ttnaja vsa* četrtek in ve\ja s poštnino vred in v Maribora a polivanjem na dom aa oelo leta K 5,— m pol leta „ 2.60 M četrt leta „ 1.30
Karočnina se pošilja ■pravniitv* v tiskarni ar. Cirila, koroška •Me« kštv. i. List s«
p«ši\ja do odpovedi.
—
Metalki k»tel. tia-fcavaaga društva d*-Hv^o hat brez p«-■aročain«.
SLOVENSKI
•a v tiskani h pri gospoda Korak-* aa velikem trga p* 10*.
Rokopisi se na vrt čajo, neplačani Hi aa a« Bpr^jaauje.
Za oznanila se plačaj« •d navadne vretiee, te se natisne takrat, po 12/1, dvakrat I«*, trikrat 24*.
List ljudstvu v pouk in zabavo.

Stev. 30.
V Mariboru, dne 28. julija 1898.
Tečaj XXXn.
Šole ob meji.
Od nemško-slov. meje, dne 25. jul.
V šolah naj bi se ljudstvo duševno izobraževalo, nravno blažilo ter v dobrem utrjevalo. Kjer so šole urejene po načelih zdrave pameti, tam tudi v večji ali manjši meri res dosegajo ta svoj vzvišeni namen. Toda žal, da še dandanes v prosvetljenem devetnajstem stoletju šole niso povsod urejene po načelih zdrave pameti. To obžalovanje velja tudi za našo Avstrijo. Pri nas je prvo načelo germanizacija in temu načelu klanjati se morajo vsa druga. Kako pogubno je to načelo, nam najjasneje dokazujejo šole ob naših narodnih mejah. Skrb za blaženo nemščino privedla je na meji odločilne osebe do take nespameti, da so tam ustanovljene za slovensko deco popolnoma nemške šole. Kaj je Nemcu do tega, da s takimi šolami bije. vsem izobraževalnim pravilom v obraz? Da si le pridobiva novih janičarjev, on je zadovoljen, vse drugo mu je deveta briga. Nas napolnjuje žalost, kedar gledamo delovanje teh obmejnih šol.
Šole naj bi ljudstvo izobraževale, naj bi mu dajale omiko in prosveto. A te šole na meji? To so največje zavornice vsakega napredka. Otrok, ki nima talenta za jezike, posebej tukaj ob mejah za nemščino, takemu otroku je zabranjeno se nadalje izobraževati. Tak otrok obtiči Jvseh osem šolskih let v prvem razredu, ako se ga učiteljska moč prvega razreda radovoljno ne usmili, da ga zadnje leto potisne v drugi razred in je učiteljska moč drugega razreda tako prijazna,
da ga iz usmiljenja vsprejme za jedno leto med »duševne velikane« v prvi klopi svojega razreda. Ali ni to hudodelstvo, ubogega otroka mučiti skozi osem let z abecedo samo zaradi tega, ker nima talenta za nemški jezik ? Mi vemo iz lastne skušnje, da so otroci sicer za druge predmete nadarjeni, da so bistrega duha, sposobni za napredovanje, a ker hreščeča nemščina ne ugaja njihovemu ušesu in se noče utisniti v njih spomin, zaprta jim je nadaljnja pot do omike in pro-svete. S takimi šolami se dosega le germanizacija slovenske dece. Za nemški jezik nadarjeni otroci napredujejo, se izomikajo in postanejo pozneje največji nasprotniki onega naroda, iz katerega so izšli. Manj nadarjeni otroci pa, ki sedijo v prvem razredu, dobijo skozi onih osem šolskih let vsaj neomejeno spoštovanje do Jonega jezika, kateri jim je delal toliko preglavic. £ermanizatorski namen je dosežen!
In [kako slabo uplivajo naše obmejne ponemčevalnice v moralnem ali nravnem oziru! Otrok, ki sedi leta in leta {v prvem razredu, postane duševno len. To je prvi korak k nravni pokvarjenosti. Ker na šolske reči ne more in mu ni treba mnogo misliti, premišljevati začne o raznih pobalinskih rečeh. In kmalu postane tak otrok mlajšim sošolcem učitelj v pobalinski razuzdanosti! Človek je že itak k slabemu nagnjen, a kadar še dobi učitelja v slabem, tedaj mu ni težko napredovati v slabostih. Obmejne ponemčevalnice so torej zajedno tudi učilišča nravne pokvarjenosti.
Rodoljubi, ki so se v zadnjem času začeli
zbirati v obrambo obmejne zemlje, naj obračajo svojo pozornost tudi na obmejne šolske razmere. Ta vališča janičarstva, nespameti in pokvarjenosti morajo izginiti in na njih mesto stopiti učilišča omike in napredka. Ves nemški narod, ki prebiva v Avstriji, so itak ponemčeni Slovani. Zadosti smo že namnožili avstrijsko Nemštvo, ni ga treba še bolj. Odslej krepimo svoj narod, krepimo ga gmotno in duševno, da bo ¡lahko kljuboval vsem vetrovom, ki bo mu jih bodočnost vsilila.
Kedaj že bo premoženje jednako razdeljeno ?
Nobena politična stranka ne zna ljudstva tako slepariti, kakor socijalistična. Da bi si pridobila vedno večje število privržencev, slika jim bodečo socijaldemokratično državo z zlatimi barvami. Blesk zlata omamlja ljudstvo in zato se ljudstvo niti resno ne povprašuje, ali se bodo socijalistične obljube mogle kedaj izpolniti ali ne. Veliko pristašev si pridobiva socijalna demokracija, ker obeta ubogemu ljudstvu, da se bode vse premoženje jednako razdelilo med ljudi, kadar pride socijalistična stranka do moči in državnega krmila. Takrat se bo vse ljudstvo zjednačilo. Bogatin in revež, kmet in hlapec, obrtnik in njegov učenec, tovarnar in delavec, vsi si bomo jednaki, ker bomo imeli jednako premoženje. Nobene razlike ne bo več med nami. Minolo bo razkošje, a minolo bo tudi stradanje. Vsi bomo imeli kruh, in sicer vsi jednako velik
Listek.
Maron, mladi spoznovalec z Libanona.
(Povest. — Prevel A. J.)
(Dalje.)
«Dobro!» nadaljuje Maron. «Da se pa to zgodi, moraš v nevarnosti govoriti sledeče besede: «Moj Bog in oče nebeški, jaz verujem vse, kar si ti razodel ljudem. Verujem tudi na Kristusa, tvojega edinorojenega sina. Upam na Tvoje usmiljenje in srčno obžalujem vse svoje grehe. Odpustim svojim sovražnikom; oče, odpusti jim tudi ti, ker ne vedo, kaj delajo! Ali, hočeš to storiti?»
«Da, hočem,» odgovori Ali. «Pa povej mi besede še enkrat.»
Maron še enkrat ponovi in Ali ponavlja večkrat, dokler si vsega dobro ne utisne v spomin.
Pot postaja vedno bolj pusta in samotna. Po vseh hribih in dolinah so sicer majhne vasice, pa nikjer ni videti človeka na polju, tako da se Maron osrči in reče: «Daleč okrog ni nobenega Druza. Gotovo so šli vsi proti Sidonu in mi bodemo brez nevarnosti dospeli v Djecin.»
