136. št. — 5. leto. Poštnina pavšatlrana. Posamezne številke 1 Din. V LjablJSnl, v sredo 14. junija T922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust JUGOSLAV Plačano do: UceaJna knjižnica Uredništvo: Pavšalni franko. Ljubljana. 'ica 1/1. Telefon 360. va: Telefon 44. ne vračajo, priložiti znamka u J-govor. Sela narodne skupiSne. SPOPAD RADI MIN. RAFAJLOVlCA, RUDARSKA AKADEMIJA V MARIBORU. BANJALUŠKA AFERA. INTERPELACIJA O OKRAJNEM GLAVARSTVU V BEGUNJAH. BEOGRADSKE BOLNICE. da se dožene resnica. Interpelant Lazarevič je izjavil, da se zadovoljava z odgovorom in je dejal, da je to zadevo Beograd, 13. jun. (Izv.) Predsednik , Ribar je otvoril današnjo sejo narodne spuščine ob 5.10 popoldne. Seja (je bila na nekaterih mestih zelo burna. Minister za šume in rude Žika Rafajlo-Jvič je nameraval odgovoriti na interpelacijo poslanca Miljutina Dragovčiča '(radikalca) o vaških občinskih upravah V okrožju Vranja. Na opazke nekaterih tadikalskih poslancev, da interpelant ni navzoč pri seji, je izjavil minister, da bi Vendar rad govoril, ker gre za njegovo čast in je zaprosil narodno skupščino, naj mu dovoli, da odgovori na interpelacija Radikalci so ponovili svoj protest. Predsednik dr. Ribar je nato odredil, da se ta interpelacija odstavi z dnevnega reda, ker interpelant ni nav-jctoč pri sejL Minister Rafajlovlč pa je zahteval, da poda v skupščini izjavo, do Cesar ima vsekakor pravico. Na interpelacijo pa ne bo odgovoril, ker se mu to ne dovoljuje. Minister Rafajlovič je dejal, da je zelo lahko dovoliti, da nekdo obrekuje, potem pa zopet dovoliti, da se obrekovalec umakne. Ta izjava ministra Rafajloviča je izzvala veliko zadovoljstvo pri demokratih, dočim so radikalci proti temu protestirali. Vsled tega je nastal v zbornici velik tumult. Predsednik dr. Ribar je potem izjavil, da lahko govori minister Rafajlovič pred prehodom na dnevni red. — Zbornica je nato prešla k drugi točki. Minister dr. Rafajlovič je odgovoril na vprašanje posl. Lazareviča, ali namerava v iMariboru ustanoviti rudarsko akademijo, da se ministrstvo za šume in rude doslej še ni bavilo s tem vprašanjem. Eno tako akademijo je že ustanovilo ministrstvo za prosveto leta 1919. Ako bi se izkazala potreba otvoriti še eno |tako akademijo, pride v prvi vrsti vpo-Itev Bosna, ki je v rudarstvu najbolj razvita pokrajina naše države. Glede [vprašanja interpelanta o črtanju gozdnih glob v Bosni in Hercegovini, je odgovoril minister, da so se te globe črtale povodom amnestije. — Minister za notranje stvari dr. Marinkovič je odgovoril na vprašanje posl. Lazareviča v zadevi banjaluške afere, da danes še ne more povedati nič bistvenega o tem predmetu, ker se s to stvarju še bavijo preiskovalna oblastva. Izjavil je, da namerava uvesti preiskavo o delovanju pomožnih organov, zaradi tega spravil pred narodno skupščino, da se ustvari podlaga za nadzorovanje raznih govoric, ki so razširjene o tej aferi. — O tem predmetu je govoril tudi pravosodni minister dr. Markovič. Dejal je da se je taksi, ko se je prvikrat govorilo o tej aferi obrnil do višj. drž. pravdnika v Sarajevem in mu sporočil, da naj da svojim organom najstrožji nalog, da izdelajo natančno poročflo o tej stvari. Priznal je, da nekateri organi njegovega resorta niso vzeli dolžnosti preveč natančno. S posredovanem pravosodnega minstrstva se je stvar tako popravila, da je vsa zadeva prišla na redno sodno pot. — Minister dr. Markovič je nato odgovoril kot zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo na vprašanje poslanca Pušenjaka (Jugoslovanski klub) o nekorektnem postopanju okrajnega glavarstva v Logatcu zoper kmetsko zadrugo v Begunjah. Minister je dejal, da na to vprašanje ne more dati .pre-ciznnega odgovora, ker še nima o stvari nobenega poročila, dasi je še 30. maja pozval oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, naj mu nujno pošlje poročilo. Ker kljub temu ni sprejel poročila, je brzojavno odredil, naj se to nemudoma zgodi. Kljub vsej urgenci pa še danes nima poročila v rokah. Izjavil je, da se bo moral odgovorni uradnik zaradi tega zagovarjati, ker ni storil svoje dolžnosti. Poslancem bo zadevo pojasnil, čim prejme tozadevno poročilo. — Minister dr. Markovič je nato odgovoril kot zastopnik ministra za narodno zdravje na interpelacijo poslanca Moskovljeviča o slabem stanju državne bolnišnice v Beogradu. Minister dr. Markovič je dejal, da je ta bolnišnica nezadostna z ozirom na velikost Beograda in na številne bolnike, zlasti pa z ozirom na povojne razmere. Naravno je, da ta bolnišnica ne odgovarja vsem pogojem, ki jih zahteva moderna higiena. Ministrstvo je zgradilo nekaj modernih paviljonov in provizoričnih stavb, da vsaj nekoliko ustreže nujnejšim zahtevam. Obžaloval je pa, da so krediti za bolnišnice veliko premajhni. — Zbornica je prešla nato na dnevni red. Reške prebivalstvo prosi medna* rodno pomol. DELAVSTVO PRI FRANCOSKEM KONZULU. SLABE VESTI O BODOČNOSTI REKE. SPOMENICE REČANOV ZA ODSTRANITEV FAŠISTOV IN karabinuerjev. spada Reka pod vplivno sfero in zaščito Italije. Zaradi tega Francija ne more več ščititi Reke, ki je, kakor je sam priznal, popolnoma izročena terorju in se nahaja v strašnem in neznosnem položaju, v katerga so jo spravili fašisti. Po teh besedah tajnikovih je mnogo žensk začelo na glas plakati. — Ko so v mestu zaznali za to izjavo francoskega konzularnega tajnika Brusača, so Rečani izgubili vsako nado. Uprav dejstvo, da je nekaj dni sem teror v mestu vedno hujši, potrjuje, da ta izjava francoskega konzularnega tajnika popolnoma odgovarja resnici. Reka, 13. jun. (Izv.) Posebna depu-fcacija delavk tobačne tovarne in žensk iz starega mesta Reke se je obrnila do francoskega konzula in ga prosila za-Ičite. Prosila ga je tudi, naj posreduje pri italijanskih oblastvih na Reki, da ponehajo nečuvena nasilstva, katerim je mesto popolnoma izročeno. Ker je bil konzul odsoten, je sprejel namesto njega to deputacijo žensk iz revnih slojev jtajnik francoskega konzulata Brusač, Jci je odkrito izjavil, da francoski konzulat ne more ničesar več ukreniti, ker ije konzul dobil iz Beograda zelo slabe /vesti o bodočnosti Reke. Po teh vesteh Zunanji minister Ninfii o Reki. Sušak, 13. jun. (Izv.) Iz krogov reške delegacije, ki se je mudila v Beogradu povodom svečanosti poroke kralja Aleksandra, se doznava: Minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič 3e pri sprejemu reške delegacije izrazil svoje obžalovanje, da še vedno ni prišlo do rešitve reškega vprašanja. Slikal je Rečanom nevarnost, ki bi nastala za Jugoslavijo, ako bi se jugoslovanska vlada obrnila na predsednika švicarske republike in ga naprosila, naj razsodi v sporu zaradi reškega vprašanja. Nihče, je dejal dr. Ninčič, ne more trditi, da bi bila ta arbitraža za nas bolj ugodna, kakor pa neposredna pogajanja, ki smo jih srečno dovršili. Minister je izrazil upanje, da bo Italija pristala na izpre-membe, ki jih je predlagala jugoslovanska vlada, ker nikakor niso težke. Te izpremembe se nikakor ne nanašajo na bistvene točke zadrskega in reškega vprašanja. Dr. Ninčič je končno izjavil, da je trdno prepričan, da bo italijanska vojska v kratkem izpraznila Še one pokrajine, ki jih ima še zasedene. Finančni položaj Nemške Avstrije. Pariz, 13. junija. (Izv.) V svoji sobotni seji, ki jo je imel finančni komite zveze narodov v Ženevi, se Je bavil § tinančnim položajem Avstrije. Ker obstoja najbolj pereče vprašanje gospodarske obnove Avstrije v ukinjenju generalnih zastavnih pravic velesil in nasledstvenih držav, na drugi strani pa Je ukinjenje teh zastavnih pravic ne-možno, preden se ne reši vprašanje dolgov nasledstvenih držav, Je finančni komite zveze narodov sklenil pozvati reparacijsko komisijo, naj ureditev vprašanja dolgov nasledstvenih držav pospeši. Ta poziv finančnega komiteja tedaj ne pomenja, kakor se je zatrjevalo, prenos njegove kompetence na reparacijsko komisijo, temveč je kratko-raalo apel na komisijo, naj krene na ono pot, ki bi bila primerna, da se odstrani zadnja zapreka, ki še ovira ukinjenje zastavnih pravic. STROGE VARNOSTNE ODREDBE V ZAGREBU. Zagreb, 13. junija. (Izv.) Zaradi dogodkov zadnjih dni je policijsko ravnateljstvo izdalo posebno stroge odredbe, da se vzdrži red in mir v Zagrebu. Policijski ravnatelj dr. Urbani je dal nabiti dva lepaka. V enem prepoveduje vsako manifestacijo in demonstracijo ter zbiranje prebivalstva po ulicah. Kdor se temu protivi, bo v zmislu zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi strogo kaznovan. Opozarja se tudi na naredbe glede nošnje orožje in na tozadevne kazni. V drugem lepaku se naznanja odredba ,da se imajo vsi javni lokali, gostilne, kavarne, bari, variteji itd. zatvoriti ob devetih zvečer. Ako bi se izgredi ali demonstracije proti državi ponovile, bo policija odredila, da se točenje alkoholnih pijač ustavi in hišna vrata in javni lokah Še prej za-tvorijo. V Zagreb so dospeli močni oddelki orožnikov, ki so nastanjeni v vojašnicah. Že snoči so začeli orožniki pa-trolirati po ulicah in imajo nalog, da udušijo z orožjem vsak tudi najmanjši poizkus izgredov proti državi. Ako se ponovijo demonstracije, bodo prišli vsi orožniki na ulico in zatrli vsak poizkus z največjo energijo in mestna občina bo v zmislu zakona o zaščiti države in javne varnosti morala na lastne stroške vzdrževati orožnike. MALA ANTANTA IN GRŠKA. Atene, 13. junija. (Izv.) Kakor poroča Agence Athenaise, je glasom časopisnih vesti prišla beograjska konferenca do zaključka, da se mala antanta toliko časa ne more pogajati z Grško radi sklepa zveze, dokler traja grško-turška vojna. ODLIKOVANJE NAŠIH MINISTROV. Beograd, 13. jun. (Izv.) Romunski kralj Ferdinand je podelil ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, ministru za notranje stvari dr. Voji Marinkoviču, ministru za izenačenje zakonov Marku Trifkoviču in ministru za prosveto Svetozarju Pribičeviču red romunske zvezde 1. razreda, ostalim ministrom pa red romunske krone I. razreda. Ministrski predsednik Pašič je bil že prej odlikovan z redom romunskega križca I. razreda. Kralj Aleksander je podelil lento reda Sv. Save finančnemu ministru dr. Kosti Kumanudiju, notranjemu ministru dr. Voji Marinkoviču, ministru za šume in rude Rafajloviču, ministru za socialno politiko dr. Gregorju Žerjavu in ministru za poljedelstvo in vode Ivanu P' C’jU. OGORČENOST RADI