vsej sili hoče pokončati. Ta koroški Aman, ta smrtni sovražnik koroških Slovencev, je nemški po-nemčevalni sistem, je oni nekr-ščanski duh krivice in nasilja, ki brezobzirno hoče ugonobiti Slovence na Koroškem. Zlasti pa je ta koroški Amana nemška šola, ta smrtni sovražnik Koroških Slovencev! Ta nemška šola—tako zvana "utrakvistična" (d v o j e z ična) šola je v resnici nemška šola— ubija naš narod na Koroškem. Kakršna mladina — tak bodoči narod. A slovensko mladino na Koroškem vzgaja ponemče-valna šola v rod janičarjev, v rod narodnih odpadnikov. Ta šola je prava pojaničarjevalni-ca našega naroda na Koroškem. Judje še dandanes obhajajo spomin na rešitev pred hudobnim Amanom. Tedaj berejo Es-erino knjigo, v kateri je vse to popisano in kadar se izreče Amanovo ime, se vzdigne po sinagogi silen hrup. Judje ropotajo in kričijo: Njegovo ime naj izgine! Nekaj podobnega zasluži tudi koroški Aman — ponemče-valna šola. Kadarkoli slišimo o njej, bi se moral v nas zbuditi odpor proti temu rablju in gro-bokopu našega naroda na Koroškem in bi si morali iz dna srca zaželeti — ta šola naj propade! Naj propade nemška po-nemčevalnica na Koroškem! Ta šola je največji vzrok, da smo zgubili Koroško. Ona je zastrupila naš rod na Koroškem z nemškim duhom. Ona ga neprestano zastruplja še danes. Ko so krog leta 1870 vpeljali nemško šolo (Imenovali so jo "u t rak vi stično," a v tej famozni "utrakvistični" šoli slovenščina ni ne učni jezik in ne učni predmet, marveč samo zasilno pomožno sredstvo prve mesece, ko slovenski otrok stopi v šolo!), tedaj so Slovenci protestirali. A Nernci so bili gluhi. Vsilili so Slovencem nemško šolo! Sad te šole ponemče-valnice je nemška zmaga pri plebiscitu 10. oktobra 1920. Naj propade koroški Aman, rabelj in grobokop koroških Slovencev — ponemčevalna nemška šola, nemški rabelj. (O. S.) -o-- Nabor na Gorenjskem Kakor piše koroški nemški list, delajo Nemci na vse načine, da bi vpregi i v svoj vojni voz cim več Slovencev. Kdor to odkloni, je seveda brez usmiljenja zatrt. Vendar pa našim fantom ne zaupajo orožja, pač pa jih vlačijo na Nemško na delo. Tako čitamo v naveden listu, iz čigar poročila zveni zaskrbljenost Nemcev, ki se že zavedajo resne nevarnosti: "V več delavskih taborih so se zadnje dni nabrale prve skupine vpoklicanih delavcev. Istočasno so se začeli nabori novih vojaških obvezancev. "Skupine mladih mož odhajajo v taborišča v Rajhu na službeno delo. Oblečeni so v uniformo nemškega 'Arbeits-diensta.' Nemški Kreisfuehrer Oroszy je v nekem govoru dejal, da je zopet prišel čas velikih in težkih preiskušenj, kakor ob priliki prve svetovne vojne; zopet se gre za isto 'staro tradicijo.' Govoril je tudi o nalogah, ki čakajo mladino Gorenjske ob njenem vstopu v vojsko; pozvani so na boj za evropsko kulturo proti boljševizmu. "Prvi vlaki delavskih obve-zancev iz Gorenjske so že odšli v smeri proti severu, v taborišča nemškega 'Reichsarbeits-diensta.' " DELO DOBIJO MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819.. (261) PRODA se hiša za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, 2 porča, ves hrastov les, tudi vse pohištvo, se lahko takoj vselite. Ta hiša mora biti takoj prodana radi smrti lastnika za $6,200. Hiša se nahaja blizu Superior in Addison Rd, Pokličite takoj HE-6054. J. Lushin. (261) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (264) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za dve družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej. Vse