Poštnina plačana w
Slovenski
Prezzo - Cena Ur 0.40
Stev. 4.
V Ljubljani, v sredo, 7, januarja 1042-XX
3Leto VII.
Iskljočna pooblaščrnka u oglaievanje Italijanskega In tujega | Uredništvo In sprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Conce»sionarla esclnslva pet la pabblidli 91 provenlonza ttaliane Izvora: Unione Pubblicite ttaliana b. A_ Milano.	g	Kedazione Amminutrazione: Kopitarjeva 6. Lobiana. §	ed	esterai	Limone	PnbbliciU	ttaliana	Si	A.	Milano.
II bolleftino no. 582 e 583
II Quartiere Generale dcllc Forze Armate comunica:
Nulla di importante da segnalare nel set-tore di Agedabia.
Intensi azioni di nrtiglieria e di aviazione contro i nostricapisaldi di Sollum. In scontri aerei, cacciatori dell’Asse hanno abbattuto due velivoli avversari.
Attachi di ingenti forze deli’Aviazione Ita-liana e Tedecsa su Malta hanno conseguito nuovi visibili effetti: vasti incendi sono divam-pati, numerosi apparecchi nemici risultano di-strutti o danneggiati a terra. In combattimenti con la caccia gcrmanica di scorta due »Hurricane« sono precipitati.
Aeroplani inglesi hanno lasciato senza con-seguenze alcune bombe sullTsola di Salamina.
Nelln notte scorsa 1’avversario ha compiuto nn’incursione su Castel Vetrano causando danni di scarsa entith. Otto morti e quindici feriti: un bombardiere nemico colpito del tiro della dife-sa contraerea si e infranto al suolo.
II quartier generale delle forze armate com-munica:
Vivace attivita delle opposte artiglierie sui fronti di Agedabia e di Sollum. In Cirenaica lor-mazioni aeree italiane e tedosclic, prodigandosi in molteplizi azioni sulic retrovio nemiche, hanno inartcllato importanti nodi di rommunicazione, couccntramenti di mezzi motorizzati, unita in mo-vimento; numerose autoblinde sono state incen-diate.
Silile basi aeree ed i porti di Malta Paviazio-ne dell’Asse ha continuato 1’offensiva con evidenti risultati; in combattiniento nel ciello deirisola la caccia gcrmanica ha abbatutto tre cllurricane» e un «Blenhcim».
Uradni vojni poročili št. 582 in 583
582. uradno vojno poročilo pravi:
Nič omembe vrednega na odseku pri Age-dabiji.
Živahno delovanje letalstva in topništva proti našim postojankam pri Sollumu. V letalskih spopadih so lovci osi sestrelili 2 angleški letali.
Pri napadih močnih oddelkov italijanskega in nemškega letalstva na Malto so bili doseženi novi vidni uspehi Izbruhnili so večji požari, številna angleška letala pa so bila uničena na tleh. V spopadih z nemškimi lovci sta bili sestreljeni dve letali vrste »Hurricane«.
Angleška letala so odvrgla nekaj bomb na otok Salamino, a brez uspeha.
Preteklo noč je sovražnik izvedel letalski napad na ^Castel Vetrano in povzročil pri tem neznatno škodo. Osem ljudi je bilo ubitih, 15 pa ranjenih. En angleški bombnik, ki ga je zadela granata iz protiletalskega topa, je treščil na tla.
.., Živahno delovanje obojnega topništva na bojiščih pri Ageriabijj in pri Sollumu. V Cirenajki so italijanski' in nemški letalski oddelki, izkazu-v Sterilnih akcijah proti sovražnikovemu
JU: ra;obijali važne prometne vozle, zbirališča motornih vozil ter enote v premikanju. Številni oklepni avtomobili so bili zažgani.
Letalstva Osi je nadaljevalo z vidnimi uspehi napad na letalska onorišča in pristanišča na Malti.
V	snopadu nad otokom so nemški lovci sestrelili tri Hurricane in en Blenheim.
Novi japonski napadi na Singapoore, angleški Borneo in oporišča na Havajskih otokih
Tokio, 7. jan. s. Japonski letalski oddelki so v zaporednih valovih uspešno bombardirali trdnjavo na otoku Corregidor ob vhodu v Manillski zaliv, pristanišče Olongapo, ameriško letalsko oporišče Mallolos in polotok Batam. Vse te točke leže ob Mamilskem zalivu. Vojaške cilje na otoku Corregidorju so Japonci v veliki meri zadeli in hudo poškodovali, na severovzhodu otoka so zadeli različne trgovske in pomožne ladje.
Tokio, 7. jan. s. Poročila iz japonskega vrhovnega poveljstva pravijo, da so japonski oddelki na angleškem delu otoka Bornea zasedli 31. decembra mesto Brunei ter otok Labuan na severnem delu otoka. Močni letalski oddelki so hudo bombardirali predel okoli Singapooreja in sicer v noči od 1. na 2. januar. Zadeli in poškodovali so vojaške cilje. V pristanišču je bilo videti nekaj obsežnih požarov. Potrjujejo tudi, da so japonske vojne ladje 31. decembra napadle vojaške cilje v pristanišču Vilo na Havajskih otokih ter hudo zadele ameriške vojne ladje.
Rim, 7. jan. s. Agencija Reuter poroča, da je po sporočilu ameriškega mornariškega ministrstva
bila hudo poškodovana ameriška pomožna letalska ladja »Heronx«, ki pa je vseeno dospela v neko pristanišče.
Bangkok, 7. jan. s. Radio v Rangoonu poroča, da so Japonci včeraj zjutraj izvedli dva silovita letalska napada na neko letališče severno od Ran-goona.
Rim, 7. jan. s. Uradno poročilo iz Batavije, prestolnice holandske Indije pravi, da še ni bil določen sedež skupnega zavezniškega vrhovnega poveljstva, katero so izročili generalu Wavellu. Poročilo domneva, da bo to vrhovno poveljstvo nameščeno kje v holandski Indiji.
Tokio, 7. jan. s. List »Hochi« se bavi z japonskim načrtom za obnovitev ozemlja, ki je bilo pred kratkim zasedeno. List trdi, da bo Hongkong postal eno najvažnejših političnih in vojaških oporišč v japonski posesti na azijski celini. Tako bo mesto izpolnjevalo svojo naravno nalogo na južnem Japonskem.
llonskog, 7. jan. s. Japonska letalska oporišča na Malaji so se spet pomaknila bliže Singa-pooreju, ki je noč in dan izpostavljen silovitim
Uradni obisk nemškega zunanjega ministra na Madžarskem
Budimpešta, 7. jan. s. Predsnočnjim zvečer je dopotoval na Madžarsko nemški zunanji minister Ribbentrop. Po prestopu meje se je odpeljal na posestvo državnega upravitelja Horthyja. Ribbentrop, ki sta (Ja povabila madžarski regent in vlada, bo ostal nekaj dni v gosteh.
Budimpešta, 7. jan. s. Pozornost madžarskih političnih in časnikarskih krogov je v glavnem obrnjena na snidenje med nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom in madžarskim državnim upraviteljem Horthyjem. Ves madžarski tisk enoglasno ugotavlja, da pomeni obisk nemškega državnika na Madžarskem nov razločen dokaz za tesno vzajemnost med zavezniškimi državami. Listi poudarjajo prijateljske odnošaje med Madžarsko in med Nemčijo in pravijo, da vidi madžar-
sko ljudstvo v Ribbentropu tistega nemškega državnika, ki je z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom bil tvorec prve in druge dunajske razsodbe. Visoki čut za pravičnost, ki navdihuje sleherno dejanje nemške in italijanske vlade, je povzročil, da so se madžarske narodne težnje uresničile. Nasprotna propaganda bo 6eveda porabila sedanjo priliko, da bo širila kar najbolj nesmiselne domneve o tem nemikem obisku, ki bo pa samo potrdil tesno vzajemnost med velesilami Osi in med Madžarsko. Madžarsko ljudstvo se bori zoper boljševizem in zoper njegove angleške in ameriške zaveznike, ker je neomajno prepričano, da bo edino zmaga Osi mogla Madžarski zagotoviti obstanek kakor ga zahtevajo njena zgodovinska izročila, in sicer obstanek v Evropi, urejeni po načelih pravičnosti
Za kaj bo šlo na bližnjem sestanku vseh ameriikih držav v Riu de Janeiru
Rim, 7. jan. e. Stojimo pred posvetom vseh ameriških držav v Riu de Janeiru, kjer bo stališče južnoameriških držav do mednarodnih vojnih dogodkov dobilo jasnega izraza. Rooseveltu gre zdaj za to, da vpreže južnoameriške države v anglosaksonski voz s tem, da jim slika pošastne evropske grožnje. Južnoameriške države stoje pred silno ameriško denarno in diplomatsko ofenzivo.
Italija, Nemčija in Japonska so ponovno poudarjale, da nimajo nobenega opravka z ameriškimi deželami in da jih zanima samo novi red v Evropi in v vzhodni Aziji. Zato si te sile želijo samo, da bi južnoameriške dežele imele v tem boju zdaj državnike, ki bi se jasno zavedali, kje so njihove stvarne koristi in se postavili po robu
Razvoj vojne v Rusiji
Nemški EetaSski napadi na Ruse v Eukah Feodoziji in Eupatoriji na Krimu
Hitlerjev glavni stan, 7. jan. s. Predvčerajšnja in včerajšnja nemška uradna vojna poročila pravijo o bojih v Rusiji:
Na srednjem odseku vzhodnega bojišča je bilo ninogo sovražnih napadov in sunkov spet uspešno odbitih. Na ostalih odsekih bojišča le krajevne borbe.
Močne skupine bojnih In lovskih letal so napadle sovražile postojanke in ladje na področju okrog Feodozije. Pet velikih ladij je bilo zadetih i bombami in so se vnele. Bombe so treščile tudi na dva rušilca in na neki veliki tovorni parnik. Ladje so bile hudo poškodovane.
Boji na srednjem delu vzhodnega bojišča se nadaljujejo. Naše čete povzročajo sovražniku povsod hude izgube, bodisi v obrambnih akcijah, bodisi v protinapadih. Med letalskimi akcijami se je posebno odlikoval oddelek hrvaških letalcev in sicer z drznimi napadi v nizkem poletu.
Sovjetske sile, ki so se izkrcale pri Feodoziji, in nekatere ladje, ki so bile pred pristaniščem Eupatorija (severno od Sebastopola), so naši letalski, bojni in lovski oddelki uspešno napadali. Potopljena je bila nagla ogledniška ladja in trije prevozni parniki
Izvajanje angleško-ameriškega vojnega
načrta v Franciji
Atentat na namestnika francoskega notranjega ministra spada v sistematični program angleškega »drugega razdobja«
Berlin, 7. jan. s. Skrivnostna smrt načelnika kabineta v francoskem notranjem ministrstvu, Guya Paringauxa, ocenjujejo v nemških političnih krogih po vsej njeni daljnoseznosti, tudi zaradi tega, ker spravljajo Angleži in Amerikanci to 6mrt v zvezo z dejanji nasilja in sabotaže, do katerih je prišlo zaradi politike sodelovanja z Nemčijo, katero sta izvajala pokojni Paringaux ter francoski notranji minister Pucheur.
Na včerajšnjem sestanku tujih časnikarjev je zastopnik nemškega zunanjega ministra na vprašanja o žalostni smrti namestnika francoskega notranjega ministra odgovoril naslednje:
»Trupi© so našli na železniški progi ned Me-luno m in Troyesom. Bilo je strahovito spačeno, toda dalo se ga je zanesljivo spoznati. Zdi se, da gre za atentat.
