ZmUENJE glasiio delarftfi' d€»lfnmv orgunizat^ij^* alpina. Uri letnik 20 Številka з marec 1983 Lepi obeti za dobro delo s planom za leto 1983 smo si v Alpini postavili nalogo, da bomo izvozili na konvertibilno področje 50 % proizvodnje ali okrog milijon parov obutve v vrednosti preko 10 mili j. dolarjev. Več kot polovico tega izvoza naj bi dosegli v programu zimsko-športne obutve, to je s pancerji in tekaškimi čevlji. Prodaja teh programov na zahodnih tržiščih poteka od začetka januarja do sredine meseca aprila, ko se po raznih državah sveta vrstijo sejmi opreme za zimske športe in tečejo ostale komercialne aktivnosti. Največji od tovrstnih sejmov je vsekakor sejem ISTO v Miinchnu, ki ima značaj svetovnega sejma, saj se na njem sreča vsa svetovna trgovina, s ponudbo tovrstnih izdelkov. Sejem je potekal od 24. do 27. februarja 1983. Vsako leto dobimo tu dovolj informacij, da lahko na osnovi teh ocenimo, kakšne so možnosti, da bi postavljene plane pri izvozu zimsko športne obutve za letošnje leto tudi uresničili. Lahko trdimo, da so informacije in zapaža-nja z letošnjega ISPA za Alpino v celoti pozitivna. Glede naše ponudbe, oziroma kolekcije smučarskih čevljev lahko ugotovimo, da smo tudi v zadnjem letu nedvomno naredili velik korak naprej. Razvili smo dve novi seriji smučarskih čevljev, to je ELITE ter ESPRIT-ORBIS, za kateri lahko ugotavljamo, da sta po konstrukciji in designu obe na višini in v smeri, v katero se giblje razvoj smučarskih čevljev v svetu. To dejstvo in pa še ostale uspešne spremembe in popravki na ostalih modelih nas po ponudbi, oziroma kolekciji, uvršča ob bok vseh vo-(Nadaljevanje na 2. strani) Iskrene čestitke ob Dnevu žena, vsem delavkam Alpine Ob dnevu žensk v ospredju, pravimo, so sedaj gospmlarske težave; izvoz, devize, dohodek ... Tako naj bi po priporočilih sindikata skromneje praznovali tudi mednarodni praznik žensk. Zares ni toliko važno, kakšno darilo že pripravimo za ta dan; važnejša je pozornost« ki jo posvetimo našim sodelavkam. Toda, ali je enodnevna pozornost res tisto pravo? Vemo, da bo letos odšlo v zasluženi pokoj kar precej naših sodelavk, v prihodnjih letih prav tako. Večina le-teh že komaj čaka na to. Zakaj? Mislim, da ne zato, ker ne bi rade delale, temveč, ker so utrujene, obolele, nezadovoljne ... Kaj če bi v bodoče, namesto osemmarčevskega pompa, nekaj več pozornosti posvetili stalni skrbi za družbena vprašanja, kot so: boljši delovni pogoji, možnosti sprotnega organiziranega sproščanja, vnaprejšnje in učinkovito zdravstveno varstvo in še niz vprašanj, ki na koncu koncev ne bi prinesla le več zadovoljstva in zdravja našim sodelavkam, temveč, dolgoročno gledano, tudi več dohodka. N. P. dogovarjaTTio se - dogovoriU smo se LEPI OBETI ZA DOBRO (Nadaljevanje s 1. strani) dilnih svetovnih proizvajalcev. Tudi reakcija najmočnejših konkurentov nam potrjuje, da smo na tem področju v zadnjih letih naredili velike korake in dosegli dokaj visoko raven. Pri tekaških čevljih uživamo že nekaj let ugled enega vodilnih svetovnih proizvajalcev. Računamo, da naj bi s tem, kar smo pripravili za sezono 1983/84, uspeli ohraniti naš položaj na trgu. Sejem je ponovno potrdil, da so na področju tekaških čevljev iskanja usmerjena predvsem v smeri razvoja novih podplatnih izdelav in novih sistemov vezi, zato menim, da bo potrebno za dolgoročni uspeh prodaje tovrstne obutve, doseči ustrezne rezultate tudi v tej smeri. Naslednje pomembno dejstvo je, da smo v razgovorih z našimi poslovnimi partnerji ugotovili, da so vsaj najpomembnejši partnerji sorazmerno dobro prodali obutev, katero smo jim dobavili za preteklo sezono, in to kljub dejstvu, da je bila zima muhasta in na nekaterih področjih zelo slaba. Tako na primer naš največji kupec Alpina Sports ZDA ugotavlja, da jim ni ostalo na