Po razorožitveni debati v poli- tičnem odboru so pred dnevi za- čeli pretresati resolucijo 22 azij- sko-afriških dežel o francoskih atomskih poskusih v Sahari. Od- bor je razpravo zaključil in sedaj bo glasoval za resolucijo, v kateri pozivajo Francijo naj upošteva afriške dežele in njihovo bojazen pred radioaktivnostjo. Zanimivo je to, da je svetovna organizacija enkrat razpravljala o atomskih poskusih in da je precejšnje šte- vilo delegatov poudarjalo miro- ljubno politiko v sedanjem času ter očitalo Franciji nadaljevanje hladne vojne. Čeprav gre v tem primeru za formalni akt, ki se ga Francozi ne bodo držali, je vendar zanimivo ozadje poskusov v Sahari. Tri dr- žave, ki imajo atomske bombe, se na mednarodnem področju obna- šajo'temu primerno, ker so dejan- sko v premoči. Franciji takšno stališče ni niti najmanj prav in zato bi se rada zrinila v zaprt atomski klub treh velesil. Šele po- tem bi francoska republika imela enako pravico in šele potem bi lahko zahtevala, da ji ostale vele- sile nudijo potrebno pomoč pri urejevanju njenih notranjih in predvsem zunanjih zadev. Poskus v Sahari je povezan z osvobodilnim gibanjem v Alžiru. Vsakdo ve, da velesile stojijo v tem sporu ob strani in nočejo da- ti Franciji potrebne politične pod- pore. De Gaulle je v tem osamljen, čeprav v Generalni skupščini ni- koli ne podprejo v taki meri pro- tifrancO'Sko stališče, da bi škcdi!o ravnotežju sil. Prav zaradi ravno- težja in zaradi težnje, da bi se uveljavili v svetovni politiki, Ame- riki in Veliki Britaniji kar gode zaplet v severni Afriki. Francija je s tem potisnjena ob stran. Če pa bi v Parizu končno sporočili, da imajo atomsko bombo, bodo mo- rali tudi v Londonu in Washing- tonu računati na enakopravno so- delovanje. Atomska bomba je nadalje tesno povezana s konferenco na najvišji ravni. Francozi so sicer povabljeni na razgovor štirih velikih, toda med njimi je bistvena razlika, kajti trije bc-do imeli v žepu atom- sko bombo, de Gaulle pa ničesar. Francija pa si želi nad vse enako- pravnost in zopet enakopravnost za mizo velikih štirih. Francija ima vso moralno pra- vico, da zahteva enakopravnost, le pota so takšna, dn jih svetovna javnost ne more odobravati. Veliki trije atomisti so seveda proti fra-nc-cskim poskusom zaradi zgub. Ijanja svoje premrčr, tcda milijo- ni ljudi pa so proti franccskim {X)5kusoTn zaradi nove nevarnosti, ne pa zairadi notranjih trenj med velesilami. V praktičnem o?iru je de Gaulle uspe! in prepričal ostala zahodna zaveznika, da .so preložil sestanek na najvi^ii ravni na spomlad pri- hodnjega leta, ker računa, da bo v tem času v Sahari eksolodirala atomska bomba. Vsi vedo, da je to osnovni razlog za preložitev sestanka, toda nihče mu ni mogel oaovarjpti. ker bi s tem odkrito pokazal težnjo, da bi naj Francija še vedno ostala sila ob strani. Poravnalni sveti v ptujski občini uspešno delujejo v Ptuju so se v torek, 10. no- vembra t. L. zbrali predsedniki poravnalnih svetov iz ptujske ob- čine in so skupno s sodnikoma ptujskega sodišča E>onejem in Pavlicem in političnimi in uprav- niimi funkcionarji ptujske občine tov. Kranjčičem, Mušekom in Ra-uom obravnavali vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z delom no- vih poravnalnih svetov. Posveto- vanje je pokazalo, da je večina poravnalnih .-^vetov svojo nalogo razumela in se je tudi uspešno k>tila ter zasluži vse priznanje, ki jim qa je izrekel Občinski od- bor SZDL Ptuj. Obravnava je pokazala, da so poravnalni sveti ob dobrem f>o- znamju razmer strank, ki se obra- čaSjo nanje, sposobni rešiti mnope tudi prav hude spore, zlasti če znajo pravilno vplivati na sprte ljudi. V ptujski občini je sedaj 28 poravnalnih svetov, in sicer na območjih krajevnih uradov 22, 1 v Kidričevem in 5 v Ptuju. V sve- tih so večinoma moški, odrasli, ugledni in izkušeni ljudje, ki lah- ko ob naprednem gledanju na današnje razmere m ljudi poka- žejo sporne stvari v pravilni luči m ob iskreni želji, da bi naši ljudje premoženjska in osebna vprašanja i-eševali ob večji strp- ijivosti, razsodnosti in dobrohot- nosti. Doslej so stvari pravilno končale pri svetih, ki zadev strank niso prenašali v javnost, ki niso dovolili, da bi o njihovih vprašanjih razpravljali nepokli- cani ljudje, ki večkrat razvnemajo stranke k sporom in sovraštvu v nasprotju s prizadevanji sveta, da bi stranke spravili. Med 186 člani iporavnalnih svetov pa je premalo sodnikov porotnikov, ki bi lahko s svojo porotniško prakso pri okrožnem in pri okrajnih sodiščih pomaqsli pri reševanju sporov, ki pridejo tudi pred poravnalne sve- te. Vsč kot doslej ss bodo morali za probleme svojeoa članstva in za delo poravnalnih svetov zani- mati odbori SZDL, ki tudi lahko na svoj način, s političnim vpli- vom pri-ipevajo k uspešnemu delu svetov. Na posvetovanju je bilo poseb- no poudarjeno, da je za stranke mnogo važnejša vsebina poravna- ve kot sama oblika. Stranki, ki sta se pred svetom zavestno po- ravnali, bosta tudi ir>olniIi med- sebojne obveznosti in se bosta v bodoče izogibali sporov. Dogajalo pa .se bo tudi, da poravnalni sveti zadev ne bodo mogli končati, da se stranke ne bodo zglasile. da dogovori ne bodo izp>olnjeni itd. V takih primerih tudi administra- tivna pooblastila sveta ne bi za- legla in bodo stranke morale pred sodišča. Vlog za f>oravnalne svete je ve- dno več. Prihajajo take, ki ,iih piše.io stranke same, pa tudi ta- ke, ki jih pišejo zanje pravni za- stopniki. Zato so se člani sveta tudi zanimali, če naj razipravljajo pri poskusih sprave s samimi strankami ali z njihovimi zastop- niki. Obveljalo je mnenje, da je ravno v tem nsmen poravnalnih svetov, da vplivajo neposredno na zainteresirane stranke, da se za- deve rešijo na najkrajši in naj- cenejši poti. T-ko tudi razume večina strank. Doslej se je tudi izka.^alo, da .je območje nekaterih poravnalnih svetov preveliko in da bo moralo biti na takem območju več članov sveta. Zadeve bodo morali sveti reševati brez zavlačevanj, na to je ooozoril navzoči sodnik, da ne bodo za- mujeni razni zakoniti roki, v ka- terih lahko stranke uveljavljajo svoje pravice. Pri svojem poi^e- šenem delu pa moraj.o upoštevati, da v zadevi ne razsojajo, ampak da stranke spravljajo ob treznem in resnem preudarku ter ob va- rovanju pred vsako večjo škodo, ki bi jo lahko utrpele z razšir- jan .jem ali zavlačevanjem zadeve. Na vsa prednja vprašanja sta odgovarjala navzoča predsta\Tiika .sodišč in občinskega ljudskega odbora ter občinskega odbora SZDL. Posvetovanje je v celoti uspelo in pokazalo, da bo občasna ponovitev posvetovanja koristna, ker bodo sveti prejemali vedno več vlog in bo njihovo delo vedno obširnejše. Samo delo jim bo tudi prinašalo vedno več izkušenj, ki jih bo dobro na posvetovanju po- sredovati tudi drugim. Kako je s kmetijsko-gospodar- skimi šolami v občini? v vseh naprednih kmetijskih državah posvečajo pošolski vzgoji mladine veliko pozornost, ker se aavedajo, da je človek poleg teh- nike najpomembnejši činitelj v proizvodnji. Pri nas smo v indu- striji, predvsem pa v obrtništvu že močno razširili mrežo strokov- nih šol, 7^1 pa se še ni uveljavilo .mnenje, ua je tudi v zaostalem kmetijstvu potrebno uvesti ob- vezno in načrtno usposabljanje ljudi. Zavedamo se sicer, da sta donosnost v proizvodnji, v kme- tijstvu v mnogočem odvisna od strokovne ravni kmetovalcev, ni- smo si pa zagotovili, da bo vsak fant in dekle, ki namerava kme- tovati, končal kmetijsko-gospo- darsko šolo, ki je najbližja kmeč- kemu človeku. Ni oddaljena od kraja bivanja, ni vezana na visoke stroške, v njej si utrjuje mladina osnovnošolsko znanje, dobiva po- dlago za čitanje strokovne litera- ture itd. In kako je s kmetijsko-gospo- darskimi šolami v naši občini? Moram reči, da je stanje zaskrb- ljujoče. V tem mesecu bi morale te šole pričeti s poukom, kaže pa. da bo to težko še v prihodnjem mesecu. Med kmečko mladino je za to šolanje premalo zanimanja. Ali se zares smatra, da za delo v kmetijstvu ni potrebno strokovno izpopolnjevanje? Ali zares ne vi- di mladina v kmetijstvu lepše prihodnjosti? 7di se, kot da mla- dina smatra, dn je km'^tiistvo ne- kaka iz!amira.ioča gospodarska pa- noaa. Ponekod so se ml^rli ljudje oprijeli mnenja, da napredek po- sameznikov v kmetiistvu ni toliko odvisen od izobrazbe in sposob- nosti kot od snlošnena položaja v kmetij,stvu sploh. Pred leti je imel bivši ntu.iski okra i 24 kmeti ^sko- gosDodarskih šol sedaj pa se o takih šolah malo govori. Rad bi podčrtal, da je kmetij- stvo poklic, ki zahteva večstran- sko znanje, ki ga je mogoče pri- dobiti le s primerno izobrazbo in prakso. V kmetijstvu ie treba re- ševati težavna nroizvodna vpraša. n.ja, med tem ko ie n. pr. indu- strijska proizvodnia že več ali manj ustaliena. Kmetijsko prid°- lovanie ie še zelo odvisno od zu- nanjih činiteliev. od naravnih sil. od vremena, ki jih človek še ne more popolnoma premagovati. Kmetijska veda in tehnika sta tako nacredovali. da je treba sa- me poseči po njunih pridobitvah. Smatram, da so za splošno osnov- no izobrazbo kmečkega prebival- stva nedvomno nainomembnei.