Štev. 181. F Ljubljani, v torek, /1. avgusta 1942-XX. Leto VII. Izključna pooblaščenfca ta oglaševanje Italijanskega tn tujega Ej Uredmitvo in optavai Kopitarjeva (t, Ljubljana. = Concessionarla escloslva pel la pobbllcitd dl proveniema italiane izvora: (Jnione Pubblicitd italiane S. A*. Milana = ttedazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. = ed estera: Umooe Pubblicitd Italiane ti A. Milana Prezzo - Cena Ur 0.50 Spedlziooe In abbonament« postali Poštnina plačana v gotovini Vojno poročilo št. 804 Letalski nastopi v Egiptu in nad Malto Uradno vojno poročilo štev. 804 pravi: Zmerno vojno delovanje po kopnem in v *raku na egiptovskem bojišču. Angleška letala so metala bombe na nekate-središča v našem zaledju ter ubila pet libijskih civilistov. Lahna škoda. Oddelki Osnega letalstva so izvedli podnevne ln ponočne napade proti letalskim in pomorskim oporiščem na Malti. Nadaljnje osvajanje ruskih mest pod Kavkazom Za Krasnodarom in Majkopom so Nemci zavzeli Piatigorsk, Romuni pa pristanišče Jejsk ob Azovskem morju Sovjetski napadalni poskusi pri Stalingradu, v kolenu Dona in pri Rževu odbiti — Angleški bombniški polet Hitlerjev glavni stan, 11. avg. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, so nemške pehotne divizije 9. avgusta ob krepki podpori letalskih edinic po izrednih pohodih in hudih bojih v tropski vročini vdrle v močno utrjene postojanke severno od Kubana ter zavzele Tajnik stranke in poveljnik milice nadzorujeta ■ lav ivi _ ■ ■ v v mihemska taborišča , Rim, 11. avgusta, s. Načelnik glavnega stana •ašistovske milice je včeraj dopoldne obiskal neko oboroženo taborišče v srednji Italiji, kjer so zbra-ni bataljoni mladih fašistov, katere so na prošnjo ^Prejeli v milico ter se pripravljajo, da bodo ne-"ateri šli na vojno delovno področje, drugi pa v "raie, ki so pred področjem vojnih nastopov. General Galbiati je šel med mlade fašiste ter se udeležil vojaških vaj, ki so jih oddelki izvedli v brezhibnem slogu. Ko se je osebno prepričal o visok; stopnji izurjenja pri posameznikih in o popolni strnjenosti oddelkov, je načelnik stana dal zbrati okoli sebe vse bataljone ter je mladeničem jzrekel navdušene besede pohvale in vzpodbude, le besede so sprožile prepričljivo demonstracijo navdušenja, ki je bruhnila v nezadržno vzklikanje ““ceju ter slavnim italijanskim oboroženim silam. Mladeniči so potem zapeli vojno in revolucijsko himno. Ko so delili kosilo je v taborišče nenadno dospel glavni tajnik stranke. Sprejel ga je general Galbiati, nato je pa krenil med mladeniče, ki so ga sprejeli z navdušenim vzklikanjem. Hijerarh je šel med njihove vrste ter se dolgo ustavil med čistokrvnimi, vrednimi in preponosnimi zastopniki Mussolinijevega rodu. Spraševal jih je in tovariško govoril besede pohvale, vere, vzpodbude, nato je zelo natančno pregledal naprave v taborišču in potem izrekel zadovoljstvo nad prizorom pristnega vojaškega ponosa, ki so ga nudili mladi prostovoljci in pa nad popolno ureditvijo taborišča. Ko sta z legionarji pojedla kosilo, sta eks. Vidussoni in general Galbiati zapustila taborišče, pri čemer sta bila predmet obnovljenih demonstracij navdušenja mladeničev, ki so v enodušnem kriku izrekli svojo nestrpnost in svoje trdno prepričanje: boriti se in zmagati. Spopad med japonsko in ameriško vojno mornarico pri Aleutskih otokih Openske izjave o pomenu zadnjih zmag in o poskusu zavezniškega izkrcanja na Salomonskem otočju Tnklo 11. avgusta, s. Glavni japonski cesarski stan objavlja, da so japonske pomorske enote odbile močan ameriški pomorski oddelek v vodah pri Aleutskih otokih in sicer v soboto 8. avgusta. Tokio, 11. avgusta, s. Bitka pri Salomonskem otočju, do katere je prišlo tri mesece po bitki na Koralnem morju, pomeni — tako pišejo japonski listi — nepopravljiv udarec za nasprotnikovo strategijo. Potopljenega je bilo za 80.000 ton vojn. in najmanj za 60.000 ton prevoznega brodovja. Če se'k temu prišteje še brodovje, ki je bilo hudo poškodovano ter sedaj bega po morju, ki nikjer ne nudi nobenega varnega zavetja, bitka pa še divja, se lahko sklepa, da se je sovražnikova možnost za napad ali obrambo skrčila tako rekoč na ničlo. Četudi ne bi vedeli kraja, kjer je do spopada prišlo, pa vendar navzočnost sovražnikovega prevoznega brodovja dokazuje, da je na-sProtnik poskušal z izkrcanjem, računajoč pri tem na podporo ostankov sil iz Porta Moresliyja in iz Avstralije Neoporečna zmaga pri Salomonskem otočju; v morju, ki je okrog 9000 km oddaljeno od Kalifornije, je končno razblinila vse na-sprotnikove načrte, da bi Avstralijo naredil za glavno protijaponsko trdnjavo, hkratu pa je silno razredčila število enot angleško-amerikanskega brodovja na Tihem morju. Izguba 7 križark, od katerih so bile štiri silno moderne in močne, se Pridružuje prejšnjim sovražnikovim porazom, kajti križarke imajo razen bojnih ladij edine možnost, da podpro kak večji napadalni poskus. Tokio, 11. avgusta, s. Kapitan Hiraide, govornik japonske mornarice, je v radiu razlagal pomen zmage, ki jo je japonska mornarica dosegla v vodah ob Salomonskem otočju m rekel, da se je angleško-amerikanski poskus napada na te otoke sprevrgel v popoln polom. Hiraide je pristavil, da so napele Združene države vse svoje 6ile, da bi izboljšale strateški položaj zavezniških narodov, in opozoril na njihove poskuse, da bi prenesle letalsko vojno na japonsko ozemlje. Toda ta načrt je spodletel, kakor so padli v vodo vsi upi Roosevelta, da bi dosegel vsaj eno zmago na Tihem oceanu z veliko pomorsko ofenzivo. Iz uspehov, ki so znani, se da sklepati, da morajo biti Amerikanci silno poparjeni. Izgubili so več kakor 17 vojnih ladij in 11 prevoznih ladij, katere so ali poškodovale ali pa potopile japonske vojne enote. Hiraide je poudaril, da je japonska mornarica utrpela silno majhne izgube, vsaj kar se tiče števila ladij. Opirajoč se na poročila, ki so vredna vere, je Hiraide povedal, da so japonska ogledniška letala zjutraj 7. avgusta zapazila angleško-ameri-kan. mornarico, ki se je približevala Salomonskemu otočju. Takoj so lovska letala japonske mornarice napadla ladje in v spopadih z nasprotnikovimi letali so Japonci zbili 40 letal. Zjutraj 8. Angleške in prave številke « letalskih izgubah v juliju Berlin, 11. avgusta, s. Iz nemškega pristojnega vira pripominjajo, da angleško letalsko ministrstvo iz zelo razumljivega razloga pripisuje osnemu letalstvu zelo hude izgube. Nagib je jasen: treba je opravičiti vedno hujše angleške izgube. Za mesec julij navaja angleško letalsko ministrstvo naslednje številke: nemških m 1 talibanskih letal je bilo uničenih 421, od tega 147 nad Malto. Angleških letal je šlo v izgubo _ 43-. Resnica pa je, da je osno letalstvo v juliju izgubilo vsega skupaj 194 strojev, angleško letalstvo Pa je izgubilo ‘284 letal pri napadih na zasedena ozemlja in na Nemčijo, 269 pa na Sredozemskem niorju. Vsega skupaj torej 553 letal. avgusta so posegla v boj Japonska torpedna letala in vrgla množico torped med nasprotnikove vojne ladje. Zadeli so vojne ladje in prevozne ladje navzlic silnemu protiletalskemu ognju. Ko je bil letalski napad končan, so v bitko posegle japonske vojne enote, ki so proti večeru napadle nasprotnika na najbolj občutljivi točki, ter iz neposredne bližine ustrelile iz top>ov ter tako potopile večino nasprotnikovega brodovja. Hiraide je končal svojo razlago rekoč, da bodo zaradi tega poraza j>ostale zveze med Anglijo in Avstralijo ter Združenimi državami in Avstralijo še mnogo težje, kajti posledice japonske zmqge se bodo čutile tudi na Atlantskem morju, posebno pa izguba tolikega števila križark in prevoznih ladij. na Osnabriick Krasnodar, prestolnico