acij la
<UHj OMpI |>uud»y» and Holidaja.
PRO
TA
LETO—YEAR Xi
glasilo slovenske NARODNE podporne jednote
OreSallkl tu upravnimi pi»
■tort: ZSflT B. U«««UI( »T.
Offlot Of pubUoAtiMl
* 20A7 Bo. Lamulal« av«. TeUphu*«: LawadaU 4030.
ti. ms, »t tlM PMt «rrte«
ta« A«t fi Omckm «1 Marali
Puu,.u awl
(No. 14«)
utT CHICAGO, ILL., PETEK, 30. AVGUSTA (Aut.) 1918 _____^/ftn STEV.-NUMBER 204.
tko Aot ol OclaUr t, UIT,	OffU. af CkUs... IHU.U. »y Llor ,1 Iko Pr^M. A 1. »„rL-.	_____i
Vt k
*ate of jMita«« prstUaš
—Ua» 1103, Act of Ocl. 1, f IT, «„tU rW oo Juoa 14. 1010
■F
Glasovi o revoluciji v slari domovini.
SPLOSNA MOBILIZACIJA NA ČEŠKEM IN AVSTRIJSKEM JOSU.
Amsterdam, 29. avg. — Brzojavka s Dunaja sa glasi, da je Češka na pragu revolucije in zadnji dogodki v jugoslovanskih deželah kažejo, da se naglo razvija kriza.
Brzojavka nadaljuje, da oe na Češkem pripravljajo retne stvari in trenotek, ko se iz beaed porode dejanja, ni vee daleč. Avstrijska vlada je pričela nastopati z ostrimi naredbami. Nositi orožje je prepovedano in zadnjo nedeljo je bilo razglašeno obsedno otanje na železniški črti od Prage do Plina.
J U GOS LOV A NI IN ČEHI POD OROŽJEM.
Amsterdam, 29. avg. — "Weaer Zeitung" v Bremenu je objavila poročilo z Dunaja, da ae vrši nekaj kakor sploi na mobilizacija v čeških, poljskih in jugoslovanskih deželah.
Na Dunaju ao v strahu, da ae kmalu prične oborožena uataja v omenjenih deželah a pomočjo ententnih držav.
KRANJSKE OBČINE SE IZREKAJO ZA NEODVISNO
DRŽAVO.
Bern, Švica, 29. avgT — Ljubljanski "Slovenski Narod" poroča o avežem jugoalovanakem gibanju na Kranj -akem. Več občin se je izreklo za svobodno in neodvisno jugoa|ovaawko državo, v kateri bodo združeni Slovenci, Hrvatje in Srbi.
Občinaki sveti ao apelirali na kranjski deželni zbor, da naj poda enako izjavo. Na dunajako vlado je bil narejen pritisk, da naj za kajon razpusti dotične občinske

M do ate vseli drugi papir." Todn vi n.iate državljan, če ste samo laja vili, da postanete državljan (to je, če ste vseli samo prvi papir)*; v zadnjem Slučaju, ste aamo de-klarant.
12.	vprašanje. — Državljani
združenih držav po očetovi natu ralizaciji! Pred registri ranče vš polnoletnostjo! Otroci oseb, na t turaliairanih po zakonih ZdruŠe* nih držav, ki ao bili ob času na* turaliaacije njih starišev pod 2J letom, in če ao prebivale! v Zdrul ženih državah, preden so poeta« li polnoletni, ae smatrajo za dr«; žavljane.
13.	vprašanje. — Tujezemaki deklarant f Vi ate deklarant, «o-prav ste državljan ali podanik druge države, ako ste pred uatu-ralizacijaketn sodiščem izjavili, da imate namen postati drŽav-L jan Združenih drŽav. To ae ozna-J čuje, "da ste vzeli prvi papir."
14.	vprašanja. — Tujezemski ne-deklarant T Vi ste tujezemaki ne -deklarant, če ne spadate v razrede, ki bo opisani v vprašanjih 10, 11, 12 in 13 in niste Indijanec, Z drugimi beeadami: Vi ste tujezem t*ki nedeklarant, Če ste državljan ali podanik druge države ne Združenih držav in niste izjavili pred naturalizacijski-m sodišče, da imate namen postati državljan Združenih držav, to je, "da niste vzeli prvega papirja.
15.	vprašanje. — Ce niste državljan Združenih držav, od katere države ste državljan ali podaniki Na to vprašanje odgovore e tujezemaki deklarantje in ne-
NABORNA PREDLOGA ZAKON V PAR DNEH
Dan registriranja aa vao moško od 18. do 46. leto bo najbršo 7. septembra.
KONFERENČNIH ODPRAVILI PROTliTKAJ KOVNI DODATEK
Jugoalovanov v Avstriji.
VPRAŠANJA, NA KATERA MORAJO ODGOVORITI REGISTRIRANO. I
GENERAL CROWDER NAZNANJA, DA MORAJO VSI MOŽJE MED 18. IN 45. LETOM ODGO VORITI NA VPRAŠANJA GLEDE VOJAŠKIH NABOROV.
Washington, D. 0. — Ocneral Crowder je izdal instrukcije za lokalne paborne komisije o vprašanjih, na, katere bodo morali povsod odgovarjati registrirane!. Vprašanja so tiskana na listek in so nekolika različna od vprašanj, na katero so odgovarjali registri-ranci v starosti med 21. in*31. letom.
Vprašanja so sledeča:
1.	vprašanje. — Polno ime. Prvo ime, srednjo in priimek. Na pr. "Jože, Tone Kovačič." '
2.	vprašanje. — Polna stanovanjska adresa. To pomeni, kjer imate adaj avoj stalen dom. To ne pomeni kraja, kjer delate, k jet ste bili rojeni, ako ni vaš stalen dom. Pripravite se, da takoic izvršite: "100 Woodward avenue. Detroit, Wayne Countjr, Michigan" ali "R. P. D. No. 2, Jonea-ville, Smith Countjr, Pennsylva-nia." Če regiatriranec živi v a-partmentni hiši, mora naznaniti številko- apartmenta, v katerem prebiva.
8. vprašanje. — Starost v letih. Napišite starost le v letih Ne ozirajte se na mesce ali dneve.	", ?
4.	vprašanja. — Dstum rojstva, če se ne spominjate leta, tedaj zapišite, kakor če bi vas kdo vprašal za vaš rojstni dom oktober". Po tom recite: "na moj rojstni dan teag leta boin (sli eem bil) atar . . . let. Registrar bo že zapisal vaše rojstno leto.''
5.	vprašanje. — Belopoiten • 6. vprašanja. — Zamorec t
7.	vprašanje. — Orientalee?
8.	vprašanje. — Državljan In-dijaneefT Indijanec, rojen v Zdr. dršavh, je državljan, če je (I) bil« rjemu. njegoveaiu očotu uli
21. let, izročeno zemljišče ali lasi-ninuka pravica (patent in fee) pred 8. majem 1906; (2) če je bl-Ia izročeno zemljišče po 8. maju 1906 in je dobil za avoje zemljišče lastnijiskp pravico; (3) če je prebival v atarem indijanskem teritorju dne 3. marca 1901, (4) če je živel proč in posebej od svojega rodu in se je navcel šeg ln navad civiliziranega življenje.
9.	vprašanje. — Nedržavljan Indijanec! Indijanca, rojenega v Združenih državah se amatra nc-državljanom, če ne pripadev v enega razredov Indijancev, ki ao opiaani kot državljani pod osmim vprašanjem.
10.	vprašanje. — Rojen držav-ijan Združenih držav.. Če ate bi-li rojeni v Združenih državah, velevši Alasko in Havajako otočje, ste rojen državljan Združenih držav ne gleda na driavljanatvo vaših staršev. Vsak prebivalec na Porto Kiku, ki je bil španaki po-danik 11. aprila 1899 ln je prell-val,tega dne na Porto Riku, iz-vzemši prebivalcev, domačinov španeakega polotoka, ki so si izbrali, da ostanejo zvesti ftpaniji, ali ki so pred 11. aprilom 1900 na-pravili izjovo pred aodlščem. da tako etore. Vsak dršavljan Porto Riks, kot je zgoraj oanačeno. sli vssk domačin na Porto Rlkn, ki je bil začmano odsoten a otoka dne 11. sprila 1899 in se je potem vK nil ni državljan tuje države, ee smatra za državljana Združenih držav, če se ni odlofll, da obdrži svoje politične razmerje s podano Izjsvo pod prisego o svoji odločitvi, ds stori to v šestih meeelh po 2. marcu 1917. če ste bili rojeni r inozemstvu, ste državljan Zdru-genih držav, še je Ml vaš oče <*> hčasu vašega rojetva državljan Združenih dršav, dokler ee niste eami odpovedali državljanstvu.
tt vprašoaje. — Naturallziran 'državljan Združenih držav! Vi
tere teh vrst, povejte ima vaše dr žave, ki ga zapiše registrar na ta prostor. Za primero: '' Velika Britanija," "Francka", Italija." Povejte deželo vaše državo, v kateri ste prebivali, preden ste odšli v Združene države, ki jo zapiše regiatrator po imenu vaše drša-ve v oklepajih kot na pr. "Velika Britanija (Skotaka)". Če je regi-striranec Čeho-slovak, Nemec, Poljak, Slovenec ali* Hrvat, tedaj naj regiatriranec odgovori. "Če-hoslovak, smatran za podanika Avstro-Ogrske," "Poljak, srna stran podanikom Nemčije ali Av * stro-Ogrske," "Alsnčan, smatran podanikom Nemčije." Vse odgo -vore vpiše reigstrator.
18. vprašanje.' — Sedanje delo. To Romeni vaše sedanje delo, o-brt ali službo, ki jo registrator zapiše na ta prostor. Ne pravite, kaj ste nekoč delali, ali kaj ste najdalj delali, ali kar ate sposobni nsjbolj delati. Navedite svoje delo, ki ga zdaj vršite.
17.	vprašan jo, . -Delodajalčo-vo imej Če delate za tvrdko, kor-poracijo ali družbe, povejte njeno ime. če ate v biznisu, obrti, profesiji sli če delate zase, navedite to. Če ste uradnik državne ali zvezne vlade, tedaj povejte, če ste v zvezni, državni, okrsjni ali občinski alužlii.
18.	vprašanje. — Prostor uahiž-benja ali bizuisa. To pomeni, kje delate.
19.	vprašanje. — Ime navedite sorodnika! Če sto oženjeui in vaša žena še živi, tedaj navedite l-me avoje žene. Če s*e samec, sli
Washington, D. 0. — V kon -
greaniških krogih pričakujejo, da konferenčni odbor izravna rasli* ke v vojaški naborni predlogi, tako da jo predsedniku pošljejo v podpis še ts teden.
V enem tednu adi dcaetih dneh mc bo vršila registracija, pri kateri se bo registriralo okoli 13,000,000 mož in fantov.
Zbornica je odklonila protištraj-kovni dodatek, ki ga je sprejel senat, iu aranžirali' no utvar tako, da se konferenčniki takoj snidejo na skupni seji.