ODLIKOVANJA BOLGARSKEGA POSLANIKA. Beograd, 13. junija. (Izv.) Ogorčenost radi podelitve reda Sv. Save bolgarskemu poslaniku v Beogradu Todo-rovu povodom poroke kralja Aleksandra, ne samo da se ni polegla, ampak je nasprotno vedno večja. Vse one osebe, ki so bile odlikovane z redom Sv. Save, nameravajo vrniti odlikovanje, ako se ukaz o podelitvi tega reda bolgarskemu poslaniku Todorovu predloži vladarju v podpis. Poslanci večinskih strank grozijo tudi, da bodo v narodni skupščini stavili tozadevne interpelacije, ako se podelitev odlikovanja ne razveljavi. Češka odpravlja obmejno REVIZLIO VALUT. Praga, 13. junija. (Izv.) Kakor poroča »Prager Tagblatt«, je finančno ministrstvo z ozirom na "bližajočo se potovalno sezijo ukinilo redno revizijo valut ob meji. Revizija se bo v bodoče vršila le v izjemnih slučajih. POLJSKI PARLAMENTARCI VABIJO NAŠE POSLANCE NA POSET. Beograd, 13. junija. (Izv.) Jugoslovanski poslanik v Varšavi Simič se je Povrnil v Beograd in je sporočil željo Poljskih parlamentarnih krogov, naj bi naši poslanci čimprej posetili Varšavo. NEURJE V SRBIJI. Beograd, 13. junija. (Izv.) Včeraj Je silno neurje divjalo v nekaterih delih Srbije. Razen v Beogradu je padala močna toča popoldne tudi v Požarev-cu, Jagodini in v vasi Repovče. Toča je naredila ogromno škodo, zlasti na trti in na sadnem drevju. LANSKA GROZODEJSTVA NEMCEV V ŠLEZIJI. Varšava, 13. junija. (Izv.) Kakor poroča »Gazeta Porrana«, se je po naročilu medzavezniške komisije izvedla na posestvu grofa Strachwitza v Budnieh preskava. V vodnjaku so našli 120 razmrcvarjenih trupel. Gre za poljske upornike, ki jih pogrešajo od meseca maja prejšnjega leta. O moralni kvalifikaciji in odgovornosti. Upamo, da nam. ne bo mogel nihče očitati, da smo se borili kdaj proti osebam, ali da smo jim gledali v žep: borili smo se in se borimo proti idejam, pa na] jih zastopa posameznik ali stranka. Tukaj nismo poznali kompromisov in jih ne bomo: če je to koma všeč ali ne, je to njegova stvar. Obstoja pa na žalost pri nas še drugačen boj, ki ga vodi gotova skupina ljudi. Ta skupina ve ravno tako dobro kot mi, da nima v slovenskem narodu nobene zaslombe, zato govori v interesu jugoslovanskega naroda, ki ga ni. In ker ne more dobiti nobenih pristašev s pozitivnostjo, se je vrgla na negativnost: napada na desno in levo in upa, da bo mogoče razbila kako politično stranko in da bo pri tej priliki priletel kak drobec tudi nji. Podobna je človeku, ki je spustil v morje mino in čaka na obrežju, da bo mina morda vendarle zadela kje na kako ladjo in bo priplaval k njemu do obrežja vsaj sodček denaturiranega špirita. Tq idilično početje bi bilo zabavno, če bi se bila vrgla dotična klika na stranke, njih delo in programe in jih skušala tukaj zadeti. Ampak vrgla se je na osebe, brizgh svoj strup sem in tja po načinu: semper aliquid haeret. To je nazadnje oprost-Ijivo, kajti tout comprendre c’est tout pardonner, in razumemo kliko, če otepa m vse strani, ko vidi, da bo morala zleteti s svojega trona. Pri vladnih jaslih se namreč udobno sedi in ni treba navadno prirejati kakih cvetličnih dnevov za telesno dobrobit vladajočih. Gnusno pa je to, da se skuša tako početje v dvajsetem stoletju obdati z nekako moralno tenčico, ki nosi napisano na traku na levi in desni: »moralna kvalifikacija in odgovornost«. Tukaj se spomni človek na gotov izrek iz Dart-tejevega »pekla«. In da dobi vsa stvar še bolj ogaben značaj, se je zaletelo glasilce dotične klike že večkrat v naš list z vprašanjem (ne smejite se, prosimo ), ali ima naš list moralno kvalifikacijo in kdo je odgovoren za njegovo pisanje. * Ne bomo se spuščali za 'danes v obširnejšo raziskavo in navedbo posamet• nih slučajev čisto prostaške osebne denuncijacije, ki jih je zagrešil dotični listič, pridržimo si to izrecno za drugo priliko. Zato bomo ugotovili za danes samo to: da se je obdržal naš list do danes in se dalje razvija navzlic osebnim napadom s strani lističa klike: to mislimo, je za naš list zadostna moralna garancija, ki pomeni najvišjo odgovornost, kajti kdor bo prelistoval po desetih letih listič klike, bo zdvajal nad Slovenstvom, če ne bo slučajno vedel, da ni imela klika S Slovenstvom nobenega sorodstva. In ker vam gre za resnico in hočemo ugotoviti moralno kvalifikacijo in odu govornost, vprašamo danes javno in čisto decidirano kliko, naj nam pove:. 1. kdo izmed nje je moralno kvalificiran (ime, priimek, poklic), 2. kdo je odgovoren za pisavo klikinega lista (ime, osebe ali stranke). S temi vprašanji se niti od daleč ne mislimo dotakniti osebne poltenosti kake osebe, ampak ker se pri našem listu napadajo osebe, zahtevamo, da se nam označijo nasprotne osebe, ki imajo moralno kvalifikacijo, in stranka, ki krije pisavo lista. Naše vprašanje je jako jasno in upamo, da ne bo odgovor nanj — jezuitski! Ko dobimo javen odgovor — ali tudi zverižen, bomo govorili dalje. Ekspoze zveznega kancelaria. EKSPOZE NEMŠKOAVSTRIJSKE VLADE O POLOŽAJU. POPOLNA SVOBODA GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA. OPTIMIZEM KANCLERJA Dunaj, 13. junija. (Izv.) V današnji seji zveznega sveta se Je predstavil zvezni kancelar dr. Seipel z novo vlado. Podal je izjavo o sedanjem položaju in poudarjal, da stoji avstrijska vlada slejkoprej na stališču, da se hoče ogibati presentljivega in nasilnega vtikanja v gospodarsko življenje. Sedanja kriza ni le materialnega značaja, temveč je tudi duševna kriza obupa in obotavljanja, ki je privedla do gotovih pojavov na valutnem trgu. Avstrijska vlada je inozemskim vladam pojasnila svoje stanje in jih opozorila na nevarnost, ki ji preti, ako se bo kreditna pomoč še nadalje zavlačevala. Zunanje vlade to tudi uvidevajo. Avstrijski finančni minister je uvedel pogajanja, katerih uspeh bo odstranil pomanjkanje zaupanja, ki je vladalo doslej proti naši državi. V ostalem streme ta pogajanja za tem, da se dobi pomoč iz inozemstva. Zvezni kancelar je izjavil, da se po njegovem mnenju izredno visoko stanje tujih valut ne more vzdrževati. Zaključil je svoj govor s pozivom, na vse, naj sodelujejo v boju zoper razpad Avstrije in njenega gospodarskega Življenja. REŠKA LJUDSKA STRANKA PROTI ITALIJANSKI VLADI. Kraljeviča, 13. jun. (Izv.) Predstoj-ništvo reške ljudske stranke je objavi- lo obširen protest proti italijanski vladi zaradi njenega sovražnega stališča glede rešitve reškega vprašanja. V tem protestu našteva vse mahinacije, ki se jih italijanska vlada poslužuje, da zatre na Reki vsakršno sled svobode. Reška ljudska stranka dolži italijansko vlado, da je izzvala puč z dne 3. marca t. 1. in zahteva, naj se imenuje mednarodna komisija, ki naj preišče dogodke na Reki. Zahteva končno, naj se zopet na Reki vzpostavi svoboda, red, mir in javna varnost. SPOMENICA TUJIM KONZULATOM. Reka, 13. jun. (Izv.) Vsled nezaslišanega terorja in nasilja, ki ga vršijo pod zaščito italijanskih oblastev, so se izvolile deputacije reškega prebivalstva, ki so konzulom Zedinjenih držav seve-roameriških, Francije in Anglije izročile obširne spomenice, ki jih je podpisalo na stotine meščanov. V teh spomenicah se konzuli naprošajo, naj z vsem svojim vplivom posredujejo, da preneha ta grozni teror in da se odstranijo z Reke karabinjerji, ki delujejo v sporazumu s fašisti. FAŠISTOVSKI BOJI V ITALIJI. Rim, 13. junija. (Izv.) V soboto je bilo zopet mnogo spopadov med fašisti in komunisti. V Sassariju so fašisti razdejali delavski dom. Spopadi so se v nedeljo nadaljevali. Pri tem je bil en delavec težko ranjen. NOVA REPARACIJSKA NOTA NEMČIJI. Pariz, 13 junija. (Izv.) Reparacijska komisija se je včeraj sestala k oficialni seji, da se posvetuje o besedilu nove note Nemčiji, ki naj tvori izpopolnitev dne 31. maja kot odgovor na nemško noto od 28. maja v Berlin poslane spomenice. V tej noti si je reparacijska komisija pridržala odločitev glede nekaterih točk, ki še niso pojasnjene, kakor je n. pr. vprašanje avtonomije državne banke, begu kapitala itd. Komisija še ni izrekla končnih sklepov, in se bo seja danes nadaljevala. ORKAN V NEW YORKU. London, 13. junija. (Izv.) Kakor se poroča, je pri orkanu v Newyorku in Jerseyu izgubilo življenje 40 ljudi, a sto jih je bilo poškodovanih. Borzna poročila. Curih, 13. junija. (Izv.) Berlin 1.65, Newyork 523.75, London 23.51, Pariz 46.25, Milan 26.25, Praga 10.025, Budimpešta 0.53, Zagreb 1.84, Bukarešta 3.70, Varšava 0.13, Dunaj 0.02475, avstrijske krone 0.02625. Praga, 13. junija. (Izv.) Dunaj 0.216, Berlin 16.25, Rim 262.25, Budimpešta 5.0§, Pariz 458, London 230-40, Newyork 51J)5, Curih 994.50. avstrijske krone 0.215, italijanske lire 259.25. Zagreb, 13. junija. (Izv.) Devize: Berlin 22.50—23.75, Dunaj 0.30—0.33, Budimpešta 7.50—8, Bukarešta 47.50—49, Italija 374— 377.50, London (izplačilo) 322—335, (Ček) 331—334, Newyork (kabe) 71.50—0, (ček) 71—72.50, Pariz 647.50—652.50, Praga 144 —145, Švica 1360—1400, Varšava 1.80-+#J Valute: ameriški dolarji 69.50—72, Ceškosl®. vaške krone 135—140, napoleondori 225-r-O, romunski leji 47.50—0, italijanske lire 0— Bankrot inteligence »Mi postavljamo za tem naslovom vprašaj, toda, če se bodo stvari razvijale nadalje tako, kot so se do sedaj, potem ne vemo, kako dolgo bo še lahko stal vprašaj za napisom, ki govori o bankrotu inteligence. Ker na koncu vseh koncev so pri jako velikem, da največjem delu škandalov, ki se dogajajo v naši državi, bodisi v državni upravi ali v parlamentarnem življenju, bodisi v politiki ali aa gospodarskem polju, glavni povzročitelji inteligenti, šolani ljudje, ljudje, ld so ravno vsled te svoje izšolanosti zasedli mesta, katera sedaj posedujejo in ki Jim omogočajo, da vstvarjajo škandale ali pri njih sodelujejo. Mali lopovi po vaseh in beznicah ne bi postopali tako, kot postopajo, da ne M imeli zgledov in zaščite pri strankarskih voditeljih ali ministrih — a ti so inteligenti! Korumpirani cariniki, financarji, nižji uradniki, trgovci itd. bi se ne spuščali v korupcijo, če bi ne videli, kako to delajo oni najvišji, če bi jim tega ne dopuščali oni najvišji, ki so vsi inteligenti. Obča demoralizacija ne bi bila tako velika ali vsaj ne tako odkrita, če bi je ne zaokroževala in sankcionirala takozvana višja inteligenca. Anarhija v mišljenju mas in neuvaže-vanje nikaklh autoritet, nespoštovanje, da naravnost preziranje intelektualcev je direktna posledica anarhije med intelektualci in