zalogi ničesar. To je vsekakor razveseljiva informacija in jamstvo. DELO da bodo tudi za prihodnjo sezono naročila lahko sorazmerno velika. Naši poslovni partnerji tudi ugotavljajo, da niso imeli kakih večjih težav s kvaliteto dobavljene obutve. S tem hočem reči, da ni mnogo reklamacij. To pa nikakor ne pomeni, da ni tudi manjših napak, katere pa bi se z vestnejšim delom dalo odpraviti. Pri tekaških čevljih GAMA nekateri kupci še vedno dobivajo reklamacije zaradi lomljenja podplatov pri obutvi, ki je bila izdelana v prejšnjih sezonah. Pojavljajo se reklamacije v zvezi s počenimi plastičnimi polobročki na tekaških čevljih, s tem, da so čevlje s počenimi polobročki dobili že iz tovarne, torej obročki niso počili pri uporabi. Taka napaka nedvomno kaže na našo nepazljivost pri delu, pa tudi na pomanjkljivo ali popustljivo kontrolo, kajti, če bi bila kontrola kakovosti dosledna, takih izdelkov ne bi pošiljali iz tovarne. Zato je treba problemu kvalitete še naprej posvečati vso pozornost in poiskati načine, da se take pomanjkljivosti odpravijo. Nadaljnja skupna ugotovitev naših poslovnih partnerjev je, da je naša kolekcija na tržiščih sprejeta pozitivno in da pričakujejo tudi v prihodnji sezoni sorazmerno ugodne rezultate, seveda na nekaterih tržiščih boljše, drugod slabše, kar je odvisno še od vrste dejavnikov. Omeniti velja, da se v zadnjih letih krog naših kupcev iz leta v leto širi, saj poskušamo pridobiti poslovne partnerje za prodajo naših izdelkov tudi na tistih tržiščih, kjer jih do sedaj nismo imeli. Tako smo ob srečanju z vsemi našimi poslovnimi partnerji, katerega smo pripravili, z veseljem ugotovili, da se krog inozemskih članov družine Alpina iz leta v leto veča in da je tudi to garancija za povečanje prodaje v bodoče. Na osnovi zapažanj in razgovorov na sejmu ISPO ocenjujemo, da bomo v programu zimsko športne obutve prodali v letošnjem letu na zahodna tržišča več kot v letu 1982. Ocenjujemo, da se bo izvoz pan cerjev na zahod povečal od okrog 75.000 parov v letu 1982 na približno 140—150.000 parov v letošnjem letu, izvoz tekaških čevljev pa se bo po naši oceni povečal od 250.000 parov v letu 1982 na več kot 300.000 parov v letošnjem letu. Končni rezultati prodaje bodo seveda znani šele sredi aprila, ko bomo dobili vsa naročila kupcev, vendar je ta ocena že dokaj zanesljiva. To seveda pomeni, da po eni strani uspešno uresničujemo plan izvoza na področju zimsko športne obutve, po drugi strani pa bodo ta naročila seveda za nas pomenila veliko obvezo, da jih bo treba pravočasno in kvalitetno izvršiti. To bo zahtevalo [zagotoviti material primerne kakovosti in v zahtevanih dobavnih rokih, prav tako pa bomo morali izdelati obutev kvalitetno in pravočasno. Če bomo tako povečana naročila izpolnili dobro in pravočasno, bo to ogromen korak k naši nadaljnji uveljavitvi (afirmaciji) in utrditvi položaja na svetovnem trgu. V kolikor pa bi prišlo do kas-nitev dobavnih rokov ali do slabe kvalitete pri obutvi, pa bi večje količine za nas pomenile samo toliko večjo škodo na trgu. Zavedati se moramo, da se ugled na trgu, za katerega je potrebno vrsto let trdega dela, lahko uniči z eno samo slabo sezono. Uspešno pripravljena kolekcija in dobra prodaja pomeni torej prvi uspešen korak k uresničitvi zastavljenega cilja na področju za-padnega izvoza, naša naloga pa je, da uspešno opravimo tudi nadaljnje korake, to je proizvodnjo in dobavo, in s tem dosežemo tudi dober gospodarski uspeh. Tomaž KOŠIR Tomaž Cižman, bronasta kolajna v kombinaciji, Rok Petrovič, zlata kolajna v slalomu in bronasta v veleslalomu — na svetovnem mladinskem prvenstvu v Sestrierii Sarajevo '84 Velik korak v svet v Zahodnem svetu zaradi industrializacije proizvodnje, naraščanja brezposelnosti in upadanja kupne moči, že razmišljajo o skrajšanju