Železniška uprava je podvzela korake, da ne bodo železnice preveč trpele radi novega nabornega zakona. Opozorila je predsednika VVilsona in vojnega tajnika na dejstvo, Če odide še več izučenih Železničarjev v armado, da Ihi vsled tega trpel železniški obrat. \ Oo sedaj je vstopilo v armado nad 200 tboč železniških uslušben-cev. Če pri prihodnjih naborih zopet pokličejo tako visoko Število železničarjev v anmado, bodo v prihodnji zimi 'nastalo teŽkoče v železniškem obratu.
ništminili fcelc/nttkc upravitelje,
da se obrnejo na naborne komisije, da preiueste važne železniške uslužbence v druge razrede. Železni • ški uradniki pravijo, da strojevodij ,kurjačev, sprevodnikov, r.avi-račev, rokodelcev v Železniških delavnicah ne morejo nadomestiti hitro, ako vojni iiidnutriji ue od -tegnejo delavcev.
Ali z železničarji je križ. Železniški uslužbenci, ki so ssmei, gre do rajše v armado, kot da navede-jo industrijalui vzrok za oprostitev od vojaške aluibe.
Vrhovni železniški upravitelj MeAdoo meni, da je v tem oziru treba ravnotako vpoštevali želczniee kot ladjedelnice. Naročil je W. H. Carterju, ravnatelju delav ske divizije v Železniški upravi, ds aporoči, kako bo učinkovala no vs naborna postava ns 2,000,000 železniških uslužbencev. Poročilo predloženo generalu Crotvderju v obrambo železničarjev.
Senat zdaj razpravlja o prohibicioniški predlogi, ki naj poutaue efektivna s prvim julijem 1919 mesto prvega januarja.
Senator Hhcppsrd iz Kalifornije, prohlbicioniat, upa, dar bo predloga sprejeta v petek.
Vinogradniki U Kalifornije no vložili protest proti predl/lgi in ga izročili aeiialuemu poljedelskemu odseku. Oni zahtevajo, ds Me prepoved zs (zdelovstije vina odloži do I. julija 1920, kajti v uaoprot
FRANCOZI VZELI N0Y0N; PERONNE PRED PADCEM.
Nemška fronta se podira v Franciji. Odprta revolta med nemikim vojaštvom na bojiiču. Zavezniki vjeli 120,000 mož in vplenili 2000 topov od 18. julija. Američani napadajo severno od Seiasonsa. Dva miljona mož v bitki.
I.ondon, i9. avgusta. — Angle-Hke šalo obkoljujejo Peronne ln v okolici toga mosta ao danea okupl rale Bolloy, AaaoviUora, Herbe eourt in FeulUors. Oinohy, dve ml-lji severnoaapadno od Oomblesa, ja tudi v rokah Anglošev, ki so prodrli na široki fronti. Bapaume le izključno v pesti Anglošev. Ite vilo v jetnikov od 18. julija se bllša 120,000 in število vplenjenlh topov je naraslo na 2000.
Pariš, 29. avgusta. — francosko čete ao dospela do Rama in oku pirale vodja 4 te vilo novih pošto ank. Romoi ao pustili tri vlaka, mino municije, v okolišu Rama. Gete gen. Mangina ao prekoračila roko Olse ln vaele Morllnoourt.
Z britisko armado, 99, avg. -Poru! zadnjih par dni ao pripr»-vlH nemške čete do odprte rml-te na bojišču Danes ja kapituliral nemški častnik, ki je dejal, da j« njegova enota enostavno odrekla vaako okorščino in ni hotola v boj. On aam ja ustrelil deset vojakov radi nepokorščine, pa nl nič pomagalo, nakar ao jo puatil vjeti
mu pikaidake fronte se Nenict naglo umikajo čes Monimo in angleške ter frs u noske armade prodira jo proti 8t. gueiitiuu.
Nemška fronto m podira; čoi dva mUjona mol v največji bitki na svetn,
London, 29. avg, — Nemško su mode ae naglo umikajo ua vsi Čr<l HO milj dolgo fronte od Arrasa do Hobtaonau in za njknl prodira šest angleških in francoskih arniuO. Angleži ao danes še eno miljo od Peronus in pet uiHJ ud i>ouU, dveh velikih nemških oporišč us franooaklh tleh.
Angleži In Franoosi ao včeraj napredovali povprečno šesl milj In osvobodili čez 60 trgov In vaai. Francozi so dosegli sapadui breg reke Homni* in ^anal Du Noid, si tvori vitalno nemško obrambno Črto.	"" '
Psriz, 2H. svg. —.Franooake čete so danes okupirale Noyon. Mesto je bilo središče ljutega boja v zadnjih oseminšllridoaellb urah. Francozi so gs obkolil od treh strsui iu končno mo osvojili mesto z naskokom.
Krancoaki vojni etau poroča o silovitih topuiškili bojih v prejš-nji noči ob reki Somme.
Francoska kavalerlja je danes prodrla v Nesle in infsnterijake čete so okupirale Cro«^ dve milji in pol proti jugovzhodu. Sovražnik se je podvizsl z umikanjem iu čete maršala Fochu »o dospele do kanala i)u Nord. Čete generala l>ebenya so prodrle v okolico Ca-chys in Raniecourts in dueegle le-vi breg Somme med Rouy-le-Petl-tom iu Oinzacourtom.
Angleži vjeli 60,000 Nomoev in vplenili 500 topov.
JjoimJoii, 29. avg, — Angleški vojni sta Je daam jsvil, da čete maršala Maigs pritiskajo dalje ns južnem in severnem koncu fronte. Severno od Somme, v okolišu lis
če je vaša žena miiva tedaj po- ^ K^;TlloI|1^,v
poučna, Je noč pot okla brez iufan nem slučaju pomeni "pmlava toliko i leri>kih bojev. Jfovražnlk vprirar-
M konfiskacija vsega pridelka1 Js »idlto protinapade.....1",IM"
na grozdju.
Washington, D. 0. — KoiiKreani konferenčniki ao lakoj ne prvi eeji
vejte ime avojega bližnjega krv nega sorodnika, če niste oženje ni in nimate krvnih sorodnikov, navedite ime svojca bližnjega prijatelja.
30. vprašanje —Naslov naj-bljišnjega sorodnika! Pri nava jan ju adrese navedite številko in ulico najprvo, potem meato, okraj in državo; ali R V. D. številka najprvo, poštni urad, okraj In dr-žavo
Begiat rator bo vprašal regiatri-rane«, če drugam doMve ffišto. kot je naananil za svojo sedonjs •talno stanovanjsko adreeo v <k1 govoru na drugo vprašanje. Čc
kovni dodatek. Sedaj je trebe rešiti še »preuiembui predlog eens -torja PenroMS iz Pennaylvanije, da bikaine naborne komkije določijo, v kateri razred epa«ls regiatrira* nor, da ne Imi treba regietrinaticu
(Oal|* m f. Hnwil. S. hrt—t
»ti.	____—_— __	nat »iraliziran državljan, če sle odgovori, da 4^rn-
dovršili naturalizacijo; to je/ga.n (^«o doat.vljenje, r v
skrinjico na pošUiem uradu, ali na drugo oeetM, aU drug naslov) bo registrsr to zapisal ns vpra-Šalfil listek, reglefrira/ier pa pod-plaal a svojim imenom.
Kegiatriranee ae podpiše ali napravi svoje znamenje zdolaj ne Ibtko. nasproti Izjave j "Potrjujem, da aem verificiral gornje »prašanja in da so reaniAns.'r
v okolišu Oavrells, kjer m Kansdčani ln Akotje prekoračili ataro lliuden burgovo črto. Zspadno ml Oppya ao se britiške prednje straže neko Hko umaknile vpričo Jjutih proti uapadov aovražnika,
Dalje je uradno rssglašeiio, d« so Angleži vjeli 20,000 Nemcev in vplenili 100 topov od 21. t. m. Te-kom ofenzive ml H. svgueta je število v jetnikov ns angleški fronti naraslo na ft0,00n in ftOO topov vaeh kalibniv je bilo vplenjenlh.
Angleške č«te zdaj napadajo na vzhodni Mirani etore llindenburgo-ve fronte v okolišu Drocourt-CJue-onts, kjer imaj^i Nemci še štiri leta Bister* močnih obrambnih pozi eij. Kanadčani, ki tvorijo v tem okolišu glavno bojevno ailo, ao v zadnjih štlriindvsjM*lh urah vjeli 3000 i nož In prodrli skoraj tri milje ns neksterik meetlb V centru I
Vsa nemška fronta <»d Arraaa do Solnssonaa raspsda In se drobi v koue in nemške čete so prišle v dko veliki pasti, is katerih je ishbd bres velike ir,gui^i9toi, topov in materijaJn iisrsvauaV Jiegiognč.
V tej koh»al*lffrttW us odpr-tem (»olju, nsjvečjf, kar jih je Še bilo v sedanji ali katerikoli dtugi vojni na avetu, je udeleže>db Čea dva miljona mož. Nemei Imajo o-krog 79 divizij sli približno 900^ 000 moš, dočim Je us zavezniški strani ukroglo poldrugi miljon nu>Ž, med katerimi je okrog 260,.
000	ameriških Itojevnikov.
Nemci se ns nekaterih krajih o-
tepljejo s nadčloveškim nemirom, dočim se drugod umikajo akoraj brez boja nli ps kapitulirajo kur v celih četah. A' okolišu llapauma ae ponavljajo siloviti protinapadi iu tupatam ima uovralulk začasni lokalni uspeh, ki Je pa v splošnem brez pnmens. Ns bojišču ob cesti Arraa-Cambrai, kjer operirajo Ks-uudčsiii, Avstralci In škotake čele, so Ncmd menda Izgubili vae vose
1	je do Imjs. Očividci JsvIJsJo, da so nemške čete v več slučajih odrekle pokorščino uvojim poveljnikom, ko so jim uksKsIi prot (napasti. V enem alučaju vzhodno ml Monebys je nemški bataljon kolikor gs je usmreč ostalo vhIimJ velikih isgub — iMlIoŽil orožje lu vojski imi mahali s belimi žepnimi rulami v znamenje kapitulacije, ko ao ae $mjsvlle sugleške čete. V jetnikov Je toliko, ds jih nl mogoče prešinil, tods Aiigležam m nič ue mudi m štetjem f glavno Je ~~ pravijo — da ao vjetniki tam In preštejejo jih lahko |M»sneJe. Med tem Je pe ImiJiio |m»IJe pokrito na goato z nemškimi mrliči in ranjenci. Izgube sovražnika ao koliHOtlSe
Nemški vojni štab Je poročal sinoči, ds ae vrši bojevanje ns vs«, hodni mraui atare llitideoburgnv« Me. Nemške čete m reokuplrak Kleni In f/ottgueval (v okolišu Ha-paiims), lwla izgubil aol baulnos iu Iioye. Dalje por»»ča nemški vojni stan, da ao Nemci reokupirali FUmette ob Vesli In vjrll m A-marišanov
Amoričaal vjeli 200,Vi _verno od ioi»»on»a
TZit, 28 avg - Vojni atai. j« poročal sinoči, da ao smerllte (Daljo aa 8. str. 1. kol.)
Pripravimo
Dne 28. septembra ae prične podpieovanje 4. vojnega poaojila in ae konča dne 19. oktobra. V | kampanji aa tretje vojno poaojilo ao 81ovenei vršili v polni meri I avoji dolinoet |n tako jo bodo
Citft u p?l Uta, 11.11 wa tri
Narotoine: Zediajene drlave (lavea Ckieage) in Canada #• ee Wto. brez vaakega dvoma tudi v bodo-■» trt meaeeei Chieage In taeaeautve M-H m	Ameriški Slovenci ae zaveda-
jo, da je treba za uspešno bojevanje aredatev in ameriški Slovenci jih ne bodo odrekli. Podpi sali ao za atotiaoče dolarjev I,i-berty bondov v pretekloati in podpiaali jih bodo za atotiaoče dolarjev v bodočnosti, dokler ne do sežemo ciljev ameriškega vojne ga programa. In ta je poraz a v tok racije, kar bo pomenHo zavia dan je demokracije med vaemi Ba rodi.
