Mitja od oktobra 1947 tot tednik - Od 1. jaguar. Ja »S« kot poltednik - Od *• Jtnuarja 1960 trikrat te dei«ko. in sicer ob pone- deijkih' «redah in sobotah <*E A S I L KRANJ — PONEDELJEK, DNE IS. MAJA 1963 LETO XVI. — ŠT. 55 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko. Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO £2iEri£octoni štafete mladosti Sprejema v Skof ji Loki in Kranju .m prihodom ZVEZNE J NA GORENJSKO bo- ***»?2? T^h °^»*h"priceU ^•vJue h *5 m,ad(>sti- To m*Ja kn k dose*lo višek 25. iw2°!£ 8 «eviln1in! prire-^SiJSS1 tudl ~*rtni dan r*'.i SUf2KA TITA *» »u fa-mMne i Wtlico 8 Popravi Socialisti*„ ?Ch del°vn*h ljudi ke 'anJSu rl/€derativne republi- 8000 kili, * ala SV°J° Sk»>-*J Pot p« v^trov *>l'*o 40-dnevno Na g naŠiH republik»h-m,Wo8ti0renfekem se 50 štafeta •^»dne v »davila jutri iz i „ 'reh» kam»r bo pri-,fcv»la niTgatca- Pol«ni bo nadali ob 137s Skofji Loki. kjer PravUaift „i"* Mestnem trgu prl- ^ ^ttTS8?spreJem- °b Dro«r»m Jr kra^» kulturni m' »ovorll pa bo kandidat za poslanca ▼ gospodarski zbor republiške skupščine JOŽE STANOVNIK. Tam se bo zvezni štafeti priključila triglavska štafeta planincev in lokalna štafeta iz Selške doline, ki je včeraj odšla na pot iz Davče, jutri opoldne pa bo po dvodnevnem postanku odšla iz Zalega loga skozi Železnike (tu bo tudi sprejem) v Skof jo Loko. Na skupnem sprejemu se bodo zbrali številni občani, šolarji, vojaki in drugi. Zvezna štafeta bo nadaljevala pot skozi Zabnico, kjer bo krajši postanek (kulturni program), nato pa jo bodo kranjski šolarji in mladina prinesli na Trg revoucije v Kranju. Tu bo že od 14. ure igrala godba na pihala, ob sprejemu pa bo še recitacija in majska koračnica ter pozdravna govora Nadaljevanje . na 2. strani A °BCANOM ŠKOFJE LOKE IN OKOLICE tete^''6^6 Se s'avnostneSa sprejema zvezne šta-Nos*m*aC*OSt*' ^ ^re 'etos Prv^ s^ozi naše mesto. ; lyce Pozdravov predsedniku Titu bomo spre- trVUtri ob 1315 na Mestnem trgu, kjer bo tudi Kratek kulturni program. Vs bU<^ ^ta^eta mladosti združuje delovne ljudi ,Y naŠih socialističnih republik v bratskem to-vanštvu. Družb eno-politične organizacije škofje Loke °BčANOM KRANJA IN OKOLICE ^^a°inio vas, da se udeležite sprejema štafete kul? °^ *4,^5- Prod slavnostnim sprejemom bo pih Iv ProSrarn> ki ga bodo izvajali godba na a kranjske Svobode, gimnazijski pevski zbor lln recitatorji. va ^kra'ni na sprejemu bomo simbolizirali prazno-dru'h <*neva mladosti in socialistično rast naše riv 7,e> ki je najtesneje povezana z imenom tova-lba Tita. Družbeno-politične organizacije Kranja V organizaciji in izvedbi kranjskega avto-moto društva je bilo včeraj na igrišču Mladosti v Stražišču consko tekmovanje v speedwayu, ki velja kot uvr stilno za svetovno prvenstvo. Udeležili so se ga tekmovavci iz Avstrije, Cehoslovaške, Poljske, Sovjetske zveze in Jugoslavije. Brez poraza je zmagal Boris SAMARODOV (ZSSR) pred rojakom KURIL ENKOM in Poljakom KAISERJEM. Prireditev je kljub slabemu vremenu dobro uspela in si jo je ogledalo okrog 8 tisoč gledavcev Volivci bi se radi sešli s kandidati V hribovskih predelih boljša udeležba — Množična zborovanja pred volitvatfpi — Na »javnih tribunah« bo govora o problemu komune ponedeljkom so komun! zaključeni zbori volivcev, za 5, v kulturno-prosvetno skupino »anizacij 50 za 21 odbornišklh ne organizacije na terenu, so bili mest, v kmetijski podskuptot-ifr -vftovaem sprejeti na vseh zborih, Tako je bilo skupno 106 predvolilnih zborov (60 v delovnih organizacijah, 46 na terenu), ki so na splošno potekali zadovoljivo. Kar pa se tiče udeležbe, je bila boljša v hribovskih predelih kot v dolinskih. V občinski zbor so občani predlagali za 35 volilnih enot 86 kandidatov, v zbor delovnih skupnosti pa samo 78 kandidatov. Od tega v skupino gospodarskih or- 8 za 4, v skupino socialneg varstva in zdravstva 4 za 2 in v or-ganizacljsko-poliično 3 za 3 odbornike. Predlogi kandidatov, ki so jih pripravile družbcno-politlč- razen na osmih, kjer so imeli volivci spreminjevalne predloge. Volivci so razpravljali tudi o vprašanjih krajevne samouprave, Nadaljevanje ~ na 2. strani « S seje občinskega ljudskega odbora Tržič Odločitev ni dokončna i našimi kandidati tokovne šole v komuni °*k*.« iJ?n* je ^"ekakor pre- cden »meriejaI IVO scavnicar, ,*a »W» ,eseniških kandidatov ^e 6kurl°~kulturni 2*>or repub- ^•ralaT1110' ^a bi ,ahko or" vse vrste M° Je n«* * ki So Potrebne. ,na*». DO; **^ai sodelovanje med jen s potrebami Železarne in da je bolj odraz splošnih želja mladih ljudi kot pa resničnih potreb v sklopu celotnega ekonomskega razvoja. Tako je zelo razširjeno usposabljanje mladih za električno in mehanično stroko; odprto oziroma še zmeraj nerešeno pa je vprašanje, kako naj bi mladinca Je s tem v jeseniški ^^ISE*?? moran». d* plan „ 6 šole ni povsem uskla- sedanja praksa je to pri 17 letih praktično uvajali za osnovne poklice v Železarni — za topilničarje, za valjarje itd., ker mladini te starosti še ni dovoljeno delo pri teh izredno težavnih in tudi nevarnih poslih. Za vsako drugo stroko pa se mladinec teh let že lahko usposablja tudi pri praktičnem delu.« 9 v Kako pa je z ostali strokovnimi šolami?« — »Precej mladine se usposablja izven občine — v Kranju, na Bledu in drugod. Potrebe so skozi leto izoblikovale ustrezno organizacijsko obliko teh šol. To moramo le še izpopolnjevati in pri tem je nujno sodelovanje prek občinskih meja.« ROK GLOBOĆNIK Različna mnenja glede dodatnega prispevka za zdravstveno varstvo icar „Ce bi delavci vedeli...?66 0 Ob velikem ropotu 6trojev v kim pojavom. Kolikokrat posamezni oddelku žebljarne v jeseniški nik odklanja zaščitna očala, roka- # Železarni sva se komaj dogo- vioe in podobno, ne pazi na oko- # vorila za pogovor in se umak- lico in pride do nesreče. To pa je # mila skozi dvoje vrat v prazno za nas važno zlasti sedaj ob no-9 sobo. vem plačevanju boleznin. To so velike vsote. Po ekonomskih eno- »Res je, da delavci vse premalo tah smo še vse premalo govorili o vedo o izdatkih za socialno zava- tem. Delavci še zmeraj gledajo na rovanje,« je povedal tov. ROK to, kot da bolezenske dopuste pla- GLOBOCNIK, ki so ga volivci na čuje nekdo »od zgoraj«. Morali Jesenicah uvrstili med kandidate bomo o tom bolj razpravljati z za socialno-zdravstveni zbor re- delavci, prikazovati škodo zaradi publiške skupščine. »Ce bi delav- posameznih nepravilnosti in nc- ci vedeli, koliko jih stane marši- previdnosti in iskati vse možno- kdaj kaka brezbrižnost in površ- sti ,kako bi preprečevali nesreče nost posameznikov, potem bi prav in bolezni«, je poudaril tov. Glo- gotovo strožje nastopali proti ta- bočni k — K. M. TRZIC, 11. maja — Danes dopoldne je bila zadnja seja sedanjega ObLO Tržič. Odborniki obeh zborov so se trinsedemdesetič zbrali v svoji mandatni dobi na skupni seji. Čeprav so se danes razšli dokaj zadovoljni s