te pokrajine ter važno središče za sovjetsko oboroževalno industrijo. Brzi oddelki so v naskoku osvojili mesto Majkop, središče važne petrolejske pokrajine ob severnih kav-kaških obronkih. V naglem napadu proti jugovzhodu so se brze čete polastile mesta Pjatigorsk. Jugozahodno od Stalingrada so se Sovjeti obupno branili, Njihovi protinapadi so po hudih bojih spodleteli. V velikem kolenu Dona je bila silna sovjetska armada obkoljena zahodno od Kalača. Ponovni poskusi, kako bi se izvila, so ostali brez uspeha. Oddelki napadalnih letal so obkoljenim in na tesnem prostoru zgnetenim sovjetskim silam prizadejali hude izgube. Vrh tega so letalske edinice uspešno bombardirale vrkeane čete in vojno blago ob severnih kavkaških obalah. Pri teh napadih bojnih letal je bila v pristanišču Tuapse po bombah potopljena 4000 tonska trgovska ladja, neka druga pa je bila hudo poškodovana. Drugi napadi so bili naperjeni proti železniškim napravam južno od Stalingrada. Uničen je bil oklepni vlak. Jugovzhodno od Rževa so Sovjeti nadaljevali svoje napade, ki so pa bili po hudih bojih vsi zavrnjeni. V teh bojih je bilo uničenih 34 oklepnih voz. Na egiptskem bojišču manjši krajevni spopadi. Nenadni nadzorstveni obiski pri fašistovskih zvezah Rim, 11. avg. s. Dne 8. in 9. avgusta so pri raznih zvezah bojevniških fašijev izvedli nenadne preglede brez poprejšnjega obvestila naslednji dostojanstveniki stranke: podtajniki stranke: Ra-vasio v Alessandriji, Farnesi v Napoliju, Barbe-rini v Sieni. Člani državnega vodstva stranke: Bonamici v Teranu, Mangagnelo v Beneventu, Parenti v Rovigu, Sellani v Macerati. Nadzorniki stranke: Balsarini v Littoriji, Rot tari v Rietiju, Gatto v Peruggi, Gravelli v Piacenzi, Gazzotti v Faviji, Manaresi v Avellinu, Mancini v Viterbu. Po nalogu glavnega tajnika stranke so dostojanstveniki nadzorovali tudi potek oddajanja žita ter pregledali tudi številne počitniške kolonije GIL-a. Pogreb nemškega letalskega generala v Berlinu Berlin, 14. avg. s. V častni dvorani nemškega letalskega ministrstva so včeraj na Hitlerjevo za-jjoved bile slovesne pogrebne svečanosti za letalskega generala Hermana v. der Leith-Momm-sena. Pogreb je bil na državne stroške. Navzoča so bila številna zastopstva državnih oblasti in hitlerjevske stranke ter letalski odposlanci držav, ki so prijateljice Nemčije. Hitlerja je zastopal general Weiser. Truplo so potem prenesli na Inva-• lidsko pokopalšče ter ga tam položili v grob. Nemiri v Indiji zaradi angleškega ojačenega pritiska Bangkok, 11. avgusta, s. Pod predsedstvom Baharija Boseja je bilo v Bangkoku veliko ljudsko zborovanje vseh Indijcev, ki bivajo v Siamu. V ozračju, ki je bilo pregreto trpljenja, je Bose sporočil novico o aretaciji Gandhija in njegovih ožjih sodelavcev in zatrdil, da utegne edinole odločen nastop rešiti vprašanje indijske neodvisnosti. Po zborovanju se je zvrstil sprevod, ki je korakal po mestnih ulicah, na čelu katerega je korakal oddelek indijske konjenice. Rangoon, 11. avgusta, s. Liga za indijsko neodvisnost, oddelek za Burmo, je imela včeraj svoje zborovanje na starodavnem občinskem sedežu. Sklenjeno je bilo, da bo treba na vsak način in z vsemi sredstvi vzdržati delovanje lige v najrazličnejših azijskih središčih. Hongkong, 11. avgusta, s. Indijci, ki bivajo v Hongkongu in v Owllonu, so organizirali nekaj protiangleških demonstracij, da bi dali duška svojemu zgražanju nad nedavnimi britanskimi ukrepi v Indiji. Saygon, 11. avg. s. Novice, ki prihajajo iz Indije, kažejo, da se položaj tam od ure do ure slabša. Po vseh večjih središčih je prišlo do nemirov in neredov, do preiskav in aretacij, do manifestacij in streljanja med demonstranti in angleškimi policisti. Posebno hude manifestacije so bile v Bombayu, kjer je na stotine ranjenih. Dva angleška stražnika, ki sta bila ranjena pri včerajšnjih spopadih, sta umrla. V indijski prestolnici Nevv Delhiju je policija s sik) zavzela sedež pokrajinskega odbora kongresne stranke ter streljala na množico, ki je hotela to nasilno dejanje preprečiti. Bangkok, 11. avg. s. Iz Indije jirihajajo vedno resnejše novice. Iz Lucknowa poročajo, da je angleška policija streljala na množico vseučilišč-niliov, ki so vprizorili stavko na vseučilišču, potem pa navzlic prepovedi skušali prirediti sprevod. Policija je naskočila študente, ki se niso hoteli razpršiti. Demonstranti so odgovorili z metanjem kamenja, policija je pa streljala. Prijeli so trinajst študentov, med njimi osem deklet. Policija in močni oddelki vojske so nato zasedli vseučilišče. Poročilo pokrajinske vlade v Bombayu pravi, da sta policija in vojska desetkrat streljali na množico. Več oseb je bilo zadetih. Najhujši neredi so v pokrajinah Birgaun in Dadar. Tam je prišlo do mnogih nasilj, ki jih je storila množica. V Misolu je pokrajinska vlada objavila odlok, ki pravi, da so nezakonita vsa zborovanja, ki bi jih imeli člani kongresne stranke. Bangkok, 11. avg.« s. Novice iz Bombava pravijo, da so številni manifestanti spodbadali delavce v predilnicah in drugod, naj zapuste Po nekaj neuspešnih vrnemirjevalnih poletih podnevi nad obalnimi pokrajinami severne in zahodne Nemčije je angleško letalstvo v pretekli noči spet napadlo pokrajine zahodne Nemčije. V ne-nekaterih krajih je civilno prebivalstvo imelo izgube. Posebno po stanovanjskih predelih mesta Osnabriicka je bila' povzročena škoda na poslopjih in napravah. Pet od napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih. Nemško letalstvo je včeraj z bombami velikih mer napadlo zavetišča za čete ter naprave vojnega gospodarstva ob južni angleški obali. V noči na 10. avgust so bile bombardirane orožarne v Midlandsu ter ladjedelnice in skladišča ob angleških obalah. V zgodnjih iutraniih urah 9. avgusta je v Rokavu spet prišlo do bitke med nemškimi pobiralci min ter angleškimi torpednimi čolni. En torpedni čoln ie bil zadet, na drugem pa je izbruhnil požar in dim. Berlin, 11. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo: Romunska konjenica, ki je delovala ob vzhodnih obalah Azovskega morja, je včeraj zjutraj po kratkem boju zavzela pristaniško mesto Jejsk ob Azovskem morju. Seja ministrskega odbora za preskrbo in cene Rim, 11. avg. s. Medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdelitve in cen se je sešel včeraj v Beneški palači ob 17 pod Ducejevim predsedstvom. Seja se .je končala ob 20.30 ler se bo nadaljevala 12. avgusta ob 17. Vesti 11. avgusta Argentinska vlada je prepovedala kazanje proti-nemških in protijaponskih filmov po vsej državi. , Vodja nemško policije in SS Ilimmlcr je pred kratkim obiskal Finsko, kjer je pregledal nemške skupine in bil sprejet pri predsedniku republike Rytiju, maršalu Mannerheimu in predsedniku vlade Rangelu Nemčija pospešuje naseljevanje uredništva v vzhodnih pokrajinah s tem, da jim daje posojila do 12.000 mark, ki ga bodo ob vsaj osemletnem delu na vzhodu črtali za polovico. delo. Zaradi pomanjkanja delovne sile so morale številne tekstilne industrije in druge tovarne ustaviti delo. Vrh tega poročajo, da so neredi v severnem delu mesta portali zelo resni proti večeru in da je policija na raznih krajih morala poseči po orožju. Nad 60 oseb so včeraj prepeljali v razne mestne bolnišnice. Večina jih ima rane po strelnem orožju. Štirje hudo ranjeni so umrli. Po vseh drugih indijskih krujih so bili neredi, med katerimi je prišlo do številnih neljubih dogodkov. V Ahmc-dabadu je policija zastonj poskušala razpršiti množico študentov in je zaradi tega streljala, enega ubila, več drugih pa ranila. Tudi delavsko gibanje začenja vzbujati skrbi. Število stavk po vseh industrijah se stalno množi in oblasti skušajo pomagati tako, da silijo delavce, da morajo spet na delo pod pritiskom javne oblasti. Nemški propagandni minister na obisku po bombardiranih predelih Nemčije Pomembna Gobbelsova izvajanja o nemški enotnosti, smislu nemške vojne in o nemški pripravljenosti za drugo fronto Berlin, 11. avgusta, s. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je obiskal v dneh od 7. do 10. avgusta organizacije nemške narodno-socialistične stranke v pokrajini Kolna, Achena in Dusseldoria. Minister je porabil to priliko, da stopi v stik s prebivalstvom, ki je bilo prizadeto po angleških letalskih napadih. V pogovorih, ki jih je imel s temi ljudmi, je minister dr. Gobbels mogel ugotoviti trdno odločenost in voljo do zmage, ki prevzemata ljudstvo v Zahodni Nemčiji. Pri neki manifestaciji, ki je bila prirejena v delavnici velikega industrijskega središča v bližini Kolna, in pri kateri se je zbralo 13.000 delavcev in nameščencev iz raznih vojnih tovarn ter veliko število ranjenih vojakov, je minister Gobbels dejal, da se Hitler in z njim vred vse nemško ljudstvo zahvaljuje za prizadevanja meščanov, Ki opravljajo svoje delo za vojsko v okoliščinah, v kakršnih so navadno vojaki na bojišču. Minister je zlasti poudaril, da se je treba zahvaliti ne samo moškim, pač pa še prav posebno ženskam in otrokom obeh spolov, ki dajejo dokaze junaškega poguma v času nevarnosti, in katerih delo je preseglo vsa pričakovanja. Dr. Gobbels je zatrdil, da nemška vlada ne bo nikdar pozabila pogumnega vedenja, ki ga je pokazalo mesto Koln. Minister dr. Gobbels je potem govoril o vojni ter dejal, da je sedanja vojna prva, kar jih je bilo v zgodovini, totalna, to se pravi, vojna za narodni obstoj. Nemški narod je zdaj povsem združen. Vsak nemški vojak, vsak delavec in vsak kmet ve, čemu se bpri in čemu dela. Nemški narod bije boj za pšenico in kruh, bori se zato, da ustvari gmotne pogoje, ki bi omogočili rešiti socialna vprašanja. Bori se za surovine, skratka, za človeka vredno narodno življenje, za ljudstvo,, ki doslej ni moglo živeti, ker je bilo revno, »Mi ne bijemo tega boja« — je nadaljeval dr. Gobbels — za družbeni razred, ki bi imel kakšne predpravice, temveč za ljudske množice. Govoril je nemški propagandni minister nato o Hitlerjevih načinih vojskovanja ter dejal, da se Nemčija bori za zmago. V ta namen se je Predvsem treba izogibati vsakemu cepljenju moči in doseči uspeh tako, da se postavita v skupno vrsto človeška sila in orožje. Minister dr. Gobbels se je v svojih nadaljniK izvajanjih bavil z vojaškim položajem nasprotnikov. »Zdaj so znova nemške oborožene sile« — je dejal — »dosegle edinstvene uspehe v zgodovini. Timošenko se je spremenil iz maršala, ki prodira, v maršala, ki se umika Pretiravanja in astronomske* številke Amerikancev na nas ne morejo vplivati.« Dr. Gobbels je nato povrsti obiskal še mesti Neuss in Diisseldorf, kjer je imel spet priliko govoriti s tistimi, ki so bili prizadeti po angleških letalskih napadih. Minister je sprejel urednike in voditelje tiska v Porenju in na Westfalskem. V razgovoru z njimi je poudaril zlasti posebne naloge, ki jih ima časopisje na tistih področjih, na katere nasprotnik vprizarja svoje letalske napade. Po razgovoru s časnikarji je minister Gobbels spregovoril še na nekem drugem zborovanju ljudskih množic in je v tem svojem govoru poudaril, da se boji na svetovnih morjih odigravajo ugodno za Nemčijo, na sovražnika pa učinkujejo porazno i» mu jemljejo pogum. Glede vzpostavitve drugega bojišča, ki ga oznanja sovražna propaganda, je govornik dejal: »Mi smo čisto mirni pred mogočnim trobentanjem naših sovražnikov o korajži. Vse je pripravljeno. Sovražnike bomo sprejeli z vsemi častmi, ki smo jim jo dolžni, pa naj pridejo kadar koli in v kakršnem koli število-* -biG Realne eksekucije in sodne dražbe nepremičnin Ljubljana. 10. avgusta. Zemljiška knjiga .podaja človeku še marsikatere druge zanimivosti, saj morajo biti v n io vpisane vsakršne spremembe zemljiških parcel, vpisujejo n. pr. spremembo kulture, ko ie bila poprejšnja njiva spremenjena v stavbi-šče in je bila tam sezidana hiša, dalje zapišejo v njo vse preureditve na parceli in tudi njene delitve. Tako ie vedno v zemljiški knjigi mnogo posla. Zemljiška knjiga podaja tudi sliko o vseh mogočih nepremičninskih eksekucijah, o dražbah zemljišč in hiš. Te dražbe sq sedaj zelo redke. Marsikateri upnik se skuša za svoje terjatve vknjižiti na posestvo svojega dolžnika, ko ni mogel z lepa doseči kritja in plačila, upajoč, da pride s prisilno vknjižbo zastavne pravice na zavezančevo nepremičnino naposled vendarle do plačila in rešitve svoje zadeve. Mnogi upniki, to večina, se zadovolje, da se z realno eksekucijo vknjižijo in puste potem svojo terjatev tam vknjiženo, drugi pa hočejo priti do hitrejšega plačila in zato zahtevajo, da se uvede dražbeno postopanje na vse, dolžniku lastne nepremičnine. Tako postopanje je. točno določeno in traia več mesecev in tudi nad eno leto, preden pride do končne dražbe nepremičnine. V sedanjih časih so predlogi za uvedbo dražbenega postopanja kaj redki, sodne dražbe nepremičnin pa še redkejše. Obiavne deske na okrajnem sodišču, ki so določene za vse sodne razglase o dražbah, so sedaj skorai prazne. Tu in tam nabijejo tja kak razglas, da bo to in ono posestvo na dražbi prodano. Do dejanske prodaje pa ne pride, ker ie dolžnik že poprej dosegel kak sporazum z upnikom, ali da ie deloma plačal svoj dolg ali pa popolnoma. Zanimiv ie pregled realnih izvržb za prvo polovico tega leta. V 6 mesecih je bilo pri okrajnem sodišču podanih 119 predlogov za vknjižbo zastavne pravice glede raznih terjatev v skupnem znesku 266.840 lir. V prvem četrtletju je bilo 67 predlogov za 107.693 lir in v 11. četrtletju 52 predlogov za 159.1,47 lir. V maju je bilo zaznamovanih 27 predlogov za 58.842 lir in 1 predlog za 38.724 nekdanjih din. Med temi predlogi je bilo 19 predlogov državnega zaklada za izterjavo davčnih zaostankov v skupnem znesku 48.027 lir. — Najvišji vknjiženi davek je znašal 13.424 lir, nainižja davka pa sta bila vknjižena po 19.85 in 32.86 lir. V juniju je pa bilo podanih 15 predlogov za vknjižbo prisilne zastavne pravice glede terjatev v skupnem znesku 38.587 lir. Državni zaklad se ie vkn iižil samo na neko nepremičnino v mestu za davčni zaostanek v znesku 17.437 L. V gospodarskem pogledu je prav zanimivo in značilno dejstvo, da je bilo v I. polovici tega leta le 29 predlogov za uvedbo dražbenega postopanja glede celotnih terjatev 170.956 lir in 1,210.485 nekdanjih din. Druga leta ie bilo v šestih mesecih zaznamovanih že dvakrat toliko takih predlogov. V letošnjem maju so bili v zemljiški knjigi vpisani samo 4 predlogi za uvedbo dražbenega postopanja, ko ie šlo za terjatve v skupnem znesku 28.439 lir. V juniju, kar je najznačilnejše, ni bil podan noben tak predlog. Novice iz Države Italijansko hrvaška razprava o finančnih vprašanjih. V sredo in četrtek so se raztovarjali o važnih vprašanjih, ki se tičejo gospodarskih odno-šajev med Italijo in Hrvatsko, italijanski minister za izmenjavo in valute Riccardi, predsednik stalne italijansko hrvaške gospodarske komisije grof Volpi na eni strani in hrvaški zunanji minister Lorkovič in finančni# ministet dr. Košak na drugi strani. Sestanku, ki je bil v Benetkah, je prisostvovalo tudi več visokih uradnikov z obeh strani. Kakor pravi uradno poročilo, je bilo na sestanku, poteklem v prisrčnem prijateljstvu, ugotovljeno popolno soglasje in skladje glede vseh vprašanj, ki so prišla na dnevni red. Cvetlice nabirala, pa padla v prepad. Milan- čanka Luigia Bortolan je šla na počitnice v planinske kraje. Rada se je sprehajala in nabirala cvetlice. To njeno nagnenje