^e fcjn«tfjBko gospodarske šole, zato bi jih zelo poorešali. če jih ne bi hite. Njihov- pomen se je povečal s tem, da pouk ni samo splošen — papirnat, ampak je prilagojen vsakdanjim potrebam kmetijskega poklica in življenja na vasi. Spominjam se. da so se pred leti (n. pr. Markovci) predavanj dobrih kmetijskih strokovnjakov radi udeležen/ali tvidi odrasli ljud- je. Kazala se je živa želja po znanju. Popolnoma zavračam pred- sodek o starokopitnosti našega kmečkega prebivalstva. Naš kmeč- ki človek se rad oklene vsega no- vega in koristnega, če mu to zna- mo pravilno prikazati in pojasniti vse pridobitve ter če se mu pri- merno približamo kot človeku. Še je čas, da se pobrigamo in da začnemo s šolo. Ne čakajmo, ko bo kmetijsko gospodarske šole urejal zakon, čeprav smatram, da bi bil tak zakon potreben. Vklju- čevanje kmečke mladine v te šole v sedanjem času je nujnost pa tudi naša najnujnejša naloga. Ljudski odbori, zadruge in za- družniki nasploh naj poskrbe, da bodo šole stekle. Za šole naj po- kažejo zanimanje starši mladine in mladina sama. Te šole so nan- potrebne, zlasti kjer je kmetijstvo glavni vir dohodkov in to je v naši občini. Ing. Egon Zoreč V četrtek se je v Ptuju sestal izvršni odb ^r sindikalne podružni- ce kmeti,j5k h zsdrug občine Ptuj, k« so se ga i;deležiii tudi člani nadzornega cdbora in pred.stavnik Občinskega sind)ka'nrga sveta. Na seji so obravnavali organizacijska vprašanja sindikalne podružnice in naloge sindikalnih grup v kme- tijskih zadrugah. Med najvažnejše sklepe, ki so bili sprejeti na .seji, sodi sklica- nje prvega plenuma sindikalne fK)družnice kmetijskih zadrug ob- čine Pruj. ki bo prihodnji četr- tek v Ptuju ,n se ga bodo udele- žili predsedncki sindikalnih grup vseh kmetijskih zadrug s področ- ja občine ter vsi člani izvršnega in nadzornega odbora. Prvi plenum bo obravnaval bo- doče na'oge sindikalne podružni- ce m sindikalnih grup kot sarno- stojnih .sindikalnih enot v kme- tijskih zadrugah. Predvsem bo razprava o vlogi sindikata v kme- tijskih zadrugah, o upravljanju v kmetijskih zadrugah, o delu za- družnih svetov in upravnih odbo- rov ter o naloaah in vlocji v na- daljnjem boju za napredek naših vasi, kmeti.jstva in dvig kmetijske proizvodnje. Na plenumu bo sprejet prvi program dela sindikalne {>odruž- nice in bodo začrtane naloge čla- nov sindikata v kmetijskih za- drugah v boju za napredek kme- tijstva in socialistične graditve. Na plenumu bo tudi razprava o izobraževanju kadrov v kmetij- skih zadrugah in o sistemu nagra- jevanja delavcev in uslužbencev kmetijskih zadrug, o vprašanju delovnih in življenjskih pogojev delavcev in uslužbencev ter osta- -BzaAod ousei os 'eCirese.-dA ej na z delom in življenjem delav- cev in uslužbencev kmetijskih zadrug. Izvr.šni odbor je zaradi odhoia dosedanjega predsednika izvoli! za novega predsednika sindikal- ne podružnice Janka Mariniča iz KZ Desternik. Dopohiilno pa sta bili v izvršni odbor izvoljeni še tovarišici Ivanka Tomanič iz KZ Majšperk in Marija Kranjčič iz KZ Gorišnica. FB Izobraževalni centri v vseh večrh brallh o ustanovitvi občinske Delavske univerze, o njenem pomenu in vlogi, smo že obširno pisali v na- šem listu, tokrat pa še nekoliko besed o IZOBRAŽEVALNIH CEN- TRIH Delavske univerze, ki jih je treba ustanoviti v vseh večjih ko- lektivih in krajih v naši občini. Delavska univerza s svojimi sek- torji izobraževanja bo lahko dela- la uspešno, če se bo čimbolj pri- bližala terenu, če bo z njim čim tesneje povezana. Ta vez pa so izobraževalni centri, v okviru ka- terih bodo predavanja iz ideolo- ško-političnih. družbeno-ekonom- skih, strokovnih in poljudno znan- stvenih vprašanj. Predavanja naj bodo dostopna vsem državljanom. Zaradi teh vprašanj je imela Ide- ološka komisija pri Občinskem ko- miteju ZKS pretekli teden posve- tovanja s sekretarji, oz. ideološki- mi vodstvi osnovnih organizacij ZKS. Na tem posvetovanju se je obravnavalo predvsem vprašanje ustanavljanja izobraževalnih cen- trov. Na podlagi predlogov tovarišev s terena in iz podjetij so v naši ob- čim pogoji za ustanovitev izobra- ževalnih centrov v naslednjih kra- jih, oz. podjetjih: Za celotno področje mesta Ptu- .ja z bližnjo okolico bi naj bil en izobraževalni center. V primeru večje zainteresiranosti prebivalstva za gotova predavanja, bi se ta lahko ponovila večkrat. Za usta- novitev samostojnih izobraževal- nih centrov pa so zainteresirani naslednji kolektivi iz Ptuja: To- varna perila »Delta«, Tekstilna to- varna in barvarna, Pekarna-Mlini in Tovarna avtoopremf. Prav tako bi bila močnejša izobraževalna centra v Kidričevem skupno za tovarno in naselje, ter v Maj:šper- ku, kjer bi center zajemal kolek- tiva obeh tovarn, Majšperk-vas, Stoperce in Ptujsko goro. Vaški izobraževalni centri pa so predvi- deni v naslednjih krajih: Cirkov- ce, Cirkulane, Desternik skupno s Trnovsko vasjo in Janeževci, Dor- nava. Gorišnica, Grajena, Hajdina, Juršinci, Leskovec, Lovrenc, Mar- kovci, Muretinci, Podlehnik, Po- lenšak, Videm, Vitomarci, Zavrč in Žetale. Naloga političnih in družbenih organizacij, kulturno- prosvetnih in drugih društev je, da čimprej formirajo odbore izo- braževalnih centrov, ki se naj ustanove v okviru SZDL, organi- zacije ZKS pa morajo biti pobud- nice in soustanoviteljice teh cen- trov. Dokler ne bodo imeli izobraže- valni centri izkušenih in samo- stojnih vodstev, oz. odborov, ki bodo vodili vso dejavnost izobra- ževalnega dela, tako v tehničnih pripravah. agitaciji, izdelavi ustreznih programov itd., bodo morale to skrb prevzeti neposred- no organizacije Socialistične zveze in ZKS, razumljivo — v sodelo- vanju z ostalimi organizacijami in društvi. Ff NOVOLETNE NAGRADE Beograd, 12. nov. (Tanjug). Od- bora za proračun obeh zborov Zvezne ljudske skupščine bosta začela v kratkem obravnavati osnutek zveznega proračuna za leto 1960. Razen tega bosta letos prvikrat podrobno obravnavala iz- polnitev zveznega proračuna 'v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Letošnji proračun je bil doslej prvikrat po štirih zpdnjih letih iz- polnjen brez primanjkljaja. V de- vetih mesecih je bil celo dosežen suficit v znesku več milijard di- narjev. V tej zvezi je treba tudi letos pričakovati, da bodo dobili delavci in uslužbenci običajne no- voletne nagrade Komisifa sindikata prosve nih in znon- stvenih delavcev Na desetern rednem zasedanju predsedstva Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je bila ime- novana komisija sindikata pro- svetnih in znanstvenih delavcev pri Občinskem sindikalnem sve- tu Ptuj. V komisiji so: Adolf Praprotnik iz osemletke Breg za predsednika, in člani: Kristina Šepec iz Ptuja, Franc Zerak iz Zetal, Janez Pucko iz Lovrenca na Dravskem polju, Jože Hrže- njak iz F*tuja, Stane Tomšič iz Ptuja, Franc Kovačič iz Jur.šinec in Dušan Cokl iz Gorišnicc, na- daljnje člane komisije bo pred- lagala komisija po svoji pi*vi seji. Komisija bo temeljito proučila življenjske in delovne pogoje članov !;indikata in celotno pro- blematiko prosvetnih in znan- stvenih delavcev ter oredložila gradivo enemu bodočih plenu- mov Občinskega sindikalnega sveta. F. B. P O z: I V 1* Novoustafnovl.ieni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (* na Slovenskem nadalju.ie delo, ki ga je začel Muze.i narodne J osvoboditve LRS v Ljubljani, ki je leto« Izdal prvo knjigo dru- ' gega dela »Zbornika fotografskih dokumentoiv o boju KPS«. t V letu 1960 namerava izdati prvi del tega zbornika, ki bo i> za.iemal delavsko gibanje in de.iavnost Komunistične pactjje v ' Sloveniji od začetkov delavskega gibanja pri nas (leta 1871) * do leta 1941. V njem bodo ob3avl.iene vse pomembnejše foto- \ grafije pa tudi faksimili letakov, časopisov, članskih kart itd., I ki jih je doslej zbral in hranil Zgodovinski arhiv CK ZKS, ki ]. se je vkl.tučil v inštitut. ^ Muzej narodne osvoboditve, ki se je prav tako vkl.jučil v novoustanovljeni inštitut, bo v letu 1960 izdal drrugo knjigo )! drugega dela zgoraj imenovanega zbornika, ki bo za.jemala raz- i ,1 dob je narodnoosvobodihiega boja od novembra 1942 do sep- \ ' tembra 1943. I. V žel.ji, da bi bilo objavljeno fotografsko-dokumentairno ' |1 gradivo čim popolnejše in čim veme.jši odraz naše revolucio- j j name preteklosti, se obračamo na vse tiste, ki so v tem gi- . . banju sodelovali in še hrani.|o tako gradivo, da ga izroče za j i1 objavo in s tem prtpc.morejo k izpolnitvi' naše velike naloge, j J Dolžnost nas vseh je, da ohranimo potomcem to gradivo s tem, - » da ga objavimo v reprezentativni knjigi, ki naj bo obenem | ) našim šolam pi-epotreben učni pripomoček za vzgojo mladine, j ^ tujemu svetu pa naj v dostojni obliki predstavi naš boj za • • socializem in njegov prispevek k mednarodnemu socialističnemu j \ gibanju. ( i Letošnja akcija ob 40-letnici KPJ in SKOJ je pokazala, da " ■ hranijo ljudje še mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva, | I zato se ponovno obračamo na vse. ki tako gradivo še imajo, ( I da nam ga proti nagradi odstopijo ali pa ga posodijo za pre- J • slikanje. Prosimo jih tudi. da nam hkrati s fotografijami pošljejo , I ustrezne podatke, to je, da kratko opišejo dogodek, ki ga foto- \ I grafija pr-edstavlja, posamezne pomembne osebe ali skupine, J ' ki so na fotografiji, in točen čas dogodka ter podatke o avtorju , I fotografije, kolikor le poznan, da bi z navedbo avto-rja foto- i I grafije podkrepili njeno avtentičnost. J I Obenem pozivamo tudi vse fotografe (poklicne in amaterje). ; ki so v predvojnem obdobju spremliali naše napredno gibanje ^ in posamezne dogodke v n.jem ter take posnetke še hranijo, da J nam to sporoče. J Ker je večina gradiva že zbranega in se obe knjigi pri- ♦ pravljata za izdajo, prosimo, da nam fotografije in poiasnila ^ k njim sporočite čimprej, vsekakor pa do 1. januarja 1960. da \ bi kakšna pomembna fotografija ne ostala neobjavljena. i Vse fotografije in sporočila, ki se nanašajo na obdobje do leta 1941. pošljite na naslov; Inštitut za zgodovino dravskega -j gibanja na Slovenskem. Ljubljana, Trg revolucije št. 1, ali na ^ telefonsko številko 23-571, interna 23; vse tiste, ki spadajo v ^ obdob.ie narodnoosvobodilaega boja, oa na naslov: Muzej na- rodne osvoboditve LR^ Ljubl.ian?. Celovška cesta št. 23. tele-J fonska številka ?0-."93 ^ Odbori Zvezne ljudske skupščine zasedajo Včeraj dopoldne so v Zvezni ljudski skupščini za- sedali štirje odbori. Zakonodajna odbora obeh zborov sta obravnavala osnutke zakona o finansiranju stano- vanjske graditve in drugih