Udova pa neverjetno zmaje z glavo in
reče: «Ti se motiš, dragi moj. V vseh teh vaseh prebivajo Druži, zato je pa tudi slabo znamenje, da nikogar ni na polju. Najbrž se kje zbirajo, da bi napadli kako maronitsko vas. Mogoče je celo, da je Djecin na vrsti.»
Komaj to izgovori, se že zasliši od daleč strel. Ubežniki se prestrašeno pogledajo in naglo hitijo na visok grič, od koder se je že videlo v Djecin. In glej! Velika množica ljudi ravno zapušča vas, med tem ko iz hribov in iz grmovja krvoločni Druži streljajo na njo.
»0 nespametni!* zakliče udova. «Zakaj zapuščajo svojo vas in svoje hiše, kjer bi se dolgo mogli braniti proti okrutnim Druzom. Na prostem so pa izgubljeni.»
Žena je imela prav. Ko se naši ubežniki plaho ozirajo v vas Djecin, pride od vasi po dolini kakih 2000 vaščanov, mož, žen in otrok. Okoli 300 oborožencev varuje v ozadju bežeče družine.
Druži pa so se poskrili za vsakim drevesom in vsako pečino, ter so streljali na uboge Maronite. In mnogo jih je padlo in obležalo, katere so potem sovražniki z noži in bodali neusmiljeno poklali. Maron kaže ves besen pesti krvoločnim Druzom govoreč: «Daj, o Bog, da ogenj pade iz nebes na te rablje!» A mati ga pokara rekoč: «Mislimo rajše na to, kako naj pomagamo svojim bratom.»
«Kako bi jim naj pomagali,» vpraša začudeno Maron, «ker nas je le malo in še niti orožja nimamo?»
Udova nekaj časa misli in potem reče: «Ako Maroniti po tem potu dalje bežijo, gotovo nobeden ne pride živ v Sidon, kamor najbrž hočejo. Maron! Ali! Hitita v dolino in pripeljita nesrečneže po onem klancu k nam. Možje naj branijo vhod v klanec, dokler morejo, potem pa naj pridejo za drugimi sem gori.»
«Da, mati, jaz grem!» reče Maron vesel, medtem, ko ga mati pritisne na svoje srce, poljubi in pokriža. «Pojdi, moj sin,» pravi, «in Bog bodi s teboj. Ako umrješ za rešitev svojih preganjanih bratov, bodem ponosna na tebe.» Nato se obrne v stran prikrivajoč si goste solze.
Maron in Ali naglo izgineta v dolini. Ko se ubežni Maroniti približajo med jokom, vpitjem in molitvijo, jim pokažeta ozki klanec, po katerem naj bežijo na hrib. Preplašeni Maroniti jima ne zaupajo. Ko pa izved6, da so tudi v Sidonu vse kristjane pomorili in da jih čaka enaka usoda, se obrnejo po na-svetovani poti navkreber. Možje branijo klanec in porabijo vsako drevo in pečino. Druži so pri tem na slabšem, ker morajo navzgor streljati, in ker se kristjani skrivajo za dre-
kos. To bo življenje v novi socialistični državi! Ubogi delavec, ki si mora z velikim trudom služiti vsakdanji kruh, kar drhti po trenotki, ko se bo na razvalinah sedanjega krivičnega družabnega reda vzdignil nov, srečo obetajoč družabni red. Ah, da bi se ne varal . . . !
Toda niti najmanjšega dvoma ni, da se bo gotovo varal. Premišljujmo stvar s treznim duhom! Vzemimo, da je res dobila socialistična stranka državne vajati v roke. Prva njena dolžnost je potem, da preustroji družbeni red po svojih načelih. Premoženje se bo moralo začeti deliti. Denar se bo res lahko popolnoma jednako razdelil. Toda kako se naj zemlja jednako razdeli ? Ali je jeden oral v rodovitni dolini toliko vreden, kakor jeden oral na kakem suhem hribu? Kako se bo živina jednako razdelila, kako hiše, kako obleka, kako živež? Pa recimo da se je posrečilo popolnoma, jednako razdeliti zemeljsko premoženje. Toda, kako dolgo bo to jednako razdeljeno? Lenuh ne bo skrbel za prihod-njost, skrben človek pa bo gledal, da si množi svoje imetje od dne do dne. Čez par mesecev bo torej morala biti zopet nova delitev. Vzelo se bo pridnemu človeku ter dalo lenuhu, da se posest zjednači. Ali se pa ne bo naveličal priden človek delati za lenuha. Gotovo, postal bo rajši tudi on lenuh. Tako pa bi bila, predno se leto enkrat obrne, socialistična država polna lenuhov. In gotovo bi morala z lenuhi vred že drugo leto svojega obstanka sramotno ugasniti. Da bi se naj premoženje jednako razdelilo, to je potemtakem slepilo socijaldemokratične stranke in kdor verjame takim slepilnim besedam, jasno dokazuje, da je kratke pameti.
Da socijalistični voditelji sleparijo ljudstvo, razvidi se že iz njihovega ravnanja. Zakaj pa si sami nabirajo premoženje? Zakaj so njihovi žepi nenasitljivi ? Glavar socijalnih demokratov v Avstriji, jud dr. Adler, je izvan-redno bogat človek. Toda ali mislite, da se zaradi tega brani vzeti kaj od stradajočih delavcev. Ne brani se, temveč zahteva, da se mu mora njegovo vodstvo nad socialistično stranko vsako leto poplačevati s tisočaki. Ako bi resno mislil na delitev premoženja, ne bi si nabiral bogastva, ne bi jemal težko prisluženih krajcarjev delavčevih, ker mu itak niso potrebni. Ravno tako malo mislijo drugi voditelji socijalistov na razdelitev, kakor Pernerstorfer, Ellenbogen, Singer, Bebel itd. Vsi so bogataši in posestniki grajščin, tovarn, letoviščnih hiš, a vendar še dan za dnevom zahtevajo od svoje stranke visoke plače.
Kar torej govorijo socijalistični voditelji
vesi. Marsikateri Druz se zgrudi smrtno zadet in pade čez pečine zopet v dolino.
Po dveurnem boju dospejo kristijani na vrhunec, kjer se je raztezal majhen hrastov in jelov log. Ubogi kristjani so zdaj mislili, da so našli varno zavetje. Hoteli so se takoj poskriti v goščavi. Tu jim stopita nasproti Judita in njena mati ter se jima dasta spoznati kot Maronitinji. Udova odsvetuje ubežnikom skriti se v gozdu, ker bi jih sovražniki lahko obkolili in pomorili. Najbolje je, ako branijo strmo goro in ozki klanec, da Druži ne pridejo na vrh. Ako prvi padejo, ki hočejo prodreti na goro, si drugi ne bodo več upali napadati. A možje so izgubili že ves pogum, ker so morali poslušati jok in stok svojih žen in otrok, in ker so izgubili že mnogo bojevnikov. Zato niso več mislili na brambo, temveč le na beg. In to je bila njih poguba. Srčna udova jim to tudi povč. Stopi namreč pred možke rekoč:
«Zakaj ste bili tako neprevidni in ste zapustili vas? Ako bi se bili v vasi hrabro branili, bi vas Druži nikdar ne bili izgnali in pomorili. Ali ne veste, da so Druži kakor šakali, ki si le na prostem upajo napasti svojega nasprotnika?