prenovljeno in modernizirano. Nahaja se na 1404 E. 61. St., blizu White Ave. Cena je $5,500, malo gotovine je potreba takoj. Pokličite Superior Realty Co. 10311 Superior Ave. CE-0304. (261) OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— " ffj" 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid. O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (262) MOŠKI da bi pomagal v tovarniški kuhinji Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (262) Delo dobi Ženska, ki bi skrbela bolnika; dobra plača. Za informacije pokličite POtomac 7834. (x) Preklic Spodaj podpisana obžalujem nepremišljene besede, ki sem jih izrekla o Mary Strah iz 63. ceste. Nisem imela namena žaliti jo, ali dvomiti o njeni časti. Zato izjavljam, da smatram gori imenovano za pošteno žensko, o kateri ne vem popolnoma nič slabega. Jennie Strnad. želim kupiti hišo želim kupiti hišo 5 ali 6 sob, vse v spodaj, ali dvonadstropno hišo 10 sob. Mora biti v dobrem stanju, med 185. in 210. cesto. Plačam v gotovini. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IV-4499. ' (261) ŽENSKE za ČIŠČENJE Podnevi ali ponoči Plača Zglasite se v Employment Office THE MAY CO. ŽENSKA kuharica pastry 2. šiht Nova moderna oprema Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (262) Stanovanje v najem Starejšim ljudem se odda stanovanje 4 sob, kopalnica in furnez. Zglasite se na 1131 E. 63. St. HE 0897. (262) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in cptometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih, zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila PREVEČ MASTI Povzroča slabo postavo, slabo prebavo in izločenje, srčno napako in mnogo drugih neprilik. Mnogo teh neprilik lahko preprečite ali olajšate s pravilno umerjenim trebušnim pasom. OPORA DEBELOSTI Naši izkušeni umerjevalci vam umerijo pravilen pas v privatni sobi; moški in ženske umerjeval-ke. Mi tudi umerimo pasove za kilo, za podporo hrbta, elastične nogavice. Pridite še danes. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel PK.G., PH.C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Ignac Slapnik, si CVETLIČAR HEnderson 1126 6102 St. Clair Avenue VESELA NOVICA! Sporočamo vam, žene in dekleta, da smo dobili veliko iz-bero lepih volnenih sukenj. Žene, ki delate v tovarni, pridite po gorko suknjo. Pridite, dokler je zaloga velika. Gotovo potrebujete tudi go-rak sweater, gorko spodnjo ob-5eko, rokavice, nogavice, obleke, klobuk, babuško, gorko cdejo, plahte, kovtre, blazine, rjuhe in vse, kar potrebujete. Imamo tudi veliko zalogo moškega spodnjega perila, moške sweatre, srajce, kravate, gorke nogavice. Tako tudi vse, kar potrebujete za otroke, spodnjo in vrhno obleko, suknje, snow 6uits. Žene, pridite po suknje! Se vam priporočam, ANZLOVAR'S 6202 ST. CLAIR AVE. vogal 62. cesta Popravljamo vse vrste pralne stroje. Delo garantirano. Pokličite RAndolph 3114. ( Oct. 29, 30; Nov. 1, 5, 6, 8) i ZAKBAJSEK FUNERAL HOME, In«, 6016 St Clair Ave. Telefon: ENdicott Silt Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! cnriiiiiTiiiiiTiiiiiiiiTiiTmiiiiiiiiiiniiTiiiiiTim Mesar dobi delo Slovenska zadruga potrebuje izurjenega mesarja; dobra unij-ska plača. Naj se zglasi na 667 E. 152. St. ali naj pokliče GL. 6316 in vpraša za gl. poslovodjo Ižanca. . (262) Soba se odda Odda se čedna soba moškemu; kopalnica in zasebni vhod. Zglasite se na 968 E. 77. St. (261) MALI OGLAS) BI 1*0* WITH Y0UE IS POPRAVLJAMO vse vrste električnih likalnikov, vacuum