delovanja znatnega dela naše inteligence sploh. Odkod pa prihajajo zablode in zlii vzgledi: Ministri, politiki, višji uradniki, diplornatje in njihovi pomočniki, bančni ravnatelji, novinarji itd., so vsi inteligenti. Ali more gledati mali človek tudi nadalje še /ta inteligenco kot na avtoriteto in vzor, ko je toliko škandalov in strahot, katere zakrivajo zli inteligenti, medtem ko se proti temu le slabo ali sploh n« sliši glasu od strani poštenih intelektualcev, ki se umikajo v ozadje ter prepuščajo javno delovanje drznejšim ki manj moralnim? Ali more naš parlament komu im-ponirati bodisi z delavnostjo, bodisi z moralo, bodisi z razumstvenimi silami? Ali more današnja uprava koga navdati z zadovoljstvom in zaupanjem? Ali Vrši naša žumalistika nalogo, ki bi ji Sflala pravico, da se ponaša kot glasnica narodne vesti? Ali morejo biti voditelji našega gospodarsko - finančnega življenja depozitarji zaupanja narodnih prihrankov? Okolica Pašiča, reprezentirana na Jeni strani po njegovi (ker to je njegova in ne naša in narodna) diplomaciji, na drugi strani pa po svojem sinu in ilružini; — okolica Svetozarja Priblče-Viča s policijo in strankarstvom; — slabotna, mevžasta inteligenca, zbrana v »Hrvatskem bloku« s svojo negativno in jalovo politiko; — mlajša slovenska inteligenca, reprezentirana po ljudeh, katere je tako strahovito obtožil ravnatelj Ciro Kamenarovič — komu naj lmponira s tem da vlada, kakšen pozitivum naj reprezentlra? In potem se čudimo, kako da mase ne slede gospodi, kako da je padla cena Inteligence, kako so nizke njene plače in kako ponižujoč je njen položaj. In potem se čudimo, kako da so mase podivjale, kako je celo življenje posuro-velo, kako se je mladina popačila, kako vse naše življenje trpi vsled pomanjkanja inteligentnega vodstva. Nič se ne čudimo! Vse to je posledica enega edinega nagla'mega greha: de-moralizacije inteligence. Da demoralizacije! Ker najsibo problem intelektualne moči in strokovne usposobljenosti inteligence še tako važen, je le še fundamentalnije važnosti problem morale inteligence. Od nikogar ne preti večja nevarnost, kakor od pametnega cinika, lopova. Vodilno mesto bo dobila naša inteligenca, na vodilno mesto bo sploh dobila naša inteligenca kako pravico šele takrat, če izvede svoj moralni preporod. Brez tega je ves njen trud, da se povzdigne, brezuspešen. Inteligenca 6e mora predvsem poglobiti sama vase, potem pa se rehabilitirati pred javnostjo. — Iz njenih vrst mora iziti reakcija čiščenja in izključitev zlih problemov. To ni lahka To pomeni ljut boj. Toda potrebno je. Tu je potreben heroizem, požrtvovanje, apo-stolstvo. Moraliziranje inteligence ni lahka naloga, niti naloga, ld bi se dala hitro izpeljati. Toda oni, ki bodo ta boj začeli, bodo jako lahko ln hitro našli podporo tn velikanske zavezniške sile v — mladini tn širokih narodnih masah. Čuvati je treba mladino pred oku-tenjem c cinizmom in široke mase pred paraziti tn demagogi! Z mladino vrštti apostolstvo etičnega preporoda tn ru-m lainjtve zapeljivce, x masami rotiti azurpatorje in nasilneže tn vstvar-tati osnovi za boljši družabni red. To j« edina rešitev za narod in edi-m dostojna naloga še ne okuženega d*i» naše inteligence. Ta Zdravejšl del inteligenci mora ndett ta boj, ako neče postati soodgovoren za popoln bankrot inteligence, ki JMUbto mam teoretiki, temveč tudi *ko- nomsko-socijalen in oseben, kakor je se to dogodilo v Rusiji.« Gornji članek ponatiskujemo v celoti po »Slobodni Tribuni« kot odgovor na včerajšnji »Jutrov« uvodnik, v katerem brani g. eksminister dr. Kukovec korupcijo dr. Žerjavovih prijateljev s tem, da kaže na njihove zmožnosti in vprašuje, ali so Slovenci znoreli, da ubijajo ta svoj duševni in politični — skozi in skozi koruptni — material. Gospod doktor naj bi, predno je zapisal te besede, premislil, da narod kot tak nikdar ne znori, da pa se to večkrat dogodi posameznikom. Blaznost torej, če jo hoče g. doktor že na vsak način imeti, je gotovo popolnoma kje drugje, kot pri slovenskem narodu. Naš narod se je pač začel zavedati, »da ne preti od nikogar večja nevarnost, kakor od pametnega cinika, lopova 1« Varstvo narodnostnih manjšin. Odkar se je v Prago sklical in kmalu žalostno razbil kongres zveze narodov, se po vsem svetovnem časopisju razpravlja o pravicah in zaščiti narodnostnih manjšin. Interpretacije so jako različne, kakor je pač etnografski položaj odločujočih držav. Anglija, ki ima v svojem objemu ogromno večino ne-angleškega prebivalstva, kakor tudi Italija, v kateri tudi tvorijo znatne odstotke prisilno pritegnjeni drugojezični narodi, se seve ne ogrevate za enakopravnost manjšinam. Tudi Čehi imajo v tem oziru skrbi in nekoliko slabo vest. Drugače pa je v naši državi, kjer živi drugorodnih narodnosti le neznaten del, a še ti so večinoma razkropljeni in pomešani med autohtonim prebivalstvom Srbov, Hrvatov in Slovencev, vrhutega pa razun Madžarov večinoma k nam priseljeni ali umetno iz Jugoslovanov pretvorjeni odpadniki K temu pride pa še poglavitno: vsi ti tujejezični narodi uživajo v naši državi, četudi prebivajo razkropljeno, najmanj stokrat več pravic, kakor pa naši rojaki pod Avstrijo in Italijo, čeravno prebivajo strnjeno na zgodovinsko podedovanih tleh. Poglejmo si le Nemce, ki najhujše kriče o zatiranju! Povsod, kjer je le za en razred pravih nemških otrok, dobe svojo šolo, tako v Mariboru, Celju in celo v Ljubljani. Vrhutega imajo Nemci v Sloveniji svojo popolno gimnazijo. Kako pa naši rojaki na Koroškem, katerih je ostalo pod Avstrijo blizu 100.0001 Niti ene svoje ljudske šole nimajo, niti onih dveh privatnih šol v Št. Jakobu in Št. Rupertu jim ne dovolijo odpreti, čeravno si je šoli postavil narod iz lastnih zbirk ter bi ju radi koroški Slovenci sami zdrževali. V očigled vsemu temu je narodno izdajstvo, ako glasilo levega krila SLS očita državam male antante, da so zavzele stališče svoje bivše tlačiteljice Avstro-Ogrske. Tolaži nas, da Ima tako malenkostne nazore le peščica v stranki, ker glavno glasilo SLS »Slovenec« je takoj zavzelo pravilno in trezno stališče v tej stvari. Kaj pa je v bistvu varstvo manjšin? Narodnostna manjšina ni država v državi, ki bi smela brez ozirov na državo živeti svoje lastno življenje, temveč tudi manjšina mora biti v skladu z dolžnostmi vseh državljanov. Drugorodna narodnost, ki hoče pživati enakopravnost za svoj jezik in kulturni razvoj, se ne sme čutiti v državi kot nekaj posebnega, tujega, ne sme se zatekati za varstvo manjšin kot za obrambni zid, izza katerega strelja na lastno državo, ako pa pade strel nazaj, teče brž pred zvezo narodov tožit o neznosnem jarmu. Tako prakticirajo naši Nemci. V svojem časopisju vsaj prikrito obtožujejo lastno državo in njene uredbe, zatekajo pa se tudi osebno k vsenemškim demonstracijskim prireditvam preko državne meje ter na vsa usta grdijo in obrekujejo svojo državo. IZIDI MADŽARSKIH DRŽAVNOZBORSKIH VOLITEV. Budimpešta, 12. jun. (Izv.) Uradno se javlja: Včeraj so se v 23. volilnih okrajih vršile ožje volitve. Doslej so znani izidi iz 24 okrajev. V teh okrajih je izvoljenih 9 poslancev vladne stranke, 2 poslanca Andrasyjeve mirovne stranke, 2 Hallerjeve stranke in 2 brez stranke. Po dosedanjih poročilih je dosegla enotna vladna stranka 139, Ernstova 14, Haynrihova stranka enega in vladi prijazni poslanci 8 mandatov. Vladni blok ima tedaj vskupnem 162 mandatov. Mirovna Adrasyjeva skupina je priborila 12 mandatov, Hal-lerjeva skupina 8, Rasserjeva skupina 7, Vassonyijeva skupina 4, Battihiani-Jeva skupina 2 in socijalni demokrati 24 mandatov. Raze tega je bilo izvoljenih 18 opozicionalnih poslancev, tako da znaša skupna opozicija, kolikor je zano doslej, 72 mandatov. Dva poslanca brez stranke sta nevtralna. Izidi o volitvah iz devetih okrajev še niso znani ? Včeraj smo prejeli od našega zaupnika v Švici sledeči dopis, ki ga ne-skrajšano objavljamo: Dopis glasi: Kraj X., dne 6. jun. 1922. Tit. Uredništvo »Jugoslavije« v Ljubljani. 26. pr. m. je dospel semkaj iz Beograda voz I. in II. razreda, natovorjen z zlatom, namenjenim za »Nationalbank« v Bernu. Ker bi mogoče ta skrivnostna poši-ljatev kovanega zlata (izvoz istega je, če se ne motim, strogo zabranjen), mogla zanimati tudi našo širšo javnost, Vam o tem poročam. Po rezerviranem zadržanju spremljevalcev — štirih Srbov — bi se dalo sklepati, da gre tukaj zopet za eno onih velikopoteznih kupčij naših vlastodržcev v Beogradu. V slučaju, da Vam je o stvari kaj znanega ali da bi o njej kaj zvedeli, bi me veselilo^ če bi me o stanju zadeve obvestili. Bil ježim z odličnim spoštovanjem X. Y. Polnega imena našega zaupnika ne priobčimo, ker ga nočemo izpostavljati sitnostim. Smatramo pa za svojo dolžnost, da na to zlato pošiljatev opozorimo našo javnost in merodajne faktorje, ki naj stvar preiščejo in ugotove, ali se je zlato izvozilo iz naše države poštenim potom, ali pa je domneva našega šivcarskega zaupnika o »velikopotezni kupčiji« upravičena. Mi bomo na vsak način skušali priti zadevi do dna. Politika Madrid, uiice it. 7 v Parizu. Kakor smo povdarjali zadnjič je pravi gospodar Francije gospod Robert Pinot, ki stoji na čelu francoskih industrijskih sindikatov, ki imajo svoj sedež v Madridski ulici št. 7. Njihovi interesi dajo smer francoski notranji in vnanji politiki In med temi orjaki podjetniških organizacij govori glavno in prvo besedo težka industrija. Politika Madjridske ulice je politika »Nacijonalnega bloka«. Politika Madridske ulice se je zavila v nacionalistično haljo, izrabljajoč narodovo razpoloženje neposredno po svetovni vojni. Potom svojih marijonet je primerno prikrojila volilni zakon in odnesla zmago 1. 1919. Glavno glasilo težke industrije »L' Usine« (veleobrat) je vodil boj proti osemurnem delavniku, za znižanje mezd, za zaščitno carino, za »svobodo« dela, t. J. za varstvo stavkokazov, proti socialnemu zavarovanju, za odpravo zakona proti oderuški špekulaciji in proti zakonu davka na vojne dlobičke. Vodila je boj proti mednarodnemu biroju dela v Ženevi v to svrho, da se onemogoči razširjanje osemurnega delavnika na kmetske delavce. V notranji politiki gre stremljenje Madridske ulice predvsem za tem, da more kar najbolj izkoriščati delavce in konzu-mente, t 1. široke plasti naroda ter da ohrani v svojih rokah politično oblast. V vnanji politiki pa se osredotočuje v prvi vrsti na Nemčijo. Na račun Nemčije se naj utrdi francoski imperijalizem. Njegov gospodlarsk temelj je težka industrija. Francija je danes glede železne rude najbogatejša država na kontinentu. Toda bodočnost francoske železne industrije je v prvi vrsti odvisna od plav-žarskega koksa. Zato so francoski železni industrijci zahtevali že 1. 