Ali ne veste, da so Vaši sovražniki kakor satan ? Ako bežimo pred njim, postaja vedno hujši in okrutnejši. Če se mu pa hrabro
o razdelitvi premoženja, je ljudstvu le pesek v oči. S takimi besedami ljudstvo samo ma-mijo, da mu tem lažje izvabijo iz žepov denarne doneske. Da bi se pa premoženje res razdelilo, si niti sami ne želijo niti ne verjamejo, da bi se to res moglo kedaj zgoditi.
Celo drugače ravna krščansko-socijalna stranka.
Krščansko-socijalna stranka je odkritosrčna stranka. Ona radi tega tudi trpečim stanovom ne obeta raja že tukaj na svetu, ker ve, da jim ga ne more dati. Priznava pa, da so sedanje družabne razmere nezdrave, in se trudi, da se predrugačijo v krščanskem smislu. Njeno geslo je, boj kapitalizmu, boj vsem izsesavalcem ljudstva. Nejednakost ljudi bo vedno na zemlji, to se ne da pre-drugačiti. A lahko se predrugači in to se mora doseči, da bo si delaven človek mogel priboriti lahkejšo in boljšo bodočnost, ne pa isti, ki je lenuh, a kateri ima kapital, ki mu nosi visoke odstotke. Čim bolj je delaven stan, tembolj se v sedanji družbi z direktnimi in indirektnimi davki obtežuje, tako da delavni stanovi dandanes že komaj dihajo. A kapitalisti, oni so posebni ljubljenčki sedanje družbe, njim se ne upa nikdo naložiti kake teže. Zato pa zahteva naša krščansko soci-jalna stranka: Pridnemu delu čast, brezdelnemu kapitalizmu pa pogin!
ustavljamo, zbeži. Branite torej zdaj to strmo goro. Izza vsakega drevesa in vsake pečine streljajte na Druze, ako hočejo na vrh prodreti. Merite dobro in streljajte mirno, da ne bode nobena kroglja zastonj, in Druži ne pridejo nikdar sem gor.»
Te srčne besede stare in častite žene so naredile glokok utis na može in star Maronit snežnobelih las reče svojim tovarišem: «Prav ima, prav! Mi smo se dali prekaniti od hudobnih Druzov, ki so obljubili nam prizanesti, ako jim damo pleniti po svojih hišah. Zdaj pa izpolnimo pameten nasvet te modre žene. Razdelite se ob gori in pustite, da se sovražniki približajo, potem pa jih morate varno zadeti.»
Možje so ravno hoteli izpolniti to povelje svojega starašine, ko jim nova nesreča to zabrani. Zapazili so namreč od daleč, da je vas Djecin v ognju. Žene in otroci začnejo jokati in tarnjati. Tudi možje so bili kakor trdi od žalosti, ko so videli goreti svoja stanovanja, kjer so vedno srečno in zadovoljno živeli in solze jim stopijo v oči. Med tem so se pa Druži priplazili med drevjem blizu kristjanov. Naenkrat počijo puške, in več Maronitov se zgrudi ob tla. Druge pa obide groza in strah, da v divjem neredu zbežijo na vrh gore. V goščavi popadajo utrujeni in brez upa na zemljo. Le nekateri možje še
zadržuje v Avstriji prusaško povodenj, da se ne razlije čez celi nemški narod.
Štajarsko. Vse nemške stranke v Gradcu so se zjedinile za prihodnje občinske volitve. Feichtingerjeva antisemitska stranka, ki je imela dosedaj samo tri mandate, jih dobi vsled zjedinjenja osem. Združene stranke so izdale volilni oklic, katerega je podpisalo nad 200 oseb. S tem zjedinjenjem hočejo graški Nemci vladi pokazati, kako vse stranke obsojajo razpust občinskega zbora. Vlada se pač te demonstracije ne bode prestrašila, kajti razpust je bil popolnoma opravičen, če tudi ni bil po volji nemških napetnežev.
Koroško. V novi bolnišnici v Celovcu, ki še niti dve leti ne stoji, se letos morajo zvršiti že velike poprave, ki bodo stale nad 30.000 gld. Zakaj se ni pazilo, da se v redu zida. Ko so katoličani zahtevali, da se naj uvedejo usmiljene sestre v bolnišnico, kričali so liberalci in nacijonalci, da bi to stalo preveč denarja. A kako malo pazijo na denar, dokazuje ta nemarna stavba.
Goriško. Po Goriškem potuje sedaj c. kr. namestnik Goess iz Trsta, da proučuje povsod krajevne razmere. Slovenci se vzdržujejo vsakega slovesnega vsprejema. Prirejali so vsprejeme tudi prejšnjemu namestniku, a on ni upošteval opravičenih želj primorskih Slovencev. Zato pa zdaj čakajo prej delovanja Goessovega, in še le po njegovem delovanju hočejo razsoditi, ali bo v bodoče vreden slovenskih vsprejemov ali ne.
stražijo ob gozdovem robu. Nekaj časa je bilo zdaj vse mirno. Druži se posvetujejo, kako bi izvabili kristjane iz goščave in jih pomorili. Naša udova, ki je s svojima otrokoma in z Alijem tudi prišla v gozd na vrhuncu gore, je že slutila hudobne nakane krutih Druzov. Zato tiho reče Maronu in Ali ju: «Maron in Ali! Hitita urno na drugo stran gozda in poglejta, če je znabiti tam kaka votlina. Maron in Ali odideta. Med tem peljata udova in Judita žene in otroke, ki so hoteli iti zraven, na varnejši kraj v sredino gozda in jih okrepčata s kruhom, vinom in smokvami, ki sta jih imeli seboj. Te okrepčave so jima dobro služile, kajti mnogi so bili tako slabi in utrujeni, da niso mogli več naprej. Na enkrat pa se od gozdovega roba zasliši obupen klic: «Ogenj! Ogenj! Groza! Druži so zažgali gozd!»
In res! Druži so užgali suho travo ob gozdu, in od te trave se je vnel tudi gozd. Ubežni kristjani so popolnoma obupani in si ne vedo pomagati. Nekateri bežijo skozi ogenj, da bi ušli iz gozda. Mnogim se sicer posreči, a zunaj gozda jih Druži neusmiljeno postreljajo in pokoljejo. Bilo je strašno klanje. Mnogi so v grmovju obviseli, se zadušili in zgoreli. Po vsem gozdu se razlega jok in stok. Naša udova in Judita klečita pod hrastom in molita, ko prideta Maron in Ali
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Državni zbor je s cesarskim lastnoročnim pismom zaključen. S tem je dosedanje predsedništvo državnega zbora doslužilo, vsi predlogi, ki so se vložili v zadnjem zasedanju, so brezpomembni in imuniteta poslancev je ugasnila. Splošno se sodi, da je to zaključenje začetek odločnih sprememb, ki jih namerava ministerski predsednik v kratkem uprizoriti. Upati smemo, da te spremembe nam Slovencem ne bodo na škodo.