delovnega časa, kar bo vsekakor pomenilo tudi več prostega časa, ki ga bodo ljudje lahko posvetili športu in rekreaciji, in kakor bi to bilo vodilo na letošnjem sejmu ISPO v Miinchnu. Zanimanje je bilo veliko, zato so morali dodatno odpreti še eno halo, kamor so se preselili tudi vodilni proizvajalci smučarske opreme. Posebno dobro so bili predstavljeni proizvodi, ki bodo uradno uporabljani na Zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu in kasneje v Ix)s Angelesu na letnih igrah. Tako sta tudi Elan in Alpi-na dala svojevrsten pečat bližajočim se igram, vendar lahko rečemo, da ne samo po zunanjem izgledu svojega razstavnega prostora, ampak tudi po enkratnem zanimanju za nove proizvode, ki jih ponujata; nove kolekcije opreme za smučanje in tek na smučeh. O Elanu lahko sodim po obisku na njihovem »štandu«, pri nas pa o vsestranskih priznanjih za visoko raven kolekcij, ki smo jih predstavili in pohvale naših kupcev z vsega sveta in izjemno zanimanje naše konkurence, ki je tokrat ostala dobesedno »brez besed«. Zakaj? Pri smučarski kolekciji smo predstavili poleg že standardnih modelov, dodelan model na Omega šali (Magnum), izredno okusno izdelan in enostaven ceneni model v ženski in moški varianti Esprit/Orbis, šok pa je bil naš novi model Elite FM 200. Zaradi izdelave form v domači hiši konkurenca ni vedela, kaj se dogaja in čeprav je v zadnjem hipu sestavljeni čevelj, pokazal še nekaj nedorečenih stvari (ki pa se bodo reševale s samim razvojem vnaprej) moram reči, da je tako funkcionalno in oblikovno požel priznanje, ki pa nas ne sme zapeljati; nasprotno, delati moramo naprej in iskati še boljše in cenejše rešitve. In kaj ponuja naša konkurenca? Nordica št. 1; po proizvedenih parih je za letošnje leto dwjvatjaino se - dtogovoriLi smo se Oprimo se na lastne izkušnje Kot že nekaj let nazaj, je tudi letos Alpina, skupaj z Elanom iz Begunj, razstavljala na športnem sejmu ISPO v Miinchnu. Ob ogledu sejma je bilo opaziti, da konkurenca postaja vse večja, predvsem pa je opaziti močan poudarek pripravila le izboljšane verzije lanskih modelov z dobro izdelanimi detajli za boljši oprijem (NS 770 v peti, NR 970 dvižni vložek) ostali pa oblikovalsko dodelane rešitve šale in manšete in izredno barvno paleto novih barv. Vsekakor pa »veliki« ne spi. Gaber poizkuša vedno bolj izkoristiti dejstvo, da ima najboljšega smučarja na svetu na svojih čevljih, vendar mu ne uspeva najbolje. Conica in Squadra sta pač čevlja v sami špici in nimata veliko kupcev. Zanimiv pa je model Athena, po teži, enostavni rešitvi in mehanizmu zadaj vsekakor dobro rešen, zaenkrat le ženski model. Dolomite je kot novost prinesel čevelj, katerega spodnji del pustiš v smučki, z ostalim delom pa lahko hodiš. Sistema niso dovolili preizkusiti, kar pove, da še zdaleč ni dodelan. Od italijanskih proizvajalcev naj omenim še Lange (ki pa je kreiran v USA) s končno izdelanim sistemom termo-fit, ki deluje, (če drugod ne), pri anatomsko oblikovanih steljkah. Ostali niso imeli novosti, ki bi vzbudile pozornost. Raiclhe je prinesel nov čevelj podoben našemu, z vstopom od zadaj, regulacija vista pa v eni verziji po sistemu Salomon (zaradi česar sta se ekipi že prvi dan krepko sprli), drugi po Lowa air. Zadaj deljen čevelj ne vliva zaupanja v dober oprijem. Francozi novosti niso ponudili, Lowa je pokazala čevelj s srednjim vstopom, ki se zelo enostavno zapira, je pa ne-estetsko majhen (kot vsi drugi čevlji iz te kolekcije). Od Avstrijcev je največ novosti pokazal Dachstein z novim čevljem z vstopom od zadaj, kjer je sprednja man-šeta vpeta na vzmet, kar omogoča ugoden progresivni flex. Pri Koflachu kakih novosti ni, Dynafit pa je zopet obudil brizgan notranji čevelj za tekmovalce s sistemom San Marco, ki ga tudi mi uporabljamo za tekmovalce. Prvič se