1917 po Pinoju zopetno osvojitev Alzacije Lorene in aneksijo Sarske premogovne kotline. Po svetovni vojni so francoski industrijci prevzeli kontrolo nad sarsko in loreško industrijo, stopili so v nadzorstvene svete, kjer so sedeli prej Nemci. Toda saarski premog ni tako uporaben za plavže kakor je to angleški in rurski premog. Neprestano škili francoska težka industrija na Rurske premogovnike, največje premogovnike na kontinentu, ki bi jih rada iztrgala Nemčiji, da bi si tako zasigurala absolutno nadvlado. Zato tudi Francija neprestano preti Nemčiji z zasedbo Rur-skih premogovnikov baje v svrho garancije za reparacije. Zasedba Rurskih premogovnikov naj napravi konec nad-kriljevanju nemške industrije in naj za-sigura Franciji gospodstvo nad železom. Ofidjelno glasilo težke industrije »L’Usine« piše o tem: »Če bi bili gospodje ob Ruri, potem lahko razpravljamo kot enakopravni z angleškimi importerji in mi jim lahko uslišimo svoje pogoje. V svojem končnem cilju gre politika Madridske ulice za tem, da se polasti nemških Vestfalskih rudnikov v to svrho, da stre premoč nemške železne industrije in da vzame Angliji iz rok monopol na premogu. Poljska je dobila 85 odstotkov nemške šlezijske premogovne in železne industrije in dve tretini akcijskega kapitala je v rokah Madridske ul. Na Poljskem, češkem, v Avstriji, Jugoslaviji in Romuniji prehajajo vsa rudarska in železarska podjetja, vsa električna, trgovska in bančna podjetja, drugo za drugim pod kontrolo Madridske ulice, ki je o vsem bolj natančno informirana kakor pa domači krogi, Creuzot sam poseduje precejšen del Skodovk, poljske vojne industrije, ori-jentalske železnice, francosko romunsko železniško družbo, ladjedelnice v Revalu, Putilovske itd. Ta ogromni koncern se razteza tudi čez Belgijo, v Maroko, Alžir in Čile. Madridska ulica pa nima samo svoje premogovne politike. Ona ima tudi svojo petrolejsko politiko. Leta 1919 in v prvi polovici 1. 1920 se je pečalo mnogo kovinskih industrijcev z mislijo, da na-domeste premog s petrolejem in to ra-ri velikega pomanjkanja premoga. Poleg premoga igra boj za monopol na Dr. Žerjavova pokornost. Nepričakovano naglo je začel dr. Žerjav v včerajšnjem »Jutru« (po dr. Kukovcu: »najuzornejši dnevnik«, »branitelj naroda in države«) priobčevati svoje memuare. Uvodoma napoveduje, da se bodo glede sloga držali oblike »pokornih priznanj«. Vidi se, da navdajajo gosp. ministra duhovi pokornosti vspričo zatožbe klopi, na katero bodo v kratkem zlezli njegovi intimni prijatelji. Življenjepisni odlomek otvar-ja dr. Žerjav s člankom o »Propagandnem fondu«, v katerem pravi v isti sapi, da ga nalaga »na slabotne svoje rame«, pa najsi tudi postoji ri-ziko, da se zruši pod njim. Kaj je ena oseba napram veliki stvari? Resnično, resnično, ponavljamo, kaj je ena oseba napram veliki stvari! Toda v tem slučaju ne gre za veliko stvar, marveč za osebo dr. Žerjava samega in za njegove prijatelje. Videli namreč bomo šele, ali se bodo zrušili pod težo odgovornosti, to se pravi pod svinčenim pritiskom obdolžitev. Tako postavljeno vprašanje kaže Žerjavovo rečenico o »riziku« in »zrušitvi pod njim« kaj dvoumen obrazec. Ali izraža trepet pred sodniki, slutnjo o neugodnem izidu sodnih razprav, ali pa negotovost procesov! Mi pa nepokorno trdimo, da imajo pravi »ustvarjajoči elementi« (dr. Žerjav o sebi!) trde rame in kremenite značaje, da jim nikakor'ne pride na um, pisati o »riziku« in »zrušitvah«. / . Odgovor Francije na zadnjo angleško noto. Pariz, 12. jun. (Izv.) Ministrstvo za zunanje stvari je izročilo angleškemu veleposlaništvu odgovor Francije na noto angleškega zunanjega ministrstva. Odgovor so sporočili tudi onim državam, ki so povabljene k haašld konferenci, izvzemši Rusijo. petroleju važno vlogo v boju za ave*< tovno gospodarstvo. Madridska ulica je tudi ona, ki rodi boj proti Rusiji, ker ima tam investira? nega mnogo kapitala. Napram Rusif brezobzirno zastopa načelo zasebni lastnine, dočim je zastopala pri Versajskem miru brez oškodninsko konfiskacijo nemškega premoženja v Alsacijf —Loreni, v Sarski kotlini in v kolonijah. Načelo, ki izvira iz brezobzirnega zastopanja privatnih interesov. To je politika Madridske ulice. Ona je neomejena gospodarica usode francoskega naroda, ona odločuje o vojni in miru! Povsodi se dviga jekleni mo-loh, ki se še kadi od krvi pol drugega milijona ljudi! Fašistovski napad na jugoslovanskega konzula. Medtem ko se v Beogradu in Rimu razpravlja o prijateljskih odnošajih med Jugoslavijo in Italijo, so v Milanu izvršili fašisti revolverski napad na Jugoslovanskega konzula. Značilno je, da tolerira italijanska vlada celo napade na jugoslovanske konzularne zastopnike, dasi smo trdno prepričani, da je tak napad na konzularnega zastopnika kake tuje države celo v današnji fašistovski Italiji izključen Saj vemo! Tudi ta prigoda je značilno merilo za odkritosrčnost italijanskega prijateljstva napram Jugoslaviji. Grof Bertold prosi za češkoslovaško državljanstvo. Praga, 12. junija. (Izv.) »Tribuna« poroča, da je bivši avstro-ogrski minister za zunanje stvari grof Berchtold zaprosil za češkoslovaško državljanstvo, ker se namerava stalno naseliti na svojem posestvu Buchlau. Z ozirom na prejšnje politično udejstvovanje grofa Berchtolda bo češkoslovaška vlada povprašala Beograd za mnenje. Resni nemiri v Gornji Šlezijl Bytom, 12. junija. (Izv.) Tukaj so izbruhnili resni nemiri. Snoči in davi je bilo ponovno slišati močno streljanje, ki je prihajajlo iz Hohenlinde. Kakor poročajo listi, je danes medzavezniška komisija proglasila obsedno stanje nad Ratiborom — okrožjem, mestom in deželo. Bytom, 12. junija. (Izv.) Kolikor se je dalo dosedaj dognati, se je na obeh straneh pri Hohenlindu udeležilo okrog 300 mož boja. Sedem ranjencev so prepeljali v Konigshiltte in Bytom. GospedarsSvo. PrioSrfenja Zagrebac-Zbora. Poljska industrila na Zagrebačkom Zboru. Poljaci izložiti če ovaj puta u medjuna-rodnom paviljonu velesajma. Poljski odio uredjen je subvenciiom poljske vlade po Poljsko-jugoslavenskom trgovačkom društvu u Varšavi. Na izložbi zastupati če poljsku vladu ovdašnji generalni konsul g. Aleksander SzcepanskL Osim Poljsko-jugoslaven-skog trgovačkog društva v Varšavi sudje-Iovatl če još 12 Izlagača. U glavnome biti če zastupana poljska kmetijska industrija, (ani-linske boje za industriju, obrt 1 kuče potrebe, kemijsko-farmaceutski i kozmetički artikli) i tekstilna industrija. Industrija žestokih plča 1 špirita biti če zastupana po največo poljskoj tvrdci u tom artiklu Kaspovicz u unjeznu. Zatim industrija čeličnih pera i pisačih potrebština, te umjetno kožni obrt. Izložiti če i glasovita varšavska tvrdka za izradbo srebrnih i kina srebrnih predmeta i pribora Jožef Fraget, dvorski doba vij ač dvorova u Beogradu i Bu-kareštu. Ista firma poklonila je ovih dana kralju Aleksandru kao vlenčanl dar jednu prekrasnu srebrnu tasu sa ugravira-nom slikom glasovitog poljskog slikara Sie-miradzkog. Pregledno Je zastupana poljska industrija drvenih igračaka, čilima I veziva. Iz-ložbn zaključuje osobito interesantan model prenosne clglane ing. Aust-a. Ciglana je konstruirana za poslije ratne prilike. Može se premjestiti iz jednog mjesta na drugo 1 smestiti u 30 vagona. Mehaničko uredienje je takovo, da 20 radnlka izradjuje godlšnje 5 milijona cigala. Izumitelj producira gotove cigle. Poprl-ječna cljena jedne clglane je 1 milijun i dve-stoiisoč dinara. Velesajamski broj »Nove Evrope«. Izišao je sa ovim sadržajem: Zagreb (L) Značenje zagrebačkog velesajma uzo-raka. (Dr. Valdemar Lunaček) Zadača zagrebačkog vellkog sajma. (I. Belin) Vaspitni nticaj velesajma. (Inž. Velimir Stiasni) Veče sajmovi u Čehoslovačkoj republici (A Hajč-, man, trgovinski expert čehoslovačkog konzulata u Zagrebu) Velesajmovl u Poljskoj. (A. Szepanski, generalni konzul Poljske republike u Zagrebu) O sajmovima sa eko-nomskog gledišta. (I. Belin) Sajmovi u histeriji. (M. K.) Zagrebačkl Zbor, misli i "•odlije pri rasporedu. (St Stiasni) KnliŽemi pregled: Vašarska književnost (VL Dukat) Beležke: Ljubljanski veliki sajam. Organizacija Zagrebačkog Zbora. Službeni Vljesnlk Zagrebačkog sajma. Novi telefonski broj »ZBORA*. Ured Zagrebačkog Zbora, koji se pre-selio Iz zgrada Trgovačko-obrtne komore u Zagrebu na Izložbeni prostor u I. kat Indu-strijalne palače imade telefonski broj 22-10. Industrijski trijem dovršen. Veliki Industrijski trijem, koji se u obliku i siova »U« ovio oko Industrllalne palače, do- vršen je potpuuo. Trijem je dugaček 2S0 metara, a širok je 8 metara. Umoljavaju se domači izlagači, koji če izložiti svoje artikle u trijemu da u utotak dodju na izložbeni prostor Zbora, da pre* uzmu dodijeljeni prostor. Buffet u Industrijsko) palači. Proizvodi suhomesnate robe, vina, piva i razni likeri I druge živežne namirnice, koje če biti izložene u Industrijskoj palači, servirati če se u buffetu u I. katu palače, ako to izložitelji zažele- Vodstvo buffeta u Industrijskoj palači preuzelo je društvo »Hrvatska Zena«. Svečano otvorenje Zbora biti če 17. lipnja u 11 sati prije podne. Dosele prhnila je uprava Zbora obavjest 0 prisustvovanju slijedečih ličnosti kod otvo-renja: Grčko poslanstvo u Beogradu zastu-pati če ovdašnji generalni konzul g. Nikola čuk, talijanskl konzulat ovdašnji generalni konzul, Čehoslovački konzulat g. konzul Para, poljski konzulat, generalni konzul g. Szcepanski, švicarski konzulat Zastupane če biti TrgoVačko obrtničke komore u BeČu (po ovdašnjem trgovcu g. Antunu Hlrschlu) u Pragu, komorskl viječnici Bohumil Fischer I Otokar Janička, a kao referent komorskl konceptualni činevnik g. dr. Djevoslav Perič, a osječku komoru zastupati če njezln tajnik dr. Rietz. Fe obavještenju čehoslovačkog konzulata u Zagrebu zastupati če Savez če* hoslovačklh industrijalaca u Pragu avl ofl* cijelni delegati tvorničarl: Kašek, Veleskij, Weidenhoffer, dr. Scholer, Arnošt EUos 1 centralni ravnatelj g. Snižlček Kožarskl sek-clju ovog saveza zastupati če delegati g. dr. Dubskij za »Merkur«, te gg. Cermak, Dul-mel, Dvorak, Hajzler, Krejčdč, Knop, Marek 1 Trejbol Praški velesa]am zastupati če naročita delegacija. Od naših gradova odazvali su se gradovi Novi Sad, Osijek. Subotica, Vto-kovci, Split i Požega, kole če zastupati kod otvorenja njihovi gradonačelnlcl Prllave od ostalih korporacija 1 gradova dolaze dnevna Ulaznice sa Zagrebačkl Zbor jčau tro* struke: Permanentne uaznice sa značkom za, cijeto vrijeme trajanja Zbora stoje 200 K, po« 'edlnačne ulaznice za Jednu posjetu stoja 40 K. Obiteljskl blok sa 12 ulaznuca stoja. 