■■josvsmsi
Slovencev, največ pa je Grkov in Poljakov. V nobeni iudustliji ui meuda delavatvo tako izkoriščano kakor rav«u> v atrojarnah. Povprečna plača je od tri do štiri dolarje no dan za deaeturno delo. Najbolj šaloatne delovne razmere vladajo v apodnjih proatorih stro-Ijaru v takozvanih 'bcamboiMes'. V teh proatorih čiatijo kože s atroji. V njih je nakopičenega ku-pe napol gnilega mesa, ki leži po par tedjiov v prostorih in razširja neznosen smrad, posebno v vročeni poletnem času. Ko dela vee uživa ' skromno kosilce in opazuje
Slovensko Rpublicansko Imtmi
ip Oodina, Frank Karle, Martin V
Konda,
I ■ frank Bosttt^____..	.
Btbin Kristan, Anton J. Terbovec, Jože Zavcrtnik.
: 'J£	*Afc>fcO**I 00*»:
Ltidvik DmedBt, Hatt Petrovi«, Frank Verantt.
CENTKALNI ODBOB: -
John Brmenc, Joaeph Fritz, Joaeph Ivaneti«, J. Jadift, Ivan A.
golazen i„ udih«],	SteTa* M*. Jollll
Jem žalostnem položaju. V Ijrifc^ » ^ postanejo dlani centralnegr odbor«, jim m pravilno pn.
«h razraerah m needravlh pro-	£ J ^ ^	^ , . ^	R ^
Na aeji izvrševalnega odbora ki maate po elegantnih hotelskih |P. O. Box 1» Ueero, IIL) ,	»r*
Slovenskega • republiČanskcKa je<jHnieahf pohajajo po parkih in -	1 rr
združenja dne 15. avgusta sc J* oblaku jejo letovišča ter zaprav- Lflfl vliti olje na Žrjavico, se je
zuruwiij'i - 9----- - •	ODISKUjejO	ieiov»t» icr mm VUU Olje ll» irjuviu«, »v j*
med drugim razpravljalo tudi o	jjftj0	dela njihovih usluŽ- vnelo in poaoda z oljem je ekeplo
kampanji Va četrto vojno poaojilo.	beneev	dirala. Bil je v trenotku vea i
m I__At___ UUV .Irlanila IUM1. ___ - . . « i___i___ I	. ...
Podanišlva ni več!
|Ekaekntiva SRZ. je aklenila pod-| Nl ŽU(Ja> ako je delavstvo v(piameatt. Ker se je nahajal sam v
»bleko poll-
|Kumi/-iid.	— — „---------- i rnceii ao raziiuBijuu o ■uuAurmn1 z voao. rsa rozin m nogah ima
bodo dobile iz tajnikovega urada jorgani2acjjif g katero bi izboljša- preeej hude opekline. Sedaj I Slovenskega republikanskega j u	živ)jeri8ko atanje. Za pri- Ldravi v bolnišnici v tem mesiu.
zdrušenja poaebne listine a P®:itop v unij0 ^ že dalj časa vrši yga hvola gre Mrs. Koeovl, ki se trebnimi navodili, kako voditi |fivahna ftirita(.jja. pri kateri ao|j€ pogumno lotila rešilnega de
ri»K»uu». ^ -........7 1U cuaa, aso je utmv«vu v plamenu, iver se je u
vzeti korake, da se kampanja n,e<1' gtrojarnah končno pričelo misliti Stanovanju, je skočil v bližnjo bi [Slovenci kar najbolj mogofe jr- nft izboljjianje delovnih razmer. g0, kjer so mu gorečo obleko poli I ganizira. tokalne organizacije I p^jj i0 razmišljati o strokovni h j z Vodo. Na rokth in nogah ima
VOJASkA ftAfeOR&A PREDLO GA BO PREDLOŽENA PRED SEDNTKU tt TK TEDEN.
OfaJafovai* • t>rr. .tr.nl)
kampanjo, da bo čim boU cen-	S|overicl najbolj aktivni. Vršili so la ko je pritekel v njeno stanova
SB traHzirana. Na ta način boino Uo-	^ ^ r&m[ ag)tacijHki 8hodi, da ae nje in kočno tudi udušila ogenj
Ko 80 Združene države napovedale vojno Avstro- segli še ) večje uspehe, kakor v	ppidofee strojarski delavci za stro nft njegovi obleki. Kosova se je
Omki ie predsednik Wilson razglasil V svoji glasoviti prejšnjih kampanjah za vojna	0rgalli2acij0. Na dveh sho- nahajala ob času nesreče sama v
proklamaciji, da so Slovan.*«, se izlili j^te^te sir*.-. v ^.....nitMtjsk Prank «**«< je ,«„
monarhije v Ameriko, in ki fte niso ameriški državljani, organj^cijah SRZ., naj se ze , ()odlna in na drugem Frank Sava, druStva Naprednost, št. 223, s, "nrliaUliski inozemci iz Sovražne države". Ameriška vla- daj pripravljajo za to kampanjo , k Chicage. Pojasnila sta tu- N P j.
dii^e gmitrala, da .^^~ Avrtrije In Ogrske prijatelji Amerike in sovražniki habs- SRZ w jim bo dlja, VB8 potreb- ?a i7,)oljianjc stanja delav
burškega režima, vsled česar niao "sovražni inozemci ka- na pojavila, kadar jih kodo po- (.(,v ](ako IM)treima ie taka or-1 ro geiavcev raznihliTok" zelo pri
kor so Nemci in Madžari. Kolikor se tiče Jugoslovanov, trebovala.	,___otiln | nanfeidja tudi delavstvu, kl de- manjkuje p„s(>im„ IM<.hanikov.
Kn« naa S1nvenCev. smo Dokazali V sijajni meri, da I Ako	".|la V strojarski industrij. _	81-ovencev je
tu malb. Kolikor
: rwZnnni motil, ko ias je LačU za prijateljske	^ «»
zcmce kolikor naa namreč še ni ameriikih državljanov. „ h m krikih	i«	^ "ttilf JCTSa^
Včeraj je bil sprejet nov naborni zakon, ki ga podpišeH"-,^ ^	pristop v 8 " *
: predsednik v par dneh. Vsi moški od osemnajstega do pet- ^ „ m po p ih, elej. rj^f^ «anov se vrfi h^0^^ ' inštiridMttega leta so podrejeni vojaški službi. V prvi ,„, kaki uspehi »o «<• dosegli z m«. vhak' fotrtck zvpfpr v npodnjil, ;.r',"v,e;'. ' • polovtolfrihtfdnjega meseca se vrši rafiatracija po ^m n^j	v resni« pa "^Lros^ra&ath Side Tumer rtali.l Ljudjc M radi izgovsrjajo> ka
' vem zakonu? Registrirati se bodo morali vsi moški v dobi ilhovo ,]elo izrabila hvalospe- y. ne c ( ,U» i H {•, i ^ _ dar jih nagovarjate za pristop \ i omenjene starosti in vladne oblaati računajo, da bo okrog Lv i„ politikih sluJb	^	t^^^Ž^t^ en
.trinajst miljonov regtetrirancev.	"
Vsak registriranec bo moral odgovoriti na vrsto vpra- fcl^Sl«*« kiu^n"11 je,kihobJ«-L zJ'eJcr č^vaj B.,an<1 v. Vn šanj, ki jih vSbujo vpisovalna listina. Inozemci, ki še Jf"'	- i HftSSr .^T ^
' državljani oziroma so samo deklarantje s pfvim ali malim n^t«J-1«^ .tV te^^^SE ^ državljanskim papirjem, bodo morali odgovoriti tudi na I vodijo med	zaposijcni v ^kajšnjih	nrpr1 Kvn.n tnR]ft llifiif>0 Jn
; Listina fc vprašanji pa že ima pojasnilo, ki se tiče podani kov Avsti^Ogrske, namreč prijateljskih inozemcev slo-t vatisker UAlfianske ali rumunske narodnosti, ki v očeh * ameriške vlade nočejo biti avstro-ogrski podaniki.
Slovencem, Hrvatom, Cehom it. torej ijii treba odgovoriti, da so podaniki Avstrije ali Ogrske, temveč enostavno naj reče vsakdo: Slovenec ali Jugoslovan sem." : Naborni uradniki bodo potem že vedeli, kam spada tak registriranec, ki ga sicer Avstro-Ogrska smatra svojim po-' danikom, ali on se ne smatra kot tak in tukaj velja samo to, kar registriranec reče, ne pa kar smatra Avstro-Ogrska. >,. Kdor se pa spozabi iz nevednosti ali trdi namenoma, da je avstro-ogrski podanik, potem bo naborna komisija nedvomno smatrala takega registriranca za Avstrijca, ki hoče biti podanik avstrijskega cesarja in kateremu je še zmiraj zvest, vsled česar ne more biti prijatelj Amerike in potemtakem ni tudi več dolžan uživati pravic, ki jih je poklonila Amerika prijateljskim inozemcem iz sovražne države.
Proč torej z vsakim podaništvom! Pokažimo enkrat za vselej, da ameriški Slovenci niso več niti ne marajo za ves svet biti več podaniki kakšnega cesarja in njegove gnile Avstrije, vazalke pruskih avtokratov. Slovenci hočemo biti svobodni državljani in ne podaniki, in kdor ni ameriški državljan, lahko pove pred vsem svetom, da je in hoče biti jugoslovanski rebel, ki se bori zato, da postane svobodni drifcavljan svoje svobodne, neodvisne domovine.
Podaništva ni več! Podaništva, hlapčevstva, kleče-plaztva in ostudnega lizunstva napram ceArju ali kralju ne sme biti več med Slovenci. Pravi revolucionar in demokrat ne mara biti podanik in ne pripozna nobenega "veličanstva", kajti on hoče biti svobodeh državljan.
Rojaki, ki se zbirajo pod praporjem Slovenskega republikanskega združenja, so jasno pokazali, da ne marajo 'biti podaniki nikogar; pokazali so, da nočejo biti podaniki
držav janskim papirjem, Doao moran oagovonu umi na --j« »-- t lavci, aaposijem v	i d l d . lo
• vprašanje, ki se glasi po domače: "Čigav podanik	Ako nb-.c ^^	gotovo1'ni pričakoval, da ga more
.iii—,: L____i^u	W «p H^a nndnni.lfslovenei za letrto nW n£ de: Tldel®žl1tf Ke shoda Vf	na tem kraju doleteti kaka ne-
voZ nli lo Zor izvol Hi en0' K° bo!?te.Sul1 «OVOr^ "	sreča. Poleg hišiec lc«i proga C.
n!l lok hI nih or k a n^sa ei j' SH/Do- ^ ^ vom ka	and St P. železnice. Po tej
U t ""[Za. in h Jam todi vi prišteti med ljudi, Kt zeie , gQ prwniUali tovorne vozove
T 514lvetl >ot	P°tem ?0t0.v.0	in eden je skočil raz tira in ae za
ne bodo dobili razni visoKoieuu b f ogtaU izven orgamzacije	4	m'
alovenske organt-|	,___Al%}ox,aixra
k «4 "'4	t**'	f
Hamoinu vprašati za oprostitev od vojaške slnlbe. •
Situacija je taka, da se bo registracija vršila sedmega septembra.