V	zvezi g tem je zanimivo naslednje naključje! žalostno dejstvo so odkrili predvčerajšnjim kmalu po štirinajsti uri. Ob 14.50 je angleški ra-dio žfi sporočil, da je v zasedeni Franciji bil ubit
francoski notranji minister Pucheur. Angleški radio je poudaril, da gre za 'nevarnega izdajalca. Drzi, da bi bil francoski notranji minister lfioral predvčerajšnjem potovati v Dijonne na preiskavo
o	atentatu, ki je bil tam storjen zoper nekega nemjkega častnika. V poslednjem trenutku so ga zadrzali službeni razlogi in poslal je tja načelnika svoje pisarne Paringauxa. Vse kaže, da gre za pomoto v osebi. Ubijalci so zadeli Paringauxa, misleč, da gre za Pucheurjs
Ubijalci so agenti angleško-ameriške vohunske službe ali pa francoski državljani, ki jih je ta služba najela za to priliko. Zastraševati zdrave sile, hujskati prebivalstvo, ustvarjati v zasedenih državah ozračje, ugodno za tisto splošno vstajo, ki naj po nedavnih Churchillovih besedah igra važno vlogo v »drugem razdobju« angleškega in ameriškega vojnega načrta — to je sistematični program, v katerega je treba priševati tudi ta atentat.«
spletkam Združenih držav. Sile Osi zahtevajo od južnoameriških držav samo dobrohotno in pametno nevtralnost. London in Washington pa zahtevata, da se zapletejo v vojni spopad. Roosevelt bo potrkal na »ameriško skupnost«, da bi tako poudaril sklepe panamske in havanske konference, ko je šlo zato, da nihče ne odstopaj vojnih postojank, ki bi lahko služile drugim celinam za napad proti Ameriki.
Na konferenci v Riu de Janeiru se ne bodo izjavljali glede italijanske, nemške in japonske vojne napovedi Združenim državam, marveč glede napada Združenih držav na Evropo in proti japonskemu cesarstvu. V Riu de Janeiru bo šlo za bodočnost južnoameriških držav. Če bodo dovolj trdne, se bodo otresle političnega zasužnjenja, v katero bi jih rada spravila Amerika. Evropa se v to stvar ne mara mešati, ker zaupa_ pravemu zgodovinskemu duhu, ki preveva te dežele in ki ga dolgujejo žrtvam tolikih evropskih izseljencev.
»Hitler v bitki«
Berlin, 7. jan. s. »Hitler v Ditld« je naslov Članka, ki ga je za nemške dnevnike napisal šef nemškega tiska, dr. Dietrich. Pisec pravi, da je Hitler ob zadnjem času v skladu s svojim visokim čutom za odgovornost naredil konec sovjetskim ogražanjem Evrope. Neprimerno junaštvo nemške vojske je odstranilo ogromno obkolitev, katero je zasnoval boljševizem, piše dr. Dietrich. Hkratu je izločil boljševizem s poprišča sil, ki bi mogle napadalno nastopiti proti Evropi. Ko so po dolgi deževni jeseni bili pobrani prvi veliki sadovi bojev na vzhodu, je nastopila trda zima in se je začel srditi boj. Tedaj je Hitler še enkrat žrtvoval svojo osebo v namenu, da bi premagal vse ovire na bojiščih, kjer eo nemške junaške čete, ki se že več ko šest mesecev nepretrgoma bore na sovražnikovem ozemlju proti silno neprijaznim podnebnim razmeram. »Znova smo videli mi. ki smo bili zadnji teden v Hitlerjevi bližini,« piše dalje člankar, »enega tistih velikih trenutkov, v katerih zna Hitler zbrati vse sile naroda. V takšnih trenutkih se Hitler prikazuje kot živo vtelesenje volje vsega naroda, da bo živel naprej in se boril. Nikdar
letalskim napadom. Po japonski zasedbi mesta Bruneia na severnem Borneu, so se možnosti za napad na Singapoore povečale. Japonci izkoriščajo tudi letališča na angleškem delu otoka Bornea za ogledniške polete proti Singapooreja
Vesti 7. januarja
Po vseh Irancoskih restavracijah in gostilnah bodo gostje morali kupovati tako imenovane >vzajemnostne bone«. Cena tem. bonom, katerih izkupiček poide za pomoč . brezposelnim, znaša 10 frankov za restavracije izven kategorije, 5 frankov za restavracije prve, 2 franka za restavracije druge, 1 frank za restavracije tretje, ter 50 stotink za restavracije četrte vrste. Bone bodo morali kupovati tudi obiskovalci gledališč, kinematografov, dirkališč, modnih salonov in krojačnic.
Drugi petletni načrt za razvoj Mandžurije jo pripravila japonska vlada. Bistvo načrta je v tem, da bodo po njem naselili v Mandžuriji 220.000 japonskih rodbin in 130.000
f>rostovoljcev. V načrtu pa imajo še nase-itev milijon japonskih rodbin, katerih naloga je izkoriščati naravna bogastva Mandžurije ter zagotoviti obrambo ob njeni severni meji.
Romunsko letalstvo je v štirih mesecih vojne izvedlo za 31.580 ur poletov. Bombnih nastopov je bilo 980, lovskih 1985, obveščevalnih poletov pa 7030. Romnnski letalci so se spustili v 343 spopadov, vrgli so 3 milijone 218.000 kg bomb ter uničili vsega 792 nasprotnikovih strojev.
Tudi v Bukarešti bodo te dni omejili uživanje kruha. Kruh bo na karte, in sicer pet dni v tednu, dva dni pa se bodo Romuni morali zadovoljiti s polento.
Zaradi mraza je skočil s tira osebni vlak med Carigradom in Ankaro. Dva tovorna in dva osebna voza sta treščila v prepad.
750 mladih Bolgarov bo spet odpotovalo v Nemčijo, da se izurijo v letalski industriji. »Duh pomorskih roparjev, ki so nekdaj osvojili angleške otoke, je pustil neuničlj.ve sledi v angleškem ljudstvu, ki se je z zahrbtnostjo, z zlatom in s spletkami polastilo bogastev sveta,« sodi bolgarsko vladno glasilo »Dnes«.
Zaradi debelega ledu na Donavi je od danes naprej ustavljen vsak potniški in tovorni promet na bolgarskem delu te reke.
Voditelj holandskih narodnih socialistov Mussert je bil sprejet v Berlinu pri poglavarju nemške policije Himmlerju in imel z njim daljši posvet. MusSerta je sprejel tudi nemški minister za propagando dr. Gobbels.
Odnošaji med Turčijo in Bolgarijo temelje na pogodbah iz lanskega leta, to je na medsebojnem prijateljstvu in zaupanju, je izjavil nekaterim bolgarskim dnevnikom turški poslanik v Sofiji Obenem je izrazil upanje, da se bodo ti odnošaji ugodno razvijali v zadovoljstvo obeh držav in za ustalitev razmer na tem delu Evrope.
Ledene plošče so se začele v vedno večjih množinah pojavljati na Spodnji Donavi. Zavoljo tega ?o romunske oblasti‘sklenile do skrajnih meja omejiti plovbo p? reki. Če mraz ne bo odjenjal, bo ustavljena snlon vsa plovba.
Laži angleške propagande
Berlin, 7. januarja, s. Tuja propaganda je_ razširila lažnivo vest o tem, da so na neki berlinski postaji nemške ženske priredile demonstracijo. Skupina teh žensk naj bi po navedbah tuje propagande napolnila prostor med tiri in s tem preprečila odliod vlakov z vojaki, namenjenimi na vzhodno bojišče. Nemški radio in nemški poročevalski urad sta v pikrem tonu zavrnila to izmišljotino, ki je preotročja, da bi ji kdo verjel. Obenem sta poudarila, da se bridko motita Moskva in London, če računata na zlom nemškega notranjega bojišča.
ne gleda nase; pred očmi ima zgolj usodo in bolj-So bodočnost svojega naroda, za čigar veličino dela. Kakor zmerom tako tudi sedaj ne čuti nič drugega kakor svojo dolžnost za delo, ki mu pristaja kot voditelju in prvaku svojega naroda. Gledajoč Hitlerja nekdaj smo videli nacionalni socialisti, kako se je dvigala Nemčija; če ga pa gledamo danes, pa vidimo, kako Hitler in nemški narod zbirata in do skrajnih meja razvijata vse sile, o katerih doslej še ni bilo slišati.«
Nemški podatki o angleško-sovjetskih posvetih v Moskvi
Stalin je zahteval kazenski pohod proti Nemcem vse do Rena
Berlin, 7. januarja, s. Kakor poroča nemška uradna agencija, razpolaga nemška vlada z zanesljivimi poročili o pogajanjih, ki jih je imel angleški zunanji minister Eden v Moskvi, in ki so bile
o	njih obveščene v poštev prihajajoče vlade. Značaj teh razgovorov — nadaljuje nemška uradna agencija — se jasno kaže tudi iz pojasnil, ki jih je včeraj sporočil »Times«, ko potrjuje, da je Anglija že odstopila Sovjetom svojo nadvlado v Evropi ter Sovjetski zvezi priznala pravico sodelovati v novem evropskem redu po angleško-ame-riški zamisli. Po sodbi teh pristojnih krogov za-' služi članek v »Timesu« posebno pozornost od
strani nevtralnih držav kar predstavlja popolno potrditev stališča, ki so ga razglasili svojčas Nemci in po katerem naj bi se bil Eden pogajal o prodaji Evrope Sovjetom. Po navedenih obvestilih v Berlinu lahko vedo, kaj je Stalin zahteval od angleških zastopnikov, pri čemer je seveda izkoristil kočljivi položaj, v katerem je danes Velika Britanija. #
Razlaga nemške uradne agencije se končuje s trditvijo, da Stalin zahteva med drugim »kazensko odpravo«, ki naj trre točno čez vjan jo prav do Rena.
Praznovanje fašistične Befane v Ljubljani
Med revne otroke je bilo razdeljenih nešteto darov, ki naj bodo očiten znak Dueejeve ljubezni do mladine
Ljubliana, 7. januarja Včeraj ic Ljubljana obhajala praznik fašistične Befane. Navzočne so bile skupine otrok, ki so se zbrale v Domu ljubljanske liktorske mladine, v unionski dvorani ter v dvorani Do-polavora na Taboru.
Na praznična razpoloženem shajališču so bili navzočni tudi podprefekt coinm. David kot zastopnik Visokega Komisarja, zvezni podtaj--nik Gatti, pokrajinska zaupnica ženskih fašijev, profesorica Devecchijeva, zveznf podpoveljnik GILL-a Cassani, zvezna nadzornica Capiettijeva in mnogo drugih.
Razdeljevanje daril se je začelo dopoldne ob pol desetih v Domu ljubljanske liktorske mladine, kjer se je zbralo tisoč malčkov, katerim je zvezna nadzornica Capiettijeva pojasnila bistvo tega vsakoletnega praznika ter njegov moralni pomen. Dejala je:
»Danes, o priliki Befane, sle se zbrali tukaj skupno s svojimi družinami, da sprejmete Ducejev dar.
Ob tem času, ko je zbrano v poveljstvih GILL-a po vsej Italiji na stotisoče otrok, ima ta svečanost dvojni pomen, materialni in moralni. Materialno vrednost zato, ker izkazuje dobroto otrokom s koristnimi in potrebnimi predmeti.
Moralno vrednost zato, ker Duce zna s tem velikodušnim delom dokazati še enkrat svoje
očetovsko in resnično zanimanje za koristi onih sinov, ki niso premožni.
Praznik Befane, katerega je Duce hotel zopet vzpostaviti kot tradicionalni praznik italijanskih otrok, vsebuje še neki drugi veliki duhovni pomen: pred 1942 leti so trije stari in modri kralji z Vzhoda prinesli po dolgi in težavni hoji Jezuščku darove. On ie bil ubogi otrok, rojen pred nekaj dnevi v jaslicah, ampak prihajali so ravno tako k njemu pastirji kakor kralji in njemu so se priklanjali ubožci ter mogočneži.