je na Ispu pojavil tudi proizvajalec iz Japonske, ki je pokazal od tu in tam kopirano kolekcijo s svojimi dobrimi rešitvami, vendar fitting in funkcioniranje daleč zaostajata za tem, kar ponuja evropska konkurenca. Dejstvo pa je, da če bomo hoteli uspeti na japonskem trgu, da bomo morali posebej izdelovati čevlje zanje (letno se baje proda na Japonskem 1 milijon parov smučarskih čevljev, kar pa ni malo). Povečan interes za naše čevlje na vseh trgih pomeni, da smo se dvignili iz anonimnosti po kvaliteti in designu in da moramo še naprej hitro in učinkovito delati na razvoju, ne samo naš oblikovalec, ampak tudi ostali. Tudi problem prostora bo treba rešiti, da bi dali teamu optimalne pogoje za delo. V raz^ voj pa bo treba vključiti tudi naše domače in tuje dobavitelje materialov. Tone KAVCiC na razvoju in uporabi novih materialov, zlasti pa poenostavitve že obstoječih modelov. Bistvenih novosti v tekaškem programu ni bilo videti, mislim pa, da lahko strnemo v razvoju tekaškega čevlja naslednje: — uporaba umetnih materialov za nadomestitev na-T^yiega usnja ter materia-lov^a izolacijo tenkega platna — razvoj novih tipov tekaških vezi, hkratno z razvojem novih podplatov — to je integralnih vezi (vez — čevelj) — v višjih cenovnih grupah obutve je opaziti polno drobnih izboljšav, katere jc mogoče reklamno močno poudariti, ne glede na to, koliko je obutev zato bolj funkcionalna; — omeniti velja močan pritisk in ponudbo v najnižjih in srednjih cenovnih grupah, tudi iz naše države (Viko), ki dobesedno kopirajo naše modele, pri tem pa imajo precej nižje cene. Če bi hotel oceniti našo kolekcijo v primerjavi z drugimi, oz. ugotoviti naš položaj na svetovnem trgu, moram poudariti, da smo obdržali naše mesto, ki smo dosedaj že imeli. S tem ne bi hotel reči, da od lanskega leta nismo napredovali, vendar pa bi morali za prodor na višji cenovni trg začeti močneje delovati na samem razvoju, v smereh, ki sem jih že omenil. Moram omeniti tudi, da tako številne kolekcije, za toliko kupcev in imen, kot jih imamo pri nas, na sejmu najbrž ne bi mogli najti. Res da so spremembe od modela do modela malenkostne, vendar pa v današnjih razmerah na trgu repromateria-lov, ne preveč ohrabrujoči devizni situaciji in nenaj-boljši organizaciji, povzroča v celotni nabavno-proizvodni verigi nemalo težav. V pripravi za oblikovanje nove kolekcije bo potrebno upoštevati želje in potrebe, ki so jih izrazili naši kupci na sejmu, menim pa, da bo tako kot doslej, potrebno da se kolikor le mogoče opremo na lastne sile in izkušnje, za katere menim, da smo si jih v teh letih že nabrali. Tone MOŽINA Kako ustvarjamo Veliko truda je bilo treba TABELA 2: Prodaja obutve po prodajnih poteh Kot je že navada, so se pred zbori delavcev zbrali predstavniki družl>enopolitičnih organizacij in samoupravnili delovnih skupin V letu 1982 smo izdelali v Alpini 1.617.332 parov obutve, kar je 10 % več kot leto poprej. Tudi planirano količino smo presegli in to za 7 %. Tako ocenjujemo, da je, glede na številne težave, količinski rezultat dela v proizvodnji lep dosežek vseh zaposlenih. Največje težave so nastopale na področju preskrbe z uvoženimi in domačimi materiali, ker vemo, da je bil odstotek razpolaganja z ustvarjenimi devizami izredno nizek, tudi zahteve domačih proizvajalcev po devizah so bile velike. Z letošnjim letom se je pričelo obdobje, ko nas vsako leto zapusti večje število delavcev zaradi odhoda v pokoj, kar zopet vpliva na delo v proizvodnji. Pričeli smo tudi ugotavljati, da je naša strojna oprema zastarela, saj so okvare pogostejše s tem tudi izpad proizvodnje. To je posledica naše pretekle večletne dejavnosti na področju investiranja, kjer smo v prvi vrsti reševali prostorske probleme proizvodnje. Ponovimo, koliko posamezne obutve smo izdelali