Zbornični konferenčni k i eo izjavili odločno, da ne sprejmejo pro- * t išt raj kovnega dodatka. Izjavili so, da ga je zbornica odklonila z veliko večino in da je ta dodatek sploh odveč. Senatni konferenč-niki so odnehali in protištrajkovni dodatek je bil Črtan.
Ravnotako je bil črtan iz predloge dodatni predlog kongresnika McCullocha', ki določa, da so po • daniki in državljani sobojevnikov podvrženi vojaškim naborom, če kaj takega ne preprečijo pogodbe. Sporazumeli eo ae, da še enkrat glaeujejo o tem dodatku, ko se predloga vrne zbornici. Mogoče, je, da ostane v predlogi.
Konferenčniki so se zedinlli na dodatni predlog |Ju vlpda da uniformo in oprenij) ofičirjein na režijsko trojke ip 'clu imajo vojaki in pomorščaki 21 le! 0111 pravico do doniovišca.
Mesto senatnega dodatkk, da so vojaki pod 21. letotti opravičeni do dveh letnih Študij po končani vojni, so Konferenčniki ^prejeli zbornični predlog, kl pooblastuje vojnega tajnika, da dodeli vojake u-čilisčem, kjer dobe potrebno izobrazbo.
popiti ^ Ako va vojna Ta sredstva pa more «nija' Ako bo po njenem bto
d.U .e ljud-tvo; « ^d j.rilaTpoTo
sredstva.
Če bomo vsi vršili svojo dol? noat v pogledu 4. vojnega posoji la, bomo po končani kampanji lahko dokazali naše delo s Številkami in nc bomo potrebovali fran
čaaa potrošiti moj zaslužek, ali da zapijem, kar zaslužim". Obža lovanja ao vredni taki "arguinen ti" proti uniji iz vrst delavstva. Dokler bodo delavei aamo mislili na zabavo v salunih, toliko ča&a bo imelo organizaeijsko gibanje težko stališče. Zato, da ne bo vse, kar zasluži, "zaipil v salunih", želi, da ostanejo v veljavi dolge de lavne uro. Nepremišljene so te beaede, in ako so za katerega raz vesel ji ve, so to na vsak način Johnstown, Pa. — Zastopnikovi I družbe, kajti v takih delavcih i-društev okrajne organizacije &|majo najboljše in cenene zavezni
DOPISI.
R. Z. za Johnatown ln okolico ua ananjalh, da se po sklepu zadu|e konference s dne 22. avgusta vrši prihodnja konferenčna aejo v nedelo 1. septembra ob i), zjutraj v dvorani društva Triglav na Maahomu.	»!
Na dnevnem redu bomo imeli več vašnili točk In tudi volitve delegatov za konvencijo Sloven-nkega republičanakega združenja, kl prlčno aborovatl dne 13. septembra.
Ker bo aeja zelo valna, apeli je val udelefti-
.	- - -	-	ram na vas, da ae ,
avstrijskega niti srbo-hrvatsko-slovenskega vladarja; oni ta,	fcodrej Vidrich.
io pravi demokrat je in pravi jugoslovanski rebeli. !
Proč 1 vsakim podaništvom! Naprej rebeli za repu- MUvrankee, Wla. - Slovenska
Miko, demokracijo in svobodo!
kolonija v tesn meatu je precej Številna, toda poročila v Prosveti ■ 1	ao od tn zelo redka Premišljeval
Vladna železniška uprava vpelje v par dneh Miljsko "r ^V^^T"?^ ^
. .... . : >1 U 1 v . a	U .	a. J tej m ačnoatl. Morda to, da mno-
knjižic6 (mileage book), s katero se bo lahko voail vsakdo JJgZ ^ ^^n x Mi«ne, od enega konca dežele do druzega brez vseh frftnosti. (Kjer ae vrle pregovarjanja o v«eh Dokler io bile žaletnice v rokah privatnih d»u*b. Je bila mogočih atvareh in kjer se rešu
Ukina vozna knjižica ''nemogoča''. Kaj bo lele vje mo- ■ ^^JSt&Hjs tc.. me,	■	_
goče, ko poitantjo Mesnice PtAlna posest amerlSKega B|Ml<Ja tw|| n^jgr.ka induatrl ! toda ker ni hotelo goreti, je vzel V vojnovardevalnlh znamka!
ljudstva!	»ja. V njej je opoaljenih mnogo1 posodo s oljem in v hipu ko je mi-1 je denar najboljla naložen.
ke. Delavci, pričnite nekoliko več misliti. Premišljujte, kako ao ae vršili veliki delavski boji v drugim ameriških industrijah. lVr mišijujte, kdo je zakrivil že tAli -ko porazov delavstva v boju za izlmljšanjc žlvljenskih in delovnih rasmer.
Največja nesreča za zavedno delavstvo so tisti tovariši, ki aa ml silijo v aužnost, aH pa nasprotujejo Izboljšanju. Upamo, da «< slovensko delavstvo v tukajšnjil atrojarnah ne bo spozabilo tako daleč, da bi fedajal o koriati avoje
letel v hišico, katero je vrgel na čuvaja. , Potegnili so ga izpod desk in ga odpeljali v bolniŠMco. V prejšnih časih je bil mož vpo-sljen v salunih za natakarja in nl bi! pri nobenem podpornem društvu. Od kar je naše mesto suho, ao si morali ljudje, ki so delali po salunih, poiskati delo v tovarnah' aH kjer koli, kajti ljudi se dandanes povsod potrebuje za delo.
Dobe se ljudje, -pokbeno pobožne ženice, ki pravijo, da jc bilo že tako namenjeno, kajti vsaka nesreča je božja volja. Torej je bila tudi nesreča v slučaju omenjenega čuva\ božja volja. Tovorni voz je skočil raz tir, ker je bilo ogibadlšče napačno obrnjeno, oziroma odprto in nekdo ga jc pustil v takem stanju, ker je bila to božja volja. Tako sklepajo dobri ljudje, ki ne vedo, da so za vsako stvar, kl se dogodi na svetu, vzroki.
P. F. K.
. ' _ v - . 'ino' t o • * LISTNICA URW!H&TVA.
ROJAKOM V CHICAGI.
Kdor čikaŠkih Slovencev ima kako prazno aobo, ga prosimo, uaj jo odda na razpolago kakemu delegatu konvencije Slovenskega republičanakega združenja, ki prične zborovati dne 13. septembra. Sobo bi potrebovali !c za par dni. Ker vsleid razstresenosti Slo-
...........................vencev v Chicagi nc moremo
ia razmla. lWnižite se uniji vai,I vprašati vaakega poaameznika, a-
a . •	%	____•	•	KAlll*amA II a a oua U /f A ls« ium VAMA
iTmtnv >
F. Q.r Southview, Pa. — Lahko tri Vam bilo znano, da ouebnih napadov ne priobrujciiio. Zato smo tisti del vašega dopisa feptistili. Ako ko drugi surovi, s teni Re ni rečeno, da jih morate Vi posne mati s tem, da jih napadate v listih. Ako Vas je aurovo napadel doti&nl zastopnik, kaferega Vi niste niti imenovali, alt druge rojake v naselbini, bi morali pojasniti fakta, kako in zakaj je Vas napadel. Obtožllni materijal bi morali poalatl upravništvu, ne pa le nekaj napadalnih stavkov t namenom. da so človeka "v cajlen-gah s-fiks*."
Že čestokrat smo povdarili, da v glasilu SNP.?. ni prostora za malenkostne oeebne prepire in napade na neljube osebe. Tega se bomo držali tudi v bodoče, pa *e nas prav kdo "ozmerja" vsled prikrajšanega dopisa. '
T. K., k. iloline, ril. — Mi ne
vemo naslovov posestnikov velikih vinogradov v N. t. Coinitj.
Naslove tvrdk, ki prodajajo grozdje na drfbelo, Vam bomo sporočili, kakor hitr6 b6'mo izvedeli zanje. Uhko se tndi obrnfte za infotmaeije na Martfna Polharja, box 244, LyAns, 111., ki Vam bo morda dal boljša pojasnila.
. .Clinton, Ind. — Sfvšr bomo pVedloIill seji ffl. odbOrt.
DNEVNI SEZNAM IZOUB.
kateri ae zavedate pravica boljših šlvljenakih razmer.
Dne I. septembra pa pridite na ahnd organiziranega delavatva tu-kajšnih atrojarn, kl ae bo vršli pnpoidne omenjenega dne v So. Side urner lfall.
Frank Limoni.
Oreenabnrgh, Pa. — Ponesre čil je mjak Frank Snšteršič dne 25. avgusta. Poakušal je zakuriti,
(|0 peliramo, naj vsakdo, ki ima pra zno stanovanjsko sobo, o tem sporoči bratu Frank Savan, 400S W .11. ftt. Obvestite ga lahko pismeno, osebno, ali pa po telefonu. Telefonska številka je !,awudsle 8157. Sporočite pa lahko tudi u-pravnlštvn Prosvete, kl bo potem oddalo vaš naalov preje mnenje* nemu zastopnikn odbora za priprave k konvenciji SRZ
Washington, 29. avg. — Vojni department je dan« objavil VA imen. Izgube: 21 mož ubitlj v bo ju, 23 jih pogrešajo, 19 Jth Je u mrlo za ranami ln 7 vsted bolezni M je težko in 77 nežnafto Vako rš-njenih.
sinočnja Rsta r^buj« 231 i men. Izgube: 2* rtol li^llh v boju. 23 jih pogrešajo, ll JTh irtlirl" zA »anami Ih dVa všted bolezni, Štirje ao smrtno ponesreči«, dva ata vjeta, ftt mol f težko Ih 7« neznano kako ršnjeniV>
(Severov Rafulator). Tb)S tonika le zdravilo. oaob.to p

vftn 2 mjbfih
Čet*, M o^rimjo s francosko sr-mado v okolišu J^ivizija, sedeta milj Neverno od Soissonsa, odbile neb roj nemikih protinapadov. Francoske in ameriške Čete eo k upirale Chav|gny in dosegle Ju-vigny. V oko!MX;biVt*nya Je ene ameriška ttfdtik vjelk 90 lovcev it-pruske divfc^e, v okt^el Ji»vignys ao Američani vjeli pa 200 mož, med katerimi Je oseui lastnikov
Na fronti čAs Vesli so Američani preprečili prehod eovta$nih M reko pri kakoehesu in FLmettu. Bazoches je V rok&h Američanov,
ki so odi lili ve£ sovra£n& 'protinapadov na to postojar&o, toda Fis-matte so Nemci vzeli Ameiičan9«n v t6rek ponori no ljutem boju. Po radijem porodu "it Jfomesa Američani sdsj protinapadajo Nemce v Flamettu, ki ao se dobro vgnez-dili v trgu s strojnimi puSkami
Z anseriškb armado ob Aisnl 29. avg. — Američani so &e vedno v bitki z Nemci sevamo od Soissonsa, kjer sO včeraj okupirali <'hauvigny in prodrli en kilometer neverno in vzhodno od tega kraja Ameriške čete So napadle zjutraj ob sedmih in okupirale široko planino, S katere je lep razgled na bojišče med Veslo ln Aisno na vzhodu. Ameriška artilerije se je ' že ustanovila Ha tej planini in zdaj bombardira postojanke na drugi
Vesli iz Rusije.
ju-
Angl
V o-
vjeli
julija 112,000 Nemili 1300 topov vseh
112,000 JXmm vjetlh od 1. uja.