Prišli so zato, ker je Jezušček s svojim sladkim nasmehom poveličeval otroško čistost, ki je svetost družine in zaupanje v življenje: ideali pred katerimi so se vedno priklanjali vsi zdravi narodi in vsi veliki voditelji.
Po teh krščanskih idealih se ie tudi navdahnila volia Duceja in delo fašistične vlade, ki so vzgojili mladino po meščanskih pravilih ter branili in varovali družino. Druge vladne ureditve, kakor ie boljševizem, zanikajoč ta ideal, so družino razkrojile in vzgojile mladino z namenom sovraštva in rušenja, vsiljujoč jim medtem surovost vojne.
Toda ravno obratno je delo Duceja, ki danes posredno pošilja, ubogim otrokom te pokrajine darove, kateri se bodo sedaj razdelili kot očiten znak njegove ljubezni.
Zahvalite se mul'
Novoletni govor štajerskega gauleiterja
Štajerski gauleiter dr. Ueberrei-ter je zadnji petek sklical v Štefanij-sko dvorano v Gradcu slavnostni
*	zbor, h kateremu so se zbrali pripad-
niki pokrajinskega vodstva in državnega namestništva. Dr.Ueberreiter je imel daljši govor, v katerem je izvajal :
»V preteklem letu smo nastopili veliki pohod proti vzhodu. S tem velikim dogodkom je obeleženo minulo leto. Prej pa smo nastopili tudi proti bivši Jugoslavji in proti Grčiji in na ta način se jo Spodnja Štajerska vrnila k Nemčiji. Štajerska je pridobila lepo, čudovito lepo deželico. Mi smo se z vsemi močmi, ki so nam bile na razpolago, lotili nalog. Poizkusili smo izvršiti povelje, ki nam ga je dal Adolf Hitler. Poizkusili smo predvsem, da spravimo to deželo, ki je v preteklih, stoletjih bila tu in tam raztrgana, spet pod nemški plug. Hoteli smo to deželico dokončno napraviti, nemško in se pri tem nismo dali motiti od marsikoga, ki je menil, da je marsikateri ukrep pretrd. Vi, moji sodelavci in sodelavke, si morate biti o tem na jasnem. Če smo tolikanj trdi, da v tej vojni spravljamo v smrtno nevarnost stolisoče in milijone vojakov najboljše nemške krvi, potem moramo biti tudi tako trdi, da deželo, ki je nemška kulturna pokrajina in v katero so se kljub temu vselile tuje sile, spet napravimo tako nemško, da bo enkrat konec z večnim trganjem sem in tja, kar spet povzroča po-, , toke krvi.«
-ot «i »Posebej je razumljivo,« je nadaljeval gau-leiter dr. Ueberreiter, »da bo nemški naroči, ki ,	v tej vojni in v tej borbi za preureditev Evrope
■ to!,	daje največji krvni	davek med vsemi narodi,
učvrstil svoj lastni obstanek in svojo lastno državo. Kadar trešči granata, ne vpraša, ali bodo potom, ko so padli možje, jokale stotine mater. Mi bomo na naši južnovzhodni meji, ki je obenem iužnovzhodna meja države, ustvarili marko v pravem pomenu te besede. Ta dežela bo nemška. In tam, kjer so tudi vojaški grobovi, ne bo plug nemškega kmeta nič	več izpustil teh tal. Ta dežela ostane nemška.	Mi smo prevzeli to nalogo
in moramo pri izvrševanju te naloge misliti na bodočnost. Nimamo pravice, da bi prežali na hvalo tega ali onega špisarja, marveč je naša dolžnost delati tako, da nas tisti, ki pridejo za nami, ne bodo preklinjali.«
Slednjič je gauleiter dr. Ueberreiter dal za novo leto naslednje izglede in navodila: »Letos se bomo morali truditi in računati s tem, da bo še marsikdo izmed nas	postavljen na drugo mesto
in da se bo število	tistih, ki opravljajo delo v
domovjni, vedno krčilo, čeprav delo stalno narašča. Iz tega nujno izhaja, da mora biti priza-
devanje posameznih še stopnjevano, če hočemo zmagovati naloge, ki nam pripadajo. Drugič bomo morali računati s tem, da nas bo prizadela ša marsikatera omejitev v vsakdanjem življenju. In tretjič moramo računati še z drugimi težkimi žrtvami. Mi moramo vedeti, da ta boj še ni do-bojevan do kraja in da je treba sovražnika najprej spraviti ob tla. Marsikaj bo še trdo v letošnjem letu. Spomnite 6e pa besed Friderika Velikega: »Ni glavno, da živini, pač pa je glavno, da opravim svojo dolžnost.« To naj bo naše letošnje vodilo. In preden se lotimo dela, prosimo gospoda Boga: Nai nam da moč in zdravje, borili se bomo slami.«
Lani se je v ljubljanski bolnišnici zdravilo 28.313 bolnikov
Ljubljana, 6. januarja.
V	letu 1941 je bilo v največji naš zdravstveni zavod, v ljubljansko splošno bolnišnico, sprejetih nič manj kakor 28.315 bolnikov. Leto prej je bilo sprejetih kar 35.600 bolnikov. Da je letošnja številka manjša, je umljivo, saj ne prihajajo več v ljubljansko bolnišnico bolniki z gorenjske strani, pa tudi s štajerske strani so usmerjeni v druge zdravstvene zavode._ Čeprav je število bolnikov padlo, vendar je v nolnišnici še vedno tesna, kar se tiče prostora. Z novimi kliničnimi prostori je sicer mnogo pomogano, vendar bo treba n.ujno poskrbeti še za večjo razširitev bolnišničnih prostorov tako, da bomo vsaj za nekaj let rešeni prevelike stiske glede prostora po posameznih oddelkih.
Največ bolnikov je bolnišnica sprejela lani na prvi kirurgični oddelek, katerpga šef je dr. Blumauer. Bolnikov je bilo 6495, leto prej
Znižanje starostne meje za upokojitev delavcev
Iz Rima poročajo: Med dobrotami, ki jih je v dvajsetih letih obstoja bojevniških fašijev pode-lilo socialno skrbstvo, je ena najobčutnejših gotovo znižanje starostne meje za upokojence. To mejo je Narodni fašistovski zavod za socialno skrbstvo sklenil uvesti postopno s posebnim zakonom. Za leto 1942 je starostna meja za upokojitev določena na dopolnjeno 62. leto za moške, in na 57. leto za ženske. To znižanje starostne meje ima dvojno dobro stran, oziroma prinaša dvojno korist delavcem: prvič bodo lahko dosegli celo pokojnino nekaj let prej, kakor bi jo po starih zakonskih določbah (moški tri leta, ženske pa kar osem let prej, drugič pa bodo zaradi tega pokojnino dalj časa uživali. Z znižanjem starostne meje za upokojitev, kakor je določena za letos, je bil storjen nov korak naprej h končni meji, ki je določena za moške delavce na 60, za delavke pa na 55 let, in ki bo postopno dosežena leta 1944. Računajo, da bo letos doseglo popolno pokojnino kakšnih 20.000 seb več kakor pa lansko leto. To se pravi, da bo v letošnjem letu upokojenih okrog
140.000	delavcev in da se bo konec leta 1942 šte-
• vilo celotnih pokojnin, ki se bodo izplačevale, su-
* kalo okoli 900.000.
Iz Ljubljane so se priglasili za selitev
Enosmerni promet je urejen med Čevljarskim mostom in Novim trgom ter Bregom tako, da morajo vsa vozila in kolesarji s Čevljarskega mosta voziti po Jurčičevem trgu in Čevljarski ulici na Novi trg ali Breg, z Novega trga in Brega morajo pa voziti po ožini med Medenovo hišo in bregom Ljubljanice na Čevljarski most. Prometna znamenja, ki opozarjajo na to zelo potrebno ureditev prometa, so že postavljena ter opozarjajo vse voznike in kolesarje na enosmerno vožnjo, da ne bo nesreč in neprijetnosti zaradi nepravilne vožnje.
Hubmayer Aurel, Mravinac Marija por. Hub-tnayer, Kcrschlin Jožef, Ferluga Marija por. Ker-schlin in njuna hči Marija, Klemen Rihard, Locker Edeltraute, Wedenig Jožef, Ruda Alfred, Kunz Žita por. Ruda, Steyrer Marija por. Remžgar, Rant Janez, Morack Ivana por. Rant ter njuni otroci Matilda, Irena in Ivana, Prevalnik Karel, Zangel Marija por. Prevalnik, Kohle Pavla por. Payer, Po-sinig Jožef, Pozlnek Angela por, Posinek, Molk Marija por. Pangerc, Morela Marija, Sepin Ivan, Sepin Vita, Sepin Pavla, Slovnik Anton, Doblekar Frančiška por. Slovnik, Krenn Erna por. Steyrer, UrSič Eleonora, Uriič Franc, Ehrer Ana por. Uršič in njun sin Egon, Simunich Elfrida, Galle Karel, Fuller Štefan, Fleischer Edvard, Cetinski Adolf, Deschmann Magdalena por. Cetinski in njun sin Adolf, Cerar Frideriki, Matzele Janez, Novak Frančiška por. Matzele, Lucktnann Herbert, Drux« Ema por. Linkitz, Koschler Marija por. Kreuzer, Jerkche Alojzija por. Zangel, Klementschitsch Žita, Klementschitsch Maks, Cantoni Marta por. Kle-mentschitsch, Justin Rafael, Slovnik Mara por. Justin, Justin Majda, Jurin Franc, Zakotnik A. por. Jurin in njuna hči Olga, Kranner Leopold, Kranner Ludvik, Kotar Rozalija por. Kranner, Vouk Franc, Wieser Julij, Malovič Daniela por. Wieser, Jegel Janez, Pičman Ana por. Jegel, Kttttl Franc, Kre-mensek Erna, Kramer Jakob, Jezernik Jožefa por. Kramer, Koschier Ljudmila, Klemenčič Tea, Nahlik Leopold, Vidic Alojzija por. Nahlik, Harschlag Feliks, Gliha Jožefa por. Harschlag, Gartner Viktor, Weinzierl Dora por. Gartner, Ebner Roza, Šoiter Jakob, Kralj Marija por. Soster in njuni otroci Kristina, Bronislava, Amalija in Jakob, Zupanc Marija, Zins Julijana, Detter Eckhard, Ditz Jakobi Starkel Marija por. Glatz, Lukas Oto, Žbona Jožefa por. Lukas in njuni otroci Oto, Leo, Pavla, Majcen Anton, Holl Eleonora por- Majcen, Schmidt Justina por. Hribar, Hribar Emil, Wiedmer Josi-
&ina por. Hribar ter njuna otroka Helma in Olga, ulnagel Avgusta, Hufnagel Mirko, Lukas Emil, Tony Anton, Kalčlč Marija por. Tony in njun sin Henrik, Zupin Ernestina, Matausch Pavla por. Žiž-kovsky, Raunacher Ravul, Ruda Avgusta por. _Rau-nacher, Roth Josipina, Ruda Adolf, Schiffrer Viktor, Peteln Helena por. Schiffrer in njun sin Ervin, Strauss Rudolf, Kosel Cecilija por. Štrausa in njun sin Rudolf, Starkel Hedvika, Sepin Franc, Novosel Hedvika por. Sepin in njuni otroci Bruno, Pavel in Neža, Sekouschek Ferdinand, Fink Josip, Rankel Albert, Koman Janez, Koman Albina, Tuma Viljem, Pilbach Ana por. Tuma ter njuni otroci Marija, Viljem in Magdalena, Sepin Josip, Sepin Herbert, Vat ovac Adolf, Hauer Katarina por. Va-
pa je isti oddelek sprejel 9684 oseb. Na drugem mostu je kirurgični oddelek, na katerem je šef dr. Guzelj. Na oddelku je bilo sprejetih 5107 bolnikov, dočim jih je bilo leto prej sprejetih 7455. Na kliniko, ki je bila odprta letos poleti, je tudi velik naval. Do konca leta je klinika sprejela pod svojo streho že 1640 oseb. Šef kirurgične klinike je Drof dr. Lavrič.