Gornje Avstrijsko. Večina gornje-avstrijskih državnih poslancev ne trobi v Woliov in Schonererjev rog, zato pa se Wolf jezi nad njimi in jim hodi izpodkopavat zaupanja pri ljudstvu. V nedeljo je govoril v Velsu. Hudo je prijemal katoliške nemške poslance in hujskal ljudstvo proti katoliškim nemškim duhovnikom. Čudno, da pusti vlada zmerjati pri javnih shodih čez nemške duhovnike, kajti oni še so najmočnejši jez, ki
Vnanje države.
Vojska. Poveljnik mesta Santiago ni imel dovoljenja od vrhovnega vojnega poveljnika na kopnem, maršala Blanco, da se uda Amerikancem. Zaraditega se bo postavil pred vojno sodišče, kjer se bo sodilo čeznj z vojaško strogostjo. Blokado so sedaj Ameri-kanci raztegnili na vsa kubanska pristanišča. Maršal Blanco poživlja vojake in meščane, naj se branijo do skrajnega. S Španjskega prihajajo poročila, da se skoro sklene mir, ki bo časten za Španjce. Na Španjskem so se zatrli vsi listi, ki so pisali za Don Carlosa, kateri, kakor znano, hrepeni po španjskem psestolu.
Bolgarsko. Knez Ferdinand s soprogo in sinkom Borisom je obiskal pretekle dni ruskega carja, da mu pokaže Borisa, kojemu je ruski car boter. Da pa se je pri tem obisku razpravljalo tudi o balkanski politiki, pač ni dvomiti. Toda, kaj se je razpravljalo, ostane javnosti prikrito. Avstriji je treba paziti, da njene koristi na balkanskem polotoku ne trpijo nobene škode.
Belgijsko. V Bruselju je bil 15. julija shod poslancev, veleobrtnikov in županov, ki so se posvetovali o zidanju delavskih stanovanj. Ministerski predsednik je otvoril shod z lepim govorom, v katerem je naznanil, da bo mi-nisterstvo v prihodnjem zasedanju predložilo državnemu zboru zakon o delavskih stanovanjih. Tako skrbijo na Belgijskem za delavce ! A pri nas v Avstriji?
Francosko. Z veseljem čitamo, kako se začenja francoska mladina zavedati svojih dolžnostij in se postavljati na izrečno katoliško stališče. »Katoliško društvo francoske mladine« in »Katoliška mladina — Franche Comté« organizujeta sedaj v Besansonu velik kongres, ki bo jako važen, kasor se vidi iz nekaterih točk programa: »intelektuelno gibanje in katoliška mladež«, »nadzorovanje in organizacija katoliške mladeži«. Shod se vrši od 17. do 30. novembra. Mi pozdravljamo z veseljem to gibanje, ki zamore rešiti Francosko pretečega propada.
Cerkvene zadeve.
Nekaj besed o našem cerkvenem petju.
Predzadnja številka «Slov. Gosp.» nam je donesla kaj lep članek o cecilijanskem petju. Ker uže 10. leto delujem kot organist ter sem si uže marsikaj poskusil, dovoljujem si tedaj iz pedagogičnega stališča svoje mnenje o cerkvenem petju izraziti.
Odiskal sem v počitnicah razne cerkve ravno ob priliki službe božje ter se hotel prepričati, kako imenitno se v tej ali oni cerkvi poje ter tudi orglja. Včasih sem bil iznenadjen, včasih tudi ne. V jedni cerkvi se je popevalo popolnoma «cecilijansko,» v drugi «narodno cerkveno,» v jedni cerkvi celi zbor, v drugi jedna sama pevka itd.
Da je torej cerkveno petje v lavantinski škofiji še le v svoji razvijajoči dobi, mi bode vsakdo rad pritrdil; tudi vsak mi bode pritrdil, da to ni lahka reč, danes narodno-cerkvena pesem, jutri pa že popolnoma «ce-cilijanska pesem!»
Kaj bi si učitelj začel, ko bi danes vadil seštevanje v številnem krogu do 10, jutri pa uže deljenje z desetinskimi in navadnimi ulomki?! Vsakdo bode vprašal, kje pa je prehod? Kako se zamore iz tako lahke stvari k takim težkočam nagloma preiti? To je gotovo nepedagogično!
Ravno tako nepedagogično se postopa pri cerkvenem petju! Danes poje v premno-
nazaj in naznanita, da je gozd na treh straneh obkoljen od Druzov, na četrti strani pa je strma pečina, ki popolnoma onemogočuje beg. Udova se takoj vzdigne in zakliče okoli stoječim ženam! «Za nami! Za nami! Mi Vas rešimo!» Hitro prime nekaj otrok za roko in hiti k pečini, katero ji Maron pokaže. Urno zvežejo rute, prte, plašče in pasove skupaj in spustijo po njih žene in otroke čez pečino. In prvi, ki so srečno prišli doli, kličejo radostno navzgor: «Votlina! Votlina!» To druge osrči. Hitro sledijo in se poskrijejo v globoki in temni votlini ob vznožju pečine. Nazadnje še ostaneta le Maron in Ali zgoraj. Ko se Ali spusti doli, še gleda Maron okoli, ako bi še mogel koga rešiti. Nato odveže rešilno vrv od drevesa, kjer je bila privezana, jo ovije sedaj samo dvakrat okoli in se spusti ob obeh koncih navzdol čez pečino. Potem izpusti eden konec in skoči do tal. Vendar pa potegne to čudno vrv za seboj, da bi Druži ne našli njih zavetja. V votlini vsi pokleknejo in se zahvalijo Bogu za rešitev iz ognjene peči. Zgoraj pa so še dolgo slišali strašno stokanje svojih bratov, ki so v ognju našli svojo smrt. In v votlini se je začelo vse tiho jokati in stokati za zgubljene brate in soproge.
(Dalje prih.)
gih župnijah vse ljudstvo v cerkvi narodno-cerkvene pesmi, jutri pride drug organist, kateri pa ima popolnoma «cecilijanske na-peve». Kaj poreče ljudstvo k temu? Pregovor pravi: «Ljudstva glas, božji glas»! Ako ima ta pregovor kaj resnice, potem se «cecilijanskem petju» pač dobro ne bode godilo.
Kaj pa je temu krivo? — Nepedagogično postopanje! Pri celi stvari ni bilo prehoda, iz lahkega se je takoj k pretežavnim stvarem prešlo; to je bil vzrok godrnjanju ljudstva.
Dovolil bi si torej vsem organistom naše prelepe lavantinske škofije staviti nek predlog, kateri bi se lahko dal izvršiti ter bi neugodnostim gledč cerkvenega petja kaj odpo-moglo. — Ravnokar sem vsprejel «Sedmi pomnoženi natis Venca,» kateri je našemu ljudstvu toliko ljub in drag, iz rok preč. gsp. župnika iz Frama. Nehote se mi je vrinila misel: «Kaj pa, ko bi še imeli primerno zbirko napevov k temu Vencu?»