predpisov, ki naj omogočijo to finansiranje. Odbora za proračun pa sta začela obravnavati zaključni račun o izpolnitvi zveznega pro- računa za leto 1958. Danes dopoldne so odbori nada- ljevali delo. RAZGOVORI MED JU- GOSLAVUO IN ITALIJO V Beogradu so se včeraj za- čeli uradni razgovori med de- legacijama Jugoslavije in Ita- lije. Italijansko delegacijo vodi državni podta,jnik v zunanjem ministrstvu Alberte Folchi, ju- goslovansko pa državni pod- tajnilk za zunanje zadeve Velj- ko Mičuno^___ STRAN j PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 13. NOVEMBRA 1959 Sedanje Vincgradniško posestvo Jeruzalpm—Ormož, s sedežem v Ormožu, obsega vsa nekdanja družbena pasestva na področju sedanje občine Ormož. To je po- sestvo, ki obsega okrcg 3 tisoč hektarov, od teh je ckrog 2100 ha kmetijskih površin, in ki se raz- teza od mejnih predelov občine Ljutomer vse do Središča in Ve- like Nedelje. Prejšnji ponedeljek je delavski svet p;sestva razpravljal o inve- sticijskem programu za obdobje 1960—1962. Po tem programu bi naj posestvo investiralo v ob- dobju do Vidjučno 1962. leta nad milijardo in 192 milijonov dinar- jev ter bi s temi sredstvi: ^ zgradilo dva hleva za po 300 glav goveje živine, ^ zgradilo vinsko klet, kapa- citete 300 vagonov, zgradilo sadno skladišče s kapaciteto prav tako 390 vago- nov, ^- uredilo tovarno močnih krmil, ^ cbnovilo nadaljnje nasade vinogradov in sadovnjakov, ^ uvedlo 109-odstotno meha- nizacijo vseh kmetijskih del, ^ r-ešilo st3inovanj;ka vpraša- nja članov svojega kolektiva. Hleva za govejo živino bi naj bila zgrejena v obratih Središče in Ormož. Vsak hlev bi sprejel 300 g.av goveje živine, tako da bi imelo posestvo že v nasled- njem letu skupno 800 glav goveje živine. Vinska klet in skladišče za sad- je bi naj bila zgrajena v Ormožu. To bi bila pomembna gospodar- ska objekta, kar je glede na ka- paciteto povsem razumljivo. V kleti bi negovali samo visokctkva- litetna vina s področja Ijutomer- sko-ormoških goric, posebej še, ker se v zadnjem času Vinarska zadruga Ormož zavzema za to, da bi se kot obrat vključila v orga- nizem tega velikega posestva. Z zgraditvijo te kleti bi posestvo lahko vkletilo ves vsakoletni pri- delek. Tovarna močnih krmil bo obra- tovala v bivšem občinskem mJinu v Središču. Za ta obrat bo po- trebnih okrog 22 milijonov dinar- jev investicijskih sredstev, kar j3 sorazmerno malo, če upoštevamo, da bi kcmp'etna ureditev (novo- gradnja in oprema) stala najmanj 90 milijonov dinarjev. Tako pa bodo uporabljeni stavba in mlin- ski strojf dosedanjega mlina. Za nadaljnjo o^bnovo vinogra- dov in sadovnjakov bo vi''šilo po- sestvo v tem obdobju 290 mili- jonov dinarjev. Dosedanja načrtna in sodobna obnova vinogradov ie dala odlične uspehe: novi nasadi dajejo konstantne visoke donose grozdja, ki dosežejo ti*di do 200 mic na ha ob sicer povprečnem oziroma dobrem donasu starih nasadov 30 mtc na ha. Prav tako doDre rezu tate da- jejo obnovljeni sadni nasadi, ki so pasebno ob lanski letini opra- vičili trud in vlaganja sredstev, ko je dalo posamezno drevo tudi po 209 kg kvalitetnega sadja. Za nabavo obdelovalne opreme bo vložilo posestvo v omenjenem obdzbju 83 milijonov dinarjev in bo s temi sredstvi uvedena na vseh površinah posestva' popolna mehanizacija. 58 milijonov d narjev pa je na- menjenih za rešitev stanovanj- skih vprašanj članov kolektiva. Posestvo je v zadnjih letih hi- tro napredovalo, kar mu je tudi omogočilo, da se je lotilo ures- nič3vanja tega velikega programa. Delavski svet posestva se je po sprejetju prograima posilovil od svojega dosedanjega direktorja Franca Novaka, ki je 31. oktobra t. 1. prevzel dolžnost predsedn ka Občinskega ljudskega odbora Or- mož. Novi direktor posestva j8 portal Matija Ratek, bivši direk- tor VG »Jože Keirenčič«. Pojasnilo k izrednemu ukrepu zo varčevanje z električno energijo do konca 1.1959 Vsled zmanjšanja proizvodnje električne energije v hidroelek- trarnah, nastale zaradi izredno nizkega stanja vode v rekah, je izdal Zvezni Izvišni svet izredne ukrepe za varčevanje z električ- no energijo v mesecu novembru in decembru 1959 V poslovnih prostorih in društ- venih prostorih je prepovedano ogrevanje z električno energijo. Kot poslovni prostori veljajo pro- stori trgovskih podjetij, trgovm, obrtnih podjetij in delavnic, dr- žavnih zavodov in uradov, pisarn, ordinacij itd. Kot društven! prostori se sma- trajo prostori množičnih, prosvet- nih, športnih, sindikalnih, gasilskih organizacij, koče planinskih dru- štev Itd. Izjemno se dovoli ogrevanje v zgoraj navedenih prostorih, če od- jemalec vloži prošnjo distribucij- skemu podjetju in da je ta ugod- no rešena. Dovoljenja se bode izdajala le v izrednih primerih, n. pr. za ogre- vanje prostorov, v katerih je ne- varnost požara, eksplozij, v labo- ratorijih in slično. Kdor bo brez dovoljenja ogre- val prostore, se mu bo zaračuna- la porabljena električna energija po desetkrat večji tarifni postav- ki za 12 mesecev nazaj. Odgovorni voditelj gospodarske ali družbene organizacije, v kate- rih se je ogrevalo prostore brez dovoljenja, bo kaznovan za pre- kršek z denarno globo do 50.000 dinarjev. V gospodinjstvu se izredni ukrepi izvajajo na ta način. Elek- trična energija porabljena novem- bra 1959 v gospodinjstvu, se bo obračunavala tako, da se za prvo tarifno enoto obračuna 120 kilo- vatnih ur po redni ceni, za vsako nadaljnjo tarifno enoto 60 kilo- vatnih ur po redni ceni. Več po- rabljena električna energija se obračuna po 30 din za kilovatno uro. Kaj f3 tarifna enota? Kot tarifna enota se smatra vsak stanovanjski prostor gospo- dinjstva, ki meri nad 6 kvadr. me- trov. Če meri gospodinjski pro- stor nad 40 kvadr. metrov, se vza- me kot tarifna enota vsakih za- četih 40 kvadr. metrov. Primer: Stanovanje se sestoji iz kuhinje, dnevne sobe, spalnice, kabineta nad 6 kvadr. metrov, t. j. 4 ta- rifne enote (kopalnica, predsoba in ostali stranski prostori se ne obravnavajo kot tarifne' enote). Odjemalcu se bo obračunalo za prvo tarifno enoto 120 kilovatnih ur, za nadaljnje tri tarifne enote 3 krat 60 kilovatnih ur t. j. 180 kilovatnih ur, skupaj 300 kilovat- nih ur po normalni ceni, za več porabljene kilovatne ure pa bo plačal odjemalec 30 din za kilo- vatno uro. Ogrevanje gospodinjskih prosto- rov v pavšalu je strogo prepove- dano ter so predpisane visoke kazni. Električna energija se bo obra- čunala po določilih navedenih v Odloku o ukrepih za varčevanje z električno energijo po prvem odčitavanju števcev v mesecu no- vembru 1959. ^ Štirideset let od ustanovitve KP J Spominski dnevi KPJ 19. novembra 1932 — na ljubljanski univerzi demonstracije v zvezi z gladovno stavko kaznjencev v S»-eniski Mitrovici. 14. novembra 1937 — ustanovljena v Španiji »Cankarjeva četa« kot 2. četa bataljona »Djuro Djakovič« 129. brigade. (Slo- venci tudi v drugih formacijah, največ v bataljonu Garibaldi in Dombrovvskj'.) 17. novembra 1941 — začne v Ljubljani oddajati radio OF, imenovan »Kričač«. 14. novembra 1944 — zbor aktivistov v Bohinju. 19. novembra 1944 — zbor aktivistov okrožja Kranj. 20. novembra 1944 — zb i- aktivistov OF na Štajerskem. Od 20. do 22. novembra 1944 — četrta partijska konferenca za Primorsko. Za 40-letnico SKOJ in KPJ je bila v ponedeljek, 9. novembra, zvečer v gledališču v Ptuju aka- demija, ki se je je udeležilo mno- go mladine in odraslih. O delu KPJ in SKOJ pred in med drugo svetovno vojno je govoril nek- danji ptujski dijak, član SKOJ Rudi Ilec iz Maribora, v pro- gramskih točkah pa so nastopili dijaki, vojaki in vajenci, godci in pevski zbor »Svobode«. Govornik Rudi Ilec je v svo- jem dobro pripravljenem govoru spomnil navzoče na zavestno, odločno in neustrašno borbo mladih ptujskih komunistov in skojevcev proti režimu pred- aprilske Jugoslavije in proti okupatorju, ki je končala z zma- go na.ših narodov in z nastankom nove .socialistične Jugoslavije. V točkah prorrama se je po- kazala mladina, dijaki, vojaki, vajenci, pa tudi odrasli godci in pevci »Svobode« z recitacijami, deklamacijami, petjem, plesom n.^rodnih plesov in igranjem na- rodnih in partizanskih skladb. Navzoči so enako prisrčno po- zdravili nastopajočo mladino kot odrasle pevce pod vodstvom Jo- žeta Gregorca. še posebej pa pri- padnike JLA v narodni noši, ki so dvakrat zaplesali narodne plese. Program je bil sicer obširen, vendar prijetno zbran, da se je vsem zdel prenaglo končan. Ta- ko se je tudi tokrat izkazalo, da je mladina vedno deležna pozor- nosti in da njene prireditve ljud- je radi obiščejo, če le za nje pravočasno zvedo. Stanje občinskih cest v pt\ij- ski občini zahteva v letu 1960. tako ureditev cestne službe, da bo sposobna vzdrževati 1084 km občinskih cest v uporabnem stanju s pravočasnim oskrbova- njem in navažanjem lomljenca. Po predlogu, ki ga obravnava Svet za stanovanjske in komu- nalne zadeve ori Občinskem ljud- skem odboru Ptuj, bi morali imeti v občini na vsakih 200 km cest- nega nadzornika in na vsakih 10 km ceste po enega cestarja ter tovorni avto za razvažanje lom- ljenca na sektorje, kjer je cesta potrebna navoza. Ob taki organi- zaciji cestne službe :n ob pomo- či prebivalstva bi bilo najlažje skrbeti za vzdrževanje in uporab- nost cest, zlasti ko bo obratoval na novo nabavljen drobilec za kamenje. Ta lahko ob 8 članski ekivi pripravi toliko lomljenca, da bi z njim posioali najprej ce- ste, ki so ga najbolj potrebne in potem po vrsti še vse ostale. Tekom 2 do 3 let bi se stanje cest v občini tako izboljšalo, da ne bi rabili več toliko sredstev iz sklada za pcfnravilo cest. Kljub di'bri vo'ji nekaterih krajevnih uradov in precejšnji porabi mi- Ijonov iz gozdnega sklada za po- pravilo cest ni na celotnem ob- činskem območju dosežen zado- voljiv rezultat Nova ureditev ce-t.tne službe bi občino stala vsaj za polovico manj kot stane sedaj delno izboljševanje cest. Le ponekod plačujejo iz sklada samo material in porabijo le če- trt no za delovno silo, v večini primerov pa gre največ sred- stev za delovno silo in le kaka četrtina za material. V takem primeru ni mogoče govoriti, da ljudje pomagajo urejati ceste in da jim družba pomaga z mate- rialom. Vseh računov, ki priha- jajo v potrditev ob pregledu del ni mogoče priznati. 