svojim skoraj šestletnim nadvse pomembnim delom za razvoj tržiske komune, pa so si bili edini, da njihovo aktivno delo s tem ni bilo končano. Izkušnje, ki so si jih pridobili v večletnem odgovornem delu, bodo odslej kot občani prenašali na teren med svoje soob-čane ali pa v delovne organizacije, kjer so zaposleni. ' Najpomembnejša in tudi najži-vahnejša je bila današnja razprava glede odločitve o soglasju k sklepu skuščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja zaradi osnovnega in dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje za leto 1963. Predloženi predlog, naj bi vse gospodarske dejavnosti sorodnih strok imele enako lestvico dodatnega prispevka, je bil sicer po daljši razpravi sprejet, vendar z dopolnilom, naj bi veljal sedanji dodatni prispevek le kot akontacija na končni letni obračun. Odborniki si namreč niso bili edini s predlogom že omenjene skupščine, naj bi v prvem polletju veljala že določena lestvica za vse sorodne gospodarske organizacije in da bi šele v drugem polletju prešli na izračune za posamezne organizacije, temveč so zahtevali, da bi bil točen izračun za vse leto. Takšno stališče Tržičanov je dokaj razumljivo, saj dosedanji podatki kažejo, da so z dohodlki za socialno ali zdravstveno zavarovanje vedno dobro gospodarili in niso imeli primanjkljajev. Zato so se zavzemali, da bi dodatni prispevek plačevale tiste organizacije, ki še vedno premalo skrbijo za preventivo in druge zdravstvene ukrepe, ki zmanjšujejo bolezenske .izostanke z dela. Zato ko danes ludi sprejeli v zvezi s tem ustrezno priporočilo, o katerem naj raz- pravlja komunalna skupnost socialnega zavarovanja. Gre za *lo, da bi bilo ob polletju potrebno podrobneje analizirati dohodke in izdatke posameznih gospodarskih organizacij in občin in na osnovi tega izdelati nov predlog o plačevanju dodatnega prispevka. Krepitev samoupravnih organov JESENICE — Posvetovanja, ki ga je pred dnevi sklical občinski odbor SZDL o šolstvu in zdravstvu v jeseniški občini, so se udeležili predstavniki raznih kolektivov, samoupravnih organov, predstavniki vseh občinskih vodstev družbeno - političnih organizacij, občinskega ljudskega odbora in predstavnik okrajnega odbora SZDL Ljubljana Ivo Majdič. V glavnem so razipravljali O krepitvi in nadaljnjem poglabljanju delavskega in družbenega samoupravljanja in pa o formiranju ter delitvi sredstev skladov znotraj delovnih kolektivov. V razpravi so ugotovili* dja M samoupravljanje predvsem *v Sol« stvu — razen v nekaj Izjemah t — vse prepočasi razvija, da ponfikođ celo nazaduje, namesto da bi^na« predovalo ,in da samcaipraivrtf jcsvi gani dostikrat sklepajo već aU? manj le formalno. Čudno je tudi* to ,da je zastoj posebno viden v zadnjem letu. Isto velja za sistem formiranja in delitve sredstev.! Nedvomno pravila in pa kriteriji formiranja in delitve tako pri skladu za šolstvo kot v soških kolektivih zastarevajo in ne ustrezajo več, predvsem kriteriji nagrajevanja presvetih delavcev itd. Nadaljnja razprava se je tikala vprašanja, od kod dobiti sredstva za gradnjo stanovanj prosvetnim kadrom, kajti obstoječi pravilniki ne vsebujejo nobenega ustreznega določila. Delno bi se morda dalo pomagati z zvišanjem dotoka sredstev v šolski sklad, iz katerega bi se nato namensko črpala sredstva tudi za stanovanjsko gradnjo. Nadaljnja razprava se je nanašala na nadaljnje strokovno izpopolnjevanje kadra in na pomanjkanje delovnih meči za nekatere učne predmete. Kadrov primanjkuje za poučevanje glasbe, telesne vzgoje ,matemaH4»e~l;td*~"*«di-vprašanje prostorov je pere. e. Vse šole v oblini imajo že serlaj pouk v treh izmenah, prihodnje šoksko leto pa bo zadrega seveda še hujša. Kot V šokstvu tako tudi v zdravstvu glede utrjevanja delavskega samoupravljanja in delitve dohodkov v zadnjem času ne moremo zabeležiti večjega uspeha. Sistem delitve je napredoval le v zobozdravstvu, kjer imajo že postavljena merila za plačevanje po delu, medtem ko v splošni medicini še vedno ne najdemo takih meril, ki bi stimulativneje vplivala na zdravstveno osebje, predvsem pa na kvaliteto zdravstvenih storitev. , Občinski odbor SZDL bo na osnovi razprave na tem posvetovanju izdelal konkretne zaključke in jih posredoval predvsem zdravstvenim in šolskim ustanovam, prav tako pa vsem občinskim organom, ki so prvi odgovorni za rešitev teh vprašanj. z. a: Kranj, 12. maja — Včeraj dopoldne je bil v Kranju zvezni sekretar za industrijo Filip Bajkovit*. Ogledal si je tovarni »Iskra« in »Sava* ter se i vodilnimi delaVci pogovarjal o problemih proizvodnje in o drugih aktualnih zadevah obeh kolektivov. — Na sliki: Ob prihodu v obrat Sava II. (Zvezni sekretar Filip Bajkovit- je drugi z leve) \ to 13. majajo TE DNI PO SVETU PREDSEDNIK NASER NA BRIONIH Včeraj je JE jahto »EI Hurija« prispel na Brione predsednik Združene arabske republike Gamal Abdel Naser, ki bo 4 dni na prijateljskem obisku mi predsedniku Josipu Brozu Titu. KEKKONEN ODPOTOVAL NA MADŽARSKO Včeraj dopoldne je / letališči v Pulju s posebnim letalom odpotoval na neuradni obisk na Madžarsko finski predsednik Urho Kckkonen s svojo soprogo in spremstvom. Na letališču se je poslovil od visokega gosta I udi predsednik Tilo. SPREMEMBE V DAMASKU Sirski Nacionalni svet je sprejel ostavko vlade premiera Salaha Sitarja. Za novega premiera so imenovali dr. šamija el Džundija, ki je bil edini minister v Bitarjevi vladi, ki ni pripadal stranki Baas. BRITANSKO POSOJILO SUDANU Sudanska vlada proučuje možnosti, kako bi pospešila gospodarstvo pri čemer računa tudi s tujim kapitalom. S lem v zve/i jc tudi 5 milijonov funtov šterlingov, ki jih je kot posojilo Sudanu odobrila Velika Britanija. NAJVEČJI VESOLJSKI PODVIG V ZDA? V Cape Canarevalu se pripravljajo na doslej najbolj drzni vesoljski podvig v ZDA. Jutri zjutraj nameravajo izstreliti vesoljsko Tadjo Mercurv, ki naj bi v krožnem tiru letela 34 ur. Astronavt major Cooper naj bi v njej 22-krat obkrožil naš planet. SLOVESNOST V VATIKANU V petek je bila v baziliki sv. Petra v Vatikanu večja slovesnost. Papežu Janezu XXIIi so izročili nagrado za mfr, ki mu jo je dodelila mednarodna fondacija Balzam Ljudje in dogodki •Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodk Izreden uspeh solistov ljublja ijske opere JESENICE, 12. maja - Koncertna direkcij« Slovenije je za sinoči organizirala na Jeseničan * Čufdtr-jevem gledališču večer balelnih mojstrov ljubljanske opere. Prvi podobni večer je bil na Jesenicah že pred 10 leti, vendar takral Banj ni bilo zanimanja. Tokrat je bila dvorana že vnaprej razprodana: Občinstvo jc posamezne plese spremljalo z i/redno pozornostjo ter izvajuvec toplo pozdravljajo. Zahtevne baletne (očke i/ balela Labodje jezero, Ohridska legenda, Evo / onega sveta in druge so Izvajali solisti Tatjana Remškai jeva, Breda smidova, Lidija Sotlai-jeva, Metod Jeras, Janez