čistilcev, radijev, pralnih strojev MI KUPIMO VAŠE STARE ELEKTRIČNE LIKALNIKE IN VACUUM ČISTILCE Dober kup Naprodaj je na Grovewood Ave. hiša za 2 družini, 5 sob spodaj in 5 zgorej, 2 furneza, 2 garaži, 2 porča, vse v dobrem stanju; cena je $9,500: Hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, j 2 furneza, 2 garaži ;cena je' $8,000. Hiša se nahaja na 3463 E. 114. St. blizu Union Ave. Po 5 popoldne pokličite lastnika LO 6404, ali George Kasunič, HE 8056. (262) TRGOVSKE URE: Odprto od poldne do 8 zvečer v torek, četrtek, petek in sobato. Zaprto ves dan v pondeljek in sredo. JERRY BOHINC NORTHEAST SALES and SERVICE 819 E. 185. St. KEnmore 5700 tXIXXXIXXXXXXXXTXXXTTTrYTgYXgTTTTTYTTTTrrrrXXXTXTXrTl Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER IMSBRANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue MISTERIJA ROMAN v ..I.1l:i>k^.J.,.tiE.i)lc.f!.ui>ii..icaillIiIlllIIIC3ill(llllllilUlIinillUlir3ij]|lllIlI|l£3HIIIIIIIIliC31llllllllincaii>III1lillfr3llllllllllllC911l1tlllllliE-^ Pod balonom so divje tulili dolgi praksi in posebni izobra-razočarani banditi in krogle so^ženosti gladko citati te vrste žvižgale mimo gondole. Mr. Swann ni smel izgubiti niti trenutka. Vrgel je iz balona dve vreči peska in z velikanskim skokom je letalo splavalo v višje plasti ozračja. —Sedaj se jih pa več ne bojim, je vzkliknil Mr. Swann in globoko olajšan začel prosto dihati. Sedaj lahko s svojimi samokresi streljajo, kolikor hočejo, če jih veseli. Šele zdaj se je začel brigati za Lionela, ki se ni nič gibal in čegar obraz je bil smrtno bled. Dal mu je požirek whiskyja in ustavljal kri, ki mu je tekla iz prask. Hladna noč je mladega moža kmalu poživila. Čez četrt ure se je že toliko popravil, da je mogel povedati svojemu prijatelju dogodke, ki jih je bil ravnokar preživel. Med tem časom je balon, ki ga je vedel seboj močni večerni zračni tok, letel preko zapuščene pokrajine. Na temnomodrem, neskončno milem nebesnem svodu so se svetile zvezde mnogo bolj jasno'kot pod severnim podnebjem. Bilo je skoro tako svetlo kot o belem dnevu. Z zemlje, ki jo je ves dan žgalo pekoče solnce, so vstajali v sveži noči močni vonji, bil je vonj vanilijevcev, jasmina in drugih dobro dišečih rastlin. S tem se je mešal iz daljave divji duh krokodilov. Lionela je premagala utrujenost; polagoma so se njegove oči zaprle in zaspal je. Mr. Swann je skrbno pazil, da ga ne zbudi. Z očetovsko skrbjo je vrgel nanj debelo odejo, kajti v višini, v katero se je bil balon dvignil, je postajal mraz vedno občutnejši. Lionel Brady je spal skoro štiri ure. Vkljub težkemu spancu ga je pa zbudil mraz, ki je postajal vedno večji. Zazdehal je, se pretegnil in se zelo začudil, ko je pogledal okoli sebe. Polago ma so se uredile njegove misli in spomnil se je vseh dogodkov, ki so se mu pripetili' prejšnji dan. Nenadoma se je potipal po žepu usnjate suknje. Pri naglici bega še ni utegnil ogledati si papirje, ki jih je tako srečno iztrgal Misteriji. Za trenutek se je bal, mu li niso padli iz žepa pri ježi. K sreči pa so bili na svojem mestu, in med tem ko je Mr. Swann zabeleže-j val razna meteorološka opazovanja, je Lionel natančno pregledoval ugrabljene papirje. Pred vsem je bilo med njimi poročilo profesorja Parkerja— jasen dokaz, da ga je dala ukrasti Misterija — in beležke, ki so bile poleg, razen tega pa tudi neka druga listina, ki je Lionela zelo zanimala. Bila je to vrsta hieroglifskih risb, predstavi j ajočih slona, cvetke, j bodalo in celo vrsto