ji je bilo tudi v pogubo. Na strmem parobku je nabirala rože in ni pazila na globoko strmino, ki je zijala pod njo. Nenadoma pa ji je zmanjkalo tal in z obupnim krikom je zletela čez pečino navzdol. Bližnji pastirji .so culi njen krik in videli, kako je nesrečnica padala v globino. Rešnje pomoči zanjo ni bilo več. Ko so pritekli do nje, je bila že mrtva. Truplo je bilo silno zmrcvarjeno. Italijanski gradbeniki tekmujejo pri izdelavi načrtov za novo železniško postajo v Sofiji, Glavno ravnateljstvo bolgarskih železnic je svoj čas razpisalo natečaj za osnutke za novo stavbo sofijskega glavnega kolodvora. Udeležba je bila silno velika. Poleg domačih tekmovalcev so se z načrti oglasili tudi tujci, med njimi veliko italijanskih gradbenikov. Tujih načrtov je bilo predloženih 59. Ker ima ocenjevalna komisija izredno veliko dela, še ni mogla pregledati in oceniti vseh predloženih načrtov. Izid nagradnega natečaja bo objavljen šele čez kak mesec. Amerikanec daroval svojo vilo državi. Nekaj manj kot pred dvema letoma je v Rimu umrl Amerikanec Henrik Cristian Anderson, ki je bil po poklicu kipar. Mož se je bil pred 30 leti naselil v Rimu, si kupil vilo in se popolnoma posvetil svoji umetniški obrti. V svoji oporoki je vilo zapustil italijanski državi. Po sklepu vlade bodo vilo spremenili v muzej. Cene krompirju za jesen. Kmetijsko ministrstvo je določilo cene jesenskemu krompirju. Stot bo veljal v kraju pridelav© 75 lir. Ta cena bo veljala za čas od 1. avgusta do 1. novembra, vendar je dovoljeno povišanje po 2.50 lire za vsak mesec. Izjemo tvori samo holandska vrsta krompirja. Ta vrsta bo za 10 lir dražja kakor vse ostale druge. Gradnja stanovanjskih hiš v gorizijski pokrajini. Gorizijski prefekt je pred dnevi pregledal stanje del za zgraditev večjega števila ljudskih hiš. Tako se gradi v Descli ob Isonzu posebna naselbina za delavstvo v cementnih tovarnah v Salona ob Isonzo. Tam bo stalo deset poslopij, ki bodo dala 60 družinam moderna in zračna stanovanja. Sredi naselja stoji tudi fašistovski dom ,ki ga je dala postaviti družba lastnica cementnic. V Goriziji se gradi na trgu Costanza Ciana trinadstropna hiša za dvanajst stanovanj. Spodaj bodo trgovski lokali. Na cesti Garzarolli v Goriziji pa je v gradnji hiša za 36 stanovanj. V Cormonsu pa grade v bližini postaje dve večji stanovanjski hiši. Pr! Tobruku je padel. List »II Gazzettino« poroča, da je padel junaške smrti na bojnem polju 19 letni Štefan Cvek iz Coritenze v gorizijski pokrajini. Mladenič je bil lani vpoklican k vojakom in je odšel z oddelkom, ki je bil namenjen za afriško bojišče. Tam se je hrabro boril in pri zavzetju Tobruka padel. Njegovo truplo počiva na enem izmed vojaških pokopališč blizu Tobruka. Železniške lokomotive na lesno oglje. Italijanski železniški konstrukterji so se precej dolgo bavili z vprašanjem, kako preurediti železniške stroje, da bi namesto premoga rabili oglje za pogonsko sredstvo. Po natančnih pre-izkušnjih se je posrečilo ustvariti take vrste lokomotivo ^ na dva motorja, da je sposobna vleči skoraj vse teže, kakor lokomotive na premog. Lokomotiva ima dva motorja. Obsodbe in usmrtitve v Nemčiji Miinchcn, 11. avg. s. Posebno sodišče v Miinchenu je zaradi tatvine živilskih nakaznic obsodilo na smrt nekega Rudolfa Fritscheia. Usmrčeni so bili naslednji obsojenci: Adolf Brauhisch, obsojen na smrt, ker je hudo ranil čuvaja pri poskusu bega iz ječe, neki Poljak zaradi roparskega umora, drugi Poljak, ker ie napadel nemškega policijskega stražnika, tretji Poljak, ker je napadel svojega delodajalca, četrti Poljak, ker ie žalil in grdo ravnal z neko pripadnico nemškega plemena; Johann Mocke zaradi tatvine ob zatemnitvi, Fridrich Graser zaradi prevratnega delovanja, Luise Uackonot zaradi detomora. Opozorilo železniškim potnikom Rim, 11. avgusta, s. Zaradi obžalovanja vredne navade nekaterih potnikov, ki iz drvečih vlakov mečejo odpadk« in posebno prazne steklenice ali pa druge predmete, se je zadnje čase dogodilo nemalo primerov, da so bili ranjeni ali pa celo težje poškodovani številni agentje in delavci, ki so bili zaposleni na železniških progah. Zato se opozarja prebivalstvo na pogubne posledice takega početja in se naproša, da ne meče več skozi okna vlakov nobenih reči, kajti v primeru nesreče ali poškodbe bodo krivci poklicani na odgovor in bodo kaznovani s težkimi kaznimi, kakor jih predvideva kazenski zakonik. Kupujte znameniti zgodovinski roman Knez Marko. Vsaka knjiga 5 lir. S Hrvaškega Karlovški mestni župan ie dal v zadnjem * času pobudo, naj bi v Karlovcu ustanovili mestni muzej in je ob tej priliki naprosil meščane naj pri obveznem pospravljanju podstrešij, kot to predpisujejo naredbe, vse dragocene in starinske predmete, ki bi jih ob tej priliki našli, izročili posebni strokovni komisiji, ki bo da-rovano stvar pretehtala ali ima kaj zgodovin-ske vrednosti ali ne. Komisija bo sprejemala le take starine, ki imajo kakršno koli zvezo z mestno zgodovino. Dalmatinsko mesto Metkovič ie v zadnjeffl času dobilo še drugo pevsko društvo. Prvo, in to je cerkveno pevsko društvo ie bilo ustanovljeno pred kakšnimi štirimi leti. Potreba P*1 ie bila, da se ustanovi še eno podobno društvo. Novoustanovljeno pevsko društvo bo imelo ime Neretva«. Izbran ie že odbor, ki mu predseduje neka učiteljica, pa tudi čez 30 pevcev in pevk se je že priglasilo. V Hrvaškem Zaaorju zelo pridno orade novo cesto od Bočkovca pa do Vratnega. Ta del ceste bo velikega pomena, sai se bo stara cesta, ki ie vezala križevski okraj z Varaždinskimi toplicami, skrajšala za dobrih 12 km, s tem da bo nova cesta obšla sedlo Pake. Delo je v državni režiji, le gramoz in nekatera manjša dela morajo izvršiti kmetje, skozi katerih vasi bo cesta peljala. Društvo hrvaških izumiteljev, ki ima svoj sedež v Zagrebu, se je odločilo, da bo priredil0 še letos mednarodno razstavo izumov. Ljudje si bodo lahko ogledali razne izume, tako domačih kot tudi tujih izumiteljev. Razstava bo gotovo zelo zanimiva, ter bo veliko pripomogla k poživi jen ju izumiteljske delavnosti. Hrvaški Poglavnik je pred kratkim podpisal zakonsko odredbo, iz katere ie razvidno-kako se računajo službena leta tistim, ki so bili v prejšnji državni službi. Vsi državni in samoupravni uradniki, ki so bili predčasno upokojeni imajo pravico na pokojnino tako kot-da so ves čas kar so bili v penziii preživeli v aktivni službi. Prav tako se. pripoznava pen-zija tudi potomcem tistih predčasnih upokojencev, ki so umrli, kakor da so do dneva smrti bili v službi. S to Poglavnikovo naredbo se popravljajo krivice prejšnjih uprav, veljajo pa samo za tiste, ki so bili prisilno ‘upokojeni, ne pa za tiste, ki so dali sami ostavke ali pa so bili na prošnjo upokojeni. Po načrtu Sefa hrvaškeaa filmskcqa zavoda, naj bi se v neposredni bližini Samobora zgradil v bližnji bodočnosti posebni filmski studio. Za prve potrebe bi bilo potrebno kakšnih 25 oralov zemlje. To zemljišče so si pristojni činitelji že ogledali in zdaj teko že kupna pogajanja. Kot je pričakovati bo v dveh letih v glavnem filmska naselbina že dograjena. Podaljšanje obsednega stanja v Argentini Buenos Aires, 10. avg. s. Senat Je odobril zakon, ki določa podaljšanje obsednega stanja v Argentini za nadaljnjih 60 dni. Policija je zasegla knjižico naperjeno proti Osnim državam, ki so jo v velikem številu širili po argentinski prestolnci. Delo ima naslov »Popolna zgodovina evropske vojne«. Ta domnevna zgodovina vojne pa ni nič drugega, kakor nesramna potvorba resnice o >z' viru in o odgovornosti za spopad, ki obliva s krvjo ves svet Usoda Rooseveltovega pisma Stalinu Rim, 11. avg. š. Angleška uradna agencija j® iz Moskve prinesla naslednje poročilo: Generalni major Follett Bradley, posebni odposlanec Združenih držav v Rusiji, je v ponedeljek povedal, da pismo, ki ga je predsednik Roosevelt naročil osebno izročiti Stalinu, še ni bilo dostavljeno naslovniku, čeprav je Stalin bil obveščen o takem pismu. tančno nad salonom. Lepo je bila opremljena, a neprijazna ter do skrajnosti urejena. Postlana postelja je dokazovala, da tisto noč ni nihče spal v njej. Zavese na oknih so bile spuščene. Bensonov večerni suknjič in bel jopič sta bila na stolu, ovratnik in črni metuljček pa na postelji, kamor ju je bil ožividno Benson zagnal, čim se je vrnil domov. Par nizkih večernih čevljev je stalo na prucici ob vznožju postelje. Na nočni omarici je bilo v kozarcu za vodo majhno umetno zobovje, sestavljeno iz štirih zob. Na veliki omari je ležala lasulja, ki je bila dovršeno izdelana. Vprav ta lasulja je zbudila Van-cejevo pozornost. Stopil je k omari, da si jo pobliže ogleda. »Od sile zanimivo. Kaže, da je naš pokojni prijatelj nosil lasuljo. Si vedel to, Markham?