Washiftgton, 29. avg. — General March, Šef generalnega Štaba, je VČ^jTaj dejal fored časnikarski-roČevalcl, da so Francozi, in Američani vjeli fenzivi od 1. cev in vplenili kalibrov.
Angleške čete so od sobote prekoračile staro llindcnburgovo črto na fronti t^ch milj in zdaj' se bore <na ozemlju, ki je bilo v nemških rokah od leik 1914. Vsa nemška fronta od tgisa do Remsa so ruši in pada.
Franooako prodiranje, naznanjeno danes zjutraj v oficijelnem poročilu Iž Pariza, je tlejsA šef generalnega štaba, naznanja, da je vstvarjen zopet globok kot v sovražnih črtah, ki ga sedaj dajo v klešče. Francozi so dospeli do Nesle in so na tem mestu dve milji od reke Sotfb&U
Od zadnje sobote ho Britje vsled svojega trkjiftlfil napredovanja prekoračili ttlndfertburgovo črto eno miljo daleč na tri milje Uroki fronti.
General March Je rekel, da zadnje brzojavke le ntč ne naznanjajo, da je popustil pritisk *fcavezni kov. Britje dozdevno še vedno prodirajo na flkridrski fronti.
Naštevajoč vojaške akcije na zapadni fronti od Sobote, je rekel da, da so Britje pomaknili zavezniško črto naprej, med Scarpo in Sommo in prek gričavih planjav vzhodno od Alberta, dasiravno se je sovražnik trdovratno upiraL V torek so Britji napredovali za pet milj ob v^žni cesti Cambrsi -Ar ras.
Genersl March je potrdil napredovanje Avstrijcev v Albaniji, ki jc končalo, da se je italijanska fronta umafcnlla vzhodno od Be-rata.
V-torek so Frsncozi napredo -vali ns deset milj dolgi fronti dve nf)i in So AsvOjill R<V>e. Od tegi Časa so osvojili važno ozemlje vzhodno od tega mesta.
Ns vprašanja je general March odgovoril, da se eden In devetde seta divizija (fcte Iž Alaske, držav ob PielflVu, Idaho, Wyomlng, Montana In Nevada) zdaj vežba v Franciji in da je dodeljena peti armadi.
Brigadni general Frederick 8. Filts je sedsj začasni poveljnik, toda znaiVo ff, da Je **neral Pcr ahing določil, da prevzame povelj-niAtro generalni major
Štirinajsta divizija (narodna straia iz drla v Kiftforrttja, Vlah, ArizOHS, Ne* Merico in Colorado) še ni v Franciji.
Angleške isfube v saftnjSm tsdnu.
London, ». avp -l*f'ul* an-irleške srrAade v mM** tednrt ao 14,484 mož proti Ml! v prejšnjem tednu. Izgube se dele: »7 /ustnikov in 21U prostate* vM-t Hi, 1110 častnikov in 10,7§3 pro-atskov J« pa ranjenih in pogrešanih.
MASARIK NE VERJAME, DA BOLŠEVIKI OEKSAJO ClHO SLOVAKE
\Vsshingt6n, 29. avg. — Profe nor Masarik, predsednik Češkoskv vaškega narodnega sveta, je tzja vil tukaj, da on ne verjaune, da so botjševiki obesili 300 ČVhoslova-kov kskor je bilo pred kratkem poročeno iz nemških virov. Masa rik pravi, da je prvič neverjetno, da bi rdeča garda vjela toliko ee ških prostovoljcev, drugič je pa namen Nemčije, da s takim! vest mi p Iali ftehe v domovini, ki so v boju za Svojo svobodo.
Sovjet ▼ boju i Tttrld
Stockholm, 29. avg. — Sovjetska vlada je poslala oster protest v Berlin, ker Nemčija noče zabra-nki Turkom, da se ne bi polastili bogatih petrolejskih vrelcev v ku na KavkaŽkem, dasiravno je turfka invazija dotiČne pokratfne kršitev brest-litovske pogodbe, krajevni sovjet v Baku je izjavil, da bolševiki uničijo vrelce predno se umaknejo odtam, če he bodo mogli ustaviti Turkov.
Nemčiji je pred kratkim poslala dva diplomata na eroplana
ropi
Baku z namenom, da pridobi pe Vrolejske vrelce zase, toda sovjot v Baku je aretiral oba poslanca in iu poslal v Moskvo, kjer sta bila izpuščena.
Ruska klerikalna stranka deluje s Nemci vred sa monarhijo.
Stockholim, 29. avg. — V Rusiji se je pojavila cerkvena ali klerikalna stranka, ki pod vodstvom popov zbdra razbite ostanke starega carizma in lovi kaline med pri-prostimi kmeti. Ruske crkve ao zdai nostale pribežališče ^rotire-volucionarjev. Nemčija že špekuli ra, da s pomočjo te stranke vpelje monarhijo v Rud ji.
šljajo o mirovnem programa predsednika VVfUona, čeprav va-čina ne mikih časopisov še vedfei napada ito zasmehuje Ameriko la Wiiaonove mirovne cilje.
Is Pariaa tudi poročajo, da je izjavil nemški vjetnik is Baden-ake, da so njefcovi rojaki le skraj no siti vojne in ceeiVske vlade, in da je Šelja njegovih rojakov, da Badenska postane tieodviaua re-publika.
Nemci kradejo obleko km^vA^n v jetnikom
Washington, 29. avg. r- Ame-iki Rdeči križ je dobil Informacije, da prihajajo mnogi ameriški v jetniki v vjetidška taborišča na Nemškem brez površnikov, čev ljev m celo bres Nemški vojaki jim namreč med pot]o poberejo obleko in s posebno slastj6 potegnejo Američanom usnjene čevlje s nog, s katerimi potem nadomestijo svoja lesena obuvala. Rdeči križ v Bemu je vsled tega ustanovil krojačnlco, da preskrbi obTeko ameriškim vjetni kom v Nemčiji.
Spor med Finskimi bolševiki.
Htockholm, 29. avg. — Finski bolSeviki so se razdelili v dva ta-l-crs. Ena stranka, katero vedi To-ko: ie za to, da se finski bolševiki združijo z zavezniki, ki jim naj pomagajo iztirati Nemce iz Finske, dočlm je drugo bolševiško krilo povl vodstvom Sirole odločno proti temu. Sirola jc izjavil, da je var.k firiuki bolše vik izdajalec, kdor podpira zaveznike, ki so napadli rusko sovjetsko republiko. Tokoj se baje nahaja v Murmansku, kjer bo poskusil priti v dotiko h poveljniki zavezniških čet.
Čehi t Rusiji se zahvaljujejo An-
fflUl.
WYtshington, 29. avg. — Štirje poveljniki češkoslovaške armade ob Volgi so poslsli brzojavko, v kateri se zahvaljujejo Angliji za pripoznanje češkoslovaške drži-ve.
Ohioago, 111. — Zvezni urad za posredovanje dela ^e izdal poziv, »la sc delavci priglase kot prostovoljci za vsŽno industrijo. V pozi-vu pravi urad za posredovanje dela, da se vojni program nagaja v kritičnem Stadiju, ker primanjkuje delavcev, med navadnimi težaki pa vlada nepokoj.
Vsled primanjkovanja delav-cev, bodo morali v nekaterih tovarnah Ustaviti delo, ker primanjkuje v vojni industriji do 300,00Q izučenjh delavcev, ,
Med navadnimi težaki prevladuje nepokoj in delavci hodijo od tovarne do tovarne in poskušajo, kje so boljše delavne razmere in !>< IjSi zaslužek.
Vsled tega priporoča urad zs preškrbovanje dela, da delavci puste delo v nc važnih lndustrijsh in sprejmejo delo v vojni industriji.
Zavezniki »o preprečili Horva thovo diktaturo.
London, 29. avg. — General Horvath, predstavnik stare ruske avtokracije, ki je služboval še pod carjem, je nameraval polastiti se začasne vlade v Vladivo-Ktoku iu ustanoviti svojo diktsru-ro V Sibiriji. V ta namen je poalal svojega pristaša generala Pleško-va v Vladivostok, kl je imel izvršiti "coup d'etat", toda zavezniški poveljniki so mu prekrižali račune.
Peking, 29. avg. — General Ke-me rtov, protibolSeviški vodja kozaških čet v Mandžuriji, Je prekoračil sibirsko mejo in osvojil po-atsjo Mat sije vski zapadno od Minčula.	'
Razno Ik inozemstva.
Nemci pozdravljajo Wilsona
Waahington, 39. avg. — Iz Pa-riza poročajo, da Je pipd k-at-kim množica 6000 Nemcev na javnem shodu v Msnnheimn a-plsvdlroli,, ko Je bilo Izgovorje-no irtte Wllaona, predsednika Združenih držav.
Khod so »klicali delavski sit^ dlkaii v Msnhelmu v svrho raz-ra v I Janja o žlvežnem položsju. lan neodvisne (manjšinske) socialistične stranke je v svojem govoru razložil vojne cilje pred sedniks Wilsons in poslušalci so burno ploskali Ko Je bila potem predložena resolucija, kl Je Urš-Isls Jedro govornika. Je ni kotel predaednlk shods dati na glaso-vanje.
Depeša pristsvlja, da
_ v Londonu.
London, 2$. avg. — Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije, je včeraj dospel v London s svojo delegacijo. George Nicoll Barnes, vodja delavske stranke ln član vojnega kabineta, je pozdravil Goniperao-vo misijo v imenu angleške vlade. Gompers se udeleži kongresa angleških strokovnih unij v septembru in medzaveznlške delavske konference ,ki ae vrši v Londonu in Parizu 17., 18. in 19. sep-tenibra.
Ameriške vesti.
POZIV ZA DVI STO TISOČ IIT-DUSTMJALNIH PROSTO-VOLJČEV.
2daj so gi radi njegovega av ^trijskaiiatva aretirali in privedli zveznega pred komiaarja Wirt hI IšOinphrejrJa, ds gs sasllši rad kršetaja postav* prati Mtefti Komisar Je določil sanj $8,500 poroštva.
V
VOJ.
125,000 NIH tOL V PETlfl
Itockford, ttt. — Iz vojne šole. ki jo Je vodila 161 postajna kri-gada v Camp Grantu, je iašlo petih mescih 115,000 Absolventov. Tako poroča podpolkovnik G, de < 'ntlin, poveljnik enotS.|
ČASNIKI te lSRAfiB
Atlanla, Oa. — Oba lista 'Journal' in 'Georgian' nasnsnjata, da ae cena lisu za dnevno isdajo po viša od 3 na 5 centov, za nedelj sko izdajo pa od 5 na 7 centov. .
MEHIKANKO USTRELJEN
Hammond, Ind.—Zamorec Jan Holison je ustrelil nekegs Mahi kanca v prepiru. Krogla mu j» predrla prsi in Mehikanec je umrl na mestu. Policija se trudi, ds do Šene njtgovo ime.
Umor je bU is vršen v neki bi-ljardnici.
VRhO
©AR PRI
New York, N. t. — Aretirali so dr. Arthur Fell* Mothwurfa, vr« lovnega kemika Bayer kompanije, kl jo je prevzel upravitelj tu-^ezemske lastnine. Mothwurf je obtožen, da je nevaren inozsmec.