lani. VRSTA KOLIČINA OBUTVE 1982 1981 IND Smuč. obutev 204.014 273.017 75 Gojzer šivani 41.055 47.759 86 Tekaška obutev 267.795 149.782 179 Trim, nogometni 108.501 58.974 184 Apreski 227.306 194.543 117 Ženski nizki 254.678 412.962 63 Ženski visoki 237.683 111.513 213 Sandali 276.300 217.166 127 Skupaj: 1.617.332 1.465.716 110 VRSTA KOLIČINA Prodajna pot Količina v parih Vrednost v 000 din 1982 1981 IND 1982 IND MPM 1.532.150 1.600.009 96 1.181.584 127 Gros. prod. ob. 165.541 216370 77 222.942 101 IZVOZ 970.879 778.403 125 738.128 128 Skupaj obutev 2.668.570 2.594.782 103 2.142.654 124 TABELA 2: Prodaja obutve po prodajnih poteh Največje in najpomembnejše korake za naše nadaljno delo, smo dosegli na področju izvoza. V skupnem smo izvozili 60 % naše celotne proizvodnje, od tega kar dve tretjini na zahodno tržišče. Količinsko je zahodni izvoz porastel za 103 % v primerjavi z letom 1981 in je znašal 638.569 parov obutve. Realizacija izvoza na konvertibilno področje znaša 7,3 milijona ameriških $. Najbolj problematično je področje preskrbe z deviznimi sredstvi. V Alpini bi z izvozom pokrivali lastne potrebe po devizah v kolikor bi se odstotek razpolaganja z ustvarjenimi devizami gibal med 60 in 70 %, ker pa je bil odstotek večji del leta 1982 okrog 30 %, smo problem manjka deviz uspešno reševali skupaj z banko. Tudi v letu 1983 vidimo izhod na tem področju, če bi se odstotek gibal okrog 50 %. Če se bo lanskoletna devizna politika nadaljevala letos in v prihodnjih letih, predvidevamo, da bo tudi Alpina zašla v resne težave, kajti devizno zadolževanje ne more iti v nedogled. IZVOZ IN RAZPOLOŽLJIVE DEVIZE 1. Izvoz — plan — doseženo — doseg plana — indeks 1982/81 8.000.000 dolarjev 7.303.000 dolarjev 91 % 133 Razpoložljive devize glede na doseženi priliv plan: 8.000.000 $ x 65 % = 5.200.000 $ doseženi priliv x odst. razpolaganja z devizami januar—april 2.400.000 $ x 65 %= 1.560.000 $ maj—oktober 2.473.000 $ x 30 %= 740.000$ november—december 2.500.000 $ x 62 %= 1.550.000 $ Skupaj: 7.373.000 $ 3.850.000 $ 3. Dejanska poraba deviz: Tudi na drugih področjih dosegamo zadovoljive razulta-te. Fizični kazalec produktivnosti raste, postopoma se izboljšuje kvalifikacijska struktura zaposlenih, v skupnem se je v letošnjem letu nasproti lanskemu letu zmanjšalo število nadur za 16 %, izostanki iz dela na račun boleznin so manjši za 19 % pri boleznini do 30 dni in 9 % pri boleznini nad 30 dni glede na leto 1981. Namen Planirano $ Dejansko $ Razlika $ Ind. dejansko glede na plan Uvoz 2.760.000 3.533.000 77.- 128 Odstopi dobavite- 1.800.000 1.565.000 000 87 lja 440.000 440.000 -23 100 Vračilo ino kredi- 200.000 200.000 5.0- 100 tov 00 Ostali odlivi - Skupaj poraba 5.200.000 5.738.000 538-.000 110 3. Dejanska poraba deviz: 4. Razlika med razpoložljivimi devizami in dejansko porabo: — Dejanska poraba deviz $5.738.000.— — Razpoložljivi priliv $ 3.850.000.— Razlika leta 1982 Količinska prodaja 1,532.150 parov obutve v maloprodajni mreži je za 4 % manjša od predhodnega leta, vendar ocenjujemo, da je še vedno zadovoljiva, kljub padcu realnega OD in s tem kupne moči potrošnikov. Grosistična prodaja je upadla, saj na debelo prodajamo bolj preostanek proizvodnje za izvoz in za prodajo v mreži. $ 1.888.000,- Alpina je v letu 1982 dosegla 4 milijarde 141 milijonov celotnega prihodka. Dohodek je porastel za 20 %. Čisti dohodek pa za 18% glede na leto 1981. Ostanek čistega dohodka po pokrivanju stroškov osebnih dohodkov, je porasel za 2 % in znaša 224 milijonov dinarjev. Glavni vzroki tako nizkega povečanja ostanka čistega dohodka gredo v prvi vrsti na ra- Kako ustvarjamo čun odločne usmeritve v zahodni izvoz, ki pa dohodkovno ni preveč uspešen, enkratnemu povečanju amortizacije in porastu deleža dohodka za obresti. Na delnem zboru v orodjarni CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV V LETU 1982 V tisoč din TOZD proizvodnja ind TOZD pro- ind DSSS ind Celotni prihodek 1.902.782 122 2.145.072 125 93.561 96 Dohodek 528.114 112 263.832 155 54.219 84 Cisti dohodek 370.661 109 198.707 157 44.599 80 za OD 255.836 146 100.604 127 33.503 72 za rezervni sklad 13.202 112 6.595 155 za poslovni sklad 66.140 54 79.816 268 za sklad SP 35.481 121 11.690 88 11.095 119 Povprečni neto OD za leto 1982 TOZD 1982 ind 82/81 Proizvodnja Prodaja DSSS 13.254.07 15.607.30 14.553.66 131 122 122 DO Alpina 13.913.54 127 Če pogledamo rezultate dela v letu 1982 vemo, da smo kljub temu, da je bil finančno manj uspešno kot leto 1981, morali za dosego takega rezultata vložiti več dela in pridnosti, na kar kažejo tudi ostali kazalci. Vsem je že dve desetletji znano pomanjkanje zgornjih delov. Vendar lahko ugotavljamo, da se v zadnjih letih ta problem bistveno zboljšuje. To pa predvsem zato, ker smo vzpostavili trdnejše kooperantske odnose z izdelovalci zgornjih delov v sosednji republiki Hrvaški. Naj na kratko predstavim naša najpomembnejša kooperanta. Z Viko Varaždin smo bolj intenzivno pričeli sodelovati že leta 1976. Ker se je sodelovanje razvijalo v obojestransko korist, smo leta 1979 podpisali samoupravni sporazum s TOZD kooperacijo IGO, veljaven za dobo 5 let, ki sloni na dohodkovnih odnosih. Istočasno pa se je iz Viko Varaždin TOZD Tovarna obutve preselil TOZD Kooperacija izdelave gornjih delov obutve na novo lokacijo. V sestavi tega tozda so ustanovili obrat na Vinici v bližini slovensko-hrvaške meje. Skupno je zaposlenih v TOZD Kooperacija 285 delavcev, od tega v obratu Vinica 71 delavk. Za leto 1983 je podpisan dogovor za okrog 90.000 minut dnevno ali 2000 parov gornjih delov, dnevno računano na zahteven par. Že od leta 1979 pokriva celotne zmogljivosti tega tozda Alpina. Na žalost pa ni možno najti ustrezne rešitve, da bi navedeni TOZD dobil nove prostore, ki bi zagotovil trdnejše nadaljnje sodelovanje. Vzroki so finančne in tudi organizacijske narave. Tudi Več narediti z manj stroški sedanji ekonomski položaj je skrajno neugoden za kakšno večjo investicijo in so-vlaganje. Vendar bo to gotovo nujno, vprašanje pa je, na kakšni osnovi? V lanskem letu smo pričeli, glede na dogovorjene smernice plana za leto 1983, sodelovati s TOZD Tatjana Marinič Novi Marof pri Varaždinu. To je samostojna organizacija združenega dela, ki je registrirana izključno za izdelavo gornjih delov. Predvsem je bila ustanovljena za čimbolj intenzivno zaposlovanje invalidov. Ta organizacija šteje preko 200 delavcev. Prav v tem času je bil dan v razpravo osnutek samoupravnega sporazuma, s katerim bi se dogovorili za trdnejše odnose v združevanju dela in sredstev na dohodkovnih odnosih. Interesi so obojestranski, le dogovoriti se je treba. Za leto 1983 je predvideno, da bi delali za Alpino okrog 50.000 minut dnevno ali 1000—1200 parov gornjih delov. Iz navedenih podatkov je razvidno, da bi v letu 1983 dobivali dnevno iz kooperacije okrog 3000—3500 parov gornjih delov, kar pa je v skladu s postavljenim planom. V ilustracijo še podatek, da smo v letu 1982 dobili iz kooperacije preko 540.000 parov gornjih delov. Poleg tega pa imamo občasno še neakaj manjših kooperantov (Ratitovec Železniki, FOB Pančevo). Gotovo se postavlja vfii'^i-šanje, čemu je to potrebno? Odgovor je jasen. Vsi vemo, kakšni so naši plani za leto 1983 in vzroke, ki so vodili do takšnega plana. Povprečni dnevni plan izdelave obutve za leto 1983 je 7840 parov, kar pa nikakor ni številka, ki bi jo pokrivala zmogljivost naših šivalnic. V prihodnjih letih pa bo verjetno manjše zaposlovanje delavk, kot bodo odhodi delavk v pokoj. Kaj pa sodelovanje in težave? Trenutno je največji problem pokrivanja potreb zaradi oskrbe