V	starem letu je zadnji prišel na zdravljenje v bolnišnico Ivan Kocjan, sodavičar iz Ljubljane. Sprejet je bil na ortopedski oddelek. Prvi gost v novem letu pa je bil Janez Lužovec, delavčev sin, ki je bil oddan na infekcijski oddelek.
Iz navedenega vidimo, da ljubljanski zdravstveni zavod v polni meri vzdržuje svojo nalogo, vendar pa bi bilo prav, če bi vodstvo zavoda še vnaprej stremelo zn ifim. da bi se posamezni, najbolj obiskani oddelki razširili.
Novice iz Države
tovac in njun sin Adolf, Hrnčir Ana, Hrnčir Henrik, Hammerschmidt Ernest, Schmutzer Marija por. Hammerschmidt, Rossberg Helga, Franzi Henrik, Weber Frida por. Franzi in njuna hči Aliče, Kastelic Oskar, Berk Ivana por. Kastelic, Unger Olga, Nachtigall Janez, Pelko Ljudmila por. Nachtigall in njuna hči Lotte, Jug Jožef, Lundar Gabrijela
for. Jug, Krische Pavla, Marschner Ana, Polanz la, Lackner Janez, Jonke Julija por. Lackner in njuna hči Frida, Ehrenreich Cecilija, Spinar Ludvik, Železnikar Ana por. Spinar, Wisiak Štefanija por. Schmelzer ter njuni hčeri Jožefa in Gabrijela, Lessmann Marta, Lessmann Erika, Lessmann Heitn, Paternoster Julija, Reven Oskar, Stross Friderik, Tschinkel Teodora por. Doberlet, Eltrin Marija, Harlender Anton, Znidarschitsch Frančiška por.' Harlender ter njuni otroci Marija, Jožefa, Ana in Frančiška, Kurnik Marija por. Auerhammer, Bajc Leopoldina, Bednar Karel, Gril Julija por, Bednar, Borbasch Frančiška, Sentschar Marija por. Bor-basch ter njun sin Edvard, Brodar Janez, Honig-mann Albin, Hromek Margareta, Kovačič Alojzij, Faihst Elizabeta por. Kovačič ter njuni otroci Alojzij, Klara in Gizela, Krempus Ana, Bajc Amalija por. Cugel, Hribar Viljem, Spazapan Sofija por. Hribar, Chiodi Friderik, Kordin Adolf, Lah Marija por. Koren, Korn Henrik, Laurentschak Berta por. Korn ter njuna otroka Nuša in Teodor, Gotz Jožefa por. Korn, Jakža Teji, Gogala Albert, Otto* repetz Jožef, Knebl Adolf, Klein Oskar, Wonadek Avgusta por. Klein, Klein Janez, Stame Helena
Sor. Klein ter njuna otroka Monika in Brigita, ittev Elfrida por. Wenko ter njeni otroci Elfrida, Beno in Henrik, Zeme Anton, Trupej Jožefa por. Zeme in njuna hči Jožefa, Seunig Waldemar, Sa-jowitz Marija por. Seunig in njun sin Waldemar, Tscherne Marija por. Stampfel, Tivadar Ignacij, Ložar Ana por. Tivadar, Suschnik Kornelij, Treo Rudolf, Rauber Klara por. Treo, Potočnik Marija, Koser Tugomer, Fuchs Hedi por. Koser, Felber Isabela por. Hortner^ Bednar Julija, Bajc Jožef, Auerhammer Jatiez, Fillipitsch Franc, Felber Jožef, Felber Henrik, Egner Jurij, Kociantschitsch Marija por. Egner ter njuna otroka Kristina in Peter, Dedek Jožef, Kopač Marija por. Cigoj ter njuna otroka Lori in Ana, Hussfeld Elizabeta por. Chiodi, Korn Teodor, Peterkovitsch Marija por. Korn, Teul Matilda, Unterreiter Jožef, Jamnikar Veronika por. Untetreiter in njuna hči Veronika, Trlnker Otmar, Modric Irma por. Trinker ter njuni hčeri Marija in Regina, Noc-Schwab Karel, Mikusch Oto, Zwol-fer Ernest, Špacapan Marta por. Zwolfer in njuna hči Erna, Zislavsky Elfrida
Italijanski vojak dal kri za angleškega ranjenca. V vojaški bolnišnici v Bariju se nahaja zraven italijanskih ranjencev tudi večje število angleških ujetnikov. Pred nedavnim so pripeljali tja tudi ranjenega Južnoafrikanca Thomasa Grif-fina Nevilla, ki je bil hudo ranjen in je že izgubil toliko krvi, da je viselo njegovo življenje na niti. Ker je bila za njegovo rešitev potrebna transfuzija krvi, se je za to dejanje javil neki italijanski vojak bolničar in daroval za ranjenega Angleža 350 kub. cm krvi. Prenos krvi je imel uspeh in zaenkrat si je ranjenec opomogel.
Tovariša rešil smrti, pa se sam ponesrečil. Na postaji Tuscolana pri Rimu se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala smrt delavca Ivana Cl-pollinija. Delavec je delal ob progi, ko je zagledal svojega tovariša, zatopljenega v delo, ki pa ni videl preteče nevarnosti, brzega vlaka, ki je z vso brzino dirjal po tiru proti njemu. Cipollini je skočil k tovarišu in ga potegnil s proge, toda tisti hip se je lokomotiva zadela vanj in ga podrla, da je obležal mrtev. Njegov tovariš se je rešil, sam pa je za rešitev prijatelja moral žrtvovati svoje življenje.
Posebne vrste priprava za reševanje posadk letal, ki so padla v morje. Italijanske pomorske oblasti so začele uporabljati posebne vrste pripravo za reševanje posadk tistih letal, ki so se ponesrečila, odnosuo padla v morje. Na inorju bodo prosto pluli majhni splavi, dolgi 4.5 m, široki 2.5 m in enako visoki, ki bodo imeli tudi
1.80	m visoke stolpiče. Na stolpičih so posebne signalne naprave in antena. V stolpu so štiri postelje, potrebna topla obleka, čevlji, zdravniški material in živež za štiri ljudi, da morejo živeti po več dni. Splav je rumeno prebarvan, označen povrh tudi s štirimi rdečimi križi na beli podlagi, na njem pa vedno gori bela luč, ki jo je mogoče videti iz daljave 1000 m. Da bi se moglo ugotoviti, če so na takem splavu že brodolomci, bo splav nosil tedaj poseben črn balonček in posebno zastavico. Ponoči pa bo dajal znake z rdečo in belo lučjo.
Povratek Italijanskih mornarjev ic Amerike.
V	soboto se je v Genovo vrnila prva skgnjpa tistih italijanskih mornarjev, katere so oblifstr^dm-ženih držav zaprle in internirale. Po mednarodnih določilih o odpustitvi bolnih ujetnikov so BMterno-ameriške oblasti Izpustile 24 mornarjev. Odpeljali so se iz Newyorka na španskem parniku Ma-gallanes, toda pri Bermudih so jih ustavili Angleži in jih pet odvedli v svoje pristanišče pod izgovorom, da niso bolni, da bi se smeli sklicevati na zadevna mednarodna določila. Ostalih 19 je potem odplulo dalje, toda kmalu nato so po radiu zvedeli, da je Amerika stopila v vojno proti Italiji in Nemčiji. Ko so prispeli v Španijo, so se po železnici odpeljali skozi Francijo v domovino.
Nova ureditev pristanišč ob Jadranskem morju. Po priključitvi Dalmacije Italiji so dobila italijanska pristanišča ob Jadranskem morju svoje nove naloge in nov program. Trst in Reka sta že prej imela velik pomen, ker sta veliki pristanišči in sta tudi najmoderneje opremljeni, vendar se je njun položaj mnogo izboljšal, ker se sedaj nemoteno dirigira promet iz balkanskega^ in srednjeevropskega zaledja v ti dve pristanišči. Zader, Split Šibenik in Kotor so dobra pristanišča, vendar ne morejo obvladati večjega prometa. Split in Šibenik imata svoj pomen za izvoz blaga iz južne Hrvatske, vendar pa je po pogodbah urejeno tako, da gre večina hrvatskega izvoza sedaj skozi Reko, ki je z Zagrebom zvezana po dobri železnici. Prav tako je tudi za Madžarsko ta zveza najbolj pripravna in se po njej izvaja ves izvoz odnosno uvoz iz Italije. V vsakem pogledu uživata Trst in Reka prednost in večjo pozornost, ker v njunem zalediu sedai ni tistih ovir v»kor so bile poprej
»SLOV. DOM« v vsako hišo !
^Earl Derr Blggers
MI
Ko sem bil zadnjikrat tu, je bila videti hiša zapuščena. Danes je odklenkalo mojemu premoženju — pričakoval sem namreč tek — toda ni prišel pravočasno.« Tedaj je obmolknil. »Vse graje je vredna <*oštna dostava v teh krajih. Da bi bil že enkrat t»ui zunaj na kopnem...«
»Vaš denar je skopnel,« ga je prekinil Clian.
»Da, bil sem torej prisiljen, da se povrnem na svoje staro prebivališče pod palmami. Zapustil sem mesto in odšel k obrežju.«
»Koliko je biJa tedaj ura?«
»Moj dragi gospod... spravljate me v zadrego. Če boste kdaj im sprehodu šli mimo hotela Cesta, lahko ipogledate skozi določeno okno na mojo uro. Od časa do časa tudi sam rad tako storim.«
»Pustimo to. Vi ste torej dospeli do obrežja...«
»Tako je. Saj je javna pot — ta košček tam zunaj. Slehernik lahko tam hodi. Presenečen sem bil, ko sem danes zagledal luč v uti. Mislil sem si, da je najbrž kdo med tem časom najel hišo. Zavese so bile spuščene,' toda plapolale so v vetru. Čul sem glasove — glas nekega moškega in neke ženske. In vprašal sem se, ali je ta prostor po vsem tem še sploh priporočljiv za moje spanje.«
Obstal je in Chan je obrnil svoj pogled na Roberta Fyfeja, ki je z napeto pozornostjo zigal v potepuha in stiskal svoji roki, da 6ta bili na členkih kar bledi.
»Stal sem tam,« je nadaljeval Smith. »Zavese> so mahale sem in tja — in tako sem moSkega ▼ uti 'lahko dobro videl.«
»Ah, vendar enkrat,« je pritrdil Chan. »In koga ste videli?«
»No ja, tega tamle,« je rekel Smith in pokazal na Fyfeja. »Gospoda z rdečim trakom čez prsa. Takšnih stvari nisem videl več, odkar sem Študiral v Parizu pri mojstru Julienu. Takrat me je naš poslanik povabil enkrat na večerjo. Resnica. Bil je iz moje domovine — star prijatelj mojega očeta...«
»Nas nič ne briga,« se je vtaknil vmes Charlie.	»Vi	ste	torej
stali tam in gledali skozi zavese.. ■«
»Kaj mislite s tem?« je razdraženo vzkliknil potepuh. »Prosim, nikar ne sodite človeka po njegovi obleki. Nisem hotel na noben način vohuniti. Če sem pa videl nekoga bežati, pa je stvar, ki je nisem povzročil jaz. Govorila sta med seboj zelo hitro, namreč ona dva — moški in ženska.«
»Tako in prav tako nenamerno, prosim'vas, ne razumite me napačno — ste tudi slišali, kaj se je govorilo?«
S kratkim vzklikom je skočil pokonci Robert Fyfe, porinil potepuha vstran in se postavil' pred Chana.	Bil	je	smrtno	bled,
toda njegov pogled je bil miren in trden.