ČOLNI FES09RJNBKI; UTOPLJENIH
16
New York, N. Y. ~ Morje še ni vrglo iz sebe Šrtev, ki jih Je pošr-ko se jh prekucnilo petnajst čobiov, ki so se zamotali v vlačll-no vrv, ln Je bilo 41 oseb vrženih v morje.
Po Izvršenem rešilnem delu so »ogrešsli še šestnajst oseb. Kasne-e so potegnili osem utopljencev morje, osem oaeb pa Se pogto -Saj o.
KAJ LJUBOSUMNOST STORI.
Sh*lbyvlll«t md. —lH-letnl Ha rold Brunnfr leži smrtno ranjen v bolnišnici v Cincinnatiju, O., kjer ga je njegov tekmec, ki je dvoril frdč. Sadie Nippertovl ob-streMl iz zasede.
IH-letnl Burt (Jrubb, ki Je le-tal za dekletom, prizna, da je oddal pet strelov, od katerih sta dva zadela dekleta, eden pa Brunner-ja v trebuh. Grtifyb Je ležal v ob-cestnem grmovju, ko je oddal u-Nodcpolne strele. l>ekle ga obtožuje, da je po oddanih strelih pisni) iz grmovja, ji pritisnil samokres na sence in sprožil. Naboj je odpovedal, in ternu alučaju se i-ma dekle zahvaliti, da še Siv).
Grubba so odvedli za omrežena okns, ds si nekoliko oftlsdt ljubezen.
lžtaloA totrtslžčiLA |
Memphis, Tena, — Lajtnant
Samuel H. Toping je zadobll t^t | ke telesne poškodbe in letalski i vajenee Joseph H. Catf al Je zlo-! mil noto, ko sts padla iz vkeočtrte | 400 čevljev s letalom na tla. Ujt- j nant je uro kasneje upirl. Nesrečo pripisujejo pokvarjenemu] atroju.
MOONEYJEV PRIZIV POJDE PRED NAJVlftJE SODItČE.
San Franoiioo, Oal. — "Mednarodna delavska obrambna liga" naznanja, da vloži Thomas Moouey priziv na najvišje svezno sodišče, da zavrže nJe|ovo snkrtno obsodbo.
ROPAfeSfct UMOR
MriKh Narodni

b^ssavUeks S aprila
fi^trii Jidiita
Isks^. IT. jsslja 19Sf
OUfMk VTAM. kW-4l 80.	AVR, CHKUOO,
UPSAVKI ODBOfti PreMalki Jaka Vsgvtš, bos ISO, U BsUs, O, t JMpr^laSiglk, J, Hatkovl«, I F, D, i kos M, 0lrai4, Kasa.
n. Podpredseds|krJslaf Kuk«ij, Ksisg Ava. h* Ohfeaau, 111. fklkik. Jaka Verderbar, 170« si UwsdaU Avs, dulgs, tU' ' " "	T*Hx>»*s, P. 0. lo« Oleaes, tU
400S f, ITM ^ Cklaags, O,
NADS01NI oWv,
tresna
AVS, Ho«kq>rts^
PO ŠOTNI OMBKi koasbarg, Pa,
tbtos, F«.	' ^
SrtdgevlOa^
Aalss Srmet, J»«a aad tlak, kos «11, Bsdell Pleterlsk, kes Jakob Mlklavlt«, L. »o« I, WUloUE, K. Petrovlek, 14«ll Kali Avs^ OoUtSMl, 4
UUEDN1K PSOdVBTli
Joie Bavsrtalk.
VMOVN1 EBSAVJIia i
J, Katra, If. IV, osol
VB* DRNAUVV^IADKV^l	apavstgs a^Us
la S M. P. J, saj ea poUljajb Sa aaalovi
JOHN TBBDBMBAB, H6T-00 Bo. Uws«a>a
PBITOtBB GLKDta OBNBBALNBUA POBI^Tj JOtB AMBBOilO, kos Ml, Oaseeabsig, Ps,
Uas
t* es *nPMMs" «s pošOjtj.
Oas« aabsif,
Pritožbe prepirljive teebUa, kl ata JU reMk prra U 9n§S tsštaaaa, es
poiiljajo sa ssalovt .
ANTON NSAlT, kekl«0, VSI DOPISI, rajprsvs, ITsskl,
sa naslovi
OBBDNlftTVO "PBOBVBTB", B68T-^S Ba LsvaAals Ava, OkUag«, DL VBB DPBAVNllKB BTVABl, Sarelalsa, sglsal, as fsCUJaJo aa hsllsvi UPBAV.VIŠTVO "PBOBVBTB«', 1907-67 Ba Uwsdala Ava, Okleago, OL V koraeposdesel i lajslltvosi 8. N. ». I* svsisHlvili la «|V«vaillvssi Prof vete" as rabita lai«s srsdslkov, sisrvel aapiUSe ssslsv, kl |s «1 SI rijiS, sko laHta, ga bo vsaka stvar hitre
Clinton, Ind. Tolovaji so vlomili v Guy \Vilfordov dom v Ma-quoketi, štirideset milj severno/a-padno od tukaj. \Vllford ss Je po-stsvil roparjem v bran in dobil je kroglo v roko, njegova žena je pa bila uetreljena.
AVilford je sledil baiidltom na u-llco, kl ao sedli na avtomobil In se odpeljali.
vera s
Regulator

Izvini ruitrjs potribi|isi u j doto pri Milltr Coil ftt,, Mlllir Shift, Portsgo. Pi.
Premog je 42 palcev visok. Ni plina. Dobra streha iu tlak. Portsffs, Pa. je Izvrstno mesto z 6000 prebivalci poleg Pennsylvanla železnice, okrog 15 milj od Johnstowna. Tu so crkve, šole lu druga zabavalIšČa. Dobre prodajalne po zmernih cenah.
NaSi delavci so zsdovoljn! in dobro saalušijo. Pilit« za nadalJŠa pojasnila ali pa se ; osebno / oglasit« pri Mr. Buolcwalter, Superlntenden-tu v Portag«, Pa., ali ps v E. 8, Kmployment uradu, Johnstown, Ps.
[MMtttttMMMMIIM»M(
NA PRODAJ.
Proda s« 80 akrov obsegajoča farma. 35 akrov je izčiščeuega in posejanega, 6 akrov je Izoranega, drugo je trava, detelja, a ostalo pa Jo poraščeno s trdim lesom. aZ vss nadaljna pojasnila glede cene in drugih informacij se obrnit« pismeno «11 p« ustmeno n« Ustniku t John Kim, P. O. Box 62, \Vlllard, Wla.
BED BUGS'
sU flUnlec.
i ipzKif.	M-'
kakv m* v*li|i*l k« aa |Sr», ~ a«
i lli A M I« A f Ili S. IO AA
AVSTRIJ AKANT PROET
Ohioago, IU. — Frank Koftclir. Je nsjbrž navdušen avstriisksut, kajti v Mlnooki, III., ie relel I«, svguata po izpovedi pri*, "di 1« amerišlrs armada, hfi viVd^ofc«, ki se ho rszkadlis kot dftn. ko n-dsri po Nemcih^oatetlz Je pred trln«jatiml leti vzel prvi dr žavIJtfMftl papir in s« nI nfkdir
držav-
u
raatlls,
ie««««
>'«va»s ss«a ■ katerimi j« ia»^o#e adrsvttl rsssa bo Isksl, Js* Imam » aslogl ter rsa|»Ml I Jam raaaovralae suh« raaHlsc, «v#tjs, Jagwt« ls fterestse, <efc», ht Uvlrajo Ik vsak dala* svrts. PUlta p« »oj br** gfc/jU saslk. Ksj la* "Mali Ssauet adravslk". kl alasa aaisa IA aSSto^, mJm optauj. VdMks *UrtU> raatlls I« dej* ssevat, sa katar« Ul*aal Is kske [a« aaj rablju. Ma •Nllstejt*, sar<^it* takoj te (krušljiva kiijt««.
KATK. PBEDIS,
P. O. Bss 778, Otty HsIl BU.. Msv Vork. V. V.
_	^_______mSae I potrudil, ds dobi drugI
gMfcega ljudstvs'resno razmiŠ Ijanski papfr i
DR
JOS
x—a
SLOVENSKI ZDRAVNIK OlPialft ftttlbsrfh, Ps.
Prof. Dr. Mullin
IA SLOVENOB
411—4lh Avenue
(HA SPROTI POfri)
Pittsburgh, Pa
It
hm. OpoVsM^S it a^alik ke asse. Vssvel
probvbtx
.	(Kiujaka pravljica.)
Zgodilo ao je v aUrih, celo atarih čaaili, ko ae ie ni piaaio zgodovine. Sicer ao tudi v teh darilih čaaili ljudje ie počenjali neumnosti, toda takrat ae jih ni zapiaovalo. Morda ravno zaraditega smatramo avoje prednike za prebriaane in mo-
V	atarih čaaih ae je AarodiU veat. PriftU je na avet ? tihi noči, ko je vaakdo iinei opraviti a ■vojimi mislimi Kadar vaa miali. Miali po toči k, ki ae svetlika v »rebrni meeečini, miali trat, miali voda, nebo. Ka to je vae taka tiho.
' PO dnevu je vae živo ter dela ropot — po noči pa vae molči in miali. Gooenica pretniiljuje, v katerih piaanih barvah bo odpuatila metulja. Cvetlica premiiljujejo o avojem vonju, alavček o avoji melodiji, o zvezdah — o bodočnoati.
V	neki Uki noči, ko je bila vae tiho, ae je rodila vcft. Imela je velike oči kot nočna ptica. Z bledim sijajem jc luna obaevala njeno obličje. Zvezde ao prižigale plamček v globini njenih oči
i In veat je pričela svoje potovanje po zemlji. Živela je kakor sova.
Po dnevu se nihče ni hotel zabavati ž njo — nihče ni imel časa. Tu ae je gradilo poslopje, tam kopalo prekop. Ce j« priila veat h komu, je krilil z rokami in nogami:
"Ali ne vidiA, kaj ae tu godi -. Eden prinašu * amen je, drugi vali debln, tam peljejo konji breme. Tu je treba paziti, da ga kaj ne stiane. Kje naj vzamemo čas, da ae a teboj razgovarjarnof" Zato pa je veat po noči mirno hodila. Ala je v bogate, velike marmorne palače in v majhne, revne ilovnate bajte. Narahlo se je dotaknila spečega. Le-ta ae je zbudil, videl v nočni temi žareče oči ter vpraša): ■'Kaj hoče*?"
"Kaj ai danes storil!" mu je vest narahlo odgovorila.
Kaj aem storil T Zdi se mi, da nič posebnega." "Pomisli nekoliko."
Vest je odila k drugemu. Človek se je zbudil, zaspati pa ni več mogel do jutranjega svita. Ved-uo je'premišljeval, kaj je Čez dan atoril» In inno-gokaj, kar je prealiial v iumu dneva, mu je živo in jaano »topilo f>red oči v nočni tiiini.
Le malo jih je inoglo nemoteno spati. Skoraj vsi ljudje ao trpeli valed neapanja.
Celo bogatim ni pomagal ue zdravnik ne opij. Tudi modri Li-hand-džu ui poznal sredstva proti nespanju.