Zbirka napevov bila bi naj tako urejena, da bi naj k vsaki «Venčevi» pesmi bilo dvoje ali troje napevov, in sicer prvi napev lahek, drugi napev težji, in tretji popolnoma v »cecilijanskem duhu.» Na tak način bi bilo ustreženo vsem organistom labodske škofije. Od začetka bi se vadili lahkeji napevi, potem pa polagoma težji. Ali pa bi slabejši orga-nisti ostali pri lahkejih napevih, med tem, ko bi bolj izurjeni orgljavci se posluževali težjih pesmij.
Da pa se zamore taka zbirka napevov skoro obelodaniti, treba je združenih moči. Vsi organisti naše škofije blagovolijo izbrati poseben odbor ali odsek, kateremu bi bila dana naloga, vse napeve in pesmi iz cele naše škofije nabrati, jih urediti, sploh plevel od pšenice kaj natanko ločiti, da zamoremo svetu pokazati, da še ni med narodno-cerk-venimi napevi sama Ijulika ter da še bo mogel naš nasprotnik — Nemec — slovensko ljudstvo ob priliki romanja v Marijino Celje (Maria Zell) občudovati zaradi njega krasnega pelja. Ako bodemo vsi organisti lavantinske škofije vse nabrano gradivo glede cerkvenih pesmi izročili posebnemu odseku v dobro pretresovanje in prerešetanje, marsikatero zlato zrnce ostalo bode potomcem v dobrem spominu. Gornje Štajarec pa bode še z večjim navdušenjem vskliknil, slišavši slovenske pevke, kakor pred nekaj leti v Marijinem Celju: «Wenn die Windischen hier singen, da kommt es mir vor, ich sei schon im Himmel!» Kadar Slovenci tukaj pojejo, zdi se mi, da sem uže v nebesih.
Gospodarske stvari.
Smodnik za streljanje proti toči.
Deželni odbor nam naznanja glede dobave smodnika za streljanje proti toči:
Občine, okrajni zastopi in gospodarska društva dobivajo pri deželnem odboru kilo smodnika za znižano ceno 38 kr. Razpošilja se v zabojih po 25 kg. Da se dobi pravočasno, naj se naroči vsaj 2-3 tedne prej nego ga potrebujejo. Denar se more že pri na-ročbi vposlati in sicer za zaboje po 25 kg. 10 gld. 12 in pol kr., za sodček pa gl. 42 54. Zraven še se mora dodati za odpošiljatev pri zabojih, ako se naročijo 3, za vsaki zaboj po 1 gld., če se pa jih naroči več nego 3, za vsaki nadaljni zaboj 50 kr. Tudi za policijsko nadzorovanje pri pošiljatvi se mora plačati za 3 zaboje skupaj 60 kr., ako je več ko 3 zaboji, pa za vse skupaj gl. 1.50. Pri sodčekih se mora za odpošiljatev dodati, ako se naročijo 3, za vsak sodček gl. 150, za vsak nadaljni sodček 1 gld. Za policijsko nadzorovanje se mora dodati za 3 sodčeke 60 kr., ako jih je več pa gl. 1'50. Ako se naroči sodček s 112 kg., plača se za sodček gl. 2 50. Sodčeki in zaboji se vzamejo tudi nazaj ter se zaračunijo po odbitku 15%-
Streljanje proti toči.
Šmarje pri Jelšah, 15. julija.
Pri nas imamo v okrožju dobre pol ure pet strelnih postaj in sicer: pri Sv. Roku, pri Sv. Barbari v Senovici, na Vrhu in na Bobovem. Te vršijo pošteno svojo nalogo; včasih poka tako, da mislimo, da se nam Turki bližajo. A z največjim uspehom strelja neki delniška družba »Stoklas, Loschnigg, Bendja« na Vrhu. Misli o vspehu so pri nas različne. Da strel prežene hudo uro, verjamejo najbolj lastniki omenjenih postaj, drugo-ljudstvo se pa za to stvar noče vneti. Streljci trdijo, da so še vsakokrat, ko se je streljalo, pregnali točo od nas. Za Boga! Ce smo tudi krivi božje kazni, nam letos tolikokrat še menda le ni bila namenjena toča, ker od meseca maja strelja se povprečno vsaki drugi dan in tudi po noči vže parkrat nismo imeli miru.
Ali naj kmet strelja proti toči? To veselje naj si privošči, komur je ljubo, če ima toliko denarja, da ga sme izdajati tudi za taki »šport«. Drugega priporočila ne moremo dati, ker noben streljec, pa tudi noben učenjak dozdaj ni še dokazal, da bi mogoče bilo se streljanjem točo pregnati. Strel zdi se mi prav kot otročja igrača proti neizmernim močem, ki vladajo v oblakih in nad oblaki. Dihni človeka iz sobe, če moreš! Ustavi morske valove s pluvanjem na nje! Prazno počenjanje, prav kakor najhujši strel proti debelim za glas neprodirnim oblačnim pla-stom, koje veter naprej drvi, kakor se zaganja val za valom na morju ob hudi uri! Če se toča boji strela, kako je li mogoče, da je pri vojaških manevrih vže večkrat se vsula toča z največjo silo, ko se je streljalo iz najtežjih topov od ranega jutra do poznega večera! Taki prigodki se pomnijo od Vidma pri Krškem in od Ptuja. In če glas prežene točo, kako, da je strahoviti grom ne ustavi, mali topiči so ji pa kos? To je uganka! Bržkone je elektrika tista moč, ki goni one stroje, v kojih meljejo točo, grom, t. j. zvok je pa s tem združen, ali z dobrim, ali s slabim uplivom, ne vemo!
Torej, dokler ni neovrgljivo dokazano, da streljanje točo prežene, tako dolgo si kmet pri zdajnih slabih časih tega v kratek čas ne more privoščiti, prav, kakor dober gospodar ne kadenja dragega tobaka.
Ce pa kedo vendar le misli, da prežene zvok hudo uro, priporočal bi dosti ceneje sredstvo, ki vzbuja zvok, kateri v resnici prodre oblake, in to je, ne čudite se preveč moji iznajdbi: zvonenje združeno z molitvijo! »Mračnjak«, zarežal se bode menda kedo, »sedaj proti koncu 19. stoletja se more kaj tacega priporočati!« Le tiho, rečem jaz in vprašam, kedo je večji mračnjak, ali tisti, ki ve nekaj gotovega, ali oni, ki nima nobene vednostne podlage za svoje poskuse in v prazno strelja, ali kakor Nemec reče: schiesst in's Blaue! Mi vemo gotovo, da molitev pomaga in da zvon, če drugo ne vsaj k molitvi opominja, strelci pa streljajo v neizmerni podnebni prostor v temi nevednosti in to — proti koncu razsvetlenega 19. stoletja! — Sicer jim pa tudi jaz želim: — dober vspeh!