»Nehajte s tem!« je rekel srdito. »Zdaj lahko naredite konec tem vašim navzkrižnim vprašanjem. Jaz sem ubil Shelah Fane in jemljem vse posledice nase.«
Presunljiv molk je sledil temu priznanju. Mirno in negibno, skoraj strmeče je gledal Chan igralcu v oči.
»Vi ste umorili miss Fane?«
»Da.«
»Zakaj?« ^
»Hotel sem jo imeti zase. Brez nje ne bi mogel več živeti. Prosil in moledoval sem jo — toda ni hotela o tem nič vedeti. Smejala se mi je v obraz in mi rekla, da nimam niti najmanjšega upanja. Mučila me je do besnosti. Umoril sem jo. Nisem mogel drugače.«
»Umorili ste jo — e čim?«
»Z nožem, ki sem ga nosil s seboj kot del svoje vloge.«
»Kje j« nož?«
»Vrgel sem ga v močvirje med potjo v mesto.<
»Me lahko popeljete do tistega mesta?«
»Lahko bi poskusil.«
Chan se je obrnil stram
Alan Jaynes	se je	dvignil. »Deset	minut	čez enajst,« je
vzkliknil, »še bi	lahko	iprišel na ladjo,	če bi	pohitel, gospod
komisar. Prav gotovo me zdaj ne boste več zadrževali.«
»Toda zadržal vas bom,« je nemarno odgovoril Chan. »Spencer, če bi ta gospod poskušal uiti, ga takoj aretirajte!«
»Ali ste znoreli,« je zavpil Jaynes. »Saj imate vendar pamet.«
»Kar se tega	tiče,«	je rekel Chan,	»počakajte, prosim, za
trenutek.« Obrnil	so je	nazaj k igralcu, ki je	stal popolnoma
miren. »Vi ste vendar zapustili uto štiri minute čez nsem, ali ne, mr. Fyfe?«
»Da.«
»Vi ste torej ubili Shelali Fane?«
»Da.«
»Vi ste se odpeljali v gledališče in se tam pojavili za kulisami dvajset minut čez osem?«
»Da, saj sem vam vse to že povedal.«
»Inšpicient bo prisegel, da ste bili dvajset minut čez osem v gledališču?«
»Brez dvoma — gotovo —------------------«
Chan ga je pogledal tprodirno.	»Toda	dvanajst minut čez
osem,« je rekel, »je bila Shelah Fane še živa in zdrava.«
»Kaj to pomeni?« je vkzliknil Tarneverro.
»Oprostite mi — zdaj govorim	s	tem	gospodom.	Dvanajst
minut čez osem je bila miss Fane še	živa	in zdrava,	mr. Fyfe.
Kako boste pa to razložili?«
Fyfe se je zleknil v naslanjač in si obraz zakril z rokam«.
»Ne razumem vas,« je rekel Chan. »Radi bi me prepričali, da ste vi umorili Shelah Fane. Pa vendar ste vi v tej sobi edini, ki ima nesporen alibi.«
Po novem letu obsojeni navijalci
Na okrajnem sodišču lani nad 500 oseb ovadenih — Oblačilne karte
in drugo
•	Ljubljana, 7. januarja. ]
Kazenski sodnik okrož, sodišča dr. Leon | Pompe je v ponedeljek 5. t. m vodil prve raz- j prave proti navijalcem cen v novem letu. Bilo ; je 5 razprav, pri katerih je šlo za prekorače- ; nje najvišjih cen sadju in- drugim potrebščinam. Prvi je prišel na vrsto neki notranjski trgovec 'Ione, ki je bil obtožen, da je avgusta lani prodajal praženo ječmenovo kavo po 7 lir, ko je bila takrat za njo določena najvišja cena 5.40 lir kg. Trgovec je sodniku priznal, da je po tej ceni prodajal ječmenovo kavo, zanikal pa je krivdo, trdeč, da jo sam kupil kavo na Rakeku pri neki veletvrdki po 6.60 lir kg, da so bili znatni prevozni stroški do doma in da je imel neznaten dobiček. Kave ni mogel ceneje prodajati. Zagovor ni pomagal, kajti besedilo § 7. uredbe o cenah ne pozna takih izgovorov, ko mora trgovec pač vpoštevati vse možnosti, da prodaja živila v okviru najvišjih cen. Bil je prvi v tem letu obsojen zaradi navijanja cen na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni ali nadaljnjih 9 dni zapora in na 120 lir povprečnine.
likanje ima tudi točno določeno f.en.°,\	cena je določena na 1 liro. Neki
ljubljanski trgovec z drvmi je prodajni oglje po 1.30 lir kg. Njegova razprava je bila prekinjena, da se izvedejo dokazi glede utemeljenosti višje cene in kakovosti oglja.
Ker sta jeseni lani prodajali razno sadje P° Panogo višjih cenah, sta bili dve branjevki ]z Notranjske obsojeni na primerne zaporne in denarne kazni. Branjevka Marija starejša je dobila kazen 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni ali Še nadaljnjih 5 dni zapora, njena hčerka Marija ml. pa 10 dni zapora in 50 lir denarne kazni ^ali 3 dni zapora. Izgovarjali sta se, da 6ta plačali za jabolka, hruške in breskve mnogo višje cene tam na Vipavskem in zato tudi prodajali po višjih cenah, da ni bilo izgube.
Ker je zahtevala za mleko nekaj stotink višjo ceno od uradno določene, je bila poklicana pred kazenskega sodnika v dvorano št 79 neka prodajalka mleka iz Ljubljane. Podala je sodniku kratek, a jedrnat zagovor, navaja-
joč, da so ji stranke za trud plačevale jx> 5 stotink več za mleko. Razprava je bila preložena na nedoločen čas.
Veliko smolo ima branjevka Ivanka G., ki prodaja sadje na Vodnikovem trgu. Ivanka je Lila že v začetku septembra obeojenu zaradi navijanja cen sadju na 7 dni zapora in 50 lir denarne kazni, pogojno za 2 leti. Bila pa ie kmalu nato vnovič ovadena, da je prodajala domača jabolka po mnogo višjih cenah, kakor je bil določil takrat magistratni cenik. Ivanka se je izgovarjala, da je prodajala prvovrstna, luksuzna jabolka, katerih cena naj bi bila določen mnogo višje kakor za druga domača jabolka Prva razprava je bila preložena, da je sodnik dobil pojasnila od mestnega tržnega nadzorstva, ki je poročalo, du je cena bila daleč prekoračena tudi za najboljša jabolka. Ivanko, ki ni prišla k razpravi, a je bila o njej pravočasno obveščena, je bila v odsotnosti obsojena na 10 dni zapora in 100 lir denarne kazni ali 5 dni nadaljnjega zapora. Sodnik je hkratu izrekel rešitev, da mora Ivanka prestati tudi prvo, pogojno izrečeno kazen. Ima torej 17 dni zapora ir/ 150 lir denarne kazni.
Bežen pregled seznama o kazenskih zadevah na okrajnem sodišču nam jrokaže, da je bilo lani prijavljenih sodišču nad 500 trgovcev, obrtnikov in drugih pridobitnikov zaradi navijanja cen in kršitve raznih _ predpisov o razdelitvi živil in drugih življenjskih potrebščin. Mnogi so bili oproščeni Drugi obsojeni na _ primerne denarne in_ tudi zaporne kazni. Največja razprava je bila ona o zaplenjeni pravi kavi. Bil je obsojen neki trgovski potnik na zapor in večjo denarno kazen, hkratu pa je sodišče izreklo, da se mu zapleni do 1000 kg kave v vrednosti okoli 200.000 lir.
Zadnji čas je bilo več razprav proti ljubljanskim trgovcem z manufakturnim blagom zaradi oblačilnih kart. Nekateri so baš bili ovadeni sodišču, da niso pravilno poslovali z oblačilnimi kartami. Nekateri so bili oproščeni, drugi obsojeni na denarne kazni. Zaradi verižništva z živili je bilo več odličnih oseb prijavljenih. Mnogo je mzprav zaradi krompirja, usnja, bencina, masti itd
Odšla je k Bogu po plačilo naša ljubljena hči, sestra, teta in svakinja, gospodična
MARIJA
MESOJEDEC
vi^jja poštna kontrolorka v pokoju
5. t. m., po dolgem trpljenju, prcvidena s tolažili sv. Pogreb blage pokojnice bo v sredo, 7. januarja ob pc popoldne z Žal iz kapele sv. Andreja k Sv J Križu.
vere.
Ljubljana, dne 5. januarja 1942. Žalujoči
oče, brat in ostalo sorodstvo
pusto
Na sv. Tri kralje je bilo vreme
Ljubljana, 7. januarja.
Tudi včerajšnji sv. Trije kralji so bili pusti, tako pusti kakor so bile to vse dozdajšnje nedelje.
V	zgodnjih jutranjih urah je začelo celo deževati in je pomalem tako deževalo in rosilo prav do poldneva. Dež se je potem malo unesel in celo vedriti se je začelo. Ceste so bile seveda blatne, vendar pa to meščanom ni zadajalo brige, da ne bi šli popoldne na sprehode v bližnjo mestno okolico. Kakor po navadi je bilo tudi to nedeljo precej ljudi na prijaznem Rožniku in po priljubljenih tivolskih poteh.
Promenada je bila kljub deževju še precej živahna. Večina sprehajalcev pa je stala rajši pod velikimi steklenimi napušči Batove hiše in pa v dolgem hodniku palače Dunav.
Gledališča so bila kakor po tnavadi spet polno zasedena. Posebno predstava »Prodane neveste« v operi je bila čisto razprodana. Prav tako »Rokovnjači«, katere bodo, kakor kaže, predvajali vedno pred razprodano hišo. Prav tako je bilo veliko mladine tudi pri »Petrčkovih poslednjih sanjah.« Enako kakor gledališča 60 bile tudi kino-malografske predstave dobro obiskane. Vedno polno dvorano je imel kino Matica, ki ima na programu legendarno »Železno krono«. — Ljudje so pač preživeli včerajšnjo nedeljo kakor so vedeli in znali. Bili smo še okrog prvega in ljudje so bili še pri denarju. Da so imeli še nekaj v žepu se je znatno poznalo tudi po ljubljanskih in okoliških gostilnah. Vsi lokali so bili dobro zasedeni in ljudje so si privoščili jedačo in pijačo. In zakaj tudi ne?
Mestni reševalci niso imeli posebnega dela. V
Imlnišnico so pripeljali le nekaj ponesrečencev. Tudi »možje ognja« so imeli ves dan mir
S Hrvaškega
Smrt polkovnika Gigliolijn v Zagrebu. V
ponedeljek je v Zagrebu nenadoma umrl italijanski polkovnik Mario Giglioli, član italijanskega vojaškega odposlanstva na Hrvaškem. — Pokojnik jc bil odličen vojak in se je udeležil bojev v Libiji in v Albaniji. Odlikovan je bil s savojskim križem in z dvema srebrnima ter eno bronasto kolajno.
Iirvatsko prvenstvo v smučanju. Preteklo nedeljo je bilo na Hrvaškem prvo smuško prvenstvo, odkar obstaja nova država. Doseženi so bili dobri rezultati. Po končnem izidu je bilo med moštvi prvo zastopstvo Haska.
