HVALA, KER NE KADITE!
V času, ko se eloveštvo vse bolj zaveda pomembnosti zaščite narav-nega okolja, je razumljivo. da je vanjo vključen tadi boj proti kajenju, eni od verjetno najbolj razširjenih razvad človeštva.
Kajenje predstavlja vsakodnevno razvado premnogih posameznikov. ki s svojim početjem ogrožajo tudi
ljudi v svoji okolici — te zaradi vdi-havanja s kajenjem onesnaženega zraka imenujemo pasivne kadilcc. Ob vsem dobro znanih obvestilih o onesnaženosti ozračja premalo po-mislimo na kadilno onesnaževanje zraka v zaprtih prostorih. ki so mu često izpostavljeni tudi otroci. Ne redko kadijo odrasli vpričo otrok in to opravičujejo z besedami: Njemu ne škodi. je že navajen,« ali pa: »Otrok je bil dovolj zunaj. sedaj pa lahko tudi odrasli malo pokadi-mo..,« in z mirno vestjo nadalju- • jemo s kajenjem. Nežna otroška pljuča, ki so že tako izpostavl jena ne-čistemu ozračju in posledičnim bronhitisom. astmam ipd. pa so tako še dodatno ogrožena.
Življenje v kadilnem okolju zape-lje tudi odraščajočega in ko je pre-magan prvi začetniški kašelj, dobimo stalnega kadilca. ki kadi zaradi naj-večkrat umišljene živčnosti, družab-nega samodokazovanja in tudi dru-žabne obveznosti (kajenje v družbi s ponujanjem tujih cigaret je posebno mikavno, vsekakor pa ni kavice brez cigarete ipd).
Dokazano je, da kadilci češče obo-levajo za boleznimi dihal, med kate-rimi velja posebej omeniti pljučni rak. bolezen. za katero kljub vsem najmodemejšim diagnostičnim in te-rapevtskim metodam ie nimamo do-
volj učinkovitega zdravljenja. Znano |e, da je jugoslovanska tobačna indu-strija med najvišje akumulativnimi industrijskimi panogami — vendar so po drugj strani stroški zdravljenja pljučnega raka v Jugoslaviji že pre-segli dobičke naše tobačne industri-je-
Kajenje lahko torej označimo kot nevarno početje za posameznika. njegovo okolico in za celotno druž-bo. Zato se moramo proti. kajenju bojevati vsi, ki lahko z besedo ali z zgledom primoremo k zmanjšanju števila kadilcev ali vsaj k dnevnemu zmanjšanju kajenja. Posebej mo-ramo tu oraeniti pedagoške delavce v šolah. internatih, mladinske in re-kieadjske organizacije, JLA, vod-stva mladinskih delovnih brigad in posebno šole, ki bi lahko problema-tiko kajenja (in drugjh zasvojenosti) vnesle v šolski program higiene ozi-roma telesne vzgoje. Akcija proti ka-jenju naj postane stalna, njene na-čine pa bi lahko koristno vpletli tudi v različne akcijske programe OZN. npr. v leto otroka ipd.
Boj proti kajenju bo, glede na pri nas opažen stalen ponst potrote)e dgaret, dolg iii ne bi smel popastiti zanuB majhaii reznttalov. Nemu-doma pa se morarao lotiti zaKile otrok in mbdine pred kadibko oae-SDBŽenim ozra^en in slabia zgle-doa kadUcev — rerJetB« ujbotye s *pre)et)eai nkoMkc prtforeS ka-jeaji v vseh zaprtli prostorik.
Dr. TOMAŽ BENULIČ