AU Li-hgn-džu je imel več denarja kot vsi drujft, več zemlje, več hii. Zato so ljudje mislili: če ima več denarja kot vai drugI, ima gotovo tudi več razuma.
In Li-han-dŽu je trpel valed te bolezni Ac bolj kot vsi drugi* ter ai ni znal pomagati.
Vsi ao diu bili dolini. Marsikateri jc delal vse svoje življenje, da plača avoj dolg. Tako modro jc uravnal Li-han-džu. Če je kak dolžnik enkrat pri njem kaj ukradel in so ga zalotili, ga je LI-hau-džu po vaeh pravilih modroati pretepel tako, da drugim ni več prihajalo na miael, da bi kradli.
Po dnevu ae mu je to zdelo zelo bletrouuino, ker drugi ao«« vee bali.
Po noči pa ao mu prihajale druge misli. "Zakaj je mož kradel! Ker nima kaj jesti.. In zakaj nima kaj jeati? Ker nima čaaa, da bi dovolj zaaluŽU; vea dan mora delati zame, da plačuje avoj dolg."	• Modri Li-han-diu se je moral zaamejati: "To je bilo ie lepše! k tega bi izhajalo, da nc mene okradc in <)a nimam prav, hahal" Smejal se je, ali zaspati ni mogel več. Noči bres epanja so 14s mučile tako, da je kljub vsej bistroumnosti nekega dne izjavil:
"Vrnem vaakemu njegov denar, njegovo zemljo, njegovo hišo!"
Tu pa ao kriknili in stokali sorodniki Li-han-dlja: '
"Vse to povzroča nespanje. .. mož je zblaznel!"
Zdravniki ao trdili isto. Po deželi se je dv|. gnil krik:
"Veat jc v nega kriva! Če je že modri Li-han-'Ižu izgubil um. kaj bo lele z nami reveži T"
Vae je navdajal atiah in vn! so jadikovali: "Todl jaz ne morem spati!" — "Mene straino muči neapanje!" — "Mene tudi!"
' Reveži ao »e prentr^iili, 4e bolj nego bogatini: "Pred vaem imamo manj, torej tudi luanjii razum Kaj bode!"
Bogatini ao govori'.!;
"Glejte, kako ta bolezru muči ubogo človeštvo; zavzeti ae moramo za rcveie ter jih varovati."
Pričeli ao mialiti, kako bi »e znebili vesti. Ali nihče ni vedel svetovati.
Isti čas pa je v Nankinau živel učenjak Ah-pu-o.
V	celi Kitajski ni bilo človeka, ki bi bil njemu enak v modroati ln učenosti Ljudeje ao akle-ttlll, da ai pri njem poiščejo nasvet. Nihče drugi ne bi mogel pomag.il i.
Pripravilo ae je odpoalanatvo. ki j«« neslo darila učenjaku Ah-pu-o ter »e pred njim globoko priklonilo:
"Pomagaj nam, učenjak vseli učenjakov, re ii na« neapanja!"
Aii-pu-o ai je dal natančno poročati o trpljenju ljudatva. Premišljeval je nekoliko, ae uaameh-nil ter rekel;
"Pomoč jo mogoča! Lahko se uravna celo tako, da veat ne bo imela nobene pravice pritL"
odposlanci ao napeli uiesa. Ah-pu-o ae jo nasmehnil ter dejal:
"Ustvariti hočemo zakone. Odkod pa naj ve ubogi človek, kaj ame storiti in kaj nef Vae hočemo popisati ua zavitkih, kaj je dovoljeno in kaj ui dovoljeno. Mandarini se bodo tega naučili nu pamet. Poznali bodo zakone; drugi ljudje pa nuj potem prihajajo k njim ter vprašajo: "Ali se sme to »toriti., Ali je ono dovoljeno!" Potem bomo videli, če ae bo veat ganila. Kaj seiu danea ato-ril f. . . Kar jf po zakonih dovoljeno in zapisano na zavitkih. Seveda ae mora mandarinom plačati. Od njih ae vendar ne more zahtevati, da zastonj uatlačijo svojo možgane z zagoni T"
Vai ad ae zelo razvefcellii.	,
Mandarini — ker je -ložje brskati v knjigah, nego morda v zemlji
Drugi ljudje — ker je vendarle zložnejie mandarinu plačati njegovo plačo in z njim nekaj minut na dan govoriti, nego eelo noč z vestjo.
In tako se je vse popisalo, kaj se srne zgoditi in kaj ne.
Ah pu-o pa je bil imenovan višjim ntandari-
m
nom.
Ljudje so pričeli izvrstno in zložno živeti. Či je kdo hotel kaj početi, je takoj tekel k mandarinu, ter mu predložil svojo zadevo:
"Bodi pozdravljen, učenjak! Razvij zavitke zakonov in nti povej, kaj naj storimo moji zadevi."
Če sta ae dva prepirala, sta Ukoj tekla k mandarinu:
"Glej, učenjak, v zavitke — kdo ima prav T' Samo popolnoma revni, ki niao imeli niti toliko denarja, da bi mandarinu plačali za njegov nasvet, so ie nadalje trpeli vsled nespanja.
Drugače pa so bili vsi zadovoljnr. Če je priila vest po noči k njim, so takoj zavpili nad njo: "Kaj hočeš tu t Ravnam se po zakonih! Po-beri se!" In obrnili so se, ter znova zaspali.
lu modfi Li-han-diu, ki je več kot vsi drugi trpel vsjfd nespanja, se je smejal, če je prišla vest k njemu:
"Dobrodošla, lepa deklica! Česa-želiš. . ."
; V Saj si hotel vrniti vse premoženje!" ga jc vprašala vest ter ga gledala z velikim očmi, iz katerih so odsevale zvezde.
"Ali imam pravico do tega!" je odgovoril Li-han-diu. "Kaj pa stoji v zakonih!" Premoženje vaakega posameznega spada njemu in njegovim potomcem. Kako morem torej odati premoženje, čc se dediči s tem ne strinjajo! Bil bi tat, ki ukrade dedičem, kar je njihovega. Ali pu oolo blaznež, ker sam sebi kradem. In zakon pravi: "Tatu in blazneža se zapre." Pusti me torej pri miru I Pojdi raje spat, nego da tu okrog lažiš!" Li-han-džu sc je obrnil ter spal dalje. I11 kamorkoli je prišli* vest, je slišala: "Kaj jaz vem! Storim to, kar zapovedujejo mandarini. Pojdi knjira ter vprašaj. Živimo p U zakonih."
Vest je ila k mandarinom: "Zakaj nihče več noče slišati!" Mandarini so se smejali t "Zakaj pa so zftkoni tu! Ali je mogoče, dn bi ljudje tebe ubogali.. Marsikdo te ne razume ter »ftori ravno nasprotno. H črnini tušem smo vae na-tančno zapisali na'rumenem pergamentu. To je bilo delo! Ah-pu-o, ki je to izmislil«, ni zastonj višji mandarin."
Veat je šla torej k modremu Ah-pu-o samemu.
Nalahno se ga je dotaknila. Višji mandarin se je zbudil:
Kako se predrzneš po noči brez naznanila pri-li v tujo hišo! Ali poznaš zakone! Kdor pride na tihem po noči v tujo hišo je tat in mora v zapor."
"Saj vendar nisem prišla krasti!. . . jaz seiu vest!"
"Po zakonih ai vlačuga. Tam atoji čistp jasno: "Dekle ali ienaka, ki pride po noči k tujemu molu, je vlačuga, ki ae jo zapre." Če torej nisi tatica, ai gotovo vlačuga!"
"Kaj ti pride na um! Kakšne priimke mi da-
ješ!.
"Ti torej niai ne tatica, ne vlačuga, temveč se enostavno nočeš ravnati po zakonih. Tudi za to je predpis: "Kdor se ne ravna po zakonih, se pre-greši proti njim in mora v zapor." He, stražniki! Vkovajte to dekle v verige ter jo spravite pod ključ za vse njeno življenje. Vlačuga je, ki je sumljiva tatvine ln ae vrhutega noče ravnati po zakonih."
Zvezali so veat ter jo odvedli v zapor. Od istega čaaa pa veat aeveda ne prkle k nikomur več ter nobenega človeka več ne moti v spanju.
Le od čaaa do čaaa tareil kak zarobljencc, ki r mandarini nl zadovoljen ter pravi: "Vi nimate veati!"
Takoj pa se mu pokaže papir, da Je veat pod ključem:
"Torej je tu, ml jo imamo!" Zarobljencc pa mora molčati: uvidi, da imajo mandarini prav.
In od tiatega čaaa sem ftive ljudje mirno, ze-
lo mirno.

Kdo |e prodal Rusijo?
• 8MBMMM*
(DaUal
Poaledica tajnega Leninovega oblaka ▼ Rusiji leta 1009 je bila, da ao so apremenile razmere v organizaciji. Lenin je apoanal, da atranka več pridobi, ako opuati bojkot dume in ae a vao vnemo o-prime političnega boja. To je bila taktika menjševikov, katere ao ae končuo prijeli tudi bolševiki. U
legn je razvidno, da je Lenin tudi popusti! In osvojil taktiko nasprotne frakcijo ,Če je kaaala potreba K., se je 1/cnln odločil za politično akrijo, j« kazalo, da ae poravnu spor med bolševiki in menjševiki in to ae jo doloma tudi zgodil« Voditelji obok frak eij ao izjavili, da ja ponovna re-vol url ja notuogoča tako kmalu in zato je tr*a voditi politični boj 1 vsemi silami in akrbotl, da je čim več socialistov izvoljenih v
dumo; obenem se pa ima nadaljevati "podzemeljaka" revolucionarna propaganda.
Tedaj je pa prišlo do razkola ined menjševikl. Deano krilo t* frakcije pod vodatvom Martova ni bilo zadovoljno a kompromi-som in je zahtevalo, da atranka opuati vaako nepootavno propagando Skupna teh aoelallatov ae je Imenovala "likvidotorji". Na drugi strani ae je pa odcepila akn-pina bolševlkov pod vodstvom
Maksima Gorkija, Aleksiuakega in Bogdanova ,ki niao hoteli ni-Česar slišati o političnem boju, pač pa ao zahtevali, da atranka
deluje za novo revolucijo a pod-zemeljako propagando. Tako eo nastale v atranki namesto dveh tri frakcije, vendar so pa bili združeni bolieviki in menjieviki naj močne jii.,
V tem času se je pojavil na po vriju I.<eou Trockij, ruaki Žid po ro^u, čigar pravo ime je Braun-stein, toda avoje ime je večkrat menjal kakor je bila navada med ruakiml revolucionarji, ki so se na ta način varovali pred tajnimi arjevemi policisti. Trockij je bil takrat na Dunaju urednik ruskega socialističnega lista 'Pravda' in okrog njegs se je zbral krožek ruskih socialistov, ki so si vzeli za nalogo združiti-vse ruske revolu cionarnc frakcije. Toda namesto združenja si je Trockij nakopal naaprotstvo drugih voditeljev. Nekako takrat so ruski revolucionarji ustanovili propagandistično šolo na italijanskem otoku Kap 1 i, kjer se je imelo izuriti dvanajst ruskih delavoev za revolu cionarnc propagando v večjih in dustrijalnih središčih Rusije. Denar zu to šolo so prispevali Gor kij, LuČanarskij,Aleksinski, Bogdanov in Pokrovskij in dogovorjeno je bilo, da mora šola stati iz ven strankarskega boja.