Polik. Večer je zelo uspel, saj so odšli baletni mojstri v Ljubljano z najboljšimi vtist, Jeseničani pa so bili deležni redkega umetniškega užitka. NESREČE NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE V petek opoldne je v Radovljici pri tovarni Ahnira neprevidno prečkala cesto Kristina Lipovec. Na cesti je pr-išla pred moped, ki gu je vozil Anton Rebolj. Zaradi kratke razdalje se ta Učenju ni mogel izogniti. Pri padcu je Li-povčeva utrpela pretres možganov in zlom desne roke, mopedist in njegova sopotnici sta bila lažje poškodovana. Na mopedu je škode za okoli 30 tisoč dinarjev. V NEZNANI TOVORNJAK V Kranju na križišču Koroške ceste in ceste Staneta Žagarja se je v petek zjutraj Alojz Rabotin s tovornim avtomobilom KR 31-28 zaletel v neznani tovornjak. Do trčenja je prišlo, ker je Rabotin vozli v prek i at k i varnostni razdalji. Na vozilu je škode za okoli 30 tisoč dinarjev. PREVRNJENA PRIKOLICA Istega dne ob 11.45 se je V bližini obratne ambulante železarne Jesenice prevrnila po 10-metrskeni nasipu prikolica tovornega avto- Britanskc občinske volitve so tivne stranke in njeno toplo gnev- vedo, da se železo kuje najbolje sko politiko med dve velesili prav običajno prva preizkušnja moči do. Tako jc po 107 letih nepresta- prsd parlamentarnimi volitvami, ne torljevske oblasti v mestu ki e Britancem ponujalo zopet Rochdaleu laburistična stranka prihodnje leto. To je najprlmeV- prMHTa svoje nasprotnike, da so nej.ši pregled, ko britanske poli- na mestni hiši izobesili belo za- t trdnjavo takrat, kadar je vroče. Priprave laburistične stranke po smrti Gaitskella. da naposled iz sence pride na sonce, so bile temeljite. Najprej se jc novi voditelj laburistične stranke VVilson odpravil na obisk v Ameriko, kjer je po lastnih izjavah razpravljal z ameriškimi voditelji in z ameriško vlado včasih pozno v noč, Pri tem ameriškem dialogu Wllson ni molčal kot novovpoklican re-krut. ki so mu spretnejši častniki razkazovali zahodno politično vojašnico. Pritrjeval je z britansko zadržanostjo, ki so jo laburisti do nedavnega vedno čislali kot najboljše orodje njihove politike. VVilson je razlagal laburistične poglede zlasti o izpodrivanju Velike Britanije iz Evrope, pa o širših gospodarskih načrtih med zahodnimi državami, zlasti pa o vlogi svetovne organizacije in razorožitvi. takšnega pomena, kot je bil obisk Beli hiši. tične stranke nalijejo svoje stran- stavo in jim s čudnimi občutki karsko vino v občinske vrče in predali občinske ključe, potem prepustijo volivcem, da Vladajoča konservativna stran- presodijo, v katerem vrču je bolj- ka je postala po zadnjem volilnem še In v katerem slabše. Na občin- udarcu napol omotična. V vrstah skih volitvah, ki so bile sredi ted- Macmillanovc stranke žc precej na, so britanski laburisti neusmi- časa zapažajo sklerozo lavnoduš- ljeno naskočili na »trdnjave«, ki nosti. Po zadnjih pripomočkih s so jih v posameznih večjih me- prelskušanjem razpoloženja bri- stih sezidali britanski konserva- tanskih volivcev krivulja nezado- tivci in na tej občinski ravni za- voljstva z vladno stranko vedno kristjan, kot je odšel, se zdaj la dali vladajoči britanski stranki hud bolj narašča. Na tej splošni ogor- buristični voditelj pripravlja, da udarec. V roke britanskih laburi- čenosti pa si kopiči volilni kredit pred parlamentarnimi volitvami stov so padle trdnjave, ki so bile laburistična stranka. Novi voditelji obišče še kremcljsko zidovje. Pot že po tradiciji domena konserva- — predvsem pa Harold Wilson — na vzhod bo za vkllnjeno britan- Po avdienci v Beli hiši. iz katere se novi laburistični voditelj po vsej verjetnosti ni vrnil večji Na angleškem trgu »dl*L,re britanskim laburistom <*JJ"| ^ stano narašča. To pa ne P**J^'y0. so ostali britanski laburisti v lih stališčih stanovitni. vwun° |j se prilagajajo različnim vab*™ jim je skrajni cilj lov {i. prihodnje volitve, Laburisti«^ nančni minister v sencif^Lfi je pred kratkim predložH v ^ njem domu zakonski Predl katerem bi bili obdavčeni i> sebnim davkom vsi, ki imw° ^ Je večje od 50.000 dolarj! ^ M pozneje se je zvedelo, da davek prizadel tudi četrtino ^, ilstlčnih poslancev, ki '"■"Jjjein ne sedeže v britanskem »Poow domu. ( . Po zadnjih občinskih vTOJ*£ pri katerih so se laburisti*1* llvci odlično odrezali, začenjal buristl počasi verjeti, da *> ključi do zmage na P"1 , ženi parlamentarnih volitvah V°° ^ roke. Britanci mislijo. ** MACMILLAN — POČASNA ZAMENA ZA KRMILOM prodornemu Wilsonu uspe*0 cilti čudež, ki se pokojnem« , kellu ves čas strankinega v ni posrečil. ZDRAVKO TOi Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in jUhs narcis 1963u # JESENICE — Kot vsako leto, # pripravlja tudi letos Turistič-0 no društvo Jesenice v Planini 9 pod Golico »teden narcis«, ki % bo trajal od 13. do 19. maja. /a obiskovavce belih poljani nad Jesenicami jc društvo skup- \adaljevanje i Sprejema v Školji Loki in Kranju predsednika občinskega ljudskemu odbora MARTINA KOŠIRJA in kandidatke za poslanko v zvezni stran nO z gostinskimi podjetji pripra- : KkupSCIn, VALENTINE TOMLJE. vilo program, ki se prične danes volilna zborovanja tako * \ f« Loki, na Trati, v Z«'ezn,„Upji»vC lianah in Gorenji vasi. ^JJUj" potekajo tudi o Pr" p Javnih tribun«, na katerin ^. vora med drugim o kultm* pP>| svetnm vzrašanjih, o vl08 ipd. — St. s. ■ pa Udeleženci svečanosti ob otvoritvi novega sprejemnega oddelka bolnice v Begunjah med oglcdoim razstave cleL bolnikov Slovesnost v begunjski bolnici Velik korak v sejni suoi železniške postaje t javno tribuno »Jesenice in turizem«. V sredo, 15. maja, ob 20. uri bo v hotelu Pošta na Jesenicah turistični ples z izbiro »MISS NARCIS 1963-. Naslednji dan, 16. maja, ob 20. mi bodo na prostem pred Komunalno banko predva-j jati turistične filme. 17. maja pa bo posebna komisija ocenjevala izložbena okna jeseniških trgovskih lokalov in drugih, ki bodo urejena v smislu turističnih reklam, 18. maja ima upravni odbor Turističnega društva na Jesenicah slavnostno sejo. Zadnji dan, to je v nedeljo, 19. maja, bo v Planini pod Golico zaključna slavnostna prireditev, na kateri nastopajo folklorne skupine DPD Svobode z Jesenic in Hrušice. V program je vključena tudi prosta zabava in ples. Za vse te dni pa so organizirani tudi skupinski izleti na Golico — Z. A. naprej Psihiatrični oddelek bo omogočil zdravljenje živčno in duševno bolnih ter alkoholikov ---,---.....------>!■;,:i -_tUr,\ ■', ;:-" •_l__■ ■ -,::: ■ _ BEGUNJE. 