« »Vedno se mi je tako zdelo,« je odgovoril Markham malomarno. Heath, ki je bil ostal na pragu sobe, je bil videti nestrpen. »Samo še ena soba je v teni nadstropju,« je pripomnil, ko je šel pred nami ven. »Tudi tista je spalnica; za goste, kakor mi je dejala hišna.« Z Markhamom sva si na hitro ogledala vrata, dočim je Vanče ostal naslonjen na oporni steber pri stopnicah. Oči-vidno ga ni zanimalo pregledovanje sob, kjer je bil stanoval Alvin Benson. In k° smo Markham, Heath in jaz odšli p° stopnicah v tretje nadstropje, se je on vrnil počasi v pritličje. Ljubljanska drama začenja z ljudskimi predstavami Ljubljana, 11. avgusta. j Malo je ljudi, ki si vsaj od časa do časa ne bi želeli videti kakšno gledališko igro. So pa številni, ki jim niti ena igra ne uide. Okusi so pri njih različni. Dve skupini ljudi sta. Eni 6e navdušujejo za opero, kjer se poje, igra im pleše, drugi pa imajo spet rajši dramatična dela. Pravijo, da je obisk gledališča precej verno merilo za narodovo kulturo. In če je to vsaj deloma res, potem moramo biti lahko ponosni, saj so naše gledališke predstave skoraj vedno razprodane, posebno v teh časih. In če je kdo videl »Traviato« ali »Trubadurja« že ipetič ali desetič, bo vendar spet šel, če pftje kak gost. Glasba vleče, večno lepe melodije bi človek venomer poslušal. So obiskovalci, ki bi bili najbolj kaznovani s tem, ako bi jim prepovedali obiskovati gledališke predstave. In teh ni jn^0- Čeprav naše operne ali dramske cene še niso tako »slane« kot na primer dunajske operne cene, vendar si mora ljubitelj operne ali dramske umetnosti čestokrat tako rekoč od ust odtrgati, da si kupi ceneno vstopnico in uživa nekaj časa lepo gledališko umetnost. Da pa bo tudi širokim ljudskim iplastem omogočen ogled najrazličnejših del, tako opernih kot dramskih, se je uprava narodnega gledališča odločila, da bo po koncu redne gledališke sezone dajala tudi tako imenovane ljudske predstave po skrajno znižanih cenah od 10 lir EIAR — Radio Ljubljana Torek, dne 11. avgusta: 7.30 Pisana glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Reproducirana glasba — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Trio Emona — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operetno glasbo vodi dirigent Petralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček. Operetna glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert pianista Marijana Lipovška — 17.40 Koncert sopranistke Ksenije Kušej — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Prenos iz Romunije — 21.20 Orgelski koncert Pavla Rančigaja iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 21.50 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operna glasba — 22.20 Novi orkester, vodi dirigent Fragna — 22.45 Poročila v ital. Sreda, dne 12. avgusta: 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert tenorista Andreja Jarca (na harmoniko ga spremlja A. Stanko) — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Klasični orkester, vodi dirigent Manno —• 14 Poročila ,v italijanščini — 14.15 Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. M. Šijanec — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Italijansko in špansko glasbo izvajajo: sopranistka Marija Fiorenza, čelist Massimo Amfitheatrof ter pianist Giorgio Fa-varei — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 La- S. S. van Dyne: 10 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN GOSPODA BENS0NA Heath je prodorno pogledal Vanceja, toda ta njegov pogled je bil preveč presenečen, da bi mogel biti oster. Ko pa je Heath pregledal ogorek, je odvrnil osorno in posmehljivo: »Morda bi nam pa vi tudi lahko povedali iz onihle mrvic tobaka, ali sla bili cigareti iz tele doze, ali ne.« »Bogve!« je odvrnil Vanče in malomarno vstal. Vzel je v roke dozo, jo odprl, potresel in si pozorno ogledoval njeno notranjost. Segel je s kazalcem v majhen žep, ki ga je imela tista svilena doza in potegnil iz njega kratko cigareto, ki se je oči v id no skrivala čisto na dnu. »Moj nos ne bo imel nič več opraviti,« je dejal šaljivo. »Jasno je, da tale cigareta popolnoma odgovarja ogorku. Kaj rečete k temu, gospod narednik?« Heath se je dobrodušno zasmejal. »Ta je za vas, gospod Markham,« je pripomnil in vtaknil cigareto in ogorek pazljivo v zavitek. Nanj je nekaj zapisal in ga potem vtaknil v žep. »Vidiš zdaj, Vanče, kako važna sta tale ogorka,« je dejal Markham »Ne morem razumeti tega,« je odgovoril Vanče, »Čemu naj vendar služi cigaretni ogorek? Še pokaditi ga ni mogoče.« »Jasno je, dragi moj,« je nadaljeval potrpežljivo Markham, »da je prišla lastnica tele torbice snoči z Bensonom sem in da je bila pri njem vsaj toliko časa, da je lahko pokadila dve cigareti.« Vanče je dvignil obrvi s pretiranim začudenjem. »Res? Poglej no!« »Ne preostaja drugega, da ugotovimo, kdo je bila ta ženska,« ju je prekinili Heath. »Povem vam, da je bila to prav gotovo neka bolj črna ženska, če vam bo to kaj olajšalo iskanje,« je pripomnil Vanče malomarno, »čepx-av ne vem, zakaj hočete na vsak način, da bi bila to ravno gospa, in četudi si tega niti predstavljati ne morem.« »Zakaj misliš, da je morala biti bolj črna?«- je vprašal Markham. »Zato, ker če ne bi bila takšna,« je razlagal Vence, se mirno vsedel in se udobno zleknil v naslanjač, »bi bilo umestno, da bi ji kdo dal nekaj naukov, kako se je treba lišpati. Vidim, da upo-rablja puder Rachel in temno rdečilo Guerlain za ustnice. Plavolaske takšnega ne uporabljajo, dragi moj.« »Pa naj bo tako, kakor ti praviš,« se je vdal Markham in se nasmehnil. Potem se je obrnil k Heathu z besedami: »Gospod narednik, treba bo iskati med črnimi ženskami pravo.« »Dobro,« je odvrnil Heath nekam živahno, pri tein pa sem dobil vtis, da je Vanceju popolnoma odpustil, da je bil milo prej zmečkal tisti cigaretni ogorek. IV. poglavje. Hišna pripoveduje. »Se vam ne zdi,« je predlagal Markham, »da bi bilo zdaj dobro, ce bi malo pregledali hišo? Mislim, da ste že vi to storili, gospod narednik, in celo kar najbolj vestno. Toda rad bi tudi jaz videl, kako je urejena. Hišno bomo zaslišali potem, ko bodo odpeljali truplo.« »Dobro, gospod. Tudi jaz bi rad še enkrat malo pogledal po hiši,« se je strinjal z njim Heath in že Vstal. Vsi štirje smo odšli v predsobo in ■ od tam po hodniku proti zadnji strani hiše. Skoraj čisto na koncu hodnika so bila na desni strani vrata, ki so držala na stopnice, po katerih se je prišlo v podpritličje. Bila pa so ta vrata zaklenjena in založena. »Tale podzemski prostor se zdaj uporablja sanio kot shramba za živila,« je razlagal Heath, »in vrata, ki drže na cesto, eo močno zaprta. Platzova spi zgoraj, Benson pa je bival sam v tem nadstropju. Več sob v hiši je bilo nezasedenih. Kuhinja je tu v pritličju.