Novi člani zagrebške Akademije znanosti In umetnosti. S posebnim poglavnikovim ukazom je bilo imenovanih v hrvaško Akademijo znanosti in umetnosti 17 članov, med katerimi je tudi največji hrvaški pripovednik, bivši prosvetni minister in sedanji hrvaški poslanik v Berlinu, dr. Mile Budak. Med ostalimi imenovanimi člani je tudi znani slikar Ljubo Babič.
Družba zn železo in kovine. V Zagrebu se je ustanovila posebna nova družba za železo in kovine, ki bo imela pravico delovanja na celotnem področju hrvaške države. Naloga te družbe je v tem, da bo nadzorovala proizvodnjo in prodajanje železa in kovin kakor tudi kovinastih izdelkov.
360.000	kun je ukradel gimnazijski dijak F.. D. v Zagrebu nekemu slaščičarskemu mojstru iz omare, ko je ta za kratek ča6 zapustil lokal. Policija je tatu kmalu našla in bo za svoje dejanje dobil zasluženo plačilo.
Največje lesno podjetje velike nezavisne hrvaške države je gotovo podjetje Gutmann. Zdaj je to podjetje prešlo v državno upravo, kajti država je kupila največ delnic podjetje.
Po Dravi so začele plavati prve ledene plošče, ki :pa zaenkrat še niso nevarne prometu.
Po vaseh okrog Generalskega stola je prirejenih prav zdaj veliko tečajev za nepismene. Tečajnikov jo zelo veliko, kajti zima je za take tečaje res najbolj prikladna.
Športni drobiž
Najboljši teniški igralci so razvrščeni takole: 1. Asboth (Madžarska), 2.- Cucelli (Italija), 3. Ilenkel (Nemčija), 4. Romanoni (Itajlja), 5. Mitič (Ilrvatska), 6. Punčec (Hrvatska), 7. Giipfert (Nemčija), 8. Koch (Nemčija), 9, Gaborji (Madžarska) in 10. Gies (Nemčija).
Olimpijski zmagovalec v sankanju 1. 1912, Hermann Wilker, je te dni umrl v 67. letu starosti. Za časa svojega športnega žvilien.ia je dosegel 129 zmag in je nemškemu sankaškemu športu prinesel precej slave.
Belgijska plavalka Fernande Carocn je v prav dobri formi. Pri zadnjem nastopu je dosegla nekatere dobre čase. Plavala je na 100 m kravl 1:18.4, na 400 m prosto pa je premagala štafeto v času 5:46.8.
Prejšnji evropski mojster v bantam kategoriji Gino Cattaneo iz Pavije je doživel nepričakovani poraz, ko ga je premagal po točkah »novinec« Ferrario.
Robidov list, zimske rasti, lahko tudi na kmečki peči sušen, plača naivišio ceno in prevzame vsake količine trgovina Čuček, Sv. Petra cesla 13.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda, 7. januarja: Valentin, škof.
četrtek, 8. januarja: Severin, opat.
Pianist rektor Anton Trost in violinist Jan Slais, ki sta združena, v Ljubljanskem komornem dim, bosta priredila pod okriljem Glasbene Matice svoj drugi komorni večer v petek. 9. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Prvi podoben večer sta imela sredi meseca maja minulega leta in takrat je vsa naša kritika pozdravila njun nastop v koncertni dvorani z izrednimi simpatijami. Vsi so konstatirali, da jc bil njun koncert nad vse prijetno presenečenj« in nenavaden užitek. Prav tak užitek nam pripravljata za petek zvečer in igrala bosta sonate: Beethovnovo. Cesar Franckovo in Respi; ghijevo. Začetek koncerta bo ob pol 7 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Spored simfoničnega koncerta Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, dne 12. t. m. v veliki unionski dvorani in na katerem se bodo izvajala izključno le dela našega simfonika, skladatelja L. M. Škerjanca, je naslednji: Dramatična uvertura (krstna izvedba), Tretja simfonija v c-duru (krstna izvedba) in Koncert za klavir in orkester s solistom rektorjem Antonom Trostom (druga izvedba). Koncert bo dirigiral dirigent D. M. Šijanec, orkester pa sestavljata Orkestralno društvo Glasbene Matice in člani Zveze godbenikov. Opozarjamo, da bo simfonični orkester polnoštevilen v vseh inštrumentih in predvsem bodo godala zelo močno zasedena. Samo prvih violin ho 14. Začetek koncerta bo ločno ob pol 7 zvečer. Vstopnice pa so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Orkestralno druitvo Glasbene Matice deluje sedaj neprekirtjeno že 22. leto. Njegovi ustanovitelji: dr. Ivan Karlin, Karel Jeraj in Karel Sancin, vsi trije tudi danes njegovi aktivni člani, so podvzeli leta 1919. nalogo, katere vpliv na slovensko instrumentalno glasbo je neizpodbiten in globoko pomemben. Ob 20-Ietnici je Orkestralno društvo podalo v posebni knjižici obračun svojega dela, v jubilejnem koncertu pa prikaz svojega reproduktivnega napora. Pomnoženo z ljubeznivim sodelovanjem njegovih svoječasnih in eksternih članov ter s pomočjo godbenikov iz ljubljanske Filharmonije, bo nastopijo zopet na simfoničnem koncertu 12. januarja^ točno ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani._ Predprodaja vstopnic ie v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah.
Uradni telefonski imenik za leto 1942. Poštno ravnateljstvo objavlja, da se pripravlja izdaja telefonskega imenika za leto 1942 in da je zato treba vsaj do 15. januarja t. 1. pismeno prijaviti vse spremembe, ki 6e nanašajo na besedilo in ki so nastale po zadnji izdaji imenika. Ako je bil kakšen vpis napačno natisnjen ali pa so bilo medtem preimenovane ulice, naj izvolijo prizadeti naročniki to sporočiti. Da ne bi bili v imeniku objavljeni tudi umrli naročniki, naj javijo svojci tudi take spremembe. Prav vsak naročnik brez izjeme pa mora poslati italijanski prevod svojega vpisa. Za tretjo in četrto uvrstitev znaša pristojbina 10 lir in se bo izterjala naknadno v gotovini. Vse te prijave naj naslovijo naročniki v Ljubljani na poštno ravnateljstvo (uredništvo telefonskega imenika), na deželi j>a na pristojno pošto. Teh vlog zaenkrat ni treba koltkovati. ker se bo za tiste, ki so jiodrvržene kolkovini. izterjala kolkovina pozneje. Pojasnila se dobijo pri pristojni pošti, v Ljubljani pa tudi telefonično na številko 42-06.
Hišni posestniki, ki še nimajo napeljanega plina v vsa stanovanja svojih hiš, se sedaj lahko j>oslužijo lope prilike, ki jo jim nudi mestna plinarna v proslavo 80 letnice svojega obratovanja. Me9tna plinarna bo namreč napravila v štiri vsaj štlristanovanjske že dograjene hiše plinsko napeljavo za kuhinje in kopalnice skoraj brezplačno, če se hišni gospodar pravnoveljavno zaveže, da bo 60 mesecev plačeval plinarni od vsakega stanovanja 15 lir, in sicer od tistega meseca dalje, ko Ik> plinska napeljava narejena in če se sedanji najemniki stanovanj prijavijo za rabo plina. Pismene prijave s sopodpisanimi najemniki stanovanj 'naj hišni gospodarji vlože do 15. jan. t. 1.
Prevozi z ljubljanskimi reševalnimi avtomobili. Ljubljanska mestna reševalna jx>staja sj>et opozarja, da prevaža samo bolnike, nikakor pa ne more prevažati tudi zdravnikov ne glede na čas, kar je zaradi splošnega jvomanjkanja pogonskih sredstev in gum j>ač utemeljeno in tudi slehernemu razumljivo. Samo v res nujnih primerih kličite mestni reševalni avtomobil edino za prevoz bolnikovi
. Ljubljansko gledulišče
DRAMA:
Sreda, 7. jan., ob 17.30: »Rokovnjači«. Red A.
Četrtek, 8. jan., ob 17.30: »Dom«. Red Četrtek.
Petek, 9. jan., ob 17: »Hamlet«. Red B.
OPERA:
Sreda, 7. jan., ob 17: »Seviljski brivec«. Red Sreda.
Igor Zagrenjen:
102
Zavetje v pečevju
Tako ozka 6teza se vije vkreber, da bi jo še peš le stežka obvladal!
S teboj pa seveda gremo, kamorkoli si ’ izmisliš!
Zdaj se pa grom razlegne že čisto od
blizu.
Nevihta se pripravlja.
Blisk, grom, blisk, grom — kar naprej 6e tam zgoraj menjavajo isti prizori — le, da ko 60 bliže, začenjajo plašiti tudi ljudi. Živali so se bile menda že zdavna poskrile.
Žarnice sevajo, grom že rohni nad nami.
Zdaj	se	je pa res	raztogotilo.
V	sredi	temnega	boršta	razjaha	Lu-
kec.
Takole pravi:
»Zdaj pa še vi krenite vsak v svojo etran! Med ljudi se zamešajte, v kraju ie “*to, zastran česar 6te 6e me držali! Ne sretn rad od va6 štirih, še bi vas rad kam ~ aIi 7daj je v kraju boj! Poma-u. J - Rudem, da si bodo spet postavili
. ,n obnovili tisto,'kar jim je bilo od-kdo sreča	koga,	ki ima	pre-
8 p,ug°m	~ Lrž	naj mu	pri-
skoči na pomoč! Ce kdo sreča — kakor
™ prej j01®1'! na jesen, ko sem ukazal no kakšnega možaka, ki si v pčtu
obraza znova postavlja dom—priskočite mu na pomoč! Nikar pa naj niti eden od vas zdaj ne zamudi prilike, da bi 6e kje vsedel in si sam postavil domačijo! Kakšno reč bo še treba pozidati! Koliko domov je razrušenih, požganih, do tal uničenih! lam pomagajte!«
»Bomo, bomo!« pohitč vsi štirje.
Nekaj časa počivajo tam.
eden ii« najde besede do drugega.
1 otlef pa jih spet sežene Lukec; še se ne more posloviti f
»V 6edla!« ukaže.
In tako napravijo.
Vajeni so že ukazov.
Pa jahajo v tei neznanski, hudourni noci kar naprej za Lukcem.
Ali vidiš tole jaso?
Dolge ure so že za nami!
Kakor hitro so na njej, 6e Lukec obrne.
»Vi štirje, Gams, Poštar, Steblaj in Bedrač — zdaj pojdite, kamor st vam zdi!
V	tej šoli ste že 6voje opravili! Da bi va6 utegnil kdo drugače cepiti, tega ne bo mogel živ človek verjeti, tudi če vas same štejem mednje! Ne obešajte se poslej tistim, ki ka imajo, okrog vratu! Za va6 se bo že dobila hiša in 6vet, kar ga mora iti zraven! Nične skrbite! Spustite se 6pet
nazaj med navadne ljudi! Poprimite 6e dela kakor ga ukazuje naša zapoved: Dobi z roko, če hočeš z roko kaj nesti v usta! Te zapovedi se pa zares držite! Tole vam naročam, preden se od vas za zmerom poslovim!«
Tako je govoril Lukec.