200 K- — Ulaznice se prodaju na blagajni Zbora 1 u knjlžarl 1 papirnici Auer (llica 16), te u poslovntcl Društva za promet stranaca (Trg I. br. 15). Vredske .^štorije Zagrebačkog Zbora nalaze se na Izložbenom prostoru u Industrijsko] palači na prvom spratu- Sjednica upravnog odbora Zagrebačkog Zbora obdržavat če se dne 3. o. mj. u 6 sati PO podne u prostorijama Zbore ua Sojratštu. Zagrebačkl Zbor. Politične vesti- iik Podpiranje brezposelnih. Ministrstvo za socialno politiko Je Poverilo z dopisom 2128 z dne 16. maja. Državnim Borzam Dela v Sloveniji izplačevanje brezposelnih podpor. Glasom tega odloka imajo pravico do brezposelne podpore vsi brezposelni, ki so se prijavili pri Borzi Dela, a jim ta tekom treh dni ni mogla preskrbeti posla, odnosno ga niso našli medtem sami. Izvzeti so od podpiranja: 1. Poljedelski in gozdni delavci ter vse sezonski delavci za čas sezone, tekom mrtve sezone imajo-pa pravico do podpore le oni, ki so se nahajali v živi sezoni na delu. 2. Vsi bolni delavci, kakor tudi oni, ki so za delo nesposobni. Podpora znaša za glavarja družine 3 D dnevno, za vsakega družinskega člana pa še po 0.50 D. Med člane družine se štejejo žena, oče, mati in otroci do 14. leta, vsi pa morajo dokazati, da »o nezaposleni, da nimajo nikakega imetja, da ne uživajo nobene druge podpore (tudi invalidne, katerekoli zavarovalnine itd. ne). Podpora se izdaja brezposelnemu nepretrgoma največ mesec dni v letu, izgubi pa podporo, kdor prostovoljno, brez tehtnega vzroka ali vsled stavke zapusti delo; kdor ne bi sprejel od Drž Borze Dela dodeljenega mu posela; kdor bi podporo trošil za igranje, pijančevanje itd. Ker je v svrho podpiranja dodeljena vsota zelo omejena, se bo dovoljevala podpora le najpotrebnejšim (zlasti onim z družino) in tudi samo za kratek čas. Kdor tedaj reflektira na brezposelno podporo, naj se zglasi od 20. t. m. dalje osebno pri podružnici v Ljubljani ali Mariboru z vsemi svojimi dokumenti. Le v izjemnih slučajih je (oddaljenim) dovoljena tudi pismena zglasitev. Dnevne vestf. — Vihar v Beogradu. V pondeljek opoldne je bil v Beogradu močan dež. Odtrgal se je oblak. Ploho Je spremljalo močno grmenje in treskanje. Strela je udarila v motorni čoln na Savi. ki je začel goreti in se je potopil. Dež sam na sebi je prišel ravno ob pravem času, ker se je na poljih že začeia pojavljati suša, zlasti sedaj, ko je treba obdela vati koruzo. — Tudi v mnogih drugih Krajih je precej močno deževalo. — Odlikovani ministri. Povodom kraljeve poroke so bili odlikovani z redom Sv. Save I. razreda sledeči ministri: Laza Markovič, Miletič, Pucelj, Rafajlovič, Stanič in dr. Žerjav. — Odlikovanje slovenskega godbenika. Kapelnik mariborske vojaške godbe g. Hercog je poklican v godbo kraljevske garde. — Rusija grozi. Vrhovni poveljnik rdeče armade v Ukrajini je izdal nedavno na vojaštvo sledeči ukaz: »Rusija, ki Je nekoč preskrbovala pol sveta z živili, stoji pred smrtjo vsled lakote. Tiste države, katere je Nusija leta 1914 rešila pred uničenjem, nam sedaj odrekajo pomoč. Tista Francija, ki jo le samo premoč ruske armade obvarovala propada, sedaj ceiO oborožuje proti Rusiji ter skuša pridobiti naše sosednje države Romunijo, finsko in Poljsko za vojne pohode proti nam. Ne samo to, ona podpira tudi be-^garde z denarjem, da bi vrgla vlado kme- !TJoJelaVC,evJ V°ia.ki> vi Vfcste, da vam le braniti svobodo. Oni hočejo napraviti Ruti -L2.3 '£0*0Dil° in ruski narod za sužnja. Najboljša obramba je napad! Vojaki, bodite torej pripravljeni, da uničite francoske Spletke s koreninami vred. Vi veste, da ameriška pomoč ne zadostuje do nove žetve. To ix> pomenilo smrt za lakotjo 20 milijonov ljudi in. pokrajina ob Volgi se spremeni v pokopališče. Ako nam ne dado kruha, si ga IhOramo iti sami poiskat. Vojaki! En milijon dobro prehranjenih in dobro oboroženih mož je na razpolago za napad. Drugega Izhoda ni. Bodite pripravvijeni, ker kmalu dobite ukaz na pohod.« Vprašanje seveda je, če ta Ukaz ni le kapitalistična francoska raca. — Napredni javnosti! V Ljubljani se je ustanovilo »Centralno tajništvo jugosloveu-ske napredne omladine iz Slovenije«, ki druži napredne dijaške organizacije, akademske, kakor tudi srednješolske, tako da bo od-sedaj naprej nastopala večina jugoslovenske napredne omladine iz Slovenije enotno in skupno- Centralno tajništvo druži do sedaj osem društev, stoji izven vsakega političnega »dejstvovanja in stremi kot tako po izvedbi nove »Mlade generacije«. V njenem območju se Je usanovila tudi »Prosveta«, ki naj postane naslednica bivše »Prosvete«. Za vse to ogromno delo pa potrebuje Centralno tajništvo mnogo denarja In se obrača tem potoin na vso napredno javnost brez razlike, da }1 priskči z denarnimi prispevki na pomoč in ji pripomore do čim prejšnega uspešne-nega dela. V kratkem se bodo razposlale na vse prijatelje napredne omladine tozadevne prošnje in Centralno tajništvo prosi ln je trdno uverjeno, da se bodo vsi rade-volje odzvali. Vsi oni pa, ki pomotoma ne bi prejeli teh prošenj, naj nam oproste in naj blagovolijo nakazati prispevke direktno na Centralno tajništvo, Ljubljana, Tomanova nlica 3. Prepričani bodite vsi, da bo znala napredna omladina povrniti vse s svojim idealnim delom sedaj in v bodočnosti. Odbor. — Izgon iz Jugoslavije. Policija Je iz-gnala iz Jugoslavije sledeče osebe: Preteiv-hofer Leopoldina roj. 1873 v Zagrebu, pristojna v Budlmpešo. Izgnana je za vedno — Risic Aleksander, roj. 1898 v Požaru, okraj Sabatka je izgnan za deset let. — Ivanov Peter, roj. 1900 v Vidinu na Bolgarskem. Izgnan za deset let — Stanek Marija, roj. 1806 v Svltavskl. Izgnana za pet let. — Borba radi mejnika. V StupnI (Bo-**») Je hotelo nekaj kmetov podreti mejnike skupne paše. To pa nekaterim sosedom ni bilo po volji in vsled tega Je prišlo med njimi “O Pretepa, v katerem je bil eden ubit, pet težko in več lahko ranjenih. — Iz sodnih krogov. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani so Imenovani za avskultante naslednji dosedanji pravni praktikanti: Alfonz Cepuder, Franc Coš, dr. Rihard Pintar, Rudolf Adamič, dr. J os. Novak io dr. Ludovlk Lobe. — Nova meščansko Sola v Brežicah. Vpisovanje učencev ln učenk v L razred se vrfl v dnevih 28., 29. In 30. t m. Sprejemali •• bodo učenci (učenke), ki so dopolnili 11. leto ter so obiskovali osnovne iole pet let z dobrini uspehom. — Sarajevska sekcija Udruženja jugoslovanskih novinarjev sl je Izvolila na zadnjem občnem zbora za predsednika g. Steva Dimitrovlča, za podpredsednika pa g. Dušana Maklmoviča. — KUo svinjskega prekajenega mesa 90 10JD00 kron »o te dni prodajali v dveh trgovinah v Kapfenburgu. Pred trgovinami •o ae zbraH razjarjeni rudar« ter prisilili, da RtU ae morali zapreti. — 100-letnica Pasteurjevega rojstva. Te Od proslavijo v Strassburgu 100-letnl rojstni dan velikega človeškega dobrotnika Pa-ttrarja, Id Je Iznašel sredstvo za zdravljenje pasje stekline. Francoska zbornica je do. *©lila 2 milijona Irankov za udeležbo države M tem slavlju. — Osebna novica s pošte. Poštni kontrolor V. razr. Karel Bano pri vzdrževalnem Odseku za brzojav in telefon v Ljubljani, je bfl za usluge, storejene kraljevemu domu za bivanja NJ. Vel. kralja Aleksandra I. v Kamniških planinah odlikovan s srebrno svetinjo ■mIImmm doma • krono. — Mestna hranilnica ljubljanska je zvišala s 1. julije 1922 obrestno mero za vse vloge od 3 na 4 odstotke. — Razpisani poštni uradi. Razpisano je voditeljsko mesto pri pošti v Trbovljah (1/3) in v Šoštanju (11/4) in odpravnlška služba pri pošt! na Bledu III/I). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Velik požar. V pondeljek ponoči je izbruhnil ogenj na posestvu Matija Polica v Dobrenju in mu uničil celo gospodarsko poslopje. Ogenj je baje po nesreči zakrivila Pollčeva žena s petrolejko, ki ji je v hlevu pri molžnji padla iz rok. Polič je sicer zavarovan za precej visoko vsoto, vendar pa ne bo zadostno pokrit, ker znaša škoda več stotisoč kron. — Toča. Iz Dolskega pri Ljubljani nam poročajo, da je pretečeno nedeljo popoldne od dolskega v smeri proti Lazom padala precej debela toča. K sreči je padala le med dežjem m zelo malo časa, tako da na polju ni napravila posebne škode- ~ Nesreča pri streljanju. Pretečeno nedeljo je na orlovski veselici v Vodicah nekaj fantov streljalo z možnarji. Pri tem je zidarski pomočnik France Blažič udaril s kladivom na naboj in patrona je eksplodirala ter odletela v Blažiča, ki je po prsih in po glavi dobil tako težke poškodbe, da so ga prepeljali v bolnico. — Nesreče pri streljanju so letos na dnevnem redu. Potrebno bi bilo, da bi merodajna oblast sploh prepovedala vsako streljanje s topiči. — Razne nesreče. Franc Hren, posestnikov sin z Blok je padel s kolesa na glavo In se precej nevarno poškodoval. — Ključavničarski pomočnik Leopold Fabiani si je pri rezanju pločevine prerezal levo roko. — Alojzij Kristan, žagar na mestni žagi v Ptuju si je pri delu nevarno poškodoval desno nogo. UuhUana. = Sprejem v ljubljanske srednje iole. Na I- drž, gimnaziji, drž. realki, drž. realni gimnaziji (Poljanska cesta) in na drž. realni gimn. (Bethovnova ulica) bo vpisovanje učencev v prvi razred v nedeljo dne 25. junija 1922 od 8 do pol 12. ure- Učenci naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj krstni list to obiskovalno Izpričevalo zadnjega razreda ljudske šole. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismena Sprejemna preizkušnja prične v torek 27. junija točno ob 8. uri zjutraj. = Vojaški koncert na unionskem vrtu se vrši danes 14. 