72 krajevnih uradov v občini dobi za popravi- lo cest letno nekaj nad 8 dilijo- nov dinarjev. Ob dobro urejeni ce.stni službi bi porabili letno manj kot polovico gornjega zne- ska in delo bi bilo znatno boljše opravljeno. Svet za stanovanjske in komu- nalne zadeve v Ptuju je prepri- čan, da bo s tem predlogom pro- drl vsaj prihodnje leto. nakar bo odpadla raznovrstna kritika in težave pri vzdrževanju cest bodo mnogo manjše. tC^ 000 km je prevozil brez generalnega popravila v soboto. 7. novembra t, 1. je renirtriral števec sivega avtobu- sa Zavod za komunalno dejavnost v Ptvvju, ki v-zi na prooi Ptuj — Kidričevo — Cikovci — Ptuj, sto- tisočsedm.i kilometer, ne da bi bil v tem re.su potreben generalnega popravila. Z vozilom je največ upravljal šofer Marjan Mesaric iz Ptuja, ki qa je Zavod za komunalno de- javnost v Ptuju Občinskemu ljudskemu odboru v Ptuju prloo- ročil za primemo nagrado glede na njegovo skrbnost in vestno upravljanje vozila, ki je prihra- nilo k'^m"nainpmu podietju naj- manj 600.000 din stroškov, koli- kor pač stane generalno popravilo. I^eško Rafmund iz Senešc je obležal mrtev, zadet od streSa lovca K^kovca Nedeljskega lova lovske dru- žine Velika Nedelja se je lovec Rajmund Meško iz Senešč 40 zadnjič udeležil. Ko je bil lov te§:a dne končan, so lovci plen »zalili«, nato pa so se trije med njimi odločili, iti v zavsedo na divje lovce. Res so odšU, vrnila pa ste se samo dva, Meško pa je obležal s šibrami v telesu, iz- streljenimi iz bližine kakšnih 25 metrov. Meška je ustrelil lovec Kukovec. Kako se je pravzanrav vse to dogodilo? Meško. Kukovec in še eden lovec so odšli na oprezova- lišče za divjimi lovci ter se v mraku, ki je medtem padel, lo- čili. Meško je odšel v določeno smer, ostala dva pa sta se posta- vila v zasedo. Nekaj časa po- zneje r-^ sta onazila prihajati z driige ' 'ii človeka s puško. Nekaj pod vplivom alkohola, še bolj na verietno v psihozi, ki je precej razširjena med nekate- rimi lovci in divjimi lovci, da je v njihovih medseboinih odnosih edini, prvi, odločujoči in najvaž- nejši arbiter nabita puška — ka- kor na divjem zapadu — je Ku- kovec dvignil puško, pozval na- videznega »neznanca« — lovca Meška k predaji in takoj nato ustrelil. Meško je obležal s šte- vilnimi šibrami v telesu, katerih. ena je prebila nosno hrustan- čevje in žilo odvodnico, da je kri zalila skozi ustno votlino lovčeva pljuča. Pokojni Meško je bil zgleden kmet in predsednik krajevnega odbora Sodinci. Kakor je bil ne- deljski lov zadnji lov pokojnega Meška. pričakujemo, da je bil to to zadnji lov tudi za nerazsod- ne?;a Kukovca. Nedvomno Kuko- vec ne bi smel streljati na v mraku prihajajoče^ra človeka, četudi bi ta v resnici bil div,ii Icvec, razen v samoobrambi. Slučajna pravica do posedovanja in nošenja orožja nikogar ne po- oblašča, da bi razpolagal z živ- ljenji soljudi. Zato bo eksem- plarična kazen za Kukovca nauk vsem, da je človeško življenje najdragocenejša dobrina, po ka- terem ni dovoljeno streči nobe- nemu. Krivolovce naj zasledu- jejo organi notranje uprave, ne pa lovci sami, pa se takšni pri- rneri ne bodo več doosobno še bolj kot sedaj sprejeti ob vsa- kem času zahtevne domače in tuje goste. Lovrenško pokopališče je urejeno^ kaf pa mrtrašnica? Se lansko leta smo lahko videli strgano ograio ok^og lovrenhkega pokopalUiča, ki je bilo tudi na splošno neurejeno. Sedaj pa lahko rečemo, da so se Lovrenčani pre- hudih. SestaH so se odborniki Krajevnega odbora Lovrenc in povabili še odbornike iz Pleter in Župečje vasi ter sklenili, da bodo pokopališče uredili. Seveda se je pojavilo vprašanje finančnih sred- stev. Krajevni urad Lovrenc jih ni imel na razpolago, drugih možnosti in izgledov pa tudi ni bilo, zato je bil na seji sprejet sk-ep, da bodo sredstva poskusili dobiti z nabiralno akcijo. No- pravljen je bil proračun. Izvolili so tudi odbor za popravilo poko- pališča. Cdborniki so šli po, vaseh in skoraj povsod naleteli na razu- mevanje, tako da so bila potrebna sredstva zbrana v razmeroma kratkem času. Pri tem so morali seveda vložiti m^nogo truda ivj ne- katere ljudi prepričati, da je to de'o nujno potrebno. Lansko leto je bilo na t^rtpgin urejenih preko 300 metrov poti, ki so posute s poljčanskim peskom, ob poteh so bili postavljeni beton- ski robniki. Izkopati je bilo tudi treba staro »živo mejo« ki je bila dolga več kakor 200 metrov. Za- sadili so novo (liguster), ki že le- po uspeva. Pred pokopališčem na starem delu je bil lesen plot. Ta je sedaj zamenjan z novo žično ograjo, ki je do'ga 130 metrov. Urediti je bilo treba oba vhoda, ki sta sedaj opremljena z okusno iz- delanimi železnimi vrati. No pokopališču je precej lepih spomenikov, le da so bili postav- ljeni v neredu. Krajevni urad je nekega dne sklica' sestanek ljudi, ki imajo pokopane svojce in do- ločil datum, ko .«e bodo ravnali spomeniki. Tudi temu pozivu so se ljudje odzvali, tako da so se- daj vsi spomeniki v lepih vrstah. Za vso ta de'a je bilo potrebno precej dobre volje in tudi denarja. Z dobro vo'jo se je dalo vse lepo urediti. Letos so še posadili 60 cipres. Ce ocenimo vse delo v de- narju, ugotovimo, da vse stane preko 300.000 din. Sedaj stoji na pokopališču le še stara, grda in neurejena mrtvaš- nica, ki je prej podobna kakšni zapuščeni stari kovačnici, kakor mrtvašnici. Pred pokopališčem je lep nov zadružni dom, za njim strojna lopa kmetijske zadruge, dalje se še gradi stanovanjski blok za učitelje. Za vse te zgrad- be je bilo potrebno precej denarja, zato je verjetno, da bi se še našla kje sredstva za primerno mrtvaš- nico, ki je na tem, lahko rečemo sedaj lepo urejenem pokopališču, nujno potrebna. Vaščani so pri- pravljeni pri gradnji pomagati z dovozom materia'a in s prosto- voljnim delom Verjetno bo spet moral Krajevni urad poskusiti do- biti sredstva, bodisi od občine Ptuj in delno tudi zbrati od 'judi, da bo organizirat izgradnjo nove primerne mrtvašnice na lovren- škem pokopališču. K. n. Učiteljski četvorčki bodo dvoetažni Gled.e na krajevne potrebe po sobah za učiteljstvo in sanitetno ctsebje bodo štiridružinske uči- teljske zgradbe, ki so v gradnji v Leskovcu, Juršincih in Trnov- ski vasi, dvignjene še za eno nad- stropje, tako da bo v njih prostor za štiri družinska stanovanja, dve garsonjeri in štiri sam.ske sobe ter pritikline. Celotna zgradba bo stala okrog 18 milijonov dinarjev. Tudi te novogradnje ctočutno za- držuje pomanjkanje cementa in salonitnih plošč za pokrivanje. Prvotno je bila zamišljena le gra- ditev štirih stanovanj za- učitelj- stvo, vendar je bilo potrebno upo- števati tudi os^tale krajevne po- trebe. Sanitetno osebje je živelo v vseh od imenovanih krajev v neprikladnih stanovanjih oziroma prostorih, zato je bilo potrebno istočasno z vprašanjem stanovanj za učiteljstvo rešiti tudi vpraša- nje njihovega stanovanja. Sama etaža bo sta^a nekaj nad tri mi- hjone dinarjev. DES je prevzel ptujsko javno razsvetljavo v soboto, 7. novembra, je pre- vzel DE5, obrat Ptuj, vso skrb za vzdrževanje mestne in okoliške cestne razsvetljave po predhodno dobro pripravljenem predajnem elaboratu. Enako kot v Ptuju bo DES prevzel v svoje upravljanje in varstvo omrežja cestne raz.- svetljave tudi drugod. Vsa po- pravila na omrežju bo opravljalo samo podjetje in tudi nosilo stro- ške popravil. Občinski ljudski od- bor Ptuj bo plačeval poleg porab- ljenega t~ka le pregorele žarnice in praznične osvetlitve Ptuja. Občinski ljudski odbor Ptuj je predal podjetju DES tudi elabo- rat za podaljšanje in razširitev omrežja cestne razsvetljave po predelih občine, zlasti po naseljih, kar bo stalo nad tri milijone in p>ol dinarjev. TRŽNE CENE NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM SEJMU V SREDO, 11. NOVEMBRA 19.59 POVRTNINA: krompir 20—22, čebula 30—40, česen 100—150, rdeča pesa 30, zelje v glavah 20 do 25. kislo zelje 50—60, cvetača 60, solata endivija 40—50. solata v glavah 60—70, korenček 40—50, peteršilj 50—60, luščen fižol 40 do 50 kisla repa 30 zelena 50, šipmača 60—100, por 50, ohrovt 30 do 50. S.ADJE IN SADEŽI: jabolka 40 do 50, hruško 50—70. grozdje 100, gobe sivke 100—120, orehi 200. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: a.ida 60, ajdova kaša 100, pše- nica 30—40, oves 25, koruza 30, ječmen 40. proso 60 din za liter. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: mleko 30, smetana 160, sir 40 do 80, surovo maslo 500. PERUTNINA IN JAJCA: kokoš 400—600, piščanci 400—800, jajca 20-22 d.n. MAŠČOBE- zaseka 300. uvezena mast 325, domača mast 4CK). TERENSKA SLUŽBA ZDRAVNIKOV Dežurstvo .splošnih zdravnikov se vrši od 14. do 7. ure po sle- dečem razporedu: od 13. do 19. nov. 1959; 13. dr. Nada Pavličev, 14. dr. Franc Rakuš, 15. dr. Franc Rakuš, 16. dr. Ladislav Pire, 17. dr. Emil Blagovič. 18. dr. Franc Rakuš, 19. dr. Ladislav Pire. Pomožni dežurni zdravniki vr- šijo dežurno službo samo po po- trebi, in sicer od 16. do 20. ure po sledečem razporedu: od 13. do 19. nov. 1959; 13. dr. Franc Rakuš, 14. dr. Nada Pavličev, 15. dr. nada pav- ličev, 16. dr. Emil BlagoviČ, l7. dr. Ladislav Pire. 18. dr. Nada Pavličev. 19. dr. Emil Blagovič. Ambulanta v Juršincih posluje vsako sredo od 14. ure dalje; Ambulanta Podlehnik posluje vsak pvcaiedeljek. sredo in petek od 14. ure dslje. OTROŠKE POSVETOVALNICE 13. nov. 1959 v Ptuju od 14. ure dalje, 17. nov. v Grajeni in Selah, 18. nov. v Markovcih in 19. nov. 1959 v Podlehniku in Gruškovju od 13..30 dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov traja od 14. do 19. ure po slede- čem razporedu: od 13.' do 19. nov. 1959; 13. dr. Aleksander Poznik, 14. dr. Aleksander Poznik. 