11. maja ■ Prav le- i los, ko je minilo 10 let, odkar jc bila v Begunjah ustanovljena boi- j niča za duševno bolne, nastopa v življenju te zdravstvene ustanove ! pomemben preobrat: danes do* poldne *o odprli nov psihiatrični j sprejemni oddelek. Bolnica, kjer j so ise doslej zdravili le kronični i bolniki, bo odslej lahko sprcjej mala in zdravila t Udi bolnike /. akutnimi duševnimi 'in živčnimi | obolenji ter alkoholike, kar jo velika pridobitev tako za samo ra- j dovljiško komuno kot tudi za ob- j močjo vse naše republike. Mnogoštevilni gostje, k; >o .so odzvali povabilu na slovesnost ob otvoritvi novega oddelka, so s svojo prisotnostjo potrdili pomembnost tega dogodkli. Mod ' njimi so bili predsednik odbora za družbene službe IS Boris Koe-jančic. sekretar .sveta za zdravstvo Slane šelih, dekan medicinske fakultete prof. dr. Jane/. Mil-činski, prof. dr. Janez Kanoni -ustanovitelj ter prvi ravnatelj bolnici: v Begunjah, predsednik ObLO Franc Jcro. predstav niki gorenjskih zdravst venih ustanov. mnogih, izdelkih ja razviden razvoj bolnikovih sposobnosti od negotove« začetka do popolnega uspeha) in poslušali izvajanje Inra! lege programa, ki Je tudi plod rekreacijske terapije. V kroničnem oddelku bolnico; m Je doslej zdravilo okoli 200 bolnikov, s sprejemnim oddelkom se bo število bolnikov, ki se bodo zdravili v bolnici, lahko povečalo i ške in zvezne skupščine. Predvl-na okoli 240. — S. dena pa so tudi množična pred- V Kranju se bodo zvezni štafeti priključil«' tudi gorenjske lokalne štafete — jeseniška in radovljiška, ki bo šla ob 8. uri iz doline Tamar (na Jesenicah in v Radovljici se ji bodo priključile še občinske štafete), tržiš-ka in kranjska .z. Javornika, z vrha Kočne in Golnika. Stafctno palico bodo kranjski mladinci izročili inedvo-šlum v Zbiljali jutri ob 16. uri. sprejem v Ljubljani pa bo ob 18. uri. — Z. 2 Volivci bi se radi sešli s kandidati kritično opozarjali na delo krajevnih odborov in poudarjali, da bi se morali le ti bolj angažirati za ureditev krajevnih problemov, kot so npr. ceste itd. Zanimali pa so se tudi za volilni sistem, rotacijo ipd. Vse to pa so občanom raztolmačili člani občinskega političnega aktiva'. Pri tem naj poudarimo, da s tem predvolilna dejavnost v škofjeloški komuni še ni zaključena. Na ObO SZDL so sklenili, da bodo po zadnji seji ObLO skofja Loka (15. t. m.) priredili razgovore s kandidati za občinsko skupščino. Tako bodo taki razgovori 16. maja v škof jI Loki (ob 18. uri dom ZB) in v Gorenji vasi (ob 16. uri v domu TVD Partizan), medtem ko bo j v Železnikih 17. maja ob 17. v pro- j štorih zadružnega doma na češ- | njicl. Po končanih volitvah odbornikov v občinsko skupščino pa so napovedani razgovori o problematiki komune s kandidati republl- Preskrba s sadjem in zelenjavo Povečana vrtnarska proizvodnja Kmetijske zadruge se izogibajo določenih cen v pogodbah — Će bo dobra letina, bo zelenjave letos še preveč — Izboljšanje prodajne mreže — Krompir cenejši kot jeseni mobila ZG 188-53 (voznih Božo 2u- psihiatričnih bolnic iz Polja. Idri mac). Do tega je prišlo, ker sc je odlomil vlečni drog za prikolico. Skoda ocenjena ha 70 tisoč dinarjev. je. Vojnika -in Maribora in drugi. Udeleženci otvoritvene slovos-nosti so si lahko ogledali razstavo izdelkov delovne lerapije (pri Po vrsti let se je letošnjo pomlad ponovno zgodilo, da je ponudba krompirja večja kot povpraševanje in marsikateri pride-lovavee, ki jeseni »ni imel krompirja«, si beli glavo s tem, kako bi se ga iziicbil. Jeseni so te Ribale odkupne cene med 150 in 10 dinarji za kilogram, sedaj so se ziižale na 18 do 22 dinarjev. V trgovinah so ga prodajali po 10 dinarjev, v tem času pa ga je dovolj po 28 dinarjev. Do takega. Za sadje in zelenjavo jc Agra-i ia sklenila več pogodb s pridc-lovavci iz Vipave. Koprskega. Lucije. Šempetra in od drugod. Za lotos je značilno, da so z zelenjavo zasadila znatno večje površine tudi gorenjska posestva družbe* hega sektorja. Tako Kranj -obvezalo, da Agrarii 211 ton zelenjavo (solato, otročjega fižola, zelja), kmetijska zadruga Tržič je .sklenila pogodbo '-a lil ton zelenjave, prav tako ve primanjkuje sredstev. Prav sedaj so prosili za lokacijo za postavitev dveh zaviljonov za prodajo sadja in zelenjave: enega V centru Stražisča. drugega pa nekje med avtobusno postajo in kinom Center v Kranju. Odločili t-o se je KG I'ise tudi za ureditev predelovalno-bo oddalo. ga obrata za kisanje zvija. — S. precej nelogičnega razpleta bo nudila večjo količine čobuk. Vreme vremenska slika Atlantske frontalne motnje, ki so konec tedna zajele naše kraje in povzročile poslabšanje vremena, se počasi pomikajo preti, vzhodu. Za njimi se gradi greben visokega zračnega pritiska. Drugi val Atlantskih frontalnih motenj pa je žc zajel Veliko Britanijo in se usmeril na sever, tako da bistveno no, bo vplival na vreme pri nas. Napoved vremena za pi;nedel,j''k in torek Pretežno oblačno vreme bo. V ponedeljek v popoldanskem času eo mo/n, tudi krajevni' nevihte s plohami. V torek se bo vreme postopoma /.boljšalo. Oblačnost bo populila. Topleje bo. »krompirjevega problema« verjetno ne bi prišlo, če .Jeseni ne bi bilo nepotrebnega zadrževanja zalog, zaradi česar Je bilo treba večje količine krompirja uvoziti. Tuclj pri sklepanju pogodb tto letošnje leto so se kmetijski; za- Danes zadnja seja ObLO Jeseniee JESENICE — Občinski zbor in zbor proizvajaveev občinskega ljudskega odbora Jeseniee se bosta danes popoldne sestala k zadnjemu delovne mi zasedanja svoje mandatne dobe. Razpravljala korenja, zelja, rdeče peso in dru gega tudi KZ Naklo. Ponudba solato jo Se JnUflJ, ko ni domačega pridelka, zelo velika. Tako jc njena cena od 1. »naja do sedaj padla od 600 na 200 dinarjev. Pričakujejo, da ne bo znižala. I bosta o poročilu o delovanja zadruge in posestva izogibali dol o- Najkasneje v 14 dneh bqdo začeli ! voda prosve' no-pedagnške službe čertji con. Le KZ Cerklje in KZ ' prodajati češnjo. To bi iz bolj od- i občine Jesenice, o pregledu raču--Sloga-< Kranj stil privolili na ' daljonih predelov države ž* lahko j na odseka /a dohodke ObLO Je-Irdno ceno za manjšo količino; dobili, vendar so zelo drage (v j senice za lansko leto, o osnutku merkurja (po 22 din) in za manj- t Mostarju zahtevajo 250 dinarjev odloka d stoonjah občinske dokla-šo količino cvetnika (po 27 di- I za kilogram, skupaj s prevoznimi j de za leto 1963 In o osnutku od-narjev). Kmetijsko gospodarstvo j stroški bi so cena previsoko povz- i loka o višini pristojbin, ki jih pela), zato bodo počakali na gori- J plačujejo gospodarske organizaci-ški pridelek, ki dobro obeta. ■ je komunalne dejavnosti v občini. Pri Agrarii so ukvarjajo z mi- 1 Na skupni seji obeh zborov pa slijo, kako bi izbolj&all prodajno 1 bodo potrdili nekatere personalne mrežo. 7a\, j!m fcs večje Izholjšn- 1 spremembe. — U. Kranj, kmetijsko zadruge Skofja Loka, Šenčur, Tržič. -Blegr-s-Gorenja vas, Naklo želijo v«0 P!"'-delek krompirja prodati po dnevnih cenah. ..kmečka j uži n a'-v Škoparjevi Skofj Loka - želj^dvi'r muzej na prostem. ^P g/jj/p glavni njegov objekt .j ffl leva hiša, čimbolj 1 turi 5- jo vlogo in razen muzejskim služil tudi nim potrebam žeja pripeljala do ^^df uzu , vfiV i , do odloči ^ 1 TURIZ^JJ ene v loškem skansnU f i »kmečke Jufinj^g S žirtah« pa je postalo «jj brez sodelovanja 0^\.M^, mov. ki so kakorkoli i ^ sirani za povečanjeflC DJ z letošnjim »tednom n> ^ ki bo potekal P^j« J prometa, te priredit^,:; p do take, kot bi i''1 /c, ,e loški n ?. 