6. namesto v četrtek. = Policijske vesti Čuvarju drž. železnice Fr. Oblaku v Zg. Šiški je bilo ukradeno obleke v vrednosti 13.400 kron. — 25 do 30 kg težak prešlček je bil ukraden na glavnem kolodvoru trgovcu Ftl.pu Rutihu iz Novega mesta. — Aretirani so bili Josip Piškur, Alojzij Štrukelj in Josip Rakar, vsi trije radi beračenja. = Nesreča na cesti. Hlapec France Vre-čak je na Miklošičevi cesti padel z voza In sl pri padcu zlomil levo nogo. = Ljubljanska porota. V pondeliek je sedel na porotni zatožni klopi Anton Poznik iz Kaplje ob Dravi, ki je splošno znan kot zelo nevaren tat, ki je presedel v Ječi vsega skupaj 15 let, 6 mesecev In 20 dni. Star Je 42 let. Prvič Je bil kaznovan, ko je bil star šele 14 let Dne 14. marca t. 1. Je ukradel Markotu Nemaniču na Božjakovem zlato uro. Še tistega dne le potem Poznik nabiral po Božjakovem mllodare za novomeško ubogo deco ter Je nabral precej veliko vsoto. Seveda Je imel namen, da se z nabranimi mllodarf sam okoristi. Porotno sodišče ga je obsodilo na 6 let težke ječe. — Nato je prišel na vršo 25 letni Peter Zupančič, rojen pri Sv. Jerneju. Zupančič je lani na sveti večer ukradel posestniku Alojziju Gorencu pri Sv. Duhu 1440 srebrnih kron, 23 cekinov po 20 kron In 5 po 10 kron ter še več drugega blaga. Prvotno je bil tatvine osumljen in zaprt neki Alojzij Pirc Iz Ravne. Ko pa so orožniki izvedeli, da je Zupančič v Brežicah prodal 100 srebrnih kron, so Pirca takoj Izpustili. Zupančič Je bil obsojen na 1 leto težke Ječe. Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani Drama: Petek, 16. Junija 1922 »Madame Sans Uene« % Putjato v vlogi Napoleona. Zadnjikrat v »zoni Izven. Opera: Sreda, dne 14. junija »Trlptychon«. Red C. n Junija »Madapie Butteriljr«. Oostovanje kapelnika g. Lovra Matačiča iz Novega Sada. Izven. Sobota, 17. junija »Carmen«. Oostovanje kapelnika g. Lovra Matačiča iz Novega Sa-da. Začetek ob pol 8. Izven. Maribor. Ltilom. V naalovni vlogi Molnarjeve legende je nastopil po g. Pečeku g. Trbulio-vlč. Naredili so mu velikansko reklamo, kar Je seveda pripomoglo k še večjemu razočaranju. G. Trbuhovlč se je po svoji moči potrudil ln napravil tu in tam dotro gesto, v celoti pa podal zelo medel tip. Prejšnje lepe scene med Liliomom ln g. Šestovo. g. Rogozom in v nebesih so pa sedaj naravnost padle. Eno bi pač smeli zahtevati od g. Tr-buhovlča, da bi po večletnem angažmaju v Ljubljani, vsaj dobro govoril slovensko. Pri kovinarski zadrugi v Mariboru se množijo pritožbe, da nepoklicane osebe izdelujejo zasebnikom ključe, katere izdelovati Imajo edino pravico le ključavničarji, ki za to tudi plačujejo občutne davke. Imenovana zadruga je vsled tega sporazumno s Trgovskim gremijem v Mariboru sklenila, da se vse trgovce z železnino v Mariboru pozove, da smejo prodajati ključe samo tistim strankam, kl se Izkažejo s posebno za to od kovinarske zadruge izdano legitimacijo. Ključavničarji, ki so člani kovinarske zadruge v Mariboru, dobijo od te posebno legitimacijo, ključavničarji pa. ki Izvršujejo svojo obrt Izven mesta Maribora, dobijo istotam od zadružnega načelnika za vsak posamezen slučaj posebno potrdilo, da so opravičeni pri železninarjih v Mariboru si nabaviti potrebno množino ključev. Vsem trgovcem z železnno v Mariboru je naročeno, da se strogo drže pavedenih navodil. V očl-gled dokazanim dejstvom, da nekateri trgovci z železnino tako navijajo cene pri podrobni razprodaji vsakovrstnega železa, pločevine in druzega za kovinarske izdelke potrebnega materijala, da pride nabava tega neizdelanega materijala kovinarskim obrtnikom dražje, kot zamorejo že izdelano blago spraviti po dnevni ceni na trg. Torej, namesto da bi mali kovinarski obrtnik mogel; pri svojem težkem delu vsaj toliko zaslužiti, da bi lahko primerno živel, vsled previsokih cen pri surovem železu ne zasluži prav nič, vrhtega po^ še mora plačevati prav občutne davke, plačevati svojim pomočnikom visoke plače, plačevati lepe vsote za okrajno bolniško blagajno itd. Člani kovinarske zadruge v Mariboru so torej sklenili ustanoviti za vse obrtnike, kateri se bavijo s proizvajanjem kovinarskih izdelkov, posebno nabav-Ijalno In prodajno zadrugo v Mariboru, ki bi imela namen, za svoje člane nakupovati raznovrstne za kovinarske obrtnike potrebne surovine, železo, pločevino in druge potrebščine ter potrebne stroje naravnost iz tovarn, ter prodajo istih svojim članom po lostni nabavni cen!. Ker bi ustanovitev Imenovane zadruge bila eminentne koristi za vse kovinarske obrtnike, se je izvolil za ustanovitev iste poseben pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo, izvršiti vsa preddela za ustanovitev take zadruge. Kdor hoče postati član te zadruge In postati deležen vseh njenih dobrin, mora vplačati vsaj en delež v znesku 500 Din in vpisnino v znesku 25 Din. Vse druge in podrobnejše informacije daje predsednik pripravljalnega odbora g. Franlo Kumerc, ključavničarski mojster v Mariboru, Pod mostom štev. 10. Vsi, kl imajo interes na tem, da dobijo ves za kovinarsko obrt potreben materijal po ceni v roko, naj pristopijo polnoštevilno k snujoči se zadrugi, da bo ista imela čim prej možnost začeti poslovati. Zadruga zlatarjev, urarjev, optikov, pasarjev in graverjev v Ljubljani je vposlala kovinarski zadrugi več izvodov naredbe zadevajoče kontroliranje čistine zlata in srebra, katero morajo Imeti vsi urarji ln zlatarji razgrnjene v svojih prodajalnah na splošen vpogled. Gg. urarji in zlatarji se torel tem potom poživljajo, da si nabavijo to naredbo čimpreje pri zadružnem načelniku v Mariboru. Cena enemu izvodu je 4 Din. Drž. dvorazredna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko loto 1922-23 se vrši od 29. junija do 4. julija t. 1. vsakokrat od 8. do 10. ure na Zrinjskega trgu 1. 1. Brez sprejemnega Izpita !e možen vstop v 1. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV, razred srednje šole ali IV. nastavni) oziroma III. razred meščanske šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci tn učenke morajo razen zadnjega šolskega izpričevala oddati ravnateljstvu šole tudi krsni (rojstni) list. Vnanji učenci (učenke) naj pošljejo omenjeni listini po poiti do 4. julija. Morebitni spreieinul izpiti se bodo vršili z ostalimi Izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje. Vsled pomanjkanja učnih prostorov Je pripravljalni razred začasno ukinjen. Cenjene čitatelje opozarjamo na današnji oglas M. Šošterič Maribor. »Važnosti morja in pomorstva za Jugo-slavijo« je bilo posvečeno predavanje g. R. Crnlča iz Zagreba v petek zvečer v kazinski dvorani. Predavanje je bilo prav dobro In zanimivo. Padlo Je zopet mnogo dobrega zrnja, upamo na rodovitna tla. Potrebna je propaganda za naše morje, ker je zanimanja še vedno premalo. — Udeležencev Je bilo premalo za takšno zanimivo In koristno predavanje. Imenovanje. Za postajenačelnika v Hočah je Imenovan revldent Vtičar iz Tezna, za načelnika v Dravogradu—Meža, postajni načelnik Tone Petrovič iz Račje-Frama. V Račje-Fram pride postajni načelnik iz Hoč £• Bosleo. Prostovoljna požarna bramba v Mariboru priredi v četrtek dne 15. t m. v kadetnici veliko poletno veselico. Pregled stanovanj. Od 13. junija bodo organi mestne občine vršili popis vseh stanovanj v mestu, da bodo ugotovili velikost stanovanj In kako so zasedena. Kepenikljada v Limbuša. Limbuš Je že dovolj znan po svoji dobri kapljici, zdaj pa bo še bolj, ko je dobil svojega »Koepenlka«. V soboto zjutraj se je pripeljal s fljakarjem neki »stražmojster« v Limbuš ter se ustavil pri županu Robiču. Temu je pokazal neki ukaz za aretlcajo krčmarja Kutscherja, ker Je osumljen ponarejanja 100 in 1000 dinarskih bankovcev. G. župan Robič mu je šel takoj na roko In obljubil tudi pomoč limbuških orožnikov. V družbi enega limbuškega orožnika sta Kutscherja aretirala In stražmojster Je konflsclral 12 bankovcev po 100 dinarjev. Ker Ima Kutschera v Studencih tudi gostilno so se vsi skupaj peljali v Studence, da bi preiskali tudi tisto gostilno. Limbuški orožnik pa je šel v Studencih k telefonu ter Je vprašal mariborsko orožniško poveljstvo o zadevi: V Mariboru niso ničesar vedeli o tem, nakar Je orožnik aretiral »stražmojstra«, Kutscherja pa oprostil. Stražmojster ni hotel povedati svojega Imena. V žepu Je Imel le 6 K ln več ukazov za aretacijo. Veselica olepševalnega društva za mesto Maribor v nedeljo popoldne Je bila do večera slabo obiskana. Zvečer se Je pri električni razsvetljavi malo bolj oživila Na plesišču Je bilo najbolj živahno, kjer Je mladina rajala ob zvokih pekovske gasilske godbe in med odmorom s harmoniko.' Lansko leto Je bila veselica tega društva mnogo boljše obiskana, kakor letos. Pač znamenje draginje, ker sl človek ne more privoščiti, kar bi hotel. Ob 10. uri je veselico zaključil prepotrebni dež. Porotne razprave so se začele 12. junija Porotno zasedanje se bo vršilo vsak dan, razen praznika 15. t. m. In nedelje 18. t. m, Zadnja obravnava bo 21. Vseh slučajev -Ulja Celje. S kamnom na vratu skočil r Savinjo. IM urarju Strohmeierju v Aleksandrovi ulici uslužbenl 65 letni urarski pomočnik Anton Friesl. rodom Iz Češkega, Je v soboto popoldne odšel Iz delavnice proti Polniam. Pred gostilno Kranjc na nasprotnem bregu sl Je privezal na vrat velik kamen In se vrgel v tam zelo globoko Savinjo ter utoni. Truplo so potegnili Iz vode ln ga spravili na pokopališče. Friesl je bil notoričen alkoholik in je svoje dejanje najbrže tudi Izvršil v pijanosti. Amnestije je bilo pri celjskem okrožnem sodišču deležnih 31 kaznjencev. Po dolgotrajni suši Je v pondeljek pri nas pričelo deževati. Vrtovi, polja ln nasadi so bili dežja že silno potrebni. Dva vloma sta se Izvršila v noči od sobote na nedeljo. Neznani zlikovci so vlomili v Ropasovo trgovino v Gosp. ulici in v slaščičarno v mestnem vrtu. Tatvine se pa sploh zadnje dni množijo v našem mestu. Izgnana sta lz naše kraljevine Ludvik Bajec v Italijo in bivši uradnik Trboveljske premogokopne družbe Llchtenegger v Avstrijo. Hmeljski nasadi kažejo v Savinjski dolini dobro. V posameznih krajih se je prikazal bolhač, ki pa ni povzročil dosedaj posebne škode. Dež, kl smo ga dobili minule dni, bo zelo ugodno vplival na razvoj hmelj-ske rastline. Proračunska seja celjskega občinskega sveta se Je vršila v pondeljek zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Koroško. Slovenske levite v koroškem deželnem zboru. Pri proračunski razpravi je nastopil poslanec — župnik Poljanec neustrašeno in samozavestno ter razložil, zakaj Slovenci ne morejo glasovati za proračun. Izvajal Je: »Nemška Avstrija sistematično brlskira in Ignorira senžermensko mirovno pogodbo in prelamlja slovesno zagotovilo enakopravnosti Slovencem. Zborovalno in politično prostost nam jemljete, češ, da uganjamo iredento. Gospodje, kje ni iredente? Ako prištevate iredentistom tiste, ki se potegujejo za pravice slovenskega naroda v Šoli, uradu in prometu, potem sem ponosen na to ime. Ako pa mislite, da koroški Slovenci uganjamo iredento z namenom, da hočemo pripomagati do razpada Nem. Avstrije, potem se močno motite. Ml za N«m. Avstrijo nismo glasovali, tudi nam na misel ne pride, da bi jo razdejali. Forum, kjer se bo prej ali slej odločila usoda naše trhle države, Je kje drugod. Z isto pravico kot vas vleče vaše srce na sever k Nemcem, vleče nas naše na jug k bratom.