drugih j predmetov. To je bilo nekoliko podobno rebusom, ki jih priobčujejo ilu-j strovani listi, da vežbajo bistroumnost svojih čitateljev. Lionel Brady je imel občutek, da je slučajno našel zelo važno Misterijino skrivnost. Ogledoval je z največjim za-j nimanjem vrsto slik, a nikakor ni mogel razkriti njih pomena. Ker je uvidel, da se mu to ne posreči tako naglo, je vtaknil listino v žep z drugimi papirji vred in začel premišljevati. Ni hieroglifov, ki bi se ne dali čitati, si je mislil, in s časom in potrpežljivostjo že pridem do rešitve te uganke. Sicer so pa tudi specialisti, ki znajo po rebusov. Iz tega razmišljevanja je zbudil Lionela Mr. Swann, ki je bil dovršil svoje meteorološko zapisa vanje in je veselo želel sopotniku dobro jutro. —Gotovo ste dobro spali, mu je dejal. Ni mi prišlo na misel, motiti vaš spanec. Toda v tem času sva že preletela lepo razdaljo. Preračunal sem, da morava prav kmalu biti nad mestom, Ijamor nameravate potovati. —Že? je vzkliknil Lionel ves začuden. Meni se pa zdi, da je pretekla komaj dobra ura, odkar sva se dvignila; dogodki so se vrstili res čudovito naglo. —Pozabili ste, da se mora kmalu zdaniti. Poglejte: na vzhodu zvezde že bledijo in nebo se barva žvepleno rumeno in ronžato; kmalu bo vse obzorje v ognju. r —Res je, je pritrdil yacht-man, toda nisem vajen potovanja po zraku. Mr. Swann je pregledal svoje beležke, potem je lahno potegnil za vrvico ventila, ki se je odprl in začel izpuščati vodik. Balon se je približal zem-lji. —Poglejte, je dejal meteorolog, sedaj plavamo nad razvalinami mesta Aztekov. Lionel se je sklonil iz gondole in si ogledoval široko dolino; bila je od vseh strani obdana od velikanskega skalovja, ki se je v daljavi dvigalo v nedosež-ne vrhunce Kordiljer. Tu so ležali ostanki ogromnega mesta ; svetišča, palače s teresami, vrste debelih stebrov, iz kamna izklesani nestvori z divjimi obrazi, ki so podpirali zidovje. Bil je to mrtvi trup kraljevskega mesta Utis, ki ga je ta pogled napravil na Lionela Bradyja, je bil zelo čuden. Zdelo se mu je, da ga tlači teža preteklih stoletij in izginulih civilizacij. Slabost človeške duše, ali bolje rečeno, njena nezmožnost razumevati take stvari, ali si celo napraviti najnejasnejši pojem o teh izginulih narodih, ga je navdajala z globoko žalostjo. Lionel se je nasiloma iztrgal težkim mislim, ki so se mu porajale. —Drugi naj sanjarijo na tak nepotreben način, si je dejal nenadoma, jaz pa sem mo(ž energije in volje, mož praktičnega stoletja. Jaz moram živeti svoje življenje, kakor so drugi rodovi živeli svoje pred menoj. Nato se je obrnil k Mr. Swan-nu, rekoč: —Prišel sem torej na cilj svojega potovanja in res ne vem, kako bi vam dokazal svojo hvalenžost. —Kar sem storil, je le moja dolnžost. Prijetno mi je tudi bilo, da sem vam mogel ustreči in na način, ki je v okviru mojih sredstev, pripomoči k reše-nju profesorja Parkerja. In Mr. Swann je dodal skoraj nerodno, kar se je zdelo Lionelu nekoliko smešno: \ • —Naravno, da želite sedaj izstopiti. Pri moji veri, da, če je mogoče. —Udobna stvar to ravno ni. . . . Normalno pristanje je v tej pokrajini nemogoče, kajti takoj bi prilezli Indijanci iz svojih kačjih rovov, požgali moj balon, naju pa vrgli v ječo, v kateri je sedaj profesor Parker. —Ali se ne bi mogel spustiti po vrvi navzdol? —Na to sem že mislil. Toda koža vaših rok je še od včeraj vsa odrgnjena in se šele v nekaj dneh zaceli. Pod takimi pogoji bi bilo plezanje navzdol blaznost. —Torej za kaj ste se