Leta 1910 je .Gorkijeva frakci ja dobila zapuščino nekega »bogatega revolucionarja v svoti 200, 000 rubljev in bolševiki ao zahtevali, da mora delež 140,000 rub Ijev iti v centralno blagajno stranke. Gorkij sc jc protivil te mu in Lenin je predlagal, da se snidejo delegatje stranke v po sebnem zboru, v Parizu, ki imajo odločiti, dali je podedovan denar lastnina vse stranke ali samo Gorkijevc frakcije. Zbor se je o-tvoril 10. februarja 1910 in sklenjeno je bilo, da mora obstati samo ena centralna blagajna za vse prispevke v rokah centralnega odbora, ki upravlja vse finančne zadeve neodvisno od posameznih frakcij v atranki. V ta odbor so prišli bolševiki in menjaeviki.
Politična sekcija tajne policije v Rusiji je bila zopet v strahu, da pride do trajnega združenja med revolucionarji, toda njen strah'jc bil prazen. Bolševiki niti inenjse-vikl se niso dosti ozirali na sklep pariškega zbora ih vsaka frakcija je plačevala v centralno <blagajno le. gotov del prispevkov. Bol Sc viška frakcija je nalagala avoj rezervni sklad v posebno banko na ime Lenina, Kautskega, Merrin-ga in Klare Zetkin, ki so smeli dvigrfiti denar le tedaj, če bi pri-šlo do sporazuma med bolševiki in menjševiki.
Medtem se je trudil Trockij, da bl združil Gorkijevo in Marto-vo skupino proti Leninu. Zadnji je obdolžil Trockija, da deluje za združitev samo zato, da bi dobil strankino podporo za svoj list "Pravdo" in vodil je proti njemu oster boj in v tem boju je bil Trockij popolnoma poražen.
S šolo na Kapri je bila tudi sitnost. Dijaki no ae pritožili, da je pouk popolnoma frakcijski in ne načelen, kajti šola je bila pod Gorkijevo kontrolo. Posledica je bilav da je Šola izgubila vae dijake. Sli so v Pariz, kjer je Lenin organiziral celo vrsto predavanj za ruakc revolucionarje.
Leta 1911 so prišli v Rusiji reakcionarni Časi .Kakor je napovedal Ijetiin Že pred šestimi leti, je oarjeva vlada umaknila vse politične koncesije drugo za drugo in končno ni ostalo nič več politične avobode kolikor jo je bilo pred revolucijo leta 1905. Sociali-ati ao na primer anteli govoriti v dumi. toda listi, ki so natisnili njihove govore, ao bili zaplenjeni In urednik je ntoral v zapor. Po-alanci so dalje imeli imuniteto, toda vlada je zaprla In preganjala vaakogar, kl se je družil z njimi. Dela veke unije ao smele ekai-stirati, aH čim so postale močne In nevarne vladi, so bili aretirani ln pregnani v Sibirijo voditelji u-nij, valed Čeaar ao organizacije pričele hirati, ko je -manjkalo do-brega vodatva.
Kljub temu je izhaja! v Ru4jl edini socialistični liat "Zvezda", ki je isael 1910 in v katerega so piaali I jeni*, Gorkij, Martov in drugi voditelji atranke. Liat se je •lino razširil po vai Ruaiji, čeprav je policija preganjala urednike in čitatelje.
(Dalje prihodnjič )
DOPISI
Cloveland, O. — Ko amo ac po
prijazni vožnji približevali kras-uemu uiichiguuskemu mestu Det-roitu, me naenkrat zbudi iz alad-kega spanja glasno trkanje nu okno moje kabine. Previdno sem pogledal skozi okno v bojazni, da smo morda naleteli na kako kaj-zerjevo su^marinko, toda bil jc moj prijatelj ,ki me je pričel pošteno oštevati, češ, da delam sramoto vsem clevelaudskim izletnikom z mojim dolgim apa-ajem. Sicer pa ni bilo tako silno pozno, kajti večina ljudi še ?pi ob takem jutranjem času. Vseeno u-stanem in "ko sem prišel na krov, sem razumel, zakaj se je jezil moj prijatelj Nudil se je nam krasen prizor ua canadsko in ameri Sko obrežje, posejano z razkošnimi vilami, ki so jih obsevali žarki ravno kar vzhajajočega solnca. Tak razgled mora poživeti še ttkega zaspanca. Ko smo zasidrali ladjo, nas je pričakovala Že cela vrsta gostoljubnih detroitskih rojakov. Ko smo izmenjali vsemtranslce pozdrave, mi Je stavil prijatelj pte dlog, da bi se ločila od ostale družbe, ker mu nekako kruli po trebuhu. Tega mnenja je bil tudi "Samo-rok", nakar jo skupno mahnemo na Square, kjer smo se vsedli na "bruBh" karo. Ko sem ozrem po prijatelju, opazim, da se drži z rokami Čez trebuh, smejal se jc pa tako, da so mu kar solze kapale z oči. Jaz ga seveda radovedno vprašam, kaj sc mu zdi tako važnega, da je vredno smeha. "Ma strela, je odgovoril kaj se ti ne boš! Ali ne vidiš, da se vozimo v "velbarji;" in sc lahko vsak trenutek zvrnemo po tleh?" Ker je hotel svoje argu mente tudi dokazati, je Šel na "platformo" in je skočil parkrat kvisko, kar jc povzročilo sumlji vo majanje "busha" in bati se jc bilo najhujšega. Pri tem pa me je, zagotovljal, da se ne gre r.iko li več vozit na take kare. Ker sem so bal, da ne bi sprevodnik, kot vzoren Detroitčan, pričel preda vatj o detroitskih oliki, seui poše petal prijatelju, naj molči in ga zagotavljal, da niso vse kare Detroitu podobne "bushu".
Končno smo dospeli v veliko jugoslovansko naselbino v Det roitu, kjer smo sc pokrepčaii, na kar sta peljala naše izletnike de troitska sodruga Anžiček in Pri stavec v Belle Isle Park, ki jc najkrasnejši park, kar sem še vi del parkov v mojem življenju Meri okoli dve kvadratni milji. Krasi ga starodavno drevje, bogata zbirka rib, različne rastline od velikega drevja do naj -manjših rožic, velik , coologičen vrt itd. Vsakdo, ki se mudi kdaj v DetrOitu, mu priporočam, naj si ogleda omenjeni park. VJdel bo ne pasmi perutnine, palme in drugo drevje in manjše rastline iz tropičnih krajev.
Kor je bilo že pozno, smo se napotili v bližnjo restavracijo, kjer smo povedali namen našega obiska smehljajočemu Japoncu, ki je potem zadovoljen odšel in ai mencal roke. Ko je preteklo uro časa, je zopet prišel in nas ponovno
vprašal, česa želimo, Češ da je m,, še prvo naročilo pozabil. Ko zuio se začudeno spogledali, je dejal moj tovariš, da je pred malo <L som videla ravnotega Japonca * palico in trnkom v roki, ki je najbrže lovit ribe, ki aem jih j(1/ naročil. Nekdo drugi je hitro pri. pomnil, da ga je videl, kako je ,n " jardu" lovil koštruna, s katerim se misli on mautitL Ko tm po dveurnem čakanju dobili za htevane porcije, poravnamo račun, ki je bil Uko alan, da je po vzročil mojemu prijatelju ie večji glad kakor pred prihodom v restavracijo. V obupu ae jc pričel sumljivo pomikati proti izhodu z namenom, da jo bo popihal ne da bi plačal avoj dolg, toda k sleči je uzrl zalo Detroitčanko, ki sc je je pa tako prestrašil, da je omahnil nazaj na atol in mrmral neke nerazumljive beeede. Ko si je 0-pomogel, je plačal avoj dol« i» odšel. Odpravili smo se na
pnjaze:;
prostor, kjer se je vršil piknik ^ slov. soc. kluba it. 114. Zabave smo imeli dovolj, družba je bila veselo razpoložena, aploh vko stvar je bila prirejena v največje zadovoljstvo vseh navzočih, kar je bila zasluga delavnega odbora pod vodstvom sodruga Joška Ovna. Krasno so odmevali glasovi slovenskega socialističnega pev-skega »bora Svoboda iz Detroita. Pevovodja aodrug Cedilnik je pokazal, da je kos svoji nalogi in du mu je le težko konkurirati.
Tudi slov. eoc. pevsko društvo Zarja iz Olevelanda se je potrudilo po svojih močeh ustreči ntno gobrojnemu občinstvu.
Nastopilo je tudi hrvatsko pev-sko društvo Zvonimir iz Detroita, ki nas je presenetilo z milodotte-čemi glasovi Prešernove 'Pod ok nom'. Zapeli so nam še nekaj dru gih pesmi. Človeka prešine nekako sladko čuvstvo, ko posluša v tujini mile glasove naše pesmi, ki tako jazno izražajo gorje, ki gs trpi naš narod pod kruto vlado habgfourške avtokracije. Za budi-tev ljudske zavesti in narodove sfle imajo precejšnje zasluge tudi naši pevski zbori, ki z -mogočnimi glasovi navajajo ljudstvo k premišljevanju. Slovenski pevski zbori bodo napravili tudi v tej naši borbi za demokracijo svojo" 4 dolžnost. Rojaki v Detroitu, nadaljujte z delom po začrtani poti! Slovenski Clev^laud je z vami!
Končno vam izreka Članstvo našega pevskega zbora Zarje zahvalo, ker ste nam šli v vseh ozi-rih na roko itt! nas prijateljsko sprejeli.
trAGHfl Ji I. Česen.
VREME.
Chicago in okolica: V petek deloma oblačno in gorko. Južni vetrovi, Povprečna temperatura v zadnjih 24 urah: 65. Solnce izhuja ob 6:1«, zahaja ob 7:29.
CENA JE PADLA CEMENTU. Washii«toti, D. 0. — Vojni in-
dustrijalni odbor naznanja, da sc je portlandski cement ocenil sa tri cente pri sodu. Spda portiand-skega ccmenta zdaj stane od $1,5' do $1.97.
" Desetletnica društva "GLAS NARODA" S številka 89. S. N. P. J.	:
VADILO NA SLAVNOST IN VESEUCO
■ ■ ■
J katero priredi	J
■	DRUŠTVO GLAS NARODA ŠTEV. 89. 8. V. P. J. DNE 2.	g S	SEPTEMBRA NA (LABOR DAT.)	■
m Uljudno vabimo vsa društva in vao aloveneko občinstvo J
Jj	iz naše okolice, da se blagovolijo v polnem številu udeležiti	p
■	slavnostne veselice. Igrala bode izvrstna slovenska godba iz J "	Canonsliurga, Pa. Za prazne želodce in žejna grla bode izvrst-	P Jj	no preskrbljeno, tudi plesa in druge zabave ne bo manjkalo,	p
J Naše društvo bode čakalo na postaji z godbo na čelu zu-	p
m	nanja došla društva ob 9 uri ter ob 10:10 dopoldan in od tam	J
■	jih sprejmemo do proatora zabave.	m
■	p
■	Toraj na svidenje vsem dno 2. septembra, 1918 na Mid	m
■	way, Pa. kliče ODBOR!	I
Talofon urada Conrt 146«.
Talafea aa
i Novflle 1870 K.
FRANCIS A. BOGADEK,
alovenako-hrvaški advokat,
VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE,
•oba 103 BakowoU Buildinf, vogal Diamond in Graat Sta*
(nasproti Court Housa) PITTSBURGH, PA.