15. dr. Aleksander Poznik, 16. dr. Ljuba Neudauer. 17. dr. Ljuban Cenčič, 18. dr. Aleksander Poznik, 19. dr. Ljuba Neudauer. Vse informacije in naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma Ptuj, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah, pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Protituberkulozni dispanzer Zdravstvenega doma Ptuj posluje vsak dan razen torka od 7. do 13. ure. Zdravnik specialist dela samo v tore1< od 13. do 18. ure in v soboto od 7. do 12 ure. Uprava ZD Ptuj OBVESTILO Dr. Matko Mrgole. Ptuj, Bez- .iakova ulica 6. zopet redno ordi- dinira. Za obiske na dom kličite telefonsko številko 37. ŽIVINSKI SEJEM (DOC;ON) PLEMENSKE IN PLE- MENE ŽIVINE V PTUJU 6. NO- VEMBRA 1959 Prvi petek, 6. novembra, so bile na ptujskem sejmišču napro- daj 304 glave k:nj in goveda, predvsem kcnj (109) in krav (93) ter telic (57), volov (24). bikov (11) in telet (10). Odkupljene pa je bilo nekaj nad oelovico živine, predvsem konj (69), krav (45), telic (26), volov (14,), bikov (4) tn telet (5). Cene za konje so bile od 50 do 100 din po kg, za krave cd ^0 do 138 din, za telice od 130 do 170, za vole od 120 do 140. za bike od 150 do 170 in za teleta od 170 do 185 din po kg žive teže. Svinj-prašičev do dveh let je bilo naprodaj 152 in 505 odoj- kov. Prašiči so blM od 190 do 200 dinarjev po kg, od'^.tki pa od 2000 do 3000 dm po glavi. Pf^ianih je bilo 37 prašičev in le 56 odojkov. PTUJ. DNE 13. NOVEMBRA 195«? PTUJSKI TEDNIK STPAN 3 Mestna ljudska knjižnica in nekatera podjetja v Ptuju (»Mer- kur«, »Zlatorog«, »Slavica« in »Zvezda«) so dala za čas arhiv- skega tedna svoje izložbe na raz- polago Mestnemu arhivu v Ptu- ju. Ta najmlajša kulturna usta- nova v Ptuju, ki nas je presene- tila že z nekaj poučnimi razsta- vami zgodovinskih dokumentov, nas tudi letos z manjšo razstavo v nekaterih ptujskih izložbah opozarja na pestro preteklost starodavnega Ptuja in njegove okolice. Čeprav so razstavni prostori po obsegu omejeni in je gradivo izbrano le po svoji pomembnosti, nam vendar te stare listine, sli- ke, fotokopije, urbarji, izvlečki iz kronik, letaki in drugo kaj zgovorno prikazujejo razvoj na- šega mesta od devetega stoletja pa tja do najnovej.še dobe. Vse- kakor dolga doba, ki jo je težko prikazati v popolni sliki. Razstavljeni dokumenti nas vodijo v zgodovin.sko pomembno dobo panonskefTa kneza Kocl.ia (840—874), pod čigar oblast je .sodil tudi Ptuj. O vsem tem nam govori najvažnejši vir za zgodo- vino Slovencev v 8. in 9. stoletju: »Conversio« (Spreobrnitev Ka- rantancev in Bavarcev). Naslednje listine nas povedejo v dobo, ko se je na ptujskem gradu usidral cerkveni fevdalec salzburški nadškof, oziroma nje- gov kastelan Ptujski gospod, do- ma iz Lungava na Zg. Avstrij- skem. Dalje nam govore listine o podložnikih na obširnih ze-nlji- ških gospoščinah, kot n. pr. pri Veliki Nedelji, v Ormožu in dru- god. Imena teh podložnikov, ki so tlacanili svojim gospodarjem bodisi v dajatvah ali z delom, so zapisana v mnogih urbarjih. Ne- kaj jih je shranjenih v Mestnem arhivu, ostali pa so zašli v graški deželni arhiv ali pa celo na Du- naj. Ptujskemu arhivu se je v zadnjem času posrečilo dobiti fotokopije oziroma mikrofilme teh važnih knjig kakor tudi ko- pije drugih, za ptujsko zgodo- vino pomembnih listin. Od urbarjev naj opozorimo sa- mo na tistega iz leta 1322, kjer je popisana salzburška posest okoli Ptuja. Original je v graškem arhivu, mikrofilm in fotokopije pa v Mestnem arhivu v Ptuju. Urbar je objavil univ. prof. M. Kos v knjigi »Srednjeveški ur- barji za Slovenijo« 1939. Kot se je v 15. stoletju zgodilo celjskim grofom, tako je tudi ptujske gospode doletela slična usoda. Leta 1438 je ta bojevita fevdalna družina izumrla v mo- škem kolenu. Fotografija na- grobnika z reliefom Friderika V. Ptujskega nas spominja na ta dogodek. Nekatero drugo gradivo nas uvaja v zemljiško posest mino- ritskega in dominikanskega sa- mostana v Ptuju, ki so jim mo- rali tlačaniti haloški ljudje, kot je razvidno iz urbarja za gomi- no, to je dajatev iz vinogradov. Omenjeno posest sta oba samo- stana dobila v last 1. 1399 od Ber- narda Ptujskega. Kot znano, so se okrog t^ posesti razvnele dol- goletne pravde med obema redo- voma. Razstavljene listine nani kaj zgovorno pričajo o veliki vnemi za zemeljske dobrine. Marsikdo bo postal ob raz- stavljenih mestnih pečatih s sv. Jurijem na konju. Ta mestni znak nam uvaja v ptujsko upra- vo in sodstvo oziroma v samo- upravni položaj Ptuja z lastnim mestnim pravom iz leta 1376. Razstavljena je kopija naslovne strani, original pa je v nemškem mestu Wolfenbuttel. Temno poglavje nekdanjega sodstva so nedvomno čarovniški procesi v Halozah in drugod. Spisi o teh razpravah so ohra- njeni v Gradcu. Med številnimi žrtvami takratne zaslepljenosti je bila tudi Helena Klaneček od Sv. Trojice v Halozah, obglav- ljena 10. decembra 1701. Dogodki so se vrstili dalje, marsikatera sled je za njimi za- brisana ali pa so jo uničili pla- meni številnih ptujskih požarov. Po dolgih mračnih stoletjih je vzklila nekoliko svetlejša doba — pomlad narodov v letu 1848. Klici po svobodi so .se razlegali tudi na deželi ptujskega območ- ja. Razstavljeno gradivo nam govori o teh svetlih točkah naše preteklosti, kot so ustanovitev ptu.iske čitalnice v letu 1864 in množična zborovanja pod vedrim nebom — tabori. Tu se je mani- festirala slovenska narodna mi- sel, ki bi se naj utelesila v Zedi- njeni Sloveniji. Iz nadaljnjega zgodovinskega poteka pa se nam v težki luči kaže zatiranje našega življa v dobi narodnega in gospodarske- ga zasužnjevanja, ko je vladal Ptuju župan Ornig in njegovo glasilo »Štajerc«. Narodnostni spori dosežejo višek v septem- brskih dogodkih leta 1908. V letih 1941—1945 nastopi naj- težje poglavje slovenske zgodo- vine, to je doba okupacije, ko je bilo tudi ljudstvo ptujskega oko- liša obsojeno na narodni pogin. Takšno usodo so nam že pred vonj o pripravljali hlapci v službi tujega imperializma, kot nam živo pričajo mnogi važni doku- menti iz te žalostne dobe. Ob teh zapiskih, seznamih in okupator- jevih odredbah se bo gotovo marsikdo zamislil in obudil spo- mine na težke dni. Mnogo teh dokazov o krutosti osvajalcev se je porazgubilo, vendar nam tudi preostalo gradivo govori dovolj krut in nasilen jezik hitler- jevskih napadalcev. Kot znano, je narodni heroj Jože Lacko kmalu po prihodu okupatorja začel organizirati oborožen narodni odpor v ptuj- skem območju. Dokumenti nam govore tudi o živahnem politič- nem delovanju OF v ptujski oko- lici Vsi ti osvobodilni napori so zahtevali velike žrtve med prvo- boritelje zoper osvajalce. F*tuj- ski zapori so bili prenap>olnjeni, število žrtev je rastlo iz dneva v dan. F*rišla je mučeniška smrt Jožeta Lacka, Krambergerja, Osojnika, Reša in drugih. Njih slike nam pričajo o žrtvah, ki so jih doprinesli za nas in še za pozne rodove. Narod je izpodbujal k odporu in mu oznanjal svetlejšo bodoč- nost partizar.ski tisk, ki se je širil sprva iz tiskarne v Mttretin- cih, pozneje pa iz Stogovc pri Ptujski gori. To je slavna »I.^c- kova tehnika«, ki je razposlala na tisoče letakov, brošur, po- natisov iz časnikov in drugega tiska med ljudi ptujskega pod- ročja. Razstavljenih je le nekaj pomembnejših tiskov, kot n. pr.: »Novi čas«, »Radio vestnik«, »Borbena Slovenka« in drugo. Razstavljene časnike, slike, plakate, letake in drugo je za razstavo prispeval oddelek NOB pri Mestnem muzeju v Ptuju. Kogar bo zanesla pot v Ptuj iz okolice, pa tudi Ptujčani najsi od svojih vsakodnevnih oprav- kov vzamejo nekaj časa in naj si ogledajo to skromno, vendar po vsebini bogato razstavo iz svetle in temne preteklosti na- šega ljudstva iz Ptuja in njego- vega zaledja. —ej V nedel.}o, 9. novembra t. 1., je bil v Vitomarcih občni zbor kulturno umetniškega društva »Svoboda«, ki se ga je udeležila predvsem mladina, iz Ptuja pa sta se zbora udeležila predsednik DPD »Svo- boda« Jože Vrbnjak in gledališki režiser Svetel, ki sta želela dru- štvu v Vitomarcih tudi v bodoče obilo uspeha. Zbor je sprejel pro- gram dela sekcij, med katerimi so zelo agilne dramska sekcija, ša- hovska sekcija in knjižnica, usta- novljena pa bosta tudi tamburaška sekcija in pevs'xi zbor. Dramska sekcija je že začela z vajami de- la »Življenje zmaguje«, ki ga bo- do uprizorili v prosvetnem domu že za Novo leto 1960. Za 29. no- vember t. 1. bo »Svoboda« Vito- marci skupno s šolo pripravila prijetno proslavo dneva republike z govorom, petjem, deklamacijami in recitacijami. Za tamburaški zbor je obljubila pomoč DPD »Svoboda« Ptuj. Vodila ga bo Vida Toš, učiteljica v Vitomarcih. Letošnje komemoracije za dan mrtvih pred spomenikom borcev NOV in talcev ter žrtev fašistič- nega rtasilja, ki je bila prvič, ker je bil šele nedavno odkrit spome- nik, se je udeležilo lepo število prebivalstva iz Vitomarc in oko- lice. Šola je pripravila recitaci.je in druge točke skupno z organi- zaci.jo ZB NOV. Na vsakem zboru, ki je v Vito- marcih, nanese razprava tudi na sedanje slabo .stanje šole in na neobhodno potrebo po graditvi no- ve šole. O tem vprašanju so go- vorili tudi na občnetn zboru sin- dikalne podružnice učiteljev in profesorjev. Čim bo stala primer- na nova šolska stavba tudi v Vi- tomarcih, ne bo potrebno hoditi delu otrok v šolo v Cerkvenjek kot sedaj, ker v šoli v Vitomar- cih ni prostora za vse otroke. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 13. do 15. novem- bra japonski barvni film »Vra- ta pekla« in od 17. do 19. no- vembra italijansko-jugoslovan- ski barvni film »Nevihta«. KINO KIDRIČEVO predvaja 14. in 15. novembra ameriški barvni film »Ljubi ali pusti me«. KINO MURETINCl predvaja 14. in 15. novembra ruski barvni film »Don Kihot«. KINO VEDROST, MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 15. novembra angleški barvni film »Lažni kapetan«. MODELARSKI TEČAJ V PTUJU Kakor vsako leto, tako bo tudi letos modelarska sekcija Aero- kluba Ptuj sprejela večje število pionirjev in pionirk, mladincev in mladink v letalsko-modelarski te- čaj. Kandidati, ki ima.jo veselje do letalskega modelarskega športa in .se želi.jo vpisati v modelarski te- čaj, morajo imeti najmanj devet let. Tečaj se bo pričel 22. novembra 1959 v prostorih modelarske sek- cije Aerokluba Ptuj, Prešernova ulica 33. in bo v popoldanskem času. Interesenti, ki želijo postati mo- delar.ji, dobi.jo vse informacije oz. se lahko prijavijo vsak ponede- ljek, sredo in petek od 16, do 18. ure v istih prostorih. Sestanek vseh prijavljenih mo- delarjev in razpored v tečaj bo 22. novembra 1959 ob 9. uri v modelarski delavnici, Prešernova ulica 33. Na tečaju bo teča.jnik naredil svoj lastni model, s katerim se bo udeležil ocenjevalneoa tekmo- vanja, ki ga bo po končanem te- čaju organiziral Aeroklub Ptuj. Najboljši modeli bodo nagrajeni s praktičnimi darili in vključeni v tekmovanje v #krajnem in repu- bliškem merilu. Prav tako bo om "O oceno naiboljšim modelar- jem, da se vpišejo v modelarski tečaj višje stopnje. Naprošamo vse šole in društva prijateljev mladine, nredvsem .^troko\me učiteli^ modelarstva, da s svoje strani .seTnaniio vse dijake -In mladino ter da jim ori- por-^aio \*^isovanje na tečai. ki bi jim stroVovno prioomoapl, da postanejo dobri m'-vdelarji in da z u.«!pehom snremljajo pouk iz nr-^delarstva, ki je obvezen za šole. Aerlj pospravljena večina pridelkov, kmetje pase- mo živino po travnikih. S to pa- šo je letos nekoliko rano začel tudi moj sosed. Po malomarnosti pastirja je njegova živina prišla v moj zelenik, ki je napravila ne- koliko več škode kt zloglasni za- jec, »ki je hodil v zelje«. Razum- ljivo, da sem zaradi tega zaro- bantil nad sosedom in zahteval odškodnino. Sosed o tem ni ho- tel slišati ničesar, povrh p>a me je še ozmerjal z zanikmežem, ker že nisem vkletil zelja. To me je razkurilo in zadevo sem spravil pred poravnalni svet. Če teh ne bi bilo, bi stvar verjetno pustil, ker s9 mi zaradi nekaj puhlih zeljnih glav res ne splača hoditi po mrkih hodnikih sodišča. Po- ravnalni svet pa imamo kar v va- si, fxrvrh tega je ves r>QStopek brezniačen, kar tudi nekaj pome- ni. Prav tako sem kot zaveden državljan čutil dolžnost — »re- gistrirati« ta spor pri družbenem organu. Prijavo, kakor je navada vseh tožiteljev, sem nekoliko napihnil, toženec pa je v zagovoru, po stari navadi, škodo napol zanikal. V takem vzdušju sva stopila pred poravnalni svet. kot tretji primer tistega dne. Med člani sveta je bil tudi moj dobri zna- nec, rekel bi celo prijatelj, za- to sem ga tudi jaz predlagal na zboru volilcev za namestnika čla- na sveta. Pri razpravi tega ni po- kazal, držal se je resno in nasto- pal popolnoma nepristransko, da sem se kar čudil njegovi urad- nosti. Na tehtne in pametne be- sede članov poravnalnega sveta sva se s sosedom kaj hitro pobo- tala. Nekoliko sem pri višini ško- de popustil, za prav toliko pa je sosed povečal svoje priznanje, tako sva prišla skupaj in si po- dala roke. Oba sva bila zadovolj- na, sosed, da nisem v celoti uspel v tožbi, jaz pa, ker sem dobil v glavnem poravnano povzročeno škodo. Priznati moram, da je ta- ka poravnava mnogo lepša, kot n. pr. tista pri advokatu, kjer se sicer lahko poravnaš, vendar le v primeru, če daš v celoti prav tožitelju, vsaj po mojih izkušnjah je tako, nazadnje pa še tisto — »vsak poJovico stroškov«, ki jih spravi |X)klicni zagovornik. Naslednji dan sem pred zadru- go srečal tega svojega znanca. Zaradi njegove uradnosti med za- sedanjem poravnalnega sveta sem ga hotel malo zafrkniti. Po žen- ski liniji sem zvedel, da njegova žena iznaša nekatere intimnosti iz ene izmed prejšnjih zasedanj poravnalnega sveta. Njegovo že- no namreč dobro p>oznam. Spada v tisto skupino vzornih žena (ver- jetno ima precej dvojnic v naši domovini), ki doma svojega moža p>ogosto imenuje z »vljudnimi« pridevki: »stari osel«, »bedak«, »šleva« in podobno, izven družin- skega kroga pa se z njim rada postavi.ja: »moj mož je to in to«, »naš pravi tako in tako«, »bom že njemu povedala, da bo napravil red« itd. Sedaj se p>ostavlja, da je njen mož »sodnik«, potem pa še napol šepetaje pove delikatno za- devo iz razprave o priznanju očetovstva, seveda z obveznim pristavkom: — »pa tega nikjer praviti« ... Torej zaradi tega sem znanca malo podrezal. Bil je ze- lo zaprepaščen, skraja skoraj ni prišel do besed, potem pa je dah- nil: »Saj veš kakšne so ženske, česar vrag ne more, baba zmore«. Zahvalil se mi je za opozorilo in obljubil, da ga v bodoče žena ne bo več speljala. V nadaljnjem razgovoru mi je še zauoravnalnem svetu pa se še ni SF>otaknila, nasprotno, ko se vrne iz utrudljivega zasedanja sveta, ga sprej.me prijazno, je zelo ustrežljiva in klepetava. Pri tem se mu je nehote primerilo, da je v razgovoru povedal kako po- drobnost o tem, kaj so obravna- vali na rasedanju, — le kdo bi mu to štel v zlo? Mislil je baje, da je ženo že toliko prevzgoji!, da se je sfprijaz- nila z njegovimi družbenimi dolž- nostmi, a «e je prevaral... Nekoliko mi je bilo žal, da sem mu razblinil vero v ženino pre- vzgojo, vendar smatram, da je bik) pK5trebno tako opozorilo, ka- kor je morda potrebno še neka- terim članom naših poravnalnih svetov. Še drrigič kaj! Franc (Nadaljevanje) Z otvoritvijo 6. razreda so pri- šle na ptujsko gimnazijo nove učne moči nemške narodnosti in tudi množica nemških dijakov iz raznih avstrijskih dežel. Ptujska gimnazija je pKJstala nekak »re- fugium peccatorum« (pribežališče grešnikov). Namen je bil politi-- čen. »SiJdmarka« m »Schulverein«, nemški politični društvi, sta stre- meli, spcdnještajersko slovensko prebivalstvo čimprej ponomčiti. V ta namen so začeli v tem ča- su v Ptuju izdajati tudi v slo- venskem j3ziku pisan nemčurski list »Štajerc«, namenjen kmet- skemu ljudstvu. Zatiranje sloven- skega življa ni naraščalo samo med prebivalstvom, ampak tudi p>o gimnazijah, prav posebno še na ptujski gimnaziji. Ravnatelj Tschanet, ki je bil slovenskim učencem pravičen ;n strpljiv, je mcral oditi. Namesto njega je prišel zagrizen Nemec Gubo iz Graza. Zd matematiko, kemijo ;n fiziko smo dobi'i dr. Schobinger- ja, rodom Bavarca, za nemščino nadutega Prusa dr. Egidija Reiza, Ker je šel več'etni profesor slo- venščine Martin Cilenšek v pokoj, je prišel na njegovo mesto dr. Josip VVester, kateremu je bil Ptuj prvo službeno mesto. Bil je odločen narcdnjak m izbcren učitelj. Na žacst nas je poučeval Je prvi semester. Nekoč je prišel med slovensko uro v razred nadzorovat ravna- telj Gubo. Profesor dr. Wester sedi na prvi klop;, obrnjen proti učencem. Ntti on niti mi nismo pozdravili ravnatelja. Učenec Ljubša je čital na glas neko be- rilo. Ravnatelj se ustavi pri njem in posluša. Ko Ljubša konča, mu reče ravnatelj, naj pove, kar je čital — nemško. Ko Ljubša to hoče, reče dr. Wester: »Zdaj je slovenska ura in v slovenski uri se govori le slovenski. Zapomnite si to. Ljubša!« Vsi smo vedeli ta- koj, da je ta pouk veljal bolj ravnatelju kot pa učencu. Rav- natelj si zaviha brke, pcgladi široko brado in molče odide. Ni- kdar več ni prtšel nadzorovat v kak razred. Koncem februarja pa je bil dr. Wester premeščen v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel dr. K. O, Ped njim so se začeli za nas, s'ovenske dijake, slabi časi. V njem nismo imeli nobene za- slombe. Citati nismo smeli nobe- nih drugih Knjig kakor iz gim- nazijske knjižnice, ki so bile ^e nemške. Dr. Wester nam je iz- posloval, da smo dobtvali sloven- ske knjige iz učiteljske knjižnice slovenske šr^le; dr. O. je to pre- povedal. Slovenski dijaki smo imeli svoje drtištvo in izdajali svoj list »Nada«. Shajali smo se vsako ne- deljo pri svojem součencu Plohlu v Krčevini. Tam sme imeli pre- davanja in se seznanjali s slo- vensko literaturo. Kljub pre- povedi smo si izposojevali knjige iz učiteljske knjižnice. Za svoj list smo pisali razne članke in pe-smi. Pri dr. We??tru sem na- pravil dve domači nalogi v obli- ki pesmi, in sicer »Trgatev« ir »Dete in pesnik«. Ko je bil dr. Wester že v Ljubljani, sme mu čestitali za god v petih sone- tih, ki smo jih vsi podpisali. Bil sem naročen na »Dom in svet« in bil v zvezi s knjigotržcem L. Schventnerjem v Ljubljani, ki mi je pošiljal knjige, posebne novo izišle pesmi, proti prilož- nostnemu odplačevanju. Take smo se na skrivnem sami med seboj izobraževali. Profesor je zadremal... V 7. razredu sem imel .smolo. K nemški uri je prihajal poslušat profesor Zack, ki je prišel na ptujsko gimnazijo šele tisto leto. Bil je starejši profe.'^or. Bilo je neki torek popoldne. Vreme vro- če in soparno. Profesor dr. Reiz je že nekaj učnih ur poprej raz- lagal o največjem nemškem pe- sniku poetheju, o nje^^ovih delih in o njegovih najvažnejših lju- bicah, ki so vplivale na njegove pesnitve. Takih je baje imel 13, v učni knjigi pa je bila omenje- na le ena, neka Rosshaupel. Pi- sati si njegove rarlage nismo smeli. Tako se je tudi zgodilo, da si njihovih imen nisem zapomnil. Cez pol ure sem bil vpra-šan. Navesti bi bil moral, katera dela je Goethe spesnil pod vplivom ene ali druge. Povedal sem. kar je bilo navedeno v učni knjigi, toda to mu je bilo premalo; mo- ral sem sesti in dobil sem neza- dostno. Nato pokliče učenca, ki je prišel iz Gradca in mu za- sis\n i=to vprašanje. Ta mu od- govori prav tako, kakor jaz. Dr. Reiz ga pohvali: »Tako je, prav dobro. — Tako se mora znati. Hiter.