Sejmi. Dne 30. julija v Poljčanah, v Kostrivnici, v Brežicah. Dne 1. avg. v Št. Jakobu pri Laškem, v Zagorju, Št. Martinu pri Vurberku, v Ormožu, Zagorju, Mahren-bergu. Dne 2. avg. pri Št. Lenartu v Slov. goricah in v Radgoni. Dne 3. avg. v Lučah, Spodnji Polskavi, Imenem. Dne 4. avg. v Brežicah, na Sv. Gorah, v Arnočah. Dne 5. avgusta v Loki, Trbovljah, Spodnji Polskavi, Ptuju.
Dopisi.
Iz Št. Jurija v Slov. goricah. (Narodne razmere.) Korakal sem proti
cerkvi Sv. Jurija. 2e od daleč zagledam na novo pozlačeno jabolko na cerkvenem stolpu in vesel vskliknem: Hvala Bogu, tukaj so še gotovo goreči kristjani in vrli narodnjaki. Toda prezgodaj sem se veselil! Črno na rumenem zagledam strašni napis: «Johann Wergles, Gemischtwarenhandlung.» Aha si mislim, tudi šentjurski «pürgarji» znajo nemški. Njim na ljubo je menda dal imenovani trgovec narediti na prvem mestu nemški napis. Res! kako potreben za «tajč-ierderbarje!» Da jih ni sram! Proč z nemškim napisom, tukaj so Slovenske gorice! Upamo, da v kratkem izgine nemški napis, da ima potem slovenski tem več prostora, kar Vam g. trgovec gotovo ne bode na škodo!
Razveselil sem se malo, ko grem naprej in zagledam lepi slovenski napis narodnega trgovca g. Ungra. Sicer je tudi nemški napis zraven, pa menda tudi ta izgine kmalu. Pogrešali ga Šentjurijevčani gotovo ne bodo. In sedaj dalje! Glejte, glejte «tz» se sveti nasproti! To je gotovo trd Nemec, si mislim, mogočen pristaš slavnega Wolfa! Vstopim. «Dober dan gospod. Kaj pa zašafate?» Na, nisem se motil! Denar pobira tudi v slovenskem jeziku! Pa še več! V «ekstracimri» se je košatila na lesenem klinu «marburgerca,» baje najzanimivejši časopis šentjurskih po-silinemcev! Res častno. Vendar še ni dovolj! Ne zmerjam sicer rad, pa tukaj že moram resnico govoriti! Kaka je le ta pošta? Ali g. poštar ne ve, da mora dobiti pismo v roke tisti, kateremu je namenjeno? Da se časopisi vlačijo po «purgi» cele tedne, to je velik nered! Ali g. poštar ne zna toliko slovenski, da bi vedel, kaj je «dopisnica,» ali se hoče z ljudmi norčevati? To mu odsvetujemo in naj se nikar ne drzne zopet s takimi rečmi nadlegovati ondašnje slovensko ljudstvo in kvariti slovenska imena. Pošta ima seveda popolnoma nemški napis! Kdaj boste se vendar vzdramili slovenski Šent-jurčani? Na noge! Hočete li vedno biti sužnji in podložniki svojih sovražnikov, katerim gre le za denar, za Vaš blagor se pa ne brigajo! Slišal sem od nekega prijatelja, da je tam še precej narodno mislečih mož, ki so tudi že mislili, kako bi vzbudili narodno zavest! Da, tega je treba! Zberite se, postavite si ognjišče, ki bo razgrevalo tudi druge za narodno stvar še mrzla srca, ustanovite pre-potrebno «bralno društvo!» Na delo tedaj narodnjaki! Ne vstrašite se nekaterih široko-ustnežev, ki se vam «slinijo,» kadar se gre za «rihtarja» in Vam obljubujejo v lepi slovenščini zlate gradove, a kmalu pokažejo večinoma po uplivu šentlenarskih «heilovcev» črne rogove!
V popotni torbi imam še sicer marsikaj, pa za zdaj naj zadostuje! Kmalu se zopet oglasim! Pristavim le še besede pesnikove: «Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.» Zapomnite si jih in prevdarite jih! Ne vdajmo se! Tudi mi imamo pravico, da živimo! v
Iz Šentilja. (Vprašanja do Pi-s t o r j a.) Zanimiv bi bil vsekakor odgovor na tale vprašanja: 1) Zakaj se vendar Pistor jezi, če se tu in tam «Slov. Gospodar» tudi na njega dobrohotno ozr6, da ga opozarja na njegove dolžnosti nasproti Slovencem? Naj le primerja pisavo «Slov. Gosp.» s svojimi članki v «Tagespošti,» in na mah mu mora izginiti vsa jeza. V «Tagespošti» sam ropot, v «Slov. Gosp.» pa pohlevne, olikanega človeka, dostojne besede. Slovenci in Nemci, sodite, kaj je vredno jeze! ?
2)	Pistorju bi bili gotovo vsi Slovenci hvaležni, če bi vendar povedal, kako misli s šulferajnsko šolo in s Südmarko osrečiti šentiljske Slovence. Šulferajnska šola je po našem prepričanju za slovenske otroke mučilnica, katera pomnožuje število onih, o katerih pravijo pametni ljudje, da jim je jedno kolesce v glavi strto. Siidmarka pa je rabelj slovenskih posestev.
3)	Cemu povdarja Pistor, da bode o slavnosti, katero namerava 18. avgusta prirediti, zvedel tudi svitli cesar? Odgovor na
to bi bil jako potreben. Slovenci smo že obhajali cesarsko slavnost 10. julija. Veličastna je bila. Takošne cesarske slavnosti gotovo letos več ne bo v Šentilju. Ako je Pistorju drago, naj le poroča o svoji slavnosti svit-lemu cesarju. Slovenci pa bomo rekli: «Glej ga, glej, kako hvali svojo robo, kakorbibil žid, ki ve, zakaj jo hvali!»
Šentiljski Slovenci, zapomnite si, kaj Vam pravimo: «Le dobri Avstrijci morejo obhajati prave cesarske slavnosti. Slavnosti, prirejene od pru-sakov v proslavo svitlega vladarja, ne služijo slavljenju, temuč sebičnosti, hinavščini, da se prikrije pravo mišljenje. Zato si varujte šentiljski Slovenci čast svojega imena pred svetom in odbijajte vsako zvezo s prusaki!
Iz Jarenine. (Ciril-Metodova slavnost.) (Konec.) Pa s tem še ni bil Yspored končan. Štirje domači mladeniči nastopijo kot deklamovalci večje pesni: »Sv. brata Ciril in Metod v Jarenini«. Vsi štirje deklamovalci so izborno rešili svojo nalogo, da odobravanje skoraj ni hotelo prenehati. Pa tudi naša vrla kmečka dekleta so se pri tej slavnosti odlikovala. Anica Gomil-šekova je deklamovala »Smrt sv. Metoda« in je tudi kot govornica nastopila. Predmet nje govora je bil: Bodimo navdušene Slovenke po srcu božjem in po duhu Ciril-Metodovem! Seveda so posebno dekleta z zanimanjem poslušala lepe besede svoje tovarišice, pevci pa so navdušeno zapeli »Slovensko dekle«. Sekolova Micika je pred-našala lepo Prelesnikovo pesen »Slanica«, Donkova Micika pa rodoljubno pesen sestre B. Suhač »Zatorej!« Tudi dekleta so kaj lepo deklamovala, pevci pa so vmes popevali; enkrat je nastopil tudi mešani kvartet šentjakobskih gg. učiteljev; po vsaki imenitnejši točki pa so se oglasili topiči na bližnjem vrhu.