1^ na posv „jet predstavni^'; stične zveze Slovenije^^, ske turistične zveze, ^ nih društev, potovainu n predstavnike hotelskjb «W temu da sc vabilom 'Ktfi zvali predstavniki ^et« telov. so sklepi A pomembni in brez dvo' v f. stavljajo korak njgj, f zadevanjih za tunS;ien^a ti vitev ne le Loke tn g3 hedja, temveč gore«« ti/ma spJoh. Vn^c V Zaenkrat bodo >>^>^, ne prirejene flJ^Lfi prijavo in zaradi ve" parjeve hiše tudi število gostov na dIiesP :1 bodo zaenkrat le w,l0tr^' j(-alitete, kasneje V°J tudi tople. Potov^cCfK»J, in njihove posloval"1 i do prirejale »jgL^Sr do v program izlcta dj M , lega lahko vkl.iuii^ J^tve T čko Južino«. Te bodo zanimivo tuje goste, fa^J*alin"o^ ka" nega potovalni j nevsakdanjega ij0 V>, sljK"- uradi, vsem na podlag materiala in manJ^1'1tj tivnih prospektov & ^ potrebno propag^ d<&Lv ki bo širšemu kroju ^ in tujih obiskovavce i„f muzej, njegova *■» ?0 V>» reditve v skansrm. ^x\ nem posvetovanju . vič prirejena >>^^V^ in vsi udeleženci p^L, so se o tej. nj>^p%fi skromni prireditvi, jotfi^. kala v. Pristn°;avik^f>- čin. zelo pohvataj ^ t JJ, zealci - inkJiatorJ^ugjt hom posvetovanja svi ^ voljni, saj so^god&Jm naleteli na zelo. i»; )C jem, zagotovljeno Pp ^ tudi sodelovanje v. vseh ustreznih ia» ^ Janez r 'PORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT —L-jt— — - "■. ■ _.____ pali oglasi • mali oglasi *Bk°dI?1 ,VečJo koli"n« suhih oglLl^1'1 debcli»- Naslov v &m°^lku 1781 Naslov? famov zlata za zobe. pY ^ oglasnem oddelku 1782 "Je l °r Su*ter«^ Zg. Bit- 2e{" Zabnica 1783 Nsng^° prodam ^oraj no- oglasni . 0 3 751™ ■ Naslov v oddelku 178, ***ktVU ~L W™gz v (TOSPO- 1*tfca vi i ^ ^OVairni«ka dc- ŽaSe;^1^- ' 1753 c» za s?alT P°«no«nlka in vajen- ^ejmem Ti* in Pohištvena dela ]^o. j*?0^0' "rana preskrb-Jo2° Peteroelj, Sk. Loka tekliću 174;> Co c^TrVr;^1 avtobusno vozovni-^avno m?-U do Vodio za nove-• ™ariJa Nastran, Vodice 50 IZgUbjI Ki*, 1785 ko od Kr! W*Uainik in aktov- Hfl pro? Ja do Preddvora. Vr^ r>---- 1786 Ange- ^t! vsSr1^ <*> Preddvora. Vr-^lenV n*Sradl Franceljnu pri S sla^tT \arrk<' Slani,-. rrjiSOiita"»vavko. Ange-šču ritov trg 16, na dvori- 1787 objave da ae udri!!* ,n avtomoblliste, ?aratle mwf V "ede,Jo- 19. maja, III, jpj^osti T V. zleta LT in nov AMD • ,avzu- Dolžnost čla- UjeJ°. vabii!:'-cIa v paradi sode-voljeni pa so tudi nafclan|; AMD Jesenice OBVESTILO OTrS&^IJA PROTI ^ U!*KI PARALIZI >*^S£f° °bLO Kran> ^ » l«bO U(. " r°Jpn«> v iHu 195.-. 00 trlkr*t sti otr«d. ki so bili "*hijem razporedu. ^2VSVEENA POSTAJA OTPoit °d R do 18- urc , iT, 5.7,5 dispanzer kranj D .do ]J ,3 ^ 8- do 12. uro in Od 2] - u'- Ure J^DVoiENA POSTAJA l9(i3od7. *>8.80 OSNOVNA SOLA KOKRA 18. B. 1963 ob 10.30 ZDRAVSTVENA POSTAJA JEZERSKO 18. 5. 1963 ob 12. uri ZADRUŽNI DOM VISOKO 18. 5. 1963 ob 16. uri OSNOVNA SOLA PREDOSLJE 22. 5. 1963 ob 7.30 ZADRUŽNI DOM KOKRI CA 22. ,5. 1963 ob 10. uri OSNOVNA SOLA TRST EN IK 22. 5. 1963 ob 13.30 OSNOVNA SOLA GORICE 22. 5. 1963 ob 15. uri OTROŠKI VRTEC GOLNIK 22 . 5. 1963 ob 15.30 OTROŠKA POSVETOVALNICA ŽEJE 22. B. 1963 ob 17.45 ZADRUŽNI DOM CERKLJE 23. 5. 1963 od 14. do 18. ur. POSVETOVALNICA DRULOVKA pri Fajfarju 41 24. B. 1963 ob 7.30 OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVČIČE 24. 5. 1963 ob 8.30 OSNOVNA SOLA TRBOJE 24. 5. 1963 ob 1Q.V> KMETIJSKO posestvo HRASTJE 24. 5. 1963 ob 11. uri OSNOVNA SOLA VOKLO 24. 5. 1963 ob 14. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA SENCUR 24. S. 1963 ob 16. uri OSNOVNA SOLA PSEVO 27. B. 1963 ob 14. uri OSNOVNA SOLA PODBREZJE 27. B. 1963 ob 15.30 ZADRUŽNI DOM NAKLO 27. 5. 1963 ob 17. Uri OSNOVNA SOLA ZALOG 29. 5. 1963 ob 7.30 OSNOVNA SOLA SENTURSKA gora 29. 5. 1963 ob 9.30 OSNOVNA SOLA VELESOVO 29. 5. 1963 ob 10.30 OSNOVNA SOLA PODBLICA 29. 8. 1983 ob n. url GOSTILNA NEMILJE 29, 5. 1983 ob 14.30 OSNOVNA SOLA BESNICA 29. 5. 1963 ob 15. uri SP. BESNICA 6 pri Korclnu 29. B. 1963 ob 16.30 OSNOVNA SOLA ZABNICA 29. 5. 1963 ob 17.30 6 seboj prinesite žličko, vabilo, zdravstveno izkaznico in 250 dinarjev. ZDRAVwSTVENI DOM KRANJ Gibanje prebivavstva v KRANJU (od 27. 4. do 10. 5.) Poročili so se: Jože Zalokar m Kristina 2ura z Brnikov, Martin Paulić in Terezija Hostar iz Kranja. Valentin Markelj in Pavla Jeric i/ Bukovscice, Jože Urb in Antonija Ljubeč i/ Kranja, Anton Smrekar in Justina Cvelbar iz Kranja, Maks Potočnik in Antonija Jerse iz Dragocajnc, Gojko Popovič in Etelka Povovič z Mili j, Stanislav Fende in Vida Mali iz Kranja. Jože Logan in Marjeta Štern iz Kranja, Frane Volk in Angela 2agar iz Mos, Ivan Kura!t in Pavla Porenta i/ Kranja. Stanislav Kern in Frančiška Dolinai iz Hotemaž. Rodile so: Frančiška Fojkar. deklico. Franč'ška Markun, deklico, Cecilija Božič, dečka', Antonija Jurkovič. dečka, Emiliia Kveder. dečka, Anica Rihtarič, dečka, Fra-nica Jelene, dvojčici, Jera Sitar, deklico, Marija Stcnovec, dečka, Leonoldina Hribar, deklico, Pavla Močnik, dečka, Berta Pipan deklico, Razija KurtoviČ, deklico, Smiliana Dragoilovič, deklico, In-ge Kalan, deklico. Frančiška Ga-šnerin, dečka, Milena Bogatai, deklico, Ljudmila Tomazin, dečka, i Marija Košir dečka, Ana Plavc, dečka. Marija Govekar, dečka, Ivana Koder, deklico, Frančiška Pipan, deklico, Marija Keršič. deklico, Felicita Petek, dečka, Jerica šorli, dečka, Ljudmila Berce, dečka, Ana Kuzma. deklico. Ivana Verčič, dečka, Alojzija Bogataj, dečka, Liudmila Korbar, deklico, Justina Jclar, dečka. Dariia Mlinar, deklico, Frančiška Vrhovnik, dečka, Ivana Podlogar, deklico, Antonija Lotrič,* dečka, Matilda Kurah, deklico, Jolanda Eržen, deklico, Bazilija Koci, dečka, Frančiška Rani, deklico. Ivanka šavs, deklico. Amalija Zunan. dečka, Ivana Uršič. dečka, Ivana Oblnk, deklico, Juli ia Kumer, deklico, Marija Sodnik, dečka. Umrla Je: Elizabeta V'idic, invalidska upokojenka '. Valeneič 2. Zupan7. ■ Djordjevie 1. SLfrer 4. — Sodil je Vidmar iz. Kranja. Radovljica : Zabnicu 24:11 (0:5) Radovljica - I »os;-.k. Gašperšič 6, Ravnikar 8, Koren 2, Novak 5, CARINARNICA JESENICE NA GORENJSKEM SljV 2V£ZI Z OGLASOM, OBJAVLJENIM V GLA- TF 51 °D 4* V" 1963 0BVEŠČA 1NTERESEN-' DA OSEBNI AVTOMOBIL OPEL-REKORD, IZ*>ELAVE J956 NA JAVNI DRA2BI 15. MA-1963 NE BO NA LICITACIJI, KER GA IZ TEH-CN*H RAZLOGOV NE BOMO PRODAJALI. KOMISIJA ZA PRODAJO BLAGA ski tiske, Kranj, Koroška cesta S — S"*' odgov^f.1? NB v Kranju 60M1-M35 - Telefoni: glavni urednik a^^na iS urednlk 21-90. uredništvo In uprava 24-37 - Letna anietna V? ^n,aša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, evlIka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Včeraj opoldne jc z Blejskega jezera odala savska »taieta