« Mene ta krivična pohvala pogreje; vstanem in re- čem: »F>rosim, gospod doktor, jaz sem enako povedal!« On pa za- kriči: »Ni res, vi nič ne znate, molčite in sedite!« Jaz sedem, udarim pa z učno knjigo po klo- pi, da je počilo. Dr. Zack, ki je pri mizi zadremal, se ustraši, pade s stola, udari z nogami ob mizo in jo prekucne. Dr. Reiz se zgrabi za glavo, skače sem in tja, ne ve, koga bi prej dvignil — profesorja ali mizo — učenci pa v krohot. Ko se dr. Zack dvigne, dr. Reiz pa spet postavi mizo, zapiše ves razred v razrednlco, meni pa še zagrozi, da me bo pri maturi vrgel. Nasilje narašča ... Položaj slovenskih dijakov na ptujski gimnaziji se je vedno slabšal. Prepovedali so nam v šolskem poslopju govoriti slo- venski, na ulici pa nista smela dva slovenska učenca iti skupaj in citati nif^mo smeli slovenskih knjig. V slovenskih nalogah ni- smo .smeli rabiti besed »Slove- nec«, »slovenski« in »Slava«. Nekoč je profesor Rloven.ščine napisal na tablo naslov sloven- ske .šolske naloge: »A-b-c vojna« (t>o Prešernu), pozabil pa ga je zbrisati. Drugo jutro smo imeli prvo uro dr. Reiza. Ko zagleda in prečita na tabli naslov na- loge, se obrne proti meni in pra- vi: »Za take neumnosti se šolska tabla ne sme zlorabiti. Zapom- nite si to. Hiter!« Na moj ugovor, da tega nisem pisal jaz, zavpije: »Molčite!« in me zapiše v raz- rednlco zaradi nedostojnega ve- denja. (Dalje prihodnjič) Dvahrat fe — vedno NAPISAL AMERIŠKI HUMORIST LLOYD ROSENFIEXD i" o sem drugič v vseh letih svo- jega zakona stresel cigaretni pepel na preprogo, me je žena vprašala: »Ali moraš vedno metati pepel na preprogo?« To ni prvikrat, da me je tako obtožila. Zadnje čase me je obto- žila tudi drugih zločinov, kot na primer, da vedno puščam vodo odprto, da vedno pozabljam ključ in da avtomobilu vedno zmanjka bencina. Morate razumeti: nikdar pa me ne obtoži, da vedno prinesem do- mov vso plačo, ali da jo vedno vabim v gledališče. Pred kratkim sva se peljala v novo naselje v bližini, da bi obi- skala prijatelja. Vse hiše so si po- polnoma podobne, toda ceste za- vijajo okoli njih prav zato, da si ne bi bile popolnoma podobne. To človeka močno zmede. Ko prijatelja po desetih minu- tah nisva našla, je žena pripom- nila: »Čudno je, da se vedno zgu- biš!« »Kdaj pa sem se zadnjikrat zgubil?« sem jo tiho vprašal. »Prejšnje poletje, ko sva iskala tisto delavnico za popravilo tenis- loparjev,« je odgovorila. Vzdihnil sem. »Toda, trgovina je bankrotirala in na njenem me- stu je bila druga trgovina. Zato jo nisem mogel najti.« Prejšnji mesec smo imeli v pi- sarni zabavo ob šefovem 55. rojstnem dnevu in povedal sem ženi, z obžalovanjem, da moram iti tja. Bila je za to. »Toda,« je rekla,' »ni mi všeč, da vedno hodiš ven in me puščaš samo doma zvečer.« »Toda ljubica,« sem protestiral, »zadnjikrat, ko sem te pustil do- ma zvečer, je bilo spomladi leta 1951, ko sem se pridružil ekipi proti poplavam.« Edino, kar je rekla, je bilo: »Oh, ti vedno pretiravaš:« Odločil sem se, da bom stvar razčistil, kajti to je bilo že pre- več. In tako sem jo nekaj dni kasneje, ko je odpeljal z rtašega dvorišča dvotonski tovorni avto- mobil, poklical k sebi. Ko je vi- dela dva metra visoko goro pepe- la, je zavreščala: »Kaj, za vraga, je pa to?« Prav na to sem čakal. »To, lju- bica,« sem rekel, »je okoH tiso* kilogramov pepela. Po 4idjiem , natančnem računanju sem prišel do zaključka, da bi bilo prav to- liko pepela na naši preprogi, če bi ga vedno spuščal na tla, kadar kadim cigarete.« Pogledala je na goro pepela ter rekla: »Se dobro, da sproti po- spravljam, kaj?« Sinoči, ko sem prišel domov, potem, ko sem hodil več kot pet sto metrov po vremenu, ki bi ga prav lahko opisal kot orkan, me je pozdravila: »Ali moraš vedno pri(iesti blato v sobo?« NOVI KRVODAJALCI 5. novembra so darovali kri prebivalci iz Orkovc. Krvodajal- cem in organizatorjema tov. Fr. Dobiču in Štefki Žnidarič se iskre- no zahvaljujemo. Krvodajalci so: Jože Klasinc. Terezija Gajzer, Franc Peršuh, Maks Rudolf, Vinko Goljat, Roza Lah, Marija Peršuh, Terezija Sa- gadin. Margareta Dcbič, Neža Brumec, Barbara Lorger, Angela Fras, Marija Medved, Antonija Zaje in Rozika Brglez. 8. novenibra pa so se odzvali krvodajalci iz Stojnc. Iskrena hvala krvodajalcem in organiza- torki tov. Marjeti Vojsk. Krvodajalci so: Angela Horvat, Marija Kelenc, Angela Karo, Ma- rija Vicek, Gera Kostanjevec, Ge- ra Kolenko, Ivana Goričan, Mar- jeta Vojsk, Marija Petrovič, Te- rezija Vidovič, Angela Vajda, Ma- rija Zotler, Marija Petek. Fran- čiška Korošac. Marija Kodrič, Anica Zelenko, Marjeta Peklar, Kristina Meznarič, Liza Vajda. Kristina Verlak, Roza Žuran, Mar- jeta Rihtarič, Marjeta Vojsk, Alojz Kolenko, Jože Plošenjak, Janez Roškair, Jože Plcšenjak ml. Splošna bolnišnica Ptuj Postaja za transfuzijo krvi STRAN 4 PTUJSKI TFMMK PTUJ, DWE^ rA igai E»rve vesti o giberlinu so prišle iz Jtpe:iske. Pridelovalci riža so opazili, da so zras a stebla včasih do velikanskih razsežnosti, nato csjabcia m sčasoma odmrla. Ta pojav so imenovali tudi »Bolezan neumnih S3men<. Gib?riin j? skupno ime za sno- vi, ki por;peJiujejo razvoj rastlin in jih pfoizvaja goba Giberella. Najpomcmbnej.sa je giberlinska kislina, to je tistn zvrst giberlina, ki jo poba preteino proizvaja. Molpkulrirni ustroj giberlina je zelo zapleten in ga zato v prak- tične namene ni mogoče proizva- jati sintetično. Za pridobivanje večjih količin upombljajo germen- taciiski postopek, ki je podoben tistermi pri pridobivanju penicili- na. Že majhna količina — tri če- trtine grama — tega belega kri- stalnega prahu zadostuje za Škropljenje površine enega hek- tara. S tem dejanjem pa se začno poljedelski »čudeži«. Tobačni listi, poškropljeni z gibsrlinom, so vej- ji, bombažna vlakna pa postanejo d?.ljš3. Koruza, ječmen in zemelj- ski orešek poženejo dva do tri- krat hitreje. Nekatere vrste groz- dja, poškropljene z giberlinom, dajo večje plodove. Tesno stisnje- ni plodovi drugih vrst pa se raz- širijo in tako zmanjšajo nevarnost gnitja. Krompir, škropljen z gi- berlinom, da dva pridelka na leto. . Toda zadeva ai tako preprosta. Primerna količina dvakrat poveča hektarski pridelek, neustrezna pa povzroči okrnitev. Giberlin vpliva tudi na zeleno. Če jo tri tedne pred izkopom po">kropimo, se po- veča dolžina in teža za kakih pet- deset odstotkov. Moramo pa povedati, da giberlin ne vpliva vedno enako na iste rastline, na nekatere pa sploh ne vpliva. To se je pripetilo pri poskusnem škropljenju marelic, breskev, hrušk, fig in jabolk. Bolj natančna bi bila ugotovitev, da doslej še niso opazili bistvenih sprememb. V nasprotju s temi sadnimi drevesi pa se je pn škropljenju nekaterih oranžnih vrst povečala množina vitamina C za 13 odstot- kov, soka pa za 9. Podobno je z limonami. Poškropljene limone so boljše. Navzlic vsem tem, lahko bi re- kli čarovnim uspehom, znanstve- niki še ne vedo, kako giberlin de- luje. Ujemajo se le v tem. da je pravilno odmerjena količina nad- vse fKimembna, v nasprotnem pri- meru pa se lahko pojavijo nevšeč- nosti. Nedvomno lahko upravičeno re- čemo, da giberlinu pripada pri- hodnost. Toda pred uresničitvijo te trditve bo moral prestati še hud.? preizkušnje v laboratorijih in poljedelskih postajah sveta. Ptice ovfrofo iei<»lstvo Nesreče zaradi trčenja ptičev v letalo so že dolgo vrsto let po- sebna skrb letalskih strokovnja- kov. Čeprav tisk o takih nesrečah le redko poroča, so v resnici pre- cej pogoste. Od januarja 19.50 do junija 1955 so ptice poškodovale 401 letal, med njimi celo reaktiv- na letala. Zaradi tega je p)oveljstvo ame- riškega letalstva naročilo seknji za varstvo letenja, naj ta problem podrobno prouči in predlaga var- nostne ukrepe. Podatke so kmalu zbrali, vendar primerne rešitve še niso našli. Pripravili so pa že več predlogov, med njimi tudi nasled- nje: Uničijo naj vsa ptičja gnezda v okolici letali^šč. Ta predlog so od- klonili zaradi federalnih zakonov o varstvu ptic. Odvračanje krilatcev z močnimi zvočniki, ki posnemajo krike .spla- šenih ptičev, se v Angliji ni ob- neslo. Izurjeni sokoli naj bi stalno kro- žili okoli letaliških centrov in lo- vili nadležne ptiče. Predlog je za- vrnjen kot nehuman. Uporabili so tudi ultrazvok za razprševanje ptičjih jat, zlasti ob selitvah, uspeh pa je bil nezna- ten. Nogom^ i DR 4VA - i€SE1«SKI PRVAK MAIMRORSKE ^ NOGOMETNE PODZVEZE Dr&v^Rak^čan 5:0 (2:0) i v zadnjem kolu jesenskega prvenstva mariborske podzveze sia se v nedeljo, 8. novem'bra, po- merili nogometni ekipi Rakičana m domače Drave. V zadnji prvenstveni nogometni tekmi je dcmača enajstorica na- stopila v postavi: Kramberger, Markovič, Berlič, Mušič, Artenjak, Strehar, Šilak, Erhatič, Sirec I in II ter Mesaric. Domačini so brez velikih težav premaga i nasprotnika in csvojili zadnji dve dragoceni točki. Po zelo razmočenem terenu sta e.k;p5 začeli zelo nervozno. Domače mo- štvo J9 že v začetku prevzelo cni- ciativo in nevarno prediralo proti vrat.om nasprotnika. Nppsd D-.-ave je na tej tekmi prikazal lepe k. m- binacije, vendar žoga ni hotela v mrežo. Vsi streli napadalcev so se končali visriko nad vrati ali minvo njih. Zaradi takega streljanja je Ci>t3'l prvih deset minut rezultat nespremenjen. Domačini izsilijo več kotov ki pa so prav tako cstali neizkoriščeni. V 13. minuti iepo strelja na vrata Mesaric, to- da vratar odbije žcigo. Napadi Drave so bi'i v nadaljevanju ve- dno gostejši, vendar žoga ni ho- tela v mrežo. Šele nekaj m;nut pred kr^cem po'čai3a Artenjak iz gn^če doseže drugi gol za doma- čine. V drugem delu se je slika p::)novila. Stalni napadi napadalcev Drave so se vrstili, toda zaradi netcčnih strelov je ostail rezultat nasioremenjen. Sredi drugega px>!