z materiali. Situacija na trgu z oskrbo z materiali, mislim da je dovolj poznana, zato tega sploh ne bi komentiral. Drugi problem pa je menjava programov in zahtevnost programov. Vemo, da smo še vedno sezonska tovarna in da imamo v določe- nem obdobju prevelike zmogljivosti za določen program. V določenem obdobju pa nimamo takšnega programa, ki bi ustrezal tehnološkim zahtevam in usposobljenosti kooperantov. To pa povzroča neustrezno kvaliteto, pomanjkanje določenih strojev in naprav ter orodij, kar zelo neugodno vpliva na sodelovanje. Tretja stvar pa je medsebojno zaupanje. Ustvariti bo treba take osnove sodelovanja in temelje, ki bodo ustrezali resnično vzajemnemu sodelovanju v cilju razvoja, napredka in izboljšanja materialnih osnov v združenem delu podpisnic. To pa bomo dosegli na osnovi večanja produktivnosti, ob upoštevanju specializacije in zmanjševanja stroškov ter režije tudi pri kooperantih. Vladimir PIVK v Šivalnici je o rezultatih poslovanja v letu 1982 poročal Tone Klemenčič Kako ustvarjamo Pred domačo prodajo so težke naloge Oddelek domače prodaje je samostojen oddelek v okviru TOZD Prodaja. Tu je zaposlenih 5 delavcev, ki predvsem skrbijo na eni strani za oskrbo naše maloprodajne mreže, zbirajo ponudbe tujih dobaviteljev in dokupu je jo obutev, ki je sami ne proizvajamo. »Skratka, opravimo kompleten posel — od nabave obutve — do likvidiranja faktur, opravimo reklamacij-ske postopke«, pripoveduje vodja domače prodaje Silva Pivk. »Vemo, da se Alpina prvenstveno in vedno bolj usmerja v izvoz, oziroma, da nekaterih verst obutve sploh ne delamo. Tako moramo v celoti dokupovati moško in otroško obutev, obutev iz PVC, copate in še nekatere druge. Seveda dokupujemo tudi nekatere artikle ženske obutve, predvsem nam to doba-Ija Leda. Postavljamo torej politiko do vseh dobaviteljev, s tem, da z nekaterimi sodelujemo celo že pri pripravi njihovih kolekcij. V Alpini imamo navadno centralno naročanje, tako da posamezne prodajalne ne morejo same dokupovati. Pri našem delu moramo seveda sodelovati z vodjem programa in še drugimi, sicer pa imamo pomembno vlogo tudi pri pripravi naše kolekcije. Ves čas sodelujemo v tem procesu, sodelujemo s komisijo za izbor kolekcije, pripravljamo vse potrebno za poslovodske konference in naročanje, poskrbimo, da naročila gredo pravočasno v proizvodnjo, spremljamo vse delo«. Kakšne pa so trenutne razmere? Ocenjujemo, da naše kolekcije niso najboljše, ne po oblikovalski plati, ne po širini. Tako bomo spet računali na dokupovanje. Kot vodja domače prodaje, moram skrbeti, da je v naših prodajalnah dovolj ustrezne obutve, kar pogosto ni enostavno, vzpostavljam poslovne odnose z dobavitelji in se dogovarjam za pogoje in cene, sodelujem pri znižanjih, vodim koordinacijo pri kolekcijah. Okvir vsemu temu delu je seveda plan, ki ga skušamo kolikor mogoče upoštevati. To bo v razmerah, ko se tako zelo usmerjamo v izvoz, dokaj težko. Sodim, da nas je tu za tako obsežno delo, v domači prodaji malo, tako da imamo pogosto »dela čez glavo«. Franc Jesenko je kot organizator dokupa takole opredelil svojo vlogo; »Z nekaterimi stalnimi večjimi dobavitelji sodelujem že pri oblikovanju njihovih kolekcij, kar je za Alpino zelo dobro, saj potem res lahko dobimo tisto, kar potrebujemo. Razumljivo pa je, da z večino naših dobaviteljev takih stalnih kontaktov ni možno vzdrževati. Zame je v prvi vrsti važno, da sem seznanjen, kakšna bo Alpinina kolekcija, da se lahko ustrezno dogovarjam z dobavitelji o dokupu obutve, ki jo sami ne bomo izdelovali. Samo dogovarjanje in naročanje izvajamo na podlagi vzorčnega modela, seveda prav tako s pomočjo komisije za izbor kolekcije. Ko je odločitev o tem dokončna, predloge vključimo v gradivo za poslovodsko konferenco, tako da poslovodje lahko obutev dobaviteljev