s pozdravi predsedniku Titu. Stafctno pa- lico veslaške in brodarske zveze Jugoslavije so prvi brodar ji, ki jo bodo jutri predali Ljubljančanom ponesli veslači blejskega osmerca, nato kranjski Vobie 2: Zabnica — Mehle. Ml-klave 1, Oblak 5, P. Pipp 2, Pavel Pipp 3. ..... Sodil jo Lah iz. Kra- [ nja. Iskra B : Tržič B 12:28 (6:10) Iskra B — Brezigar. Cufar 4. Korber 2. Hvasti 4, Pieulin 2: i Tržič B — Laibacher. Vidovie 7. I Hladnik j. Teran 1. Gros 3. Jam : :; Godnov 5, Knifie 2, Ude 1, Dolžan 1. — Sodil je Juvan iz Kranja. Križe i Tržie V .">:» H. o. Triglav : Storžič ."i:0 \v. «. Skupščina ObZTK v Tržiču V petek zvečer je bila. v Tržiču rodna skupščina občinske zveze za telesno kulturo. Po referatih dosedanjega predstavnika, 6ekre-tarja in blagajnika se jo razvila zelo živahna in konstruktivna razprava, k; je pokazala, da so ;-i trziški športni delavci enotni, kadar gre za razvoj in afirmacijo športnih dejavnosti. Na podlagi razprave je ■kupec na spri.jela vrsto koristnih sklepov, ki .se v glavnem nanašajo na fin.insiranje in vzdrževanje športnih objektov, športno vzgojo mladine v šolah, uvajanje športne rekreacije v go6podanskih organizacijah i npenspoktivno izgradnjo centralnega športnega objekta ■ Tržiču. Na skup«eini so sprej^U tudi nov statut ObZTK ter izvolili nov odbor. Videti je, da so tržišk: športni delavci resno vzeli vse naloge, ki se postavljajo pred njih z novim programom dela. in da bo tržiški šport doživel vse večjo afirmacijo. ...... H. 1 , Odbojka Jesenice 1 Kanal 3:1 Jesenice, 12. maja -— Danes do poldne je bila na športnem igrišču pod Mežakljo prvenstvena tekma I. odboj karske lige rhed Jesenicami in Kanalom. V rsesko n enakomerni in živčno napeti igri so zmagali domači s 3:1 (17:15, 11:15, 15:12, 18:16). r a Lfiine v^Pet''^ k.¥1Qvo smo hodili od sobe do sobe, v prv ali,k,ih kovVkih vckuhinJo. Vse, kar je premogla, je hulk in 2; S, ah so v kuhinji. Mila Blehova jc j n0 * Milost 'n Mi,a Blehova Je rekla: >>v hiši ga boriteU 80spa' Prav gotovo ga bo dovolj, dokler ne pride n! stavim;. noV tak°i razložit! hladilnik, da preveč zmrzne, če JMl'' tedm pet- ln 1'kalniR je treba naravnati, sem se šele Da cIektrizirala kot nora.« dui dektrizinua kot Jl °s°izilcM,la' cla' ie rekla Nina. komaj je govo*Ia. Oči so se °bisk|f, u JOtcte, jcžeimarijainjožef, saj vendar kmalu pridem W°?azovaVSvk°' kac,ai" hočeš, moja stara,« je zagrmel Brummet es!<; ojo ženo s skoraj zdravniškim zanimanjem, »kadar "Milost" ^'^la JAiJjJ K,os^a bodo vendar sami odpotovali,« je tolažilno *Tako jc 'J me SpIoh nc bi videla> četudi bi ostala tukaj!« ?J boni nosi i'a'' Brurnmer si je pomel dlani. »Resen človek si. Zdaj pošiij P° SVCtU VSe SX0*C ženske,<< pa rti hotel zapraviti. Pripravljal si je prostor, razsežen prostor za to svojo poslednjo rundo. Miline kovčke sem po jesenEkepi parku odnesel v Cadillac, Po travniku jc ležalo pisano listje, cvetje na gredicah je odevetelo in uohnelo. Rosilo je. Nebo je bilo zavešeno s temnimi oblaki in bilo je hladno. Stari pes je r^al za češko kuharico in žalostno cvilil. Mila se je sklonila in ga pogladila. Brurnmer je bil ves navdušen spričo pasjega obnašanja: »Dobro ve, da se odpelješ, Mila, kakor človek čuti, kakor človek!« Tudi on se je sklonil, da bi pogladil psa. To je bil edini trenutek, ko naju ni opazoval. Nina jc zaše-pctala: »Hotel Ritz.« Zašepetal sem: »Poklical bom. Jutri zvečer.«^ Trenutek jc bil takoj mirno. Brurnmer se je zravnal in objel Milo. Njeni beli lasje so se počesali ob zlati verižici za uro. Poljubil jo je na lice in Mila ga je prekrižala na čelo. Potem je objela Nino in pričela jokati. »Saj je prenoro! Zdaj jočem! Ljubi bog te bo obvaroval, moja Ninica, spet bom prišla, kmalu bom spet prišla!« Z zdelanimi dlanmi je nenehno gladila Nino po obrazu. Brurnmer je vedro vzkliknil: »Ih zdaj konec! Marš, vstopite, sicer sc boš še prehladila. Moja stara!« Tako je kuharica iz Prage jokaje vstopila v bahavi cadillac ju jaz sem se priklonil pred Nino: »Upam, da sc boste na Mallorci dobro odpočili, milostIjivat gospa.« »Tudj jaz upam, gospod Holden. Dobro sc imejte.« »Hvala, milostljiva gospa,« sem odgovoril in pomislil na najino popoldne ob reki in nenadoma vedel, da misli isto in to mi Je vlilo novo moč. Brurnmer jc rekel: »Dovolj časa imate, Holden. Zadošča, če se vrnete pojutrišnjem zvečer. Pomagajte Mili v Schlier-seeju. ko se bo nameščata.« »Da. gospod Bmmmer.« sem odgovoril in sc ponižno priklonil. In razveseljen sem pomislil na to, kar bo doživel Brurnmer pojutrišnjem zvečer, ko sc bom vrnil... Potom sem odpeljal. Brurnmer in Ninu sta mahala, Mila jim jo odmahala. Zrl sem v srebrno zrcalce. In v zrcalcu sem še enkrat videl Nino — poslednji krat za deli časa. Tistega dne je povsod deževalo. Deževalo jo v Frankfurtu. Manmheimu in Heidelbergu. Peljala sva ee skozi gozdove 6 crnim., golimi drevesi, po meglenih ravnicah s temnimi njivami, mirno travnikov z usihajoče travo in na travnikih in v vejevju gOliM dreves so sedele stotino črnih ptic. Včasih so nekatere vzletele, vendar nikdar previsoko in nikdar daleč. Krog polnoči sva se pripeljala v Schliersee. Tudi na Bavarskem je deževalo. Nad jezerom jo ležala megla in ko som jemal kovek<-i/, prtljažnika, sem onstran vodo slišal tuljenje sireno in škripanje kolesnih osi. Biumnierjcva poletna hiša je bila tik zraven jezera. Ob cesti, ki vodi proti Neuhausu. Zgrajena jo bila v bavarskem slogu. Upravnik, ki naju je gostobesedno in prijazno pozdravil, se je pisal Jakob Gottholmseder. Nosil jo zeleno obleko z gumbi iz jelenje kosti, rdeč telovnik in srebrno verižico za uro. okrašen«' - kovanci. Gospod Gottholmseder je bil nizek, debel in pri jeter, moški. Zakuril je v vseh hišnih pečeh in rezerviral zame sobo v bližnjem hotelu. Mila je bila zelo utrujena. Med Stuttgartom in Munohnom (••Le za srce. da ostanem čila!«) popila nekaj konjaka, kajti v BVOji velikanski potovalni iorbi je imela tudi lega, v ploščati steklenici. In tako je bila zdaj Mia rahlo okajena. Preden jc po ozkih stopnicah odšla v prvo nadstropje, me je objela: »Lepa hvala za lepo vožnjo Dobro spite, gospod Holden, jutri vas bom videla. Bom naredila obema dober zajt*k.-< Po dežju sem odSel do hotela, kjer je bila zame rezervirana soba. se okopal in legel. Vožnja me je zelo utrudila, ramena in vratne mišico so me boleli. Tiho sem ležal na hrbtu in prisluškoval dežju, piskanju vlakov, ropotanju osi in topotanjem koles onkraj jezera. Potom sem za-pal in v snu sem bil pil Nini. in Brurnmer je bil mrtev in bila sva srečna pa zaljubljena. Nina in jaz. V snu. Naslednjega dne je sijalo milo. slabotno jesensko BOnce. Cadillac sem odpejal v bližnjo garažo, kjer sem naročil, naj izmenjajo olje, pregledajo avtomobil in ga namažejo, kjer bo treba. Potem sem zajtrkoval z. Milo ln malim, veselim gospodom Gotthomscderjcm, ki je priskrbel bde klobase in popil takoj po kavi pošten požirek piva h klobasam, kajti zajtrk je bi i mogočen in dolgotrajen. Gospod Gottholmseder je bil v mladih letih velik telovadec, bavarski telovadec, se razume, in gospod Gottholmseder jc znal zapeti marsikatero pesem. Dopoldne jih jo tudi res prepeval. Ena izmed pesmi se je pričenjala z zanimivim •številom rodilnikov: >\Na gorah je doma svoboda, na gorah je lepo. kjer našega kralja Ludvika đfUgega vsi lepi gradovi stoje!