« (Nemci začno kričati kakor pobesneli, deželni glavar Gr5-ger pa Je končno podal že znano hinavsko Izjavo.) Zlato na Koroškem? Najbrž vsled strahu pred bližajočim se denarnim polomom so koroški Nemci razširili vest, da so se pri Klienlngu našle bogate zaloge zlate rude. Ameriški Morgani pa tudi na to zlato vest najbrž ne dovolijo Avstriji posojila. Pokrajina. Prevalje. Na binkoštnl pondeljek Je priredilo v svrho nabave neobhodno potrebnih gasilskih cevi podpisano društvo vrtni koncert združen s tombolo. Prireditev je uspela primeroma dobro. K temu pa so pripomogli v precejšnji meri zunanji gostje, posebno Guštanjci. Guštanjskl salonski orkester, ki je izborno in neumorno prednašal skoraj izključno slovenske skladbe, kakor tudi domači pevski zbor Izvolita za svoje sodelovanje sprejeti našo Iskreno zahvalo! — Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so prispevali za našo tombolo z dobitki. Razveseljivo je pri tem, da so pokazali svoje zanimanje za gasilsko stvar tudi posestniki izven naše občine in taki darovalci, kateri so na naši pomoči za slučaj nesreče le deloma zainteresirani, medtem pa moramo omeniti žalostno dejstvo, da nas le premogovnik po svojem upravitelju — katerega poslopja tvorijo skorajda polovico rrevalja — zavrnil brez vsakega dobitka, dasi se je gosp. upravitelj sam udeležil prispevanja za tombolo. Ako taka podjetja, kot je premogovnik, ne kažejo najmanjšega Interesa do tako humane institucije kot je gasilno društvo, potem je pač vsako delovanje gasilstva nemogoče. Bila bi vendar sramo-~ ?a Prevalje, ako bi bili brez lastne gasilske organizacije, v slučaju nesreče pa bi nastale nad vse žalostne, nepregledne posledice. — Na prireditvi je manjkalo skoraj polovico naših hišnih posestnikov, kar zopet dokazuje, kako malo jim Je pri srcu obstoj gasilstva In kako malo računajo z možnostjo nesreče, ki nikdar ne počiva. — Ali naj res vzdržujejo neposestnlkl gasilsko organizacijo sami, ako jih posestniki niti dolžinsko, niti gmotno ne podpirajo? To zahtevati bi bilo res preveč! Zato apeliramo v prvi vrsti na vse posestnike, naj zanaprej kažejo več zanimanja za naše društvo, da Vam zamore Isto v slučaju nesreče prihiteti na pomoč. — Prostovoljno gasilno drn-itvo Prevalje. Sokolstvo. Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo dne 18. Junija t. L na letnem telovadišču ob La-termannovem drevoredu svojo vsakoletno javno telovadbo, s sledečim sporedom: Do. poldne: Izkušnje. Začetek ob 8. url. Popoldne Javna telovadba, začetek c* 4. uri. 1. Moška deca: proste vaje. 2. 2enska deca: zletne proste vaje s ploščami. 3. Skupni nastop moškedece In naraščaja na orpdju ln v Igrah 4. Zenski naraščaj: zletne proste vaje 5 Moški naraščaj: zletne proste vaje. 6 Skupni nastop vseh ženskih oddelkov na 'orodju. 7. Clanl: Zletne proste vaje. 8. Članice: zletne proste vaje. 9. Orodna telovadba ,• KIzbr/n° ‘elovadke: Telovadni ples. ZtožU br. dr. V. Murnik po glasbi br. R, Matejoveca, 11, Izbrani vrsti telovadcev na, d,fogu in krogih Pred telovadbo koncert ^ojaške godbe pod vodstvom kap. g. dr. Zletni odbor ima sejo vsak pondeljek ob 8. uri zvečer v prostorih JSS. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. ^u uvltver!i °dsek JSS. Ima sejo vsak petek ob 6 uri zvečer v prostorih JSS. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Starešinstvo JSS. Ima sejo vsak petek ob 8. uri zvečer v prostorih JSS. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Opozorilo. Kakor običajno pri podobnih prireditvah krožijo po Ljubljani tudi glede priprav za vsesokolskl zlet razne neosnova-ne govorice različnih nezadovoljnežev. Opozarjamo vse brate ln sestre, da vse take ne-osnovane govorice odločno zavrnejo ter se naj obrnejo v vseh zadevah po Informacije na zletno pisarno, ki Je vsakomur odprta. Ljubljanski Sokol naznanja svojemri članstvu, da je društveni sluga končal pobiranje članarine za prvo polletje 1922. Člani, kojlm plačilni listki vsled spremembe bivališča oz. stanovanja niso bili dostavljeni, se naprošajo da osebno poravnajo članarino najpozneje do 15. junija 1922 v društveni sev bi (Narodni dom) med 6. in 7. uro popoldn«. Kdor prizadetih se v navedenem roku ne ja- vi niti pismeno, se ga bo smatralo izstoplv-šlm, ter se ga bo črtalo lz imenika članov. V tem slučaju se zahteva, da dotičnik v smislu pravil in podpisane izjave vrne znak in legitimacijo, sicer se ga javi Savezu v na-daljno postopanje. Tem potom se ponovno prosi, da bratje javijo vsako spremembo v stanovanju, bivališču, stanu, statističnemu odseku Narodni dom (odborova soba). — Zdravo! Zletni znak. Poživljamo bratska društva da čimpreje naroče za udeležnike zleta zletne znake. Cena zletnemu znaku 20 Din. Z zletnlm znakom Ima član pravico do prostega skupnega prenočišča, do prostega vstopa na telovadišče, v razstavo in muzej. Vsak član in vsaka članica, ki Ima znak Je zavarovana za dobo zleta, in sicer za slučaj smrti za 10.000 Din. in za slučaj trajne de-lanezmožnostl 20.000 Din. To zavarovanje velja za nezgode pri telovadbi na telovadišču, kakor tudi med vožnjo na zlet ln n»> zpj. Za to zavarovalnino plača vsak član 1 Din. 50 p., in sicer zajedno z zneskom za zletni znak. Vsako društvo mora vsled tega poslati Savezu točen seznam onih, ki naročijo znak, da dobe v slučaju nesreče odškodnino. Navedene zneske mora vplaCatl vsak posameznik pri svojem društvu. Prodajni prostori na telovadišču vseso-kolskega zleta. Na telovadišču bo oddano večje število prodajnih prostorov v velikosti 4 krat 5 m. Ti prostori bodo odprti ta občinstvo od jutra do zaključka telovadbe, t j. od 6. do 20 ure. Interesentje se opozarjajo, da vložijo oferte glede najema prostora najkasneje do 1. julija 1922 na naslov: I. Jugo-slov. vsesokolskl zlet 1922, finančni odsek. Posamezna tvrdka oferlra tudi lahko za vefi prostorov. Finančni odsek ni zavezan oddati prostorov najvlšjlm ponudnikom. EVent potrebne Informacije se dobe v pisarni JSS v Ljubljani, Narodni dom. Šport In turistlka. Primorje rez.—S. K. Elan, Novomesto. V nedeljo se je vršila v Novem mestu prt* jateljska tekma med S. K. Elanom In T»-zervo ljubljanskega Primorja, pri čemur to prvi podlegel z 0:8 (koti 2:13 za Primorje). Elan je nastopil prvič. Pokazal pa Je že ambicijo in sposobnosti, posebno v obrambi ter deloma tudi v posameznikih napadalne vrste (večinoma novomeški Primorci), ki Obetajo mlademu dolenjskemu društvu lepo bodočnost. V ostalem Je bila igra vsled malih dimenzij igrišča (80 + 40) nerodna ter pod športno formo. V Novem mestu bo treba ustanoviti konkurenčni klub (ali s srednje-šold, obrtniki ali pa delavci), kl bo tekmoval z Elanom In medsebojno izpopolnjeval igralno moč. Poset je bil za Novo mesto, prlličen. Posebno vlada med ondotnlmi Inteligentnimi krogi veliko zanimanje ta športno telesno vzgojo. Prvenstvene tekme. V četrtek, dne 15. t. m. se vrši na Igrišču Šparta—Primorje prvenstvena tekma Jadran—Svoboda Lilijana ob 18. uri. Štajerska—Koroška 3:1. Danska—Češkosovaška 0:3. Francija—Norveška 2:3. F. C. Barcelona—lltord 5:1. Dford je v dala ln založila Zvezna tiskarna, dobi pa te tudi v vseh knjigarnah v Ljubljani. Društvene vesti. ^Izredni občni zbor »Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani« se vrši 20. t. m. ob 15. v magistrata! dvorani z dnevnim re-dom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Dr. Češarek: Sprememba lekarn, takse. 3. Poročilo organlzac. železn. zdravnikov. 4. Dr. Ooestl: Neznosne razmere glede oskrbe umobolnlh v; Sloveniji in strežniško vprašanje v umobolnicah. 5. Slučajnosti. Prostovoljno gasilno društvo na Laverci Priredi vrtno veselico s plesom In srečolo-vom v nedeljo dne 18. junija pri g. Ogrinu s slovesnim blagoslovljenjem nove brizgalne. Pričetek ob 2. uri popoldne. Sprejem pri popoldanskih vlaldh. Cisti dobiček Je name-njen za nakup orodja. K obilni va- bi vljudno odbor. Osnovna šola v Mostah priredfv četrtek dne 15. 6. 1922 od 8, do 18 razstavo ženskih ročnih del risarskih in pismenih Izdelkov y šolski telovadnici. Vabljeni ste najvljudneje vsil K. G. VVells: Zgodba pokojnega Mr. Elveshama. To zgodbo zapišem, a ne, ker bi pričakoval, da mi jo bodo verjeli, nego zato, da bi — če je mogoče — pokazal prihodnji žrtvi pot rešitve. Nji utegne biti moja nesreča v korist. Moj lastni slučaj je brezupen, to vem, in razen tega sem se zdaj kolikor toliko že vdal v svojo usodo. Moje ime je Edward George 'Eden. Rojen sem v Trenthamu na Staffordshirskem, kjer je bil moj oče vrtnarski uradnik. Ko mi je bilo tri leta, sem izgubil mater, ko sem jih dopolnil pet, očeta. Moj stric, George Eden, me je vzel nato za svojega. Bil je samec in se je povzdignil na svoje mesto iz ničesa; v Birminghamu je bil znan kot podjeten žurna-list. Da bi me vzgojil, ni štedfl denarja; vedno mi je podžigal častihlepje, da bi dosegel na svetu čim več, in ko je pred štirimi leti umrl, mi je ostavil svoje imetje — po V9eh odbitkih nekako petsto funtov šter-lingov. Osemnajst let mi je bilo takrat. V oporoki mi je nasvetoval, naj porabim denar v izpopolnitev svoje naobrazbe. Sam pri sebi sem bil že takrat namenjen, da si izberem zdravniški stan, in po zaslugi njegovega velikodušja, ki je trajalo še preko groba, ter sreče, ki mi je bila mila pri potezanju za neko Štipendijo, sem postal slušatelj medicine na londonski univerzi. V času, ko se začne moja povest, sem stanoval v University Street št. 11, v majhni podstrešni izbici z oknom na dvorišče, ki je bila prav revno opremljena in zelo na prepihu. V tem tesnem prostoru sem bival in spal, zakaj hotel sem izkoristiti svoja sredstva čim najdobičkanosneje do zadnjega beliča. S parom Srevljev, ki sem jih hotel nesti zakrpat v neko trgovino na iTottenham Court Roadu, sem se odpravljal z doma, ko sem prvikrat »rečal možfčka z rumenim obrazom, s katerim je moje življenje zdaj tako zapleteno, da se ne dS več odvozlati. Stal je na robu pločnika in str- — Če vas razumem prav,« sem izpre-govoril, »naj bi jaz —?