- časa so tudi gostje nekaj časa nspadal;, vendar tudi tam ni bi^o strelca, ki bi zsdel. V 76. minuti je sodnik Hren dosodil enajst- metrovko proti Dravi, toda lep strel je vratar Drave uspešno obranil. V protinapadu je pobeg- ni! po levem krilu Erhstič in po- višal rezultat na 3:0. Ob številnih prodcirih je bil proti koncu igre usD'išen še dvakrat Sirec. Zaradi velike premcči domačinov bi btl lattko rezultat izdatnejši, vendar so bili napadalci zadovoljni s tem rezultatom. Pri domačinih se je odlikoval Artenjak, ki je bil naj- bc'jši mož na terenu S to zmago st je domače mnoštvo priborilo prvo mesto na jesenskem delu prvenstva mariborske pod- zveze. V pomladanskem de"u ga zopet čaka težka naloga, čeprav ima dve točki prednosti od drugo planirane ekipe Aluminjja. pa. L.TUBLJANA NTTDELJA, 8. NOVEMBRA 6.00 Budnica. 6.05 Poročila, vreoi«!- ska napoved in dnevni koledar. 6.IO Ne- kaj domačih. 6.30 Zabavne melodije in piho.ine orkestre. 7.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Prireditve dnera. 7.35 Pot»evkc zz ne- deljsko jutro. 8.00 MMdinska radijska igra. A. Milne: Okrog hiše na Pujeveffl og:u. 8.45 Klavirske miniature Matije Bravničarja. 9.00 Zabavna matineja. 10.00 Se TKmmite, tovariši . . . iTan Kiav- ta: Spopad: 10.30 Zbori in samospevi Rada Simonitija. io.55 Popotovanje z melodijami. 11.30 Silvo Matelič: Spomini 7. juga. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega siporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Lahek koncert za podeželje. 14.15 N'aši iposluSalci čestitajo in pozdra-vljajo — II. 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska nai>oved in obvestila. 15.15 Reklame. 15.30 Iz popularne domače glasbe. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Nekaj narodnih in domačih za je- sensko popoldne. 16.45 Za vsako$;ar ne- kaj (zabavna glasba). 17.30 Radijska igra. 18.23 Dragi stavek iz Mozartove ,,Male nočne glasbe". 18.30 Majhen mo- zaik melodij. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnev- r.ik. 20.05 AH jih poznate? 20.25 MeJo- dije za zabavo. 21.10 P. I. Čajkovski: Simfonija štev. 6 r h-mol« ,,Patetična". 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled vroreda za nasled- nji dan. 22.15 Plesni zvoki. 23.00 Po- ročila in ore^'.ed tiska. 23.10 Pooevke na teikočem tra,ku. 23.-».0 Karol Szynia- nowski: Soitata za violino in klavir op. 9. 24.00 Zadnja poroči!^ in zaključe* odaje. Mm jmmm proti Tovarna kemičnih izdelkov v Ru.^ah pri Mariboru je začela iz- delovati nov herbicid Simazin, ki je kemično sredstvo za zatiranje ple-/ela v koruzi. Prva je izdelo- vala ta herbicid znana švicarska tovarna Geigy in so ga doslej že z uspehom uporabljali arrreriški {Poljedelci. SiTiazin uničuje 100 "/n široko- listnate plevele in trave že z en- kratnim škropljenjem kar kaže, da je priporočljiv predvsem v kra- jih, kjer .je malo delovne sile, da bi opravila večkratno škropljenje. To je herbicid v prahu, topljiv je v vodi in na rastline deluje po koreninskem sistemu. Na en ha površine ga porabimo približno 5 kg ali največ 8 kg, če je zemlja težka in če z njim škropimo vso površino. Če pa škropimo samo med vrstami, ga porabimo le 2 do 3 kg na ha. S Simazinom lahko škropimo že med setvijo s tem, da na se- jalnicah pritrdimo posebne rezer- voarje za škropljenje. S tem pri- hranimo tudi na stroških Kadar pa škropljenja ne opravimo med setvijo, ga moramo opraviti naj- kasneje teden dni po setvi. Sima- zin je aktiven v tleh dalj časa in eno samo škropljenje varuje ko- ruzne rastline med vso njihovo vegetacijo. Če Simazin pravilno uporablja- mo, ta ni strupen ne ljudem in ne. živalim. Preizkusili so ga tudi že v sadovnjakih in vinogradih in dosegli zadovoljive uspehe. v publikaciji UNESCO je bilo nedavno na 250 straneh opisano več'etno raziskovalna delo v zvezi s časopisi po svetu. Po statistič- nih podatkih je narasla časopisna proizvodnja v minulih letih za 14 «/«. Vsak dan izide 225 milijo- nov časopisov. Britanci so najbolj vneti bralci dnevnega tiska, saj 60 'it* prebi- valcev dnevno Icupuje in bere ča- sopise. Angleži se ponašajo tudi z največjo naklado časopisov. Dva njihova dnevnika izhajata skupno v štiri in pol milijona izvodih, ra- dijski vestnik BBC pa ima osem milijonov naklade. Le malokatera dežela na svetu -se more ponašati s takšno časopisno tradicijo kot Angleži, saj so tam izhajali neka- teri listi že pred 300 leti z istim namenom kot zdaj, namreč da prvi objavijo uradne in kraljev- ske razglase ter razsodbe in vo- jaške ukaze. S 1867 dnevniki so ZDA na prvem mestu, listi pa izhajajo v skupni nakladi 55 milijonov izvo- dov. Razen tega imajo Američani tudi najbolj obsežne liste, in si- cer izhajajo med tednom povpreč- no na 40 straneh, oh nedeljah pa 120. Tednikov je v ZDA 8892. Država Andora in Jemen sploh nimata listov. Libanon, ki šteje dober milijon prebivalcev, pa jih ima kar 40. Togo ima list z na- klado 500 izvodov, v Hongkongu pa jih izhaja 27. V Laosu imajo dm lista, ki izhajata v skupni na- kladi 1000 izvodov. V Pakistanu izhaja 65 dnevnikov s skupno 150 tisoč izvodi. Jugoslavija ima 30 dnevnikov. 145 tednikov in 190 periodičnih publikacij. Dokumenti o zverinshnh nacizma Svet še vse premalo ve za zlo- čine, ki so jih nacistični »kultu- ronosci« zagrešili po raznih drža- vah Evrope. Zato je hvale vredno delo, ki ga opravljajo na Poljskem z izdajo dokumentarnega zborni- ka o koncentracijskem taborišču Osvviecim ah Treblinka, v kate- rem so hitlerjevski klavniki po- m.orili milijone žena. mož in otrok. Pred kratkim je izšel že tretji zvezek, ki obravnava dogodke iz leta 1943 ter obsega samo dol-ai- mentirano gradivo s številnimi faksimiliranimi dokumenti. Na prostoru zloglasnega tabori- šča je danes Državni poljski mu- zej. ŠAH DPD Svoboda — ŠD Ptuj ob- vešča vse ljubitelje šaha, da bo v torek, dne 17. novembra t. 1., v Narodnem domu občni zbor društva. Začetek občnega zbora bo ob 19. uri, v primeru ne- sklepčnosti crb vsaki udeležbi ob 20. uri. TRGOVSKO PODJETJE »J A VOS« PTUJ BILANCA za le o 193S i^redmet poslovanja: nakup in prodaja na malo drv, premoga, og Ij« in gradbenega materiala. Sled njega na področja okraja tudi na veliko. Planirani promet je presežen za tri odstotke. Povprečna zaposlitev 24 delavcev in uslužb encev. GOSTILNA «PRI POŠTI« PTUJ BILANCA XSk leto Gostilna »Pri pošti« je bila ustanovljena ob reorganizaciji mestnih gostiln in posluje od leta 1952 kot samostojno gostišče z pavšalnim obračunom. Ob ustano- vitvi je prevzelo v najem tehnič- no zastarele in neurejene gostin- ske lokale, zato je kolektiv iz le- ta v leto vlagal del doseženega čistega dohodka v ureditev točil- nice, salona in ?a nabavo nove opreme. V letu 1953 je gostilna zaposlo- vala 11 delavcev in uslužbencev, od tega 3 natakarice. 2 kuharici. 3 kuhinjske pomočnice, 1 vajenko in 2 uslužbenca v upravi. Celotni dohodek oziroma obseg gostinskih storitev se je povečal na 23 mili- jonov dinarjev ali za o odst. v primerjavi z letom 1957. Povečani obseg storitev je bil dosežen na osnovi obstoječih bolje urejenih gostinskih prostorov ki nudijo 120 sedežev. Gostilna opravlja vse vrste go- stinskih storitev in se je uvrstila med zelo pomembne činitelje na področju družbene prehrane, ne samo v obliki abonentov, ki jih ima okrog 100, marveč tudi gle- de števila domači}- in tujih go- stov. V letu 1953 je bila dosežena sledeča struktura gostinskih sto- ritev: topla in mrzla jedila 45 alkoholne pijače 49,8 brezalkoholne pijače 4,8 ostale storitve_0,4 vse gost. storitve skupaj 100 Iz gornje strukture je razvidno, da odpade skoraj polovico vred- nost; storitev na hrano, ki jo mo- ra pripraviti osebje v majhni, teh- nično nedovoljno opremljen' kuhi- nji. Do.seženo razmerje med jedi- li in pijačami se v letu 1959 še bolj povečuje v korist jedil in povzroča iz dneva v dan težje po- goje dela. Zaradi tega je delavski svet že pripravil ekonomsko-teh- nično dokumentacijo za ureditev kuhinje, predvsem pa za preme- stitev in preuredite'- sanitarij. Vrednost gradbenih in obstoje- čih del bo znašala skupaj z ure- ditvijo fasade okrog 1.2 milijona dinarjev, ki jih bo podjetje krilo iz doseženega čistega dohodka za leto 1958 in 1959 OSEBNI AVTO FIAT 600 prodam. Vprašajte: Gorišnica 35. PSA VOLČJAKA, 7 mesecev sta- rega, prodam. Naslov v upravi. OMARO, dve postelji, posteljni omairici, zimski deklišiki plašč in moški plašč prodam. Vpra- šajte: Ljutomerska 24. KONfPLETEN VZIDLJIV ŠTEDIL- NIK ugodno predam. Vprašajte: Rudolf Šterman, Ptuj, Poljska cesta 1. PIS.i.LNl STROJ »REMINGTON«, normaln: pisarniški, prodamo. Osnovna šola Ptuj-Breg. NAD 1 HEKTAR GOZDA v Gruškovju prodam. Naslov v upravi lista. 16 AROV VRTA ob Studenčnic: dam v najem. Terpinc, frizer, Ptuj. BezJakova 12. KDOR POGREŠA cd 26. oktobra dežni plašč, k; je bil najden na cesti Rogoznica—Nova vas Ptuj, naj Se zglasi v upravi. RAZPIS Turistično m olepševalno dru>- štvo v Ptuju vabi poklicne foto- grafe in fotoamaterje z območja ptujske občine, naj predložijo društvu v velikotsti dopisnice mo- tive iz Ptuja in s podeželja, ki bi prišli v jx>štev za razglednice. Za najlepše motive bo društvo izplačalo štiri nagrade, in sicer 20.000, 15.000. 10.000 in .5000 din. Negative nagrajenih motivov bo društvo v dogovoru z nagrajen- cem up>orahilo za razmnoževanje razglednic. Rok za predložitev vzorcev mo- tivov je 1. december 1959. Vzorci naj bodo označeni s šifro predlo- žitelja. Oddaje vzorcev v pisarni Turi- stičnega in olepševalnega društva Ptuj v dopoldanskih urah v Mur- kovi ulici (nasproti trgovine Mer- kur). Tajništvo Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih raz- merij pri TOVARNI AVTOOPREME PTUJ razpisuje naslednje delovno mesto: metalurškega tehnika ali visokokvalifici- ranega livarja kovin z u strežno prakso Irdaja »Ptujslo tedmk« Du-ektor Ivan Kranjcih Urejuje odbor liOgovorn ir^.i«j)k4 takam*. Jlan t>oi, Uio« oaiucnni jOC im. gvj itt^a 25(J Oin.