naročajo hkrati z Alpinino obutvijo. Zinka Treven — referentka maloprodaje Glavne težave, ki nastopajo pri dokupovanju obutve, izvirajo predvsem iz današnjih razmer, saj vemo, da vsem primanjkuje deviz, da ni ustreznih materialov, ali da le-ti kasnijo. To pa hkrati pomeni, da z roki pogosto kasnijo tudi dobavitelji. Naša prednost je seveda v tem, da obutev, ki nam ne ustreza ali ki jo pošljejo prepozno, laho zavrnemo, če ne moremo računati, da bi jo lahko prodali. Tudi cene nam včasih delajo preglavice. koncu morda še tole: izdelujem tudi sezname blaga na poti, da lažje ugotavljamo, kaj v tovarno prihaja in kaj nam zaračunajo. Marija Likar opravlja korespondenco za domačo prodajo, to se pravi z vsemi prodajalnami in grosisti, hkrati pa vodi evidence, izstavlja dobropise in bremepise našim dobaviteljem, sodeluje z Moja dolžnost je, da vse artikle opremim s šiframi, da je možna računalniška obdelava. To delam seveda na podlagi šifranta in kot vemo, za obe sezoni. Tu imamo tudi posebne kartice, na katerih vse to sproti spremljamo, zlasti v zvezi s cenami. Izdelujem tudi cenik na podlagi zbira artiklov za vsako sezono, tako za tujo, kot za domačo obutev. Sodelujem tudi pri spremembah cen, pripravi vseh podatkov, sproti sodelujem pri obdelavah v RCA, ob koncu sezone pa sodelujem tudi pri znižanjih; skratka, dela je kar veliko. Anica Krvina — likvidator faktur Moja dolžnost je da kontroliram cene po ceniku, ki morajo biti usklajene s predhodno sprejetimi pogodbami. Spremljam tudi stroške v prodajalnah, obravnavam naloge za plačila v financah, spremljam dobavnice in kontroliram, če je dokumentacija usklajena. Za ilustracijo naj povem, da dobim v roke okrog 15.000 računov in 21.000 dobavnic letno. Ob reklamacijskim oddelkom v zvezi z dopisi. Opravlja še druge posle v zvezi z dokumentacijo in korespondenco. Zelo skromen prerez skozi množino dela domače prodaje je bil to. Na eni strani zahtevni poslovni dogovori, usklajevanja, vzporedne težave in, kar vsi skupaj pričakujemo, ustrezna prodaja v naših prodajalnah. Na drugi strani množica spremne dokumentacije, ki spremlja današnje poslovanje, tako da smo v resnici dobili vtis, da so delavci domače prodaje, posebno ob nekaterih konicah, izredno obremenjeni. Kot pa kaže, jim delovnega elana ne bo zmanjkalo. Tekst: Nejko Podobnik Foto; Brigita Grošelj Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo Alpina v mednarodni areni NAJPOMEMBNEJŠE UVRSTITVE Z MEDNARODNEGA ČLANSKEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA: Grega Benedik — srebro v slalomu, peti v veleslalomu Tomaž Cižman — bron v veleslalomu Rok Petrovič — četrti v veleslalomu Mojca Dežman — četrta v veleslalomu Veronika Klinar — četrta v slalomu Janez ŠMITEK Rok Petrovič na zmagovalnem odru Podatki so zelo zgovorni, zato tokrat poročamo le v telegrafskem stilu. SVETOVNO MALDINSKO PRVENSTVO -SESTRIERE V ITALIJI Rok Petrovič — svetovni prvak v slalomu — bron v veleslalomu Tomaž Cižman — bron v trojni kombinaciji (drugič) — peti v veleslalomu SVETOVNI POKAL Grega Benedik — deseti v svetovnem pokalu na Švedskem Galli-vare — veleslalom — petnajsti v Garmischu — superveleslalom FIS TEKMOVANJA KOROŠKA TURNEJA: Ošven — slalom 1. Petrovič, 2. Cižman Kope — veleslalom 1. Cižmai^ 2. Petrovič Mežica — vsi. 1. Petrovič, 3. Cižman, 5. Lavtižar Brezovica — slalom 1. Cižman veleslalom 1. Cižman, 3. Petrovič, 5. Lavtižar Tomaž Cižman v vožnji smuka na svetovnem mladinskem prvenstvu Or. Kreilmlr P«trović Vrhovci.C.VIIl/17 Telefon 267328 61000 Ljubljana t,4iS lc.t, A. teyri^ -ј^, A Al w ПТ 5. V ^^V-. Aw tw—A/ лл^и.^Јл', Uj^ yi f^»ii ni^ ^ 7*^ /* ^fjc^ ^ *72^ р*^Ул, ^ VW /Ww^ ЛА. U*/ X ^ Lrtrf- Т'Чу' >- ^-г»г<1-' /Л ,н«^ , /. А7'сД^ A V»i L л ^ /х«| ^ We. ^ ^rt ^ ^LfV* / Д.^£М>уа^' 7у' •>■' "V &*«»«. A i