« »Da!« je rekel malone burno. »Vi! LVi!« Odgovoril nisem niti besedice. Domišljija mi je plesala -v divjih vrtincih in moja prirojena skeptičnost ni bila zmožna ukrotiti njene omame. Hvaležnosti nisem čutil niti to-ličko. — Ne vedoč, kaj naj rečem in kako naj se izrazim, sem vprašal nazadnje:’ »A zakaj baš jaz?«-------------- Dejal je, da me je profesor Haslar slučajno omenil kot tipično zdravega in razumnega mladega moža, on pa bi po možnosti nad pustil svoje Imetje človeku, čigar zdravje in neobremenjenost bi bili zajamčeni, To je bilo moje prvo srečanje s starim možičkora. Sam glede sebe je bil poln skrivnosti, češ da mi zdaj še noče povedati svojega imena. (Dalje prih.) mel kakor v dvomeh na hišno številko, baš ko sem stopil jaz skozi vrata. Njegove oči — kalne sive oči z rdečimi robovi — so padle name in njegovo lice se je takoj pokrilo z izrazom nekakšne grbančaste ljubeznivosti. »Prišli ste kakor nalašč!« je dejal. »Pozabil sem bil vašo hišno številko. Dober dan, Mr. Eden!« Ta zaupni ogovor me je nekoliko iznenadil, tem bolj, ker sem videl moža prvikrat v svojem življenju. Jezilo me je tudi, da me Je moral zalotiti baš s črevlji pod pazduho. Starec je opazil, da ga ne gledam prav prisrčno. »Gotovo ugibljete, kdo vraga sem pravzaprav, kaj ne? Prijatelj sem — bodite brez skrbi! Videl sem vas že prej, dasi vi mene niste opazili. Morem 11 tu kje govoriti z vami?« Okleval sem. Siromaštvo moje podstrešne sobice ni bilo pripravno za kateregakoli tujca. »Morda bi šla po ulici,« sem dejal. »Žalibog mi ni mogoče —.« Z mahljajem roke sem zaključil svoj nepopolni stavek. »Imenitno!« je odgovoril on ter se obrnil najprej v eno, nato v drugo stran. »Kod pojdeva?« Spustil sem svoje črevlje v hišno vežo. »Cujte!« mi je rekel zdajci. »Istorija, ki gre zanjo, je dokaj obširna. Dajte, Mr. Eden, pojdite z mano zajtrkat. Star človek sem in ne baš jak v razpravljanju; in ropotanje voz je tu prehudo za moj tenki glas...« Tako govoreč mi je položil koščeno, trepečočo roko na komolec. Nisem se čutil tako starega, da me prileten človek ne bi bil smel povabiti na zajtrk. In vendar me ta nenadna ponudba ni kajsi razveselila. »Mari Bi —« sem začel. »A meni je ljubše tako,« mi je posegel v besedo. »Nekoliko obzirnosti pač menda imate do mojih sivih las.« In tako sem privolil ter krepil ž njim. Odvedel me je k Blavitskemu. Stopati sem moral počasi, da me je dohajal s svojim starčevskim korakom. In pri zajtrku, kakršnega nisem okusil nikoli prej, sem ga ogledal bliže, dočim se je on spretno molče razkrinkal mojo navidezno skromnost. »Kakšna karijera bi se odprla takeihu človeku!« je dejal. »Kar zavist me grabi, ako pomislim, kako sem jaz kopičil, da bo mogel drug človek trositi —« »No razume se, da bi moral prevzeti nekaj pogojev in bremen. Moral bi na primer sprejeti moje ime. Nihče ne sme pričakovati vsega, ne da bi sam kaj dal. Tudi moram dobiti vpogled v vse njegove življenske razmere, preden ga vzamem za svojega, Biti mora vseskozi zdrav. Pozniati moram njegovo predzgodovino in vedeti, kako sta mu umrla oče in ded; dognati moram kar najnatančneje vse podrobnosti o njegovem življenju —« To je nekoliko potlačilo čestitke, ki sem si jih že izrekal natihem. »In umikal mojim začetnim vprašanjem. Njegovo gladko obrito lice je bilo trhlo in grbasto, scvrknjene ustnice so mu visele preko umetnih zob in beli lasje so bili redki in precej dolgi; zdel se mi je majhen — kajpak, večina ljudi je bila manjša od mene — in rame je imel oble ter upognjene naprej. Ko sem ga tako ogledoval, sem moral nehote opaziti, da motri tudi on mene; njegove oči, ki so blodile z mojih širokih pleč na moje opaljene roke in spet navzgor na moje pegasto lice, so izražale , čudilo lakomnost. »A zdaj,« je dejal, ko sva zapalila vsak svojo cigareto, »vam moram vendar že razložiti, za kaj gre.« »Povedati vam moram predvsem, da sem star človek, zelo star.« Pomolčal je trenutek. »In slučaj je tak, da imam sicer premoženje, ki ga bo treba pustiti, kadar umrem, ni mam pa ne otrok ne žive duše, kateri bi ga mogel ostaviti.« Prišlo mi je na um, da me hoče nemara oslepariti za moje zaupanje, in sklenil sem bistro paziti na ostanek svojih petsto funtov. On pa je nadaljeval, pripovedujoč mi, kako je sam in kako ga skrbi, kaj naj ukrene pametnega s svojim denarjem. »Premišljeval sem marsikaj — o dobrodelnih zavodih, ustanovah, štipendijah in javnih knjižnicah — nazadnje sem sklenil« — tako govoreč je uprl oči v moj obraz —, »da si poiščem mladega človeka — čistih misli in visokega stremljenja — in siromašnega, zdravega z dušo in telesom, ter ga storim kratkoma-lo Svojega dediča in mu dam vse, kar premorem.« Ponovil je: »In mu dam vse, kar premorem. Tako da se povzpne iz skrbi in bojev, v katerih so se razvile harmonične sile njegovega bitja, mahoma do svobode in moči.« ............. , Trudil sem se, da bi pokazal čim najmanj zanimanja. S prav prozorno hinavščino sem dejal: »Morda naj vam jaz kot medicinec pomorem najti takšno osebnost?« Nasmehnil se je ter me pogledal preko svoje cigarete; in tudi jaz sem se nekoliko namuznil, ko je tako Krže, Trnovski pristan 12, Ljubljana.________________1027 KRASEN VOLČJI PES, čiste pasme, 9 mesecev star, Čmoslv, Izvrsten čuvaj, radi odpotovanja na prodaj za 750 Dim Ljubljana, Streliš-ka ulica 8. 1026 SLUŽBE: FRANCOSKI JEZIK se poučuje na Bledu. — Ponudbe pod »Francoščina« na u- pravo lista.______________1036 UČITELJICA GLASOV1RJA vlrtuozinja, zmožna modernih jezikov, rada bi svoje znanosti čez počitnice uporabila In išče zvezo s fino rodbino. Ponudbe pod »Ce-hinja« na upravo lista. 1033 SODAR zanesljiv in pošten, ki bi pomagal tudi v kleti se sprejme takoj. Iv. Ogrin, Laverca pri Ljubljani 1031 DVA DODBRA KOVAŠKA POMOČNIKA sprejme takoj Franjo Zidarič, kovaški mojster. Cakovac. 1030 AGILNE ZASTOPNIKE pod ugodnimi pogoji sprejme GL zastopstvo L’ Union Francoske zavarovalne družbe v Parizu. Začasna pisarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 33.___________________1024 10 UČENCEV v starosti 14 do 16 let, pridni in ubogljivi se želijo naučiti kakšnega rokodelstva, kakor: klju-i čavničarstvo, mizarstvo, trg.’ pomočnika, brivca, natakarja itd. in se prosijo dotični, ki želijo sprejeti kakšnega' učenca, da takoj pišejo z navedbo pogojev na ravna-; telja Rozmana. Zidanimost. ■ PISARNIŠKA MOČ,- zmožen vseh pisarniških poslov; Išče z ev. takojšnjim vstopom primerne službe. Cenjene ponudbe pod »Zanes-ljiv« na upravo lista. 990-IŠČE se služkinja v pomoč in nadomestilo gospodinji. Opravljala bi vsa: hišna dela in v kuhinji v prijaznem kraju. V poštev pridejo le resne osebe od 30 let naprej. Nastop takol, oskrba in plača dobra. Na-slov v upravi lista. RAZNO: NA HRANO IN ST ANO-VANJE se sprejme mlajšega gospoda takoj. Kje, povs* uprava »Jugoslavije«. 1034-STANOVANJE V NOVI VILI s 4 sobami, pritiklinami in z uporabo vrta naj Lepem potu se zamenja za" stanovanje v mestu pod pogoji, glede katerih se bla-j govolite obrniti na: Ljubljana, Stari trg 11/11. leva-1028 MALI OGLASI AUTO 6 sedežev 24 PH v zelo dobrem stanju. Naslov: Molan, Celje, Glavni trg 1. 1029 MALO POSESTVO med postajami Zidanimost in Rimske Toplice od obeh strani tričetrt ure oddaljeno. Posestvo je na lepi soln-čnl legi ter obstoja iz 4 oralov zemljišča, v dobrem stanu, hiša, gospodarsko poslopje, vinograd s kletjo ter lep sadovnjak, nasajen z brajdo. Donaša toliko dobička, da se mala družina lahko preživljala. Gozd in dobra pitna voda pri hiši. Cena 160.000 kron. Več se poizve proti pošlijatvi poštnih stroškov pri Dr. Ulaga, trgovec v Šmarjeti, Rimske Toplice.___________________1016 HIŠA z dvema vrtoma v Zg. Šiški. Poizve se pri I. Malenšku, Sp. Šiška, Kmetijska ulica 210. 1020 PRVOVRSTNO OGLJE IN DRVA'dobavlja najceneje v vsaki množinL Prodaja drv na kubične metre. Vinko' Ne meCite proč reznic (britvic) raznih sistemov (Gilette, Mem itd.) za režiranje, ker se iste brusijo električnim potom v drogeriji „AdrHa** Selenburgova ulica številka 15. Komad po K 2*20. P. n. gospodinje, šivilje, kroječa čevljarja in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji „Grltzner“ v vseh opremah materij al predvojni, cene nalnlžj« edino le pri Pouk v vezei\ju brezplačen! Istotam igla olja vse nadomestne dele za vse sistem« Hvalnih strojev in koles. — Potrebščine za llvflj«. krojač«, čcvljarj«, brivca, sedlarje, toaletno modno blago, srajc«, kravat«, Katk«, palic«. Galanterija, gumbi, na veliko In malol Najnlije cenel Točna postrežba I Suho luženje za pohištvo v vseh barvah rastlinski Hm (mrzli Hm) tekoč in suh vedno v zalogi. — ZASTOPNIK SE IŠČE. Chem. Fabrih „Maxton“, Bebr. Man, WIEN XX., Engerthstrasse 79. Ustanovljeno L 1896. Ustanovljeno L 1896 Med dobrim najboljše! rtneli lepo obleko, perilo, kravate, nogavice, robce, čevlje, klobuk in Se povrh vedno dosti denaria za razne druge potrebščine. To dosežete le tedal če bodete kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno, perilo, gotove obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki: I. N. Šoštarič Maribor Aleksandrova cesta 13. Ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni usliiž-benci dobijo blago tudi na obroke. - POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Spedjelna odprema živil in zaklane živine v katerikoli kraj. Pnevmatika in druge potrebščine priporoča po solidnih cenah TVRDKA IGN. KOR, specialni trgovina šivalnih strojev in koles L3UBUANA, Sodna ullcaSt 7. Sprejemališče: Selenbugova ul. 5. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka V LJUBLJANI • Wolfova Telefon 359. +00M—000—000—0+ ’ The „0LIiJER“ najboljši in najcenejši' gr pisalni stroj 35 Zastopstvo In zaloga: IVAN OA3ŠEK. papirna trgovina v .Ljubljani, Sv.Petra cesta it. 2.. >>«■■«OOO^—O'o* 3S886SS i t-r-3358555— Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! Zastopstvo za Jugoslavijo: Strojarsko društvo JSILA" poslovalnica in strojarska radionica Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija« Tiska »Zvezna tiskarna« v I .jubllanL Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.