« Odprl je vrata na nasprotni strani hodnika in stopili smo v majhno, sodobno urejeno kuhinjo. Okni, ki sta gledali na dvorišče zadaj in sta bili približno dva metra visoko od tal, sta imeli železno mrežo, oknice pa so bile zaprte od notranje strani. Dvokrilna vrata so držala v jedilnico, ki je bila za salonom. Dva okna je-dilnice sta gledala na majhno tlakovano dvorišče, ki res ni bilo večje kot presledek, ki je ločil Bensonovo hišo od sosedje. Tudi ti dve okni sta imeli železne mreže ter so bile oknice od notranje strani zaprte. Ko smo se vrnili na hodnik, smo se za hip ustavili ob vznožju stopnic, ki so vodile v gornje nadstropje. »Lahko ugotovite, gospod Markham,« se je oglasil Heath, »da Bensonov morilec ni mogel priti v hišo drugod, kakor skozi vrata ob cesti. Mislim, da se je Benson, ki je živel čisto sam, malo le bal tatov. Edino okno, ki nima železne mreže, je tisto na zadnji strani njegovega salona in ima tudi oknice od znotraj zaprte ter gleda na malo dvorišče. Skozi okni, ki sta obrnjeni na cesto in sta zamreženi, morilec tudi ni mogel streljati, kajti Benson je bil zadet od nasprotne strani... Potemtakem je jasno, da je zločinec prišel skozi vrata ob cesti.« »Prav tako se zdi, da je moralo biti,« je pritrdil Markham. »Dovolite mi pripombo,« se je oglasil Vanče. »Celo Benson sam je bil tisti, ki je morilca spustil v hišo.« »Kaj, res?« se je začudil Heath brez posebnega navdušenja za takšno pripombo. »Naj 1k> že kakor koli, jaz upam, da bomo na vse zadnje tudi to stvar pojasnili.« »Ne dvomim o tem,« je odvrnil Vanče suhoparno. Odšli smo po stopnicah navzgor ter stopili v Bensonovo spalnico. Bila je na- navzdol. Ta odločitev gledališke uprave je več kot hvalevredna in je pri ljudeh naletela na prijeten odziv. Saj si bo človek lahko torej za majhen denar naužil dramskih in opernih lepot. Nič manjša zahvala pa ne gre našim pridnim in marljivim gledališkim umetnikom, za katere vemo, da nam ne bodo dajali nič slabših predstav, kot pa v redni gledališki sezoni, ludi za igralca je igra napor: igrati takole vse leto od večera do večera, naštudirati toliko različnih vlog, potem samo nekaj dni skromnega odimora, pa že spet na oder za ljudske predstave. Ves ta napor pa zmore samo igralec, ki živi z dušo in telesom za gledališče in je vedno pripravljen žrtvovati svoje sile v ljudsko dobro. Priznati moramo, da so ljudje čestokrat gledališkim umetnikom nehvaležni, ko pa je njihov trud in napor velikokrat deležen celo graje, češ da bi moralo to biti mnogo boljše, ono, da bi morali podati čisto drugače. Skratka, včasih je toliko okusov, kolikor je gledalcev v hiši. Kdo bi mogel vsemu ustreči? Tisti gledalci, ki pridejo v gledališče ne zaradi kritike, ampak zaradi same umetnosti, pač najboljše vedo, da se igralec trudi, da bi svojo vlogo podal z najboljše strani. Drama bo začela danes z ljudskimi predstavami. Naj ne bo prijatelja gledališča,, da si ne bi vsaj enkrat ogledal posameznega gledališkega dela. Dajmo svoj prispevek v prid naše kulture in v korist igralskega zbora. hka glasba — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Koncert, vo didirigent Petralia — 21.10 Predavanje v slovenščini — 21.20 Bolonjski kvartet harmonik in kitar — 21.25 Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina, A. Dermelj — II. violina, V Šušteršič — viola, Č. Šedlbauer — čelo) — 22.30 Pisana glasba — 22.45 Poročila v italijanščini. Rdeči križ poroča Avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani odreja glede sprejemanja pošiljk za civilne vojne internirance in vojne ujetnike: Za Čampo concentramento p. g. 89 in za Čampo concentramento Mo n igo (Treviso) se bodo sprejemale pošiljke po že določenem redu dopoldne: ob ponedeljkih za naslovnike od A—F ob torkih G—K ob sredah L—P ob četrtkih R—T ob petkih U—Z. Ob sobotah se bodo sprejemali paketi za vsa ostala taborišča. Ker ie v soboto, 15. t. m. praznik, naj stranke prinesejo te pošiljke že v petek, 14. t. m. popoldne od 14—1§. Svetovno znani zgodovinski roman Knez Marko vam je na razpolago po vseh knjigarnah in trafikah. Vsaka knjiga le 5 lir. Poletje se počasi nagiblje k jeseni Mapotki za vrtna dela — Na Dolenjskem so zadrdraii klopotci Ljubljana, 10. avgusta. _ Poletje že leze preko svojega viška in se casi nagiblje k jeseni. Narava je priložila vse svoje moči k našemu delu in trudu po vrtovih. Večina povrtnine, zelenjave in sočivja že zori, 9a jo je treba pametno pospraviti. V zemlji so ze tudi poznojesenski in zimski pridelki, za katere je mesec avgust, zlasti konec avgusta, najprimernejši čas setve in saditve. Ob zadovoljstvu pospravljanja uživamo srečo, ki jo nam more sedaj nuditi le delo v naravi. Preglejmo na kratko delo, ki je sedaj na naših vrtovih nujno, in ukrepe, ki so primerni, da bo prav za setev, žetev in shrambo za zimo. Krompir pustite v zemlji, dokler ni zrel in dokler ga res ne potrebujete. Semenje mora popolnoma dozoreti. Izkopati smete krompir, ko se je krompirjevka docela posušila. Pri suhem vremenu pustite ležati krompic 14 dni na prostem, da se dodobra osuši. Kumare, če je potrebno, zalivajte z mlačno vodo. Pobirajte jih v različnih velikostih, v kakršen namen jih pač potrebujete. Kratke, za prst dolge, za vlaganje, daljše za kuhinjsko potrebo. Kumare, ki jih potrebujete za solato, naj bodo velike, toda dobre so, dokler so porasle s kocinami. Popolnoma zrele kumare porabljajte za kuho. Zelja porežite le toliko, kolikor ga sproti porabite. Bdeče, belo zelje in ohrovt se v zemlji ohranijo dlje časa sveži. Privzdignite jih toliko, da se potrže večina korenin in s tem prekine hranjenje rastline. Za shrambo zelja pozimi potrebuje suh prostor, kjer polagajte glave na police. Česen in čebulo pustite v zemlji, dokler se zelenje nad zemljo popolnoma ne posui. Nato ju porujte, očistite zemlje in sušite nekaj dni pod streho. Ko sta se dovolj posušila,- ju očistite in spletite v kite. Motovilec in zimsko solato sejemo proti koncu avgusta. Lepo se bosta setvi obnesli, če bomo zemljo dobro gnojili in predelali. Paradižnike še pridno zalivajte z vodo in tekočim gnojilom. Kar je povešenega, sproti povezujte. Da se ustavi rast, pospešite razvoj in do-zoritev plodov, poščipljite vršičke. Setev zimske endivije je tudi že na vrsti. Gnojnica ji koristi. Da se bližamo jeseni, čutimo najbolj ob zgodnjih jutranjih urah. Jesen že razgrinja svoj bel pajčolan, izpod Krima pa pihljajo hladne sapice, NAROČITE SE NA II. LETNIK SLOVENČEVE KNJIŽNICE Program za II. letnik .Slovenčeve knjižnice" je tako pester in bogat, da bodo naročniki naše knjižnice in prijatelji lepega, dobrega čtiva naravnost presenečeni. Novost je tudi v tem, da bodo knjige, namesto vsakih 14 dni kakor v prvem letniku izhajale trikrat na mesec. Tako bomo izdali v II. letniku 36 knjig, razen še dveh nagradnih. Romani, povesti in mladinske knjige so izbrane izmed naših domačih avtorjev (Jalen, Plestenjak, Krivic, Kunstelj, Beličič, Šali, Levstik, Trdina, Kersnik), kolikor je bilo mogoče dobiti, in skoraj iz vseh evropskih slovstev. Posebno iz italijanščine (Dante, Fogazzaro, Nicodemi, Milanesi itd.), nemščine (Federer, Handel-Mazetti, G. Le Fort), francoščine, angleščine. S po eno knjigo so zastopani pisatelji Puškin, Gogolj, Ljeskov, z dvema knjigama pa češka in slovaška književnost, z eno pa Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Ukrajina, Norveška, Finska, Švica itd. Avtorji so izbrani od najstarejših do najnovejših. Knjige II. letnika »Slovenčeve knjižnice" bomo začeli po možnosti izdajati že septembra