« C L* A S> KDO SO JUNAKI NA JEKLENIH KONJIH Prva izločilna vožnja za svetovno prvenstvo 15. vožnja je določila vrstni red -«*- Na včerajšnjem conskem tekmovanju v speedwayu so si pravico nastopa v celinskem finalu zagotovili SAMORODOV, KURILENKO, ŠILO (vsi ZSSR), KAISER, VVALOSZEK, KEPA (vsi Poljska), BAR-TONEK in PRUŠA (oba CSSR) — Najboljši jugoslovanski tekmova-vec je bil MEDVED Kranj, 12. maja — Consko tekmovanje v speedwayu, ki so sc ga udeležili vozači iz. petih držav, je danes popoldne na igrišču Mladosti »tvoril direktor dirke Rudi Hlebce. Tu je bil navzoč tudi delegat FIM Kedrov, medtem ko se je kljub slabemu vremenu okoli steze zbralo nekako 8000 gledavcev. Po intoniranih himnah jc bil 19 minut po tretji uri prvi start. V prvi vožnji je brez posebnih težav zmagal Kurilenko pred rojakom šilom, v drugi je Kališnik slabo startal, nato pred drugim zavojem prehitel Wallo, v drugem krogu pa mu je le malo manjkalo, da ni dohitel še Kepe. V tretji Mucha. Potem je spet startal mladi Kurilenko (in seveda zmagal), medtem ko je Kepa na zavoju tako oškropil Medveda, da je moral potegniti očala z obraza in počasi slediti trojici. Sploh je bila današnja steza za tekmovanje zelo Vsi dotedanji dogodki na stezi so že razčistili vprašanje, kateri tekmovavci se bodo potegovali za najboljša mesta, in smo pričakovali le še obračun med njimi, ki je bil na sporedu v četrti seriji, zakaj v tretji so favoriti dokaj lahko premagali svoje nasprotnike. Pred »velikim obračunom« v 15. vožnji je Kališnik, ko je peljal iz zavoja, teže padel, zato ga je kasneje zamenjal rezervni vozač i Močnik. I lentin Medved, ki se je skupaj z Mucho in Prušo na koncu pomeril za osmo mesto. Vsi trije so bili pred startom zelo nervozni in so kar dvakrat nepravilno začeli. Končno je bil start dober, *loda Medvedu ni šlo najbolje in je osvojil drugo mesto, v celinski finale pa se je uvrstil Prusa. — Današnje consko tekmovanje ni bilo najbolj zanimivo, zakaj Sa-morodov, Kurilenko in Kaiser so bili za ostale vozače premočni, vrstni red med povprečnimi pa je določil navadno »pohod« s starta. Naši reprezentantje so se odrezali dokaj slabo, saj so v dvajsetih vožnjah osvojili le tri druga mesta (Medved), šest tretjih in enajst zadnjih. Končni vrstni red — 1. Boris SAMORODOV 15 točk 2,. Genna-dij KURILENKO (oba ZSSR) 14, 3. Marian KAISER (Poliska) 13, 4. -7. Pavvel VVALOSZEK (Poljska), Bohumir BARTONEK (CSSR), Štefan KEPA (Poljska) in Vitalij ŠILO (ZSSR) po 10 (VValoszek je v medsebojnem dvoboju premagal Bartoneka in Kepo, Bartonek Kepo in Šila, Kepa šila in Šilo Wa-loszeka), 8. Karel PRUŠA (CSSR) 7, 9.—10. Jan MUCHA (Poljska) in Valent MEDVED (Jugoslavija) po 7 (v konkurenci je Mucha premagal Medveda, v izločilni vožnji pa je bilo obratno), 11. Pavel MAREŠ '6, 12. František RICHTER (oba CSSR) 4, 13.—14. Giinther VVALLA (Avstrija) in Jože MOČNIK (Jugoslavija) po 2 (med seboj se nista pomerila), 15. Matevž ROZMAN 1 in 16. Jože VISOCNIK (oba Jugoslavija) brez točke. — J. Z. Z drzno vožnjo na zavojih in hitro v ravnini si je sovjetski tekmovavec SAMARODOV priboril prv» mesto in nastop v celinskem finalu vožnji je potegnil Mareš, Rozman in Visočnik sta zaostala, vendar je Kranjčan kljub temu zaslužil točko, saj se je požrtvovalno boril za drugo pozicijo, ki"jo je slednjič osvojil Pruša. V četrti vožnji se nam je prvič predstavil zmago-vavec Crikvenice Samorodov. Za njim se je zapodil Richter, žal pa je na zavoju padel, kar je slabo vplivalo tudi na njegove naslednje vožnje. Medved je tako po sreči osvojil dve točki. — Po prvi seriji so bili neporaženi (torej s tremi točkami) Mareš, Kaiser, Kurilenko in Samorodov. V peti vožnji je Kaiser »skočil« na čelo, Rozman pa je zapeljal po zunanjem krogu, kar mu je prineslo zadnje mesto. Čeprav mora tekmovavec po startu do konca ravnine voziti po svoji progi, je Richter v šesti vožnji, s prve zapeljal na drugo in zaprl pot Visoč-niku, naprej pa je stroj pognal Kegljanj e Republiško prvenstvo ženskih ekip Triglav prvak Kranj, 12. maja — Na kegljišču Triglava v Kranju in Gradisa v Ljubljani je bil včeraj ln danes drugi del republiškega prvenstva ženskih ekip. Triglav, ki je bil v vodstvu po prvem delu, je dosegel na domačem kegljišču najboljši rezultat, v Ljubljani pa so bile Kranjčanke druge. S tremi zelo dobrimi rezultati je tako Triglav osvojil prvo mesto in naslov pr-vaKa. med posameznicami pa je bila v vseh treh nastopih najboljša Kranjčanka žumrova š 1253 keglji. REZULTATI: V Kranju: Triglav 2367 (Zumer 432, Rozman 393, Cadež 388, Struž-nik 387, Petek 385, Mihelič 382), Gradiš 2292 (Erjavec 423), Fužinar 2272 (Hafner 401), Branik 2245 (Kokol 409), Ljubljana 2229 (Sat-ler 407), Novo mesto 2171 (Zclezni-kar 377), Slovenj Gradec 2166 (Po-lanc 384), Ljutomer 1951 (Giorgi-ati 358); v Ljubljani: Gradiš 2356, Triglav 2341 (Cadež 430, Zumer 429, Rozman 389, Petek 275, Mihelič 363, Stružnik 355), Branik 2274, Fužinar 2263, i Novo mesto 2226, Slovenj Gradec 2152, Ljubljana 2148, Ljutomer 2122. Končni vrstni red: Triglav 7016, Gradiš 6837, Branik 6771, Fužinar 6619, Ljubljana 6616, Novo mesto 6478, Slovenj Gradec 6475, Ljutomer 6025 kegljev — L. S. težka, ker jo je dež preveč raz-močil. Osma vožnja je bil prvi desbi med Marešem in Saanorodo-vom, ki pa ga je slednji prepričljivo odločil v svojo kprist. Sprva je vodil šilo, v drugem krogu pa je vodstvo prevzel Samorodov, medtem pa je njegov rojak Mare-šu dobro zapiral pot, da ni ju-rišal na prvo mesto. — Po drugi seriji so imeli po šest točk (se pravi, še vedno brez poraza) Kaiser, Kurilenko in Samorodov. Nami z ni tenis V 15. vožnji Je Samorodov s prve proge z neverjetno močjo »smuknil« naprej, za njim pa se je »zapodil« Kaiser, vendar je imel v zavoju več uspeha Kurilenko, ki je startal nekako tretji. Ta vožnja je torej določila končni vrstni red trojice, zakaj v zadnji seriji ti trije spet niso imeli prave konkurence. Vse možne točke je osvojil le Boris Samorodov, medtem ko je imel od naših največ uspeha Va- ATLETSKI MITING OLIMPIJE-SVOBODE Ljubljana, 11. maja — Danes popoldne je bil na centralnem stadionu ob Titovi cesti atletski miting, na katerem so poleg domačinov nastopili tudi atleti iz Kranja in Celja. Med Kranjčani so se najbolj izkazali sprinterji Pirjevec, Marjan Galjot in Kleč. Boljši rezultati Trigiavovih atletov. 