odločili? —Mislim, da je najbolje, če še malo počakamo, da zanese veter balon še nekoliko bolj, proti zapadu in da tam prista-! —Imamo pa še mnogo enostavnejše sredstvo, je naenkrat vzkliknil Lionel, ki je sprevidel, v kako nepriliko in nevarnost spravlja njegova prisotnost meteorologa. —Kakšno? —Spustim se s padalom na zemljo. —Ali vas ne bo strah? je vprašal Mr. Swann, ki je občudoval drznost svojega spremljevalca. —Zakaj naj bi me bilo strah Saj ste mi sami razložili, da ni resne nevarnosti. —Gotovo, v teoriji; toda v praksi lahko najmanjša nepravilnost ali neprevidnost povzroči smrt. —Ogibal se bom nepravilnosti in neprevidnosti, je dejal mladi mož. —Dobro, toda kaj storite, ko boste na tleh? —O tem, dragi moj Mr. Swann, ne bova razpravljala; prosil sem vaše prijateljstvo samo za eno: da me privedete do sem. Ostalo je moja stvar. Za enkrat še ne vem, kako iz-vedem svoj načrt, vem pa, da se mi posreči. Sicer ste pa sami do sedaj opazili, da sem imel velikansko srečo. —Srečo? Recite rajši energijo in športni trening, je odgovoril znanstvenik. —Torej ? — Naj bo, je dejal Mr. Swann. Vzemite padalo! —Najbolje je, da ne odlašam. Mr. Swannu so se tresle roke od razburjenja, ki ga je zaman skušal prikriti, ko je pritrjeval vrvi padala pod pazduho mladega moža. Nato mu je s prav ameriško energijo stisnil roko. —Naprej, mnogo sreče, dragi prijatelj. Pogumnemu je sreča mila. Lionel se je strmoglavil v globočino, olajšani balon se je pa v poletu dvignil v višave. V prvih trenutkih padca je Lionel zaprl oči. Hitrost padca pa se je naenkrat zmanjšala, kajti nad njim se je razprostrlo padalo kot širok dežnik, in počasi se je začel bližati zemlji. Postavil se je na noge v prah poleg zida, ki je bil pokrit s skulptu-rami.. (Dalje prihodnjič) -o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. NAZNANILO OTVORITVE MARY'S DRESS SHOPPE 6026 St. Clair Ave. V TOREK 9. NOVEMBRA V zalogi imamo vso žensko obleko, vključno najnovejša moda iz New "torka. Imamo ženske obleke, nogavice, sweatre, lingerijo in kozmetiko. Ta teden bomo dali našim odjemalkam tri lepa darila. Priclite in si oglejte našo bogato zalogo. Videle boste, da je z nami prav lahko kupčevati. Odprto od 9 zjutraj do 9 zvečer. Se toplo priporočam MRS. MARY (GIROZAN) G1ROZANOVICH, lastnica wrtitriifl čisto zapušče-11 Popraviti vaS MONCRIEF furnez EKONOMIČNO pomeni rabiti SAMO pristne MONCRIEF dele Vprašajte pri vašem MONCRIEF trgovcu The HENRY FURNACE Co., Medina, O. MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE The May Co.'s pritličje ZIMSKE SUKNJE Vse volnene! Privlačne ZIMSKE SUKNJE S KOŽUHOVINO .75 ^fV Sledeče kožuhovine ^S^f z (t okraske: 9 American Kit Fox 0 Mink-I>yed Squirrel « Skunk-Dyed Opossum • Vicuna Shawl • Raccoon Krasni still, da se životu lepo prilegajo! "Bump" ali "shawl" stili ovratniki ! Posebna podlaga za znotraj za zelo mrzlo vreme! Mere 12 do 20, 38 do 44 za dekleta in žene. The May Co. pritličje Krasne! Mouton-Dyed Lamb SUKNJE IZ KOŽUHOVINE o- $88 Tofrle, praktične, traj ne! Lepi "johnny' vratniki . . . popularna široka krila! Nosili jo boste za praznično nošo ... za šolo . . nogometnim igram . . . in za vsako priliko tekom zime! Mere 12 do 18 za ženske in dekleta. k Vprašajte o naših posebnih načrtih za odplačevanje! Mahjno predvplačilo zadostuje, da se shrani suknjo v "Will Call" —Shranitev BREZPLAČNA! The May Co. pritličje NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim in globoko potrtim srcem nazna"i(j]{o j