Gams mu je pa odvrnil:
»Lukec, alt se nas mar res misliš iznebiti? Zakaj si nas pa potlej vlekel v goščo?«
»Zato, ker se od nekoga moram posloviti! Težko odhajam. Ura je prišla — ljudstvo je spet svobodno, vsak trenutek je zame žerjavica na živo kožo! Razen vas štirih bi 6e edino rad poslovil še od Toneta, od Vreskovega Toneta! On je pa zdaj pri Vodniku, tja sem ga bil ukazal prepeljati, pa tudi Vodnik 6am je bil iste mi6ti z menoj! Vas sem pa vlekel s seboj v goščo zato, da si boste zapomnili tole noč in da jo boste znali oznanjati in opo-vedovati tudi drugim' Ne samo tistim, ki so z vami vred živeli, ne eamo tistim, ki vas bodo poslušali, kakor otroci itak morajo poslušati starše, tudi drugim, tistim, ki pridejo za vami! Njim naj velja izpo-ročilo! Tega zabičite!«
Onih Štirih nobeden m vedel, kaj naj bi odgovoril.
Lukec ne čaka odgovora, spet 6e ^zavihti na Volka.
Tedaj pa zemljo prekolne grom, ki mu je bil posvetil stahoten blisk.
I	Živali 6e zdrznejo.
*	Naprej, naprej!
Lukec 6e žene v hrib na Volku!
Žival je ka zrasla 6 svojim gospodarjem v eno.	•
Oni štirje pa sp6 za njim.
Netopir jim šine čez pot.
Ob tej uri, ob tej hudi uri?
Kje si 6e bil pa vendar ti vzel?
Saj 60 6e drugi že zdavna skrili po duplih, po cerkvenih linah in napuščih!
Kar naprej za teboj, Lukec!
Vidiš, tu se nam je pa odprla nova ja6a! Cist ]X)gled naravnost navzgor.
Zdaj 6e je Lukec do kraja odločil.
Spet ukaže Lukec:
»Možje, nazaj dol, med ljudi, k delu! Dobro se imejte! Kar je kdo dobrega napravil, je zapomnjeno!«
Blisk presvetli kraj.
Ta hip pa se začno živali stiskati ena k drugi. Kr6ti jo kakor jo hočeš, ena tišči k drugi. Srhi jih 6jweletavajo, ušesa se jim postavljajo pokoncu.
Kaj je pa to? Kaj pa je to?
Ali ne vidiš?
Volk raste, Lukec raste! Zdaj že s svojim zvonastim klobukom moli čez smreko!
čez onole gori, na praznem slemenu celo!
Čedalje večji je! Neznanski postaja.
Konji prhajo in 6e v 6trahu tišče.
Tudi onih štirih se loteva groza.
Lukec je velik tako, da že napravlja jambor med zemljo in nebom. Pa ie raste,
V	to zadnje drevo, v to smreko na golem slemenu ta hip udai 6trela.
Svetiš zagori drevo. Volk in Lukec —
oba ožarjena, 6ta videti neznanska. Kakor hitro pa drevo pade postrani v dr-hiče — ne o enem ne o drugem ni več sledu...
Samo živali 6e še tresejo in možje ne vedo, kaj bi začeli. Groza jih obhaja.
Nazadnje pa se le spuste navzdol in drug dan v6ak v svoj veter. Lukca pa ni več.
Nizko ti sije sonce skozi mrežo veselega zelenega listja tam na vrtu, pa tudi vmes še najde kakšno pot, da 6e žarek z vso bliščavo lahko spusti na hrastovi pod v gornji izbi pri Vodniku.
Vodnik je že buden, Tone 6e pa kar še ne more predramiti iz omedlevice
Takrat je že bil Kozman pri njem. Pa nič. Kdaj pa kdaj se mu začenja blesti, vendar hitro omaga, ne da bi ljudi zraven pripravil v strah.
Ne da bi kaj opravil, je Kozman vsako pot spet odšel.
Junijski dan 6e spravlja spat.
Malo žehtenja, malo »Vežčsti pod večer — V6a ta draga zemlja, ki diha v poletni lahkomiselnosti, prinaja sem v izbo vasovat 6 svojimi duhovi.
Tak jasen dan je zunaj, tukaj imaS pa dva ranjena!
No, za Vodnika si ni treba delati brige, ves ča6, odkar so ga bili položili v posteljo, ve zase. Ali Tone! Tone Vresk, ta 6e pa od takrat, ko je bil v Glavniku zadet, še ni zavedeL
Andrejčkov 3 o ž e:
Žalost in veselje
Roman v slikah
Risal Jože Beranek
Besedilo priredil Mirko Javornik
I
/V
/
1
4»
A
hm
301
»Oh, moje molitvene bukvice, ki sem jih bil pozabil na tolovajski ladji,« je ves vesel vzkliknil Alešev tovariš, ko je ogledoval knjigo. »Zmeraj sem jih nosil pri sebi za spomin od matere. Na tolovajski ladji sem jih skrival pod zaboj. Tam so ostale, ko so me na lepem prodali v sužnost. In tam si jih našel ti!«
302.
Alešu je v zahvalo prisrčno stisnil roko. Aleš se je sklonil in pri tem se mu je srajca razgrnila. Na prsih se mu je zasvetila zlata verižica s prelepo svetinjico. Prijatelj jo je v trenutku zapazil. Prebledel je ko zid in strmel v Aleša, potem ga je pa s tresočim se glasom vprašal:
»Fant, kje si dobil fa spominek?«
303.
»To svetinjo?« ie vprašal Aleš, ki ni umel njegovega razburjenja. »Nosim jo že od nekdai, ker mi je stari Peter, moj prvi dobrotnik naročal, na) |o skrbno varujem. Kaj vam je morda kaj znana? Povejte mi, če kaj veste. Razodeniva si svoje življenje, zdaj imava priložnost!«
Prijatelj pa se ni menil za to. Le svetinjo je še natančno ogledoval.
Zaloge japonskih vojaških potrebščin
Eden odgovorov na vprašanje, ali je Japonska smela tvegati vojno
z Ameriko in Anglijo
VCE) še pred kratkim je ne samo ameriško ra angleško Časopisje, pač pa tudi velik del svetovne javno6ti smatral, da Japonska ne bi bila nikdar smela tvegati resne vojne z Ameriko in Anglijo, zlasti že zato ne, ker da nima na razpolago dovolj gospodarskih moči. Slabost Japonske predstavlja pomanjkanje surovin, brez katerih se je nemogoče vojskovati. Tudi najbolj junaški vojaki — pravijo v Londonu in v \Vashingtonu — ne morejo narediti ničesar, če nimajo na razpolago bencina, železa, aluminija, cinka, kavčuka in živil.
Dogodki pa so — piše poročevalec »Cenlral-europe« iz Lizbone — pokazali čisto nasprotno in so dokazali, da je mogoče 6 premetenimi vojaškimi načrti in z disciplinirano vojsko nadomestiti najvažnejše potrebščine e 'tem, da se enostavno zavzamejo viri, ki bodo nujno potrebni šele v teku nadaljnjega vojskovanja.
V	zvezi s tem bi bilo morda zanimivo, kar je y„fio&in 6vojih zadnjih govorov povedal minister za vojno gospodarstvo, Dalton, o gospodarskih zalogaji Japonske in 6pIoh o tem, s čimer danes Ja-pc^ifeka razpolaga. Sedanji potek vojaških operacij
je tak, da lahko brez dvoma še bolj okrepi stanje japonskega vojnega gospodarstva. Poleg tega je
l	ajska izredno bogata na cinku in gumiju. Prekinitev japonske zunanje trgovine, je med drugim prinesla tudi gotove koristi v vojni aparat te države, kajti povzročila ie, da je zdaj možno osredotočiti celotno gospodarstvo v to, da se zadosti japonskim vojnim potrebam. Mnogo različnega blaga, ki je bilo prej namenjeno za izvoz, 6luži zdaj izključno le domačim potrebam in danes se lahko številna podjetja posvete izključno le domačemu narodnemu gospodarstvu.
Kar se tiče preskrbe z živili — je dejal minister Dalton — 60 zaloge, ki 60 jih nakopičili Ja-ponci, tolikšne, da bi zadostovale za najmanj tri leta dolgo vojno. Temu je treba še dodati, da je Mandžurija izredno bogata žitnica in da je vsa na razpolago »deželi vzhajajočega sonca*. Tudi glede umetnih gnojil ni treba pričekovati, da bi nastopilo kakšno pomanjkanje, kajti Japonska na tem polju lahko krije vse domače potrebe in v tem oziru ni vezana na nikakršen uvod' od drugod.
Treba pa je omeniti v neki meri slabo stran glede proizvodnje železa in jekla. Japonska proizvodnja Železa in jekla znaša letno komaj 7 milijonov ton, dočim znaša ameriška proizvodnja celih 90 milijonov ton na leto, torej 6koro trinajstkrat toliko. Toda te olajšave ne temeljt toliko na pomanjkanju sirovin, kakor pa na pomanjkanju de-
lovnih moči. Vendar tudi na tem polju Kitajska lahko da dragocen prispevek jajnonskemu gospodarstvu.
In če potem Japonski manjka bombaža in volne, pa ima zato — piše »Centraleuropa« — izdatno nadomestilo v 6vili. Nadaljna Ahilova peta Japonske je pomanjkanje mineralnega olja. V zvezi e tem pa je minister Dalton dejal, da ne more navesti točnih podatkov o tem, kako je zdaj na Japon-
skem kaj s proizvajanjem umetnega bencina in da je treba smatrati, da 60 japonske oblasti gotovo poskrbele za nakopičenje ogromnih zalog, tolikšnih, da bi zadostovale najmanj za 14 mesecev vojne. V teku teh štirinajstih mesecev 6e bodo japonske oborožene sile morda že lahko polastile petrolejskih ležišč v Holandski Indiji in na Borneu, kakor tudi ležišč cinkove rude in boksita, ki so v omenjenih deželah izredno bogata.
Iz vsega tega bi se po izjavah ministra Daltona dalo sklepati, da gospodarski položaj Japonske le ni tako slab. kakor so hoteli nekateri pred vojno dopovedati, ter da 60 sedanje in bodoče zaloge tolikšne, da je malo verjeten gospodarski polom japonskeg* cesarstva.
Filipinska zunanja trgovina
če ne upoštevamo izvoza zlata, je bila filipinska trgovinska bilanca
zadnja leta pasivna
Po podatkih, ki jih je agencija »La Corrispon-denza« dobila pi Fašistič. zavodu za zun. trgovino, je bil trgovski promet Filipinskega otočja z drugimi deželami od 1. julija 1939 do 30 junija 1940 naslednji: Uvoženega je bito za 2,891.711.280 lir raznega blaga, uvozili pa 60 ga Filipinci za
2,268.240.080	lir. Uvoza je bilot torej za 22,471.200 lir več kot pa izvoza, ali z drugimi besedami, trgovinska bilanca je bila v omenjenem časovnem razdobju za toliko pasivna.
Filipinska trgovinska bilanca je že nekaj let 6em pasivna, dočim je bila prei nad 15 let nepretrgoma aktivna. Treba j>a je imeti pred očrni,_da v carinskih statističnih podatkih niso obsežene številke, ki 6e nanašajo na izvoz zlata. In tega izvoza je bito precej, kajti Filipini veljajo za deželo, ki je na zlatu zelo bogata. V omenjenem letu je znašala vrednost izvoženega zlata (ve6 je šel v Amerik^ 676,729.190 lir zaradi česar je bila trgovinska bilanca, namesto za približno 600 milijonov lir pasivna, natančno za 54,257.990 lir aktivna.
Na Filipine so prodajali 6voje blago v veliki meri Amerikanci (75.39%) in je bito tam prosto carine, prav tako, kakor je bito tudi filipinsko blago, ki so ga izvažali v Ameriko v omenjenem letu carine prosto. Zanimivo je, da so 6i ameriške Z-družene države zagotovile carine prost uvoz do 3. jul. 1940 za 6Voje proizvode, za Filipine pa 60 bile od 1. januarja 1941 do 3. julija 1946 določene carinske tarife, če naj bi se to blago 6ttielo uvažati v. Ameriko. Od leta 1899, ko so Amerikanci zasedli Filipine, pa do leta 1940 je bilo 61.05% celotnega trgovskega prometa usmerjenega v ameriške Združene države.