meseca, najkasneje pa 1. oktobra — zopet z našim znanim slovenskim pisateljem Janezom Jalenom, ki piše trilogijo iz dobe pred naselitvijo Slovencev v naših krajih nalašč za »Slovenčevo knjižnico*. Delo bo nosilo naslov »Bobri*. Prva knjiga pa naslov „Sam“. Prvo po-, glavje te knjige je izšlo že v Domu in svetu. Naslove knjig bomo objavljali od časa do časa, kakor bodo pripravljene, oskrbljeno je, da ne bo nikakih zamud in bodo knjige izhajale redno vsakega 1, 10. in 20. v mesecu. Vsak reden narotnčk II. letnika „Sloven'(' ||i r J CCLAEJ EV SIN POGORSKA PRAVLJICA SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL lOŽE BERANEK Zanimive ugotovitve nemškega časopisja: Zakaj ruska propaganda obeša Ržev na veliki zven Angleška politika: Nemčija in Rusija naj druga drugo izčrpata, da bo potem Anglija lahko gospodovala nad Evropo Pretresljiva poroka v ameriški jetnišnici Eno uro po poroki so ga posadili na električni stol, na katerem ss Js več ko četrt ure upiral smrti Portugalski časopisi so prejeli iz Newyorka novico, ki je med bravci zbudila mnogo sočustvovanja. Zgodilo se je tole: Nekega dne je neka 26 letna gospa stopila v osrednjo newyorško jetnišnico, iz nje pa je odšla že čez dobro uro in sicer že kot zakonita žena nekega na smrt obsojenega Amerikanca, po imenu Louisa Peceja, nad katerim so izvršili smrtno obsodbo na ta način, da so ga posadili na električni stol. Ženska, s katero se je pred usmrtitvijo poročil, se piše Fanny Terriel. Poročila sta se na vročo željo Peceja, da vrne čast ženski, ki je pred štirimi leti brez kakšnih posebnih računov, pač pa samo zaradi tega, ker ga je imela silno rada, postala Pecejeva tovarišica, pa tudi zato, da bj dal svoj priimek triletnemu otroku Johnu, ki je bil rojen iz ljubezni. Poročil ju je pater Mac Ivernay. Pred njim sta privolila v zakonsko zvezo in izrekla svoj »da«. Duhovnik, ki ju je poročil, je potem še skušal potolažiti mlado ženo, ki je brž nato že morala zapustiti jetnišnico in svojega moža, svojega ljubljenega Louisa. Louis Pece je bil obsojen na smrt, ker se je sodišče prepričalo, da je bii soudeležen pri umoru nekega Teodora Conwaya, čeprav je vztrajno zagotavljal, da je nedolžen. Nihče se ni zmenil za njegova dokazovanja, da je popolnoma nedolžen. Slednjič se je le moral sprijazniti z obsodbo. Preden pa je stopil v »mrtvaško sobo«, je prosil, da bi smel obiskati sosedne celice, v katerih so še štirje obsojenci čakali, kdaj jih bodo posadili na električni stol. Zjutraj ob osmih je bila izvršena smrtna obsodba nad Pecejem. Le osem ljudi je bilo pri tem navzočnih. Okrog jetnišnice pa se je nabralo ogromno ljudi, ki bi bili vsi radi priča tega žalostnega dogodka. Okrog jetnišnice je moral biti seveda tudi cel kordon vojakov, da so delali red in preprečili kakšne morebitne demonstracije proti Pecejevi usmrtitvi. Patru Ivernayu je obsojenec izročil nek majhen predmet, ki ga je še imel pri sebi, ter ga prosil, naj ga da njegovemu triletnemu sinu Johnu. Se enkrat je pri tej priliki zagotovil, da je nedolžen, potem pa je že moral stopiti v sobo, kjer je bil zanj pripravljen električni stol. Mož je bil močan in pravijo, da so ga mogli šele z 2000 voltov močnim tokom usmrtiti. Izdihnil da je šele ob 8.16, to se pravi, da se je več kot četrt ure na električnem stolu upiral smrti. 29. In res, oglarjev sin skoči takoj v kamnolom h kamnarju, ki se je z lomljenjem za trenutek ustavil, ko ga je oglarček nagovoril: »Hudo si močan! Ali bi šel z menoj po svetu srečo iskat? Morala bi jo najti, ker sva tako močna; jaz kot medved, ti kot skala!« Kamnar je pogledal oglarjevega sina, se reče, medveščeka in kar ročno popusti delo ter gre z njim v svet. 30. Medvešček in kamnar hodita in hodita, ko prideta do hrastovega gozda. V tem gozdu pa sta slilala, kako je hrastovje pokalo. Stopita bliže in zagledata velikana, ki je z golimi rokami ruval iz zemlje hraste. Z eno roko jih je držal, z drugo pa jim je oblomil debele veje tako lahko, kakor bi dekla v jeseni pipala na njivi repo ali korenje ter ga otrgovala. Veje je metal na en kup, debla pa zlagal na drugi kup ob vozni poti. Nameščanje bomb na italijansko lovsko letalo »R. E. 2001«, preden odleti bombardirat sovražnikovo ozemlje. >11 Piccolo« prinaša v eni svojih zadnjih številk zanimivo poročilo iz Berlina, v katerem piše: Vzhodno od Rževa divjajo že nekaj dni srditi obrambni boji. Boljševiki še dalje vprizarjajo najsilovitejše napade na nemške postojanke v upanju, da bi dosegli kak strateški uspeh, spričo katerega bi se zmanjšal pritisk nemških in zavezniških divizij na južnem odseku vzhodnega bojišča. Tudi v zadnjih 24 urah so ogromne sile obnovile poskus napada na nemške postojanke, a sovražnik je bil tudi tokrat odbit. Sovjetske propagande pa vse to nič ne moti, da ne bi še naprej trdila ravno nasprotno. Zlasti vzdržuje govorice, da gre za pravo ofenzivo. Njihova razlaga — imenujmo jo tako —■ je res presenetljiva, zlasti v zvezi z raznimi posebnimi nalogami, ki so jih zaupali Rooseveltovim in Churchillovim posebnim odposlancem. Očividno je, da hoče Stalin prepričati generala Polleta Bra-dleya in angleškega veleposlanika, da velja vzpostaviti drugo bojišče. Če so Rusi kljub temu, da so zaposleni v odločilnih spopadih med Volgo in Kavkazom, zmožni dobiti v roko pobudo na treh različnih odsekih, pri Voronežu, Rževu in pri Volhovu, toliko bolj naj bi bili tega zmožni Anglosaksonci. Resnična razbremenitev za Ruse bi nastopila le, če bi zavezniki — ni važno, kje in kako — prisilili nemško vrhovno poveljstvo, da bi potegnila nazaj del svojih sil, ki izvajajo vedno bolj grozeči pritisk na nekatere življenjsko važne točke Sovjetske zveze. Preprosteži iz Kremlja V Kremlju — piše »Frankfurter Volksblatt« — so še takšni naivneži ali pa se vsaj delajo naivne. Delajo se, kakor da jim ni znano, kaj je nekoč povedal Moore Brabazon, bivši^ angleški letalski minister, ko je govoril o angleških ciljih za časa vojne in miru: »Trdno sem prepričan, da bodo Nemci in Rusi v tej vojni drug drugega uničili. To žele vsi dobri ljudje. Samo tako bo Anglija tudi mogla vladati nad evropsko celino.« Da povemo še bolj jasno, Angleži in Amerikanci bi se zadovoljili — in to pač ni za nikogar nobena skrivnost — že s tem, če bi boljšviki trdno držali. Važno je !e, da se sovjetska fronta ne razsuje, to se pravi, glavno je, da je večina nemške in zavez, vojske zaposlena na vzhodnem bojišču. Več ne zahtevazo in si ne želijo. Ko bi si Nemci in Rusi — tako si mislijo v Londonu — polomili zobe, ne bi pomenili več nobene nevarnosti, niti politično-so-cialne, niti vojaške. Za vse ljudi, ki prav čutijo, naj bi se po tem takem stvari dobro razvijale. Slabše pa bi bilo, če bi se Nemcem posrečilo doseči odločilen uspeh, pa tudi če bi se kaj takšnega posrečilo Rusom. Povsem razumljivo pa je delovanje Rooseveltovih in Churchillovih posebnih odposlancev, ki nikdar ne pozabljajo tistih slovitih Brabazonovih besedi. Vedno na vso moč hvalijo in v nebo povzdigujejo uspehe sovjetskih čet pri Rrževu in oznanjajo, kako zelo delajo tudi Angleži in Amerikanci, ki pripravljajo drugo bojišče. V zvezi s tem' je zelo zanimivo tudi, da je sovjetski tisk priobčil izjavo, ki jo je dal po radiu turški zunanji minister. Dejal je: če an-gleško-ameriška pomoč ne pride takoj in v zadostni meri, se bo Sovjetska zveza morala vdati.