100 m: — Pirejvec 11,4, S. Galjot 11,9, 200m — M. Galjot 23.4, Udir 24,2, 300 m — Kleč 36.7, 1300 m — Cvirn 4:29,1, palica — Pristov 310, krogla (6) — Konc 12.15. — M. J. Društveno prvenstvo ■ Kamna gorica — Na šahovskem prvenstvu ŠS Partizan Kamna gorica, na katerem je sodelovalo 39 igravcev, je v finalu zmagal Marjan Butarac z 10,5 točkami. Sledijo: 2. Dedič 9,5, 3. in 4. B. Kržiš-nik in Milan Kalan 8, 5. Džafero-vič 6, 7. in 8. Skalar in Pogačnik 5,5, 8. Hrovat 4,5, 9. Bevc 3,5, 10. in 11. Rešek in Mato Butarac 2 in 12. Marjan Kalan 1. Prvi štirje so osvojili III. kategorijo. — D. š. Finale za pokal Jugoslavije Olimpija dvakrat prva Kranj, 12. maja — Danes je bil I : Radnički (Ivangrad) 5:0, Olim-v avlv ObLO namiznoteniški finale pija : Senta 5:1, Partizan : Bosna za pokal Jugoslavije. V dopoldan- (Sarajevo) 5:0, Triglav : Zagreb skih polfinalnih srečanjih so pri 5:1, pri ženskah pa Olimpija : Par-moških igrali — Poštar (Zagreb) :' tizan : Sarajevo 3:0 in Triglav : Janez TERAN (Triglav) ni bil kos vsem nasprotnikom, spet pa je premagal državnega prvaka Markoviea : Duga Resa 3:0. V ženski finale sta se uvrstili ekipi Ljubljane po zmagi nad Triglavom s 3:0 in Olimpija, ki je premagala Zagreb s 3:0. V moškem polfinalu je Triglav po hudi borbi, v kateri je Teran premagal Markoviča, izločil Partizana s 5:3, zagrebški poštar pa se je nepričakovano dobro upiral Olimpiji, ki je kljub temu, da je Vecko izgubil z Zellejem, zmagala s 5:3. Olimpija je v ženskem finalu z lahkoto premagala Ljubljano s 3:0. Pri moških sta se za prvo mesto in vstop v tekmovanje za pokal evropskih prvakov pomerila domači Triglav in Olimpija. Triglav nt pokazal tako borbene Igre kot v srečanju s Partizanom in Olimpija Je potem, ko je Teran izgubil z Grintalom, z lahkoto zmagala. Edino točko za domačine je priboril Teran z zmago nad Ker-nom. Olimpija je z dvema zmagama potrdila sloves najboljšega kluba v državi v letošnji sezoni. *4 o . m Slovenska liga Delamaris: Triglav 1:2 Ilirija : Sobota 0:3 Železničar : Rudar (V) 4:0 Svoboda : Gorica 0:0 Rudar (T) : Kladivar 3:0 Celje : Krim 0:1 Ljubljana : Slovan 4:2 Vodi — Triglav 37, LJubljana 32, Rudar (T) 26, Svoboda 23, Slovan ln Kladivar 22, Železničar 21 itd. Boris Samorodov (1.) 31 -letni šofer tovornjaka iz Ufe (mesto pod Južnim Uralom, okrog 1100 kilometrov vzhodno od Moskve) BORIS SAMORODOV nI bil preveč zgovoren, ko smo ga po sprejemu pri predsedniku kranjskega občinskega ljudskega odbora povabili k naši mizi in 88 zaprosili za nekaj odgovorov; menda zato, ker za pristanek ^'"J!! vprašali tudi vodje sovjetske speedway ekipe. Po nekaj vprašanjih pa se je razživel in nam povedal marsikaj zanimivega o sebi M speedvvavu v svoji domovini. — Nekaj njegovih odgovorov posredujemo tudi našim bravcem. # Koliko časa že tekmujete na »jeklenem konju«? »Speedvvav me je navdušil 1960. leta — torej tekmujem sedaj četrto leto.« # Kakšne uspehe ste dosegli v tej panogi? »Lani sem bil prvak Sovjetske zveze; ta rezultat cenim pred" vsem zato, ker se je za njega potegovalo nekako 70 dokaj izen*' čenih vozačev. Mislim ,da ostali izidi niso toliko ppmembnl.« o Pozimi tekmujete z motorji tudi po ledu. Kakšna ]t razlika med tovrstno vožnjo in speedvvavem? »Taktika je v glavnem Ista — pri obeh je. namreč treba sppdj našati zanje kolo. Vozili pa sta bistveno drugačni, saj mora imet motor za vožnjo po 400-metrski ledeni stezi (tudi ta je soelja«* v krogu) v zadnjem kolesu 28 milimetrov dolge jeklene Igle. M** ram reči, da je vožnja na ledu tudi nevarnejša, saj so Pa<*c*J!. povprečno 90 km na uro pogostejši in navadno s hujšimi poslea -čami.« ' • In kakšne uspehe ste dosegli v tej panog'- »Petkrat sem osvoJM naslov prvaka Sovjet«** zveze.« # Ali je pri spe^. \vayu odločilna le ni" trost? ', »Kje pa! Važno vlogo igrajo tudi dobri v* ci, predvsem pa moč vzdržljivost. Sicer Pa r-po mojem mnenju uspjjjj v speedvvavu vsaj 50 o° stotkov odvisen od «ta ta.« Marian Kaiser (3.) Nedvomno je 30-letnl mehanik Iz Varšave MARIAN KAISER n . šemu športnemu občinstvu žc dobro znan, saj je svojo deželo P nas (odlično) zastopal že pred šestimi leti. Tako smo se z nj tokrat pogovorili kot že s starim znancem. © Povejte, prosim, nekaj o svojih dosedanjih uspehih! »Enkrat- — 1937. leta — sem bil prvak Poljske, veliko Pa pomeni tudi prvo mesto v celinskem finalu 1960. leta v Wroclat V finalu svetovnega prvenstva v Wembleyu sem Imel potem s" saj mi je že v prvi vožnji odpovedal stroj. Lani sem bil na polj8K državnem prvenstvu četrti; prej sem si namreč zlomil dva V in dalj časa nisem smel nastopati.« / 1*1 vtf. mol0- tek- 9 V katerih deželah ste že tekmovali? »Ze v mnogih; med drugim sem 1959. leta tudi vso sezono moval za neko angleško moštvo.« # Po kakšnem sistemu tečejo na poljskem speedway tekfl10 vanja? ki »Pri nas imamo dve ligi^— v I. je 8, v II. pa 12 moštev vsako leto tekmujejo vsako z vsakim po dvakrat, tako kot^v gometu. Vsako moštvo mora imeti seveda svojo stezo, vendar^e je na Poljskem dosti več kot 20, ker nekatere sploh niso ^'^.^ v ligaško tekmovanje. Liga je na sporedu vsako nedeljo, ob tah pa tekmujemo posamezniki za zlato čelado, ki jo je prvič osvojil državni prvak Kapauer, lani jaz, medtem ko letos tekmovanje za to trofejo še ni končano.« # Doslej so bili svetovni prvaki le tekmovavci iz držav britanske skupnosti narodov in Skandinavci. Kaj je vzrok za to? h-Vozači iz držav britanske skupnosti narodov so doma nepremagljivi zato, ker tekmujejo na povsem drugačnih stezah, kot pa so drugod po Evropi. Oni imajo namreč dirkališča tlakovana s posebnimi opekami, ki jih drugi seveda niso toliko vajeni. Menda vam ni znano, da mi angleške speedwayiste često premagujemo na poljskih stezah! Da pa se tudi Skandinavci potegujejo za svetovni vrh, je razumljivo, saj se njihova tekmovanja odvijajo na Angleškem.« František Richter (12.) »Učitelj na motorju« bi lahko rekli 30-letnemu FBAj5?dS'' RICHTER JU iz Prage, zakaj njegov poklic je za speedwayi«t* nenavaden — predava namreč na gozdarski srednji soli. # Kakšni so vaši uspehi na dirkališčnih stezah? ^ »Leta 1959 sem bil prvak Cehoslovaške, medtem ko cell*>' leta osvajal druga aH tretja mesta. 1960. leta sem se P^^o^ ski finale v Wroclawn, vendar sem bil tam zaradi poS • Kaj delate v pros »Pri mestni godbi ij« # fl» nl rog; to je moj konji«*' vzame precej časa.« ^ # Na kakšnih stroj* mujete v vaši državi- »Večinoma lman£co* 500 kubične motorje &° • Kolikokrat ste ^ motorja? . BfečJ ^ »Uha, dostikrat! K «* tu ^ prstana-) bili »Zelo. Meni so dekleta sploh zelo všeč, saj vidite, <* poročen.« (In mi je pomolil pod nos roki — brez # In kako vam je všeč pri nas? »Napišite: počutim se krasno. Va; pa tako rekoč bratje. Tokrat sem prvič v Jugoslaviji »Napišite: počutim se krasno. Vaša domovina Je ^u<*^^i'p*' tako rekoč bratje. Tokrat sem prvič v Jugoslaviji. uP ne tudi zadnjič!« ' ' t0tft&