Dežele, ki 60 bile v letu 1939-40 zainteresirane pri trgovini 6 Filipn6kini otočjem, so poleg Zdni-ženi ameriških držav po pomembnosti naslednje: Japonska (5.68%), Vel. Britanija ir. Irska (2.40%), Holandska Indija (1.42%), Francija (1.20%), Nemčija (1.10%), Švedska (0.80%), Tajska (0.54%), za temi pa slede Španija, Belgija, Danska, Italija in druge.
Za nekatere države kakor na primer za Kitajsko, Nemčijo, Anglijo, Francijo in druge so pri trgovini s Filipini zelo neugodno vplivali politični in vojni dogodki, ki so jih prisilili, da so omejile ali celo prekinile trgovino s Filipinskim otočjem. Za druge države, kakor zlasti za Ameriko in Japonsko pa so isti dogodki ustvarjali še prav posebno ugoden položaj.
Demant ni več najtrša snov
Nekemu kemiku iz Bergena se je jx> poročilu iz istega mesta posrečilo pridobiti na umeten način 6nov, ki je še trša kot demant. Norveški kemik je to snov dobil na ta način, da je pri izredno nizki temperaturi naredil zlitino silno drobnih de-mantovih kristalčkov, ki jih je pomešal z zlitino jekla in kroma.
Proizvodnja premoga v Bolgariji
»Centraleuropa* navaja jx>datke o proizvodnji premoga v Bolgariji in piše med drugim, da so lansko leto nakopali v Bolgarij' 2.7 milijona ton premoga, od tega 2.5 milijona ton lignita, ostalo pa rjavega in črnega premoga ter antracita. 68.000 ton premoga so Bolgari lansko leto izvozil' v Švico, Srbijo in Sirijo.
Najdaljše ljubavno pismo
Najdaljše ljubavno pi6tnc v vsej zgodovini človeštva je bilo baje napisano sredi štirinajstega stoletja na dvoru angleške kraljice Elizabete. Napisal ga je nek dvorjan in ga naslovil na neko Elizabetino dvorjanico. Pi6mo ie obsegalo eelih 400 stra-nil Pisec v njem ni pisal o prav ničemer drugem kot le o svoji veliki ljubezni do tiste dvorjanice. Pri tem pa je treba poudariti, da v tistih časih še niso poznali nobenin pisalnih strojev in je tisti dvorjan svoje pismo moral od začetka'd*' kraja napisati z roko. Pa tudi če bi pisalne 6troje poznali, bi bilo to ljubavno pismo prav gotove napisano na roko, 6aj se za ljubavno pismo tako tudi spodobi, kakor zaljubljenci dobro vedo.
Ob samem čaju lahko zdržiš le 14 dni
Ameriški zdravnik H. G. Noal je hotel znanstveno ugotoviti kako dolgo človek lahko zdrži, če 6trada. Posku6 je naredil s 6amim 6eboj. Celih 14 dni ni zaužil ničesar drugega kot vsak dan le dve skodelici čaja. Bil pa je pri tem f/>d stngim nadzorstvom nekega svojega tovar;ša zdravnika.
Noal je 6vojo lastno preizkušnje odlično prestal. V teh štirinajstih dneh stradanja pa ni Nec čas samo ležal, pač pa je redno veak dan pol ure delal telesne vaje, da 6e je pošteno utrudil. Naj-mučnejši 60 bili zanj prvi trije dnevi 6tTadanja, potem se je čisto navadil in se izredno dobro počutil. V štirinajstih dneh 6e je njegova sposobnost za telesna dela zmanjšala približno za četrtino, sedmi dan njegovega stradanja pa so bile — kar je gotovo čudno — njegove mišice še prav tako močne kot prej. Telesna moč se torej m prav nič zmanjšala, pač pa le zmožnost, da bi to moč uporabil, ni bila več tolikšna.
Noalovo 6rce je ostalo prav tako veliko kot prej, pa tudi kar tiče krvi, nii bilo nobene spremembe. Mož je izgubil 9 8 kg na svoji teži. dve tretjini na račun izgube vode in hrane, ki jo je še od prej imel v želodcu in črevesju. Po nekaj dneh tudi ni več čutil potrebe, da bi 6pal. Krvni pritisk 6e mu je znatno zmanjšal, prav tako pa se je znižalo tudi število srčnih utripov. Po štirinajstih dneh so 6e zaloge, kijih je Noal imel v telesu, popolnoma izčrpale. Več kot štirinajst dni po mnenju tega ameriškega zdravnika rui mogoče stradati, oziroma zdržati ob 'dnevnih dveh skodelicah čaja brez škode za človekov organizem.
širite najboljši slovenski ispoldnevnik »Slov. dom«
Preden je še stopila na hodnik v drugem nadstropju, je zaslišala, da Marija joka. Franco je prosil agenta, naj dovoli ženi, da gre h otroku. A ona je ugovarjala, da hoče ostati. Prestrašila jo je misel, da ne bi bila z njimi, če bi odkrili orožje. V tem je vstopil agent v sobico, kjer je bilo nekaj knjig. Našel je delo, tiskano v Capolagu, z naslovom »Slovstvena dela živečega Italijana«, ter vprašal: »Kdo je ta živeči Italijan?«
»Peter Cesari,« je drzno odgovoril Franco.
Prevaran zaradi naglega odgovora in redovnikovega imena, se je delal, ko da bi bil izobražen, in je rekel: »Oh, poznam!« Odložil je knjigo in vprašal, kje spi višji inženir.
Luiza je bila preveč prevzeta od strahu, da bi bila pozorna na kaj drugega. Franco pa je začutil besno potrebo, da bi se zjokal, ko je videl, da je vstopil birič s pomočniki v stričevo sobo, tako snažno in lepo pospravljeno, polno njegovega dobrega, mirnega duha. Pomislil je, kakšen udarec bo ta novica za ubogega starega moža. »Zdi se mi,« je rekel, »da bi vsaj tej sobi lahko prizanesli.«
»Obdržite opazke zase,« je odgovoril agent. In začel je razmetavati odejo in žimnice. Potem je hotel ključ od omare. Imel ga je Franco, ki je šel ponj v svojo sobo v spremstvu orožnika. Stric mn ga je bil dal pred odhodom in mu rekel, da lahko dobi v prvem predalo nekaj denarja, če bi bila sila. Odprli so. Notri je bil zavitek dvajsetič, nekaj pisem in papirjev, listnice in stare beležnice, kompasi, svinčniki, majhna lesena skledica z različnimi novci.
Agent je natančno pregledal vsako stvar. V skodelici je našel
med novci zlatnik Karla Alberta in štiridesetlirski novec začasne lombardske vlade.
»Gospod višji inženir je prav posebno skrbno hranil te novce!« je rekel agent. »Odzdaj naprej jih bomo hranili mi.« Zaprl je omaro, ter vrnil ključe, ne da bi odprl še druge omare.
Nato je šel na hodnik ter neodločeno obstal. Carinik je mislil, da hoče iti po stopnicah navzdol. Na hodniku pa je bila tema ter se stopnic ni videlo. Zato je šel on, ker je bil bolj vajen, na desno proti stopnicam ter rekel: »Tukaj.« Soba s sabljo pa je bila na levi strani.
»Čakajte,« je rekel agent. »Pogledali bomo še tu notri.« In obrnil se je na levo ter šel proti onim vratom. Luiza, ki je bila zadnja v spremstvu, je v odločilnem trenutku stopila naprej. Srce, ki ji je med agentovo neodločitvijo divje tolklo, se je sedaj čudežno pomirilo. Bila je zdaj hladna, neustrašena in na vse pripravljena.
»Kdo spi tu,« jo je vprašal agent.
»Nihče. Tu so spali starši mojega strica, ki so umrli pred štiridesetimi leti. Od tedaj ni tu nihče več spal.«
V	sobi sta bili dve postelji, počivalnik in omara. Agent je namignil orožnikom, naj odpro omaro. Poskusili so. Bila je zaklenjena.
»Mislim, da imam ključ jaz,« je rekla Luiza docela ravnodušno. V spremstvu orožnika je šla dol in se vrnila s košarico, polno ključev, ter jo ponudila agentu.
»Ne vem, katrri je pravi,« je rekla. »Nikdar ga nismo uporabljali. Eden izmed teh mora biti.«
Poskusil je vse, a zaman. Nato je poskusil carinik, za njim Franco. Pravega ključa n) bilo.
»Pošljite v S. Mametto, naj pride ključavničar,« je mimo rekla Luiza. Carinik je pogledal agenta, kakor da bi hotel reči: »Zdi se mi, da bi bilo zastonj.« Toda agent mu je obrnil hrbet in zaklical proti Luizi: »Kljnč mora biti tu.«
Omara, star kos pohištva v rokokojskem slogu, j? imela na
vsakem predalu kovhiaste ročaje. Eden izmed orožnikov, najbolj močan, je poskusil odpreti s silo. Ni se mu posrečilo ne pri prvem, ne pri drugem predalu. Tedaj se je Luiza spomnila, da je videla sabljo v tretjem predalu z nekimi zvitimi risbami vred.
Orožnik j,? zagrabil za ročaje pri tretjem predalu. »Ta po ni zaklenjen,« je rekel. In res zlahka je odprl predal. Agent je zgrabil svetilko in se sklonil, da bi pogledal noter.
| Franco je sedel na počivalniku in gledal v strop. Ko je žena videla, da je tretji predal odprt, je srdla poleg njega, ga prijela j za roko in jo krčevito stisnila. Slišal je listanje papirjev in carinika, ki je z zadovoljnm glasom zamrmral: »Risbe!« Nato pa je vzkliknil: »Oho!« Spremljevalci so se sklonili, da bi pogledali. Franco je vztrepetal. Luiza je imela toliko moči, da se je dvignila, pogledala in rekla: »Kaj jv?«
Agent je držal v roki dolgo, skrivljeno, tenko škatlo iz lepenke, na kateri je bil popisan listek. Najprej je prebral po-tihem, pot^m pa je bral glasno, z nepopisljivim poudarkom zadovoljstva ta nevoščljivosti: »Sablja poročnika Petra Ribera, ki je padel pri Malojaroslavcu leta 1812.«
Franco je skočil kvišku, ves začuden in ni hotel verjeti. Tedaj je agent odprl škatlo. Franco je ni mogel videti. Pogledal je ženo, ki je viflela. Žena je imela vse bele ustnice. Mislil je, da od strahu, a zdelo se mu je nemogoče.
Kakšno veselje: v škatli je bila samo prazna nožnica.
Luiza je naglo stopila nazaj v temo, sedla na zofo in se borila z močnim notranjim drgetom. Jezila se je sama nase, se sramovala, a končno je zmagala. Agent je bil med tem vzel nožnico v roke, jo ogledal od vs>*li strani ter vprašal Franca, kje je orožje. Franco je hotel odgovoriti po pravici, da ne ve. Toda to bi se lahko zdelo, kakor da se sam opravičuje. Zato je odgovoril:
»V Rusiji.«
Sablja pa ni bila v Rnsiji. temveč je ležala v blatu na dnn jezera, kamor jo je bil skrivaj vrgel stric Peter, namesto da bi jo oddal
Za I.Jadsko tiskarno t Ljnhljanli JoJe Kramarič — Izdajatelj in>. Sodja — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski dom« Izhaja *«ak delavnik ob U Mesečno naročnina Je 6 Ur, u Inozemstvo 10 Ut — UredaiStfOi Kopitarjeva olica (/III - U p r * » a > Kopitarjeva ulica t, Ljubljana — Telefon itev. m-01 do MM «•
Podeaintcai Noro mesto