« Stalin spet »čisti« Nič manj zanimiva ni novica, ki jo je Moskva dovolila poslati nekemu newyorškemu dnevniku. Govori o neki »čistki«, ki jo je ukazal Stalin: opravili naj bi s številnimi vojaškimi in političnimi sovjetskimi osebnostmi, obtožene, da so se odkrito zavzemale za to, da je treba nujno končati vojno, ki spričo sedanjega stanja pač ne kaže, da bi se mogla končati z boljševiško zmago. S tem seveda nočejo reči, da bi bila ta novica zlagana. Nasprotno, bila naj bi povsem resnična, kakor je bila tista o aretaciji in ustrelitvi številnih bivših carskih častnikov in drugih izdajalcev. Jasno pa je, da ta novica spada v okvir manevra, s katerim Stalin skuša nastopati proti Rooseveltovim in Churchillovim. Kaj fantazira bostonski radio Glasilo nemške vojske omenja, kaj je zadnjič govoril po bostonskemu radiu vojaški strokovnjak Volney Hurd, tisti mož, ki je še pred nekaj dnevi zagotavljal, kako odličen in rožnat je položaj sovjetske vojske in da se je vse razvijalo in se še razvija točno po Timošenkovih načrtih. Volney Hurd se — očividno z namenom, da bi obrnil pozornost svojih poslušalcev proč od dogodkov, ki se zdaj odigravajo pod Kavkazom — bavi z nemško turško gospodarsko pogodbo, da bi končno veljavno dokazal, da Nemčija namerava napasti Turčijo. Volney Hurd — piše Borsen Zeitung — je med drugim tudi poudarjal, da se je Nemčija obvezala, da bo poslala v Turčijo precej lokomotiv. Jasno je, da ima ta dobava vojaški namen, ki je pač precej prozoren: Nemci da bi tedaj, ko bi se odločili za pohod, našli v Turčiji potrebno število lokomotiv. Nič manj presenetljive pa niso trditve, ki zadevajo pošiljke vojaških potrebščin. Letala, namenjena v Turčijo, naj bi pilotiralo nemško tehnično osebje, ki da bi potem pomnožilo »peto kolono«. Očividno skuša — piše omenjeni berlinski časopis — Volney Hurd ubiti dve muhi namah: odvrniti pozornost angleške in ameriške javnosti od vedno večjih porazov, ki jih zadajajo nemške in zavezniške vojske v Rusiji, istočasno pa skaliti odnošaje med Ankaro in Berlinom. Kar zadeva te turško-nemške odnošaje, je treba vedeti, da so in da bodo tudi v bodoče ostali prisrčni in koristni. SELMA LAGERLOEF: 42 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN Tokrat pa je gospa proštova morala razumeti. Četudi bi si na dnu svojega srca mislila o Karlini ne vem kaj, je bila navzlic temu pripravljena braniti slehernega uda svoje hiše proti vsemu svetu. »Oprostiti mi moraš, ljuba Beate, da Karline, ki že sedem let biva pri meni in proštu Forsiusu, ne bova kar na hitro pognala iz hiše. Sicer pa tudi nihče ne ve, kako se je vsa stvar prav za prav odigrala.« »Dobila sem eno pismo od sina, drugo od gospe Sundler in eno tudi od nje same,« je odvrnila gospa Ekenstedt. »Zame ni nobene nejasnosti.« »Če imaš pismo od nje same, katero dokazuje, da je kriva, potem za božjo voljo ne daj, da bi se ti odpeljala prej, preden ga ne vidim pudi jaz!« je rekla gospa proštova z vnemo, ki ji je neprostovoljno spravila na jezik te besede. Tedaj je stopila čisto zraven k svojevoljni mali gospej Ekenstedt, ki se je bila nehote stisnila pod odejo. Videti je bilo, kakor da bi jo gospa Forsius hotela potegniti z voza. »Poženi, poženi!« je ukazala gospa polkovnikova kočijažu. Tisti hip je iz stranskega vhoda izstopil Karel Artur. Spoznal j« glas svoje matere in dolgih korakov hitel proti glavnemu poslopju. To je bilo ljubeznivo snidenje! Gospa polkovnikova je oklenila svoji roki okrog sina in ga tako strastno poljubovala, kakor da M se bil rešil iz največje nevarnosti. »Kaj res nočeš izstopiti, mama?« je vprašal Karel Artur, ki Vbil malce v zadregi zaradi poljubov, ki jih je bil deležen vpričo kočijaža in poštnega sla, postrežnice in ob navzočnosti gospe Forsius. »Ne!« je odgovorila gospa Beate. »Vso dolgo pot sem si zmerom dopovedovala, da ne bom spala pod isto streho z osebo, ki te je tako grdo prevarila. Sedi sem zraven mene, Karel Artur, in se bova odpeljala tja do gostilne.« »Seveda! Nikar ne bodi otročja, Beate!« ji je očitajoče rekla gospa Forsius, ki se je bila spet pomirila. »Če boš ostala, potem ti zagotavljam, da ne boš' videla niti senco Karline!« »Toda navzlic temu bom čutila njeno bližino,« je vztrajala gospa Beate. »Ljudje imajo že itak zadosti snovi za opravljanje,« je rekla gospa proštova. »Mar naj' zdaj raztrosijo še govorico, da ti nisi hotela prenočiti pri nas?« »Seveda moraš ostati tu, mama,« je odločil Karel Artur. »Vsak dan vidim Karlino, pa se mi zaradi tega še ni nič hudega zgodilo.« Ko se je Karel Artur tako odločno izrazil, se je gospa Beate ozrla naokrog, kakor da bi iskala izhoda. Nenadoma pa je pokazala na stransko hišo, v kateri je stanoval sin. »Ali ne bi mogla prenočiti tam gor pri svojem sinu?« je pobarala. »če bi vedela, da je on v bližnji sobi, potem morebiti ne bi več mislila na tisto grdo osebo. Ljuba Regina,« se je obrnila h gospe proštovi, »če že moram na vsak način ostati tu, potem me pusti, da bom stanovala tam v stranskem poslopju. Nikar si ne daj preveč dela. Rabim le posteljo, nič drugega kakor eno samo posteljo.« »Nikakor ne morem razumeti, zakaj ne bi mogla spati v običajni sobi za goste?« je zamrmrala gospa Forsius. »Toda boljše je kakor pa, če bi ti odšla mimo.« Bila je resnično precej jezna. Medtem ko je voz zavil proti stranski hiši, je mrmrpla predse, da nima ta gospa Ekenstedt, pa naj bo še tako imenitna gospa, prav nobene prave olike. Ko je spet stopila v jedilnico, je zagledala Karlino, ki je stala ob odprtem oknu in je očividno vse prav dobro čula. »Tako torej, najbrž si dobro slišala, da se ne mara s teboj srečati,« je rekla gospa proštova. »Niti ne mara spati skupaj s teboj po isto streho.« Toda Karlina je zadovoljna in smeje stala tam pri oknu, že dolgo ni bila tako srečna kakor zdaj, ko je bila priča tega ljubeznivega snidenja med materjo in sinom. Zdaj je vedela eno: ne, njena žrtev ni bila zaman! »Potem se bom morala držati pač ob strani,« je rekla ob polnem dušnem miru in oddrsala iz 6obe. Gospo proštovo bi skoraj zadela kap. Morala je noter k svojemu možu. »Kaj praviš k temu?« je začela. »Karel Artur in organistova žena morata že imeti prav. Slišala je, da gospa Ekenstedt noče spati z njo pod isto streho, pa se ti smeje in se kaže nadvse zadovoljno, kakor da bi jo bili izvolili za špansko kraljico?« »No ja, moj ljubi zaklad,« je rekel prošt. »Zastor se začenja dvigati. Gospa polkovnikova nama bo prav gotovo pomagala, da bova razpršila svoje skrbi.« Toda gospa Forsius se je ustrašila, da je njen ljubi mož, ki je bil doslej, hvala Bogu, še vedno duševno popolnoma čil, začel postajati otročji. Kako neki bi jima mogla pomagati ta neumnica, ta gospa Beate? Proštove besede so jo še bolj pobile. Odšla je v kuhinjo in ukazala, da bo treba za gospo polkovnikovo pripraviti sobo v stranski hiši. Potem je tja poslala tudi večerjo, zatem pa je šla v svojo spalnico. »Najboljše bo, če bo večerjala tam gori. Bo vsaj lahko svojega gospoda sina nemoteno božala in poljubovala, kolikor bo le hotela. Mislila sem, da je prišla zato, da mu bo zavoljo nove zaroke brala levite, toda obsiplje ga s poljubi in ga boža. Če misli, da bo na tak način doživela znjim posebno veselje...« Naslednje jutro se pri zajtrku ni prikazal le Karl Artur, temveč tudi gospa polkovnikova. Gospa Beate je bila Židane volje in se je s svojimi sosedj silno ljubeznivo razgovarjala. Toda, ko je gospa proštova videla svojo prijateljio Beato pri polni dnevni svetlobi, se ji je zazdela, kakor da je že močno osivela in postala odvratna. Gospa Forsius je bila mnogo let starejša kakor Beate, toda v primeri s svojo prijateljico se je počutila svežo in polno življenjske sile. ‘ /» I indsko" JuMjan^ Jože Kramar« - Izdajatelj, tni. Sodja - Urednik, Mimo )»von.iV - Rokopis ne rrrtamo - .SIo*e„sk, dom. t*haj8 »b de.«*,,, K it, ,* - M«- »etn« naročnina M Mi, *a -umentftvo » - Uredništvo, Kooharjeva ulico 6*111 - Uprava, Kopitarja ulica 4. UubU«na - Ielelon Mn, 40-«i do *o-<* - Podruin.c Nove mest