Ko se je izrekla ljudstvu- zahvala na tako mnogoštevilni udeležbi, smo šli v gostilno gospoda M. Cvilaka, kjer se je razvila prav živahna veselica. Lepo petje, različne dekla-macije, navdušujoče napitnice domačih in tujih govornikov, pa tudi dobra postrežba gostilničarjeva, vse to je povzročilo, da smo bili vsi prav navdušeni in veseli. Vzlasti se še je povdarjala vzajemna ljubezen jareninskih, šentiljskih in šentjakobskih Slovencev.
Vsa čast in zahvala tako vrlo delujočemu kmečkemu bralnemu društvu v Jarenini, ki je to prelepo slavnost priredilo, vsa čast pa tudi našim pevkinjam in pevcem, posebno še priprostim mladeničem in dekletom, ki so pri tej slavnosti tako lepo sodelovale!
Sklenem pa sedaj, mislim, najprimerneje, ako sem postavim besede, s katerimi je končal slavnostni govornik svoj govor v proslavo sv. Cirila in Metoda:
Vajin vzgled naj k delu vedno nas bodri, In ljubezen Vajina naj v nas gori;
Vajin duh, oj ti med nami vedno bodi,
Ti nas vodi k sreči, k slavi in k slobodi!
S Ponikve. (Zborovanje.) Na Ponikvi se nam je veselica našega »Kmet. bralnega društva« v nedeljo 24. t. m. obnesla prav sijajno in veličastno. V prvem delu je govoril č. g. Žičkar, državni poslanec, o političnih razmerah in o delovanju svojem in svojih tovarišev poslancev. Ljudstvo je z navdušenostjo odobravalo postopanje priljubljenega poslanca svojega ter mu izreklo najpopolnejše zaupanje. Potem je občinstvo stavilo osem resolucij: glede prevelikega števila ubožčev v občini, in sicer tudi tujcev, zastran zajcev škodljivcev, zastran okrajšanja vojaščine, prosilo je nadalje za slovensko vseučilišče v Ljubljani kakor tudi za slovensko višje sodišče in drugo.
V drugem delu slavili smo 501etnico sv. Očeta in pa našega svitlega cesarja. Ko je govornik končal, zaorili so brezkonečni Zivio-klici proti nebu iz slovenskih prs ter nam živo kazali, da v slovenskih srcih sedaj, kakor vselej, živo gori in plamti udanost in ljubezen do sv. Očeta in našega vladarja.
Vzmes pa nas je domače naše pevsko
društvo prav dobro zabavalo z mičnimi pesmami. —
Pohvaliti moram pri tej priliki naše slovenske kmete in sploh tukajšne prebivalce, ker so prišli v skoraj polnem številu, kar nas tembolj veseli, ker so se nekaj časa sem začeli odtegovati zborovanjem.
Tako je prav, kadar nas kliče mati katoliška cerkev, ali cesar, ali naša mila Slovenija, takrat ne sme biti razločka med bogatcem in revežem, ker smo vsi otroci ene matere. —
Veselica se je vršila popolnoma mirno, le nek profesorček iz Ljubljane ni mogel ukrotiti svojega velenemškega navdušenja. Ko se je do dobrega navlekel našega slovenskega vina, tako da ga je že imel precej pod nemškim slamnikom, začel se je med govorom gosp. drž. poslanca na glas grohotati in žaljive opazke delati, kakor: Narobe je, laž, švindel in več drugega. Pa smo mu kmalu pokazali in sicer z lepega, da na Ponikvi ni prostora za krošnjarje z nemško kulturo. Odšvedral je godrnjaje domov, mi smo še pa bili dolgo zbrani ter se navduševali z govori, s pesmami in živahnim občevanjem.
Domačin.
Razne stvari.
Domače.
(Mil. knez in škof) bodo delili prihodnje dni sv. birmo v videm. dekaniji in sicer 30. julija v Zabukovju, 31. v Sevnici, 1. aug. v Reichenburgu, 2. v Koprivnici, 3. v Vidmu, 4. v Brežicah, 5. na Dobovi, 6. v Kapelah, 7. na Bizeljskem, 8. v Pišecah, 9. na Artiču, 10. v Sromljah in 11. v Zdolah.
(Duhovne v a j e) za duhovnike naše vladikovine se bodo vršile letos v Mariboru od 22.-26. avg. Vodil jih bo dominikanec o. Norbert Geggerle, superijor v Šopronu na Ogrskem. Duhovniki, ki se jih mislijo udeležiti, naj se javijo do 14. avg. pri pristojnih dekanijskih uradih.
(Slovenska zmaga.) V Poljčanah so pri volitvi občinskega odbora zmagali Slovenci in sicer v III. in II. razredu; v I. razredu pa se volitve niso udeležili. Propadli nemčurji se hudo jezijo, da se upajo slov. kmetje posluževati svojih pravic, česar do zdaj niso bili vajeni. Poljčane dobijo sedaj slovenskega župana. Zavednim volilcem čast!
(Delavska organizacija.) V Poljčanah se snuje namesto nameravanega »bralnega društva« I. podružnica kat. delavskega podpornega društva v Celju. Podružnica bode pričela delovanje kmalu po Veliki gospojnici. Zanimanje za društvo je že zdaj veliko. Vabijo se kmetje, rokodelci, obrtniki, delavci obojega spola tudi iz okolice že zdaj, da v velikem številu pristopijo k temu važnemu, prepotrebnemu društvu.
(Vsem brezmernim prijateljem žganja.) Na cesti od Sv. Urbana pri Ptuju proti Vintarovcem so mrtvega našli dne 20. julija v jutro invalida Matija Ceha. Žganje ga je umorilo.
(Poštno ravnateljstvo v Trstu) je ukrenilo, da se hoče v bodoče ozirati tudi na potrebe slovenskega prebivalstva ua Kranjskem in Primorskem. Od poštnih uradnikov, ki v uradu neposredno občujejo z ljudstvom, se bo zahtevalo i znanje slovenskega jezika. Kako dolgo pa bo naše poštno ravnateljstvo v Gradcu še preziralo narodne pravice Slovencev ? Svoje prijatelje prosimo, da nam naznanijo poštne uradnike po Slovenskem, ki niso zmožni našega jezika. Le na ta način bo nam omogočeno, odločilno postopati pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu.