vsem sorodnikom, .prijateljem in znancem Pl€ . ubili smo bolez"1 vest, da je nemila smrt odvzela življenje in izg' i za vedno našega preljubljenega in nkidar poza I soproga in očeta Nick Terček ki je spreviden s svetimi zakramenti p° dolg1 na božji klic izdihnil svojo blago dušo in zaspal dne 30. septembra 1943 v starosti 59 le ■ Doma je bil iz Podlipe pri Vrhniki in roje" $ i. decembra 1884. ^ yj. Po opravljeni pogrebni sveti maši v cel^U-i da je bil položen k večnem počitku dne 4. ok na Calvary pokopališče. ^va- V dolžnost si štejemo, da se prav prisrčno^ ^ limo Monsignor Rt. Rev. B. Ponikvarju za m b,,e krsti in za spremstvo iz A. Grdina in Sin°vl P ga„lji- kapele v cerkev in za opravljeno sveto mas0 ve cerkvene pogrebne obrede. . 4 Ki . Naša prisrčna zahvala naj velja vse: j" obiskovali v bolezni, vsem, ki ste nam bil1 v nam pomagali na en način ali drugi v teh naj ^..Js Prisrc " mol'" culi m1 in žalostnih dnevih, ravno tako tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so ob krsti ter se udeležili svete maše in po^1 '' jjr, Posebna prisrčna hvala Mr. Peter Tel^aUiiegal in Mrs. August Stalcar, ki so prišli sem j^^ter5* Illinois, da so se poslovili od pokojnega ob udeležili pogreba. _ ^ Prisrčno se želimo zahvaliti vsem ^"Ljcojfl okrasili krsto s krasnimi venci v blag sp orni« P° jliss mu in sicer: Mr. in Mrs. Felix Gaizutis Kekic, Kosic družina, Mr. James Hudec- m ivcivic, IYU5IC uruzuia, lvii". jamca — nfntOl' ■ r Konchan, Mrs. Andrew Michalko, White M pH Night Shift, Madison Foundry Co., Cleve Drill Co. Naša prisrčna zahvala naj velja darovali za svete maše, za mirni pokoj - j]]., namreč: Mr. in Mrs. Peter Tercek Waukeg> ^r tudi vse«1'^ bi a*«,V jenn>e' p. in ivirs. ijus siaicar wauKegan, m., -»— etroV*c' , nick, Waukegan, 111., Mr. in Mrs. Joseph r (jr# in Mrs. Anthony Kolens, Mr. in Mrs. U joseP Mrs. Garbec, Mr. in Mrs. Oblak, Mr. m žina, ^ Konchan, Mr. in Mrs. Anton Grdina p- Jennie Strnad E. 52. St., Mr. in Mrs-seph Karish in družina, Mr. in Mrs. Fi»» fr». Mr. in Mrs. Sefeki, Fabec družina, Mr. inM>z, Lenarsic, Mrs. Rose Jaksic, Mr. in Mrs. "tt tflij®* var, Mr. in Mrs. Mohar Star Ave., Mr. gveteA Mr. in Mrs. Zeleznik, Mr. in Mrs. Ajrt° ^ K' Grbic, Mr. in Mrs. Emery Krizman, Mr. 1 ^ J Mrs. Drear in družina Hecker Ave., Mr-Jjrs_ Kr^j,,. Mr- novec, Mr. in Mrs. Luke Tercek, Mr. in Mrs. Susan Michalko, Mrs. Mochroi Bruss, Mr. Anton Vehar, Mr. in Mrs. pJ. American Metal Treating Co. Obenem er )0DUc ris* zahvala vsem, ki so dali svoje avtom zi _________________'ua NTaŠO lSR1 .;ii na razpolago ob priliki pogreba. Naso '^gpiili naj sprejmejo tudi nosilci krste, ki so KrS ter ga položili k večnem počitku. ■ PČi V°e n f Prav prisrčno zahvalo želimo prijaZJ1° zavodu Anton Grdina in Sinovi strežbo in za lepo urejen pogreb. za toma Slučajno če smo kakšno ime P0^.^ ^ " vas prosimo, da nam oprostite ker se z prisrčneje zahvaliti. g Preljubljeni in nikdar pozabljen- ^ d f žalostna so naša srca ker Te ni več med 1 ti'P i $ volja je bila, da se je dokončalo WJ?** in odpočij se sedaj' v zasluženem Pocl;^ -.'irllo ^ tfF losti nad Tvojo bridko . izgubo PoSV y jil^"1 Bogu, da naj Ti sedaj podeli večni m" lji in večna luč naj Ti sveti. žalujoči ostali TERČEK, ^ ^ JOHANA K°v FRANK, Sin; ANNA poročena - jp ^ JEAN, sinaha; FRANK, zet; 'FRA^RLy in B >aluj<>*< V V Waukegan, Illinois, zapušča gtaicar1,1 Peter Terček in žalujoče sestre Matilda ^ nie Zelaznick. V stari domovini Pa en° b Cleveland, O., 5. nov. 1943.