(Čudenrodoljub)je voditelj narodno-liberalne stranke na Kranjskem, dr. Ivan Tavčar. Shoda slovenskih juristov, ki so zahtevali slovensko nadsodišče v Ljubljani, se ni hotel udeležiti, ampak je med shodom ostentativno igral domino v kavarni »Narodnega doma«. Sedaj po shodu pa še zmanj-
šuje v svojem liberalnem glasilu v javnosti ugled tega shoda ter odrekuje onim poštenim pravnikom lojalne namene, ki so si največ prizadevali, da se je uprizoril ta velevažni shod. Nam se zdi le čudno, da more tak mož, kakor je postal dr. Tavčar v zadnjem času, na Slovenskem še sploh kako ulogo igrati. Pri nobenem drugem narodu bi ne bilo to mogoče. A pri nas, dr. Tavčar še se vedno uvrščuje med naše najboljše rodoljube. Da bi se nikdar ne slišala več slovenska beseda tega čudnega rodoljuba na javnih prostorih in pri zborovanjih, zato naj skrbijo vrli rodoljubi na Kranjskem. Da se na Štajarskem ne bode slišala, skrbeli bomo ob vsaki priložnosti, ki bi se mogla ponuditi.
(Poštni pečat pri sv. Juriju ob Taboru) Celjska »Domovina« z dnč 15. julija je prinesla vest, da ima naš poštni urad samo nemški poštni pečat: St. Georgen am Tabor. A »Domovina« se je v tem motila, za-to se ji je poslal popravek. Ker ga pa še do zdaj ni priobčila, se naznanja tem potom: Sv. Jurij ob Taboru ima nemško-slovenski poštni pečat: St. Georgen am Tabor — Sv. Jurij ob Taboru. Ima tudi vse nem-ško-slovenske tiskovine, slovenski napis nad poštnimi vrati itd. Za glavni napis na poštnem poslopju se pa tudi skrbi. Poštni pečat smo dobili lani posredovanjem drž. poslanca gosp. viteza Berksa.
(Zlato poroko) sta obhajala 26. junija pri svojem sinu č. g. Martinu Žekarju, župniku v Studenicah Martin in Marija Žekar, zdrava in čvrsta sredi hvaležnih otrok. Poročal ju je sin, č. g. župnik, pridigal pa jim je sorodnik č. g. kaplan Jožef Žekar. Bog daj jubilantoma doživeti še mnogo let v sreči in zadovoljnosti!
(Na Rečici) v gornji savinjski dolini prebira neki tržan ljudem, ki imajo opraviti pri njem, pri raznih prilikah neko socijalno-demokratiško knjižuro (»O štolnini«) in jim razlaga zapeljive in pogubne nauke. Ta Rokov apostol nam je znan, in lahko postrežemo cenjenim bralcem z njegovim imenom, ako se ne bode spametoval. Rečičani, varujte se krivih prerokov!
(»Pri Rezecu«), v znani splavarski (flosarski) gostilni pod Celjem, kjer postajajo splavarji s svojim blagom, oznanuje nekdo splavarjem edinozveličavne (?) rudečkarske nauke, in to s tem večjim navdušenjem, čim več ima pred sabo radovednih poslušalcev. Toda to mu še ni zadosti; ta rudeči nebodi-gatreba deli med splavarje tudi cele kopice socijalnodemokratiških listov: »Delavca« itd., koje nosijo splavarji domov za »odpustke«. Upamo, da pošteni splavarji ne mislijo v resnici tako »rudeče«, in da jih še niso okužili nauki tega zapeljivca; upamo tudi, da pozabijo in pustijo takšne bedarije v Celju in jih ne zanašajo med nepokvarjeno gornje-savinjsko ljudstvo. Pošteni slovenski splavarji, pokažite svojemu zapeljivcu v rudečem kožuhu za vselej hrbet, ako se takoj ne poboljša.
(Zavedno učiteljstvo.) Učiteljstvo šmarskega in konjiškega okraja je imelo pretekli četrtek skupno jubilejno konferencijo v Ločah. Vkljub grdemu vremenu je prišlo okoli 50 udeležencev. Pri konferenciji se je pela tudi cesarska pesem. Nekoliko posilinemških učiteljev je začelo peti v nemškem jeziku, češ slovenski učitelji potem ne bodo imeli korajže dovolj, pred okrajnim glavarjem in šolskim nadzornikom peti v slovenskem jeziku. To bi bila huda demonstracija! Toda posilinemški učitelji so se vkanili. Z isto pravico kakor oni nemški, začeli so slovenski učitelji peti cesarsko pesem v slovenskem jeziku. In ni se videlo, da bi bila glavar ali nadzornik zaradi tega ozlovoljena. Nasprotno lahko se reče, da jima je zavedno postopanje slovenskih učiteljev imponiralo. Takšnemu učiteljstvu vso čast. Toda loški Velikonemci neki sedaj ne morejo spati, odkar se je pela v njihovem šolskem poslopju slovenska cesarska pesem. Obžalujemo ubožčke.
(Spodnještajarski slovenski advokat j e) so prosili za posebno advokatursko
kamoro, ker se je splošna štajarska kamora advokatov zadnjekrat tako izzivalno obnašala, ko je bil Gleispach imenovan predsednikom nadsodišča v Gradcu. Seveda se Nemci zopet jezijo radi tega. Toda zakaj pa se ne vedejo v vseh skupnih zadevah, kakor je treba, da mi ne bomo žaljeni? Povsodi nas odbijajo, a kadar jo hočemo pobrisati, potem jim je vendar-le žal za nas.
(Učiteljske spremembe.) Umrl je gosp. J. Zmrzlikar, nadučitelj pri Ksaveriju nad Gornjimgradom.
(Slovenskim županom!) Važno je za razvoj našega naroda, da se vprašanje glede slovenskega vseučilišča in nadsodišča v Ljubljani reši za nas Slovence ugodno. Da pa se bo to zgodilo, mora celi narod zahtevati ta važna zavoda. Posebno slovenski župani s svojimi odbori ne smejo zamuditi lepe prilike, ampak morajo v imenu občin, katere zastopajo, odločno povzdigniti glas za slovensko vseučilišče in nadsodišče. Ker nam danes primanjkuje prostora in časa, prinesli bomo prihodnjič obrazec, kako se naredi ta zahteva. Slovenski župani, zavedajte se svoje odlične službe, ki vam jo je izročila prosta volja naroda.
(Shod na Ponikvi), pri katerem je govoril posl. g. Zičkar, se je izborno obne-sel. Ljubljanski profesorček, ki je bil navzoč, je le pomagal poslancu do sijajnega vspeha. Natančneje poročilo se nahaja med dopisi.
Slavnemu uredništvu Slovenskega Gospodarja« v Mariboru. Na strani 6 številke 29 Vašega lista z dne 21. julija t. 1. trdi se v sestavku z nadpisom »Nemška laž«: »Pri okrožnem sodišču v Mariboru je nosil namestnik državnega pravd-nika, kojega ime nam je dobro znano, pri javnih obravnavah črno-rudeče-žolti trak«. Temeljem § 19 tiskovnega zakona zahteva podpisano državno pravdništvo, da se sprejme sledeči uradni popravek: Ni res, da bi bil nosil kedar koli pri okrožnem sodišču v Mariboru namestnik državnega pravdnika pri javnih obravnavah črno-rudeče-žolti trak. C. kr. državno pravdništvo v Mariboru, dne 22. julija 1898. Voditelj urada: Dr. Bratusch.
(V Slovengradcu) je 26. julija 1898 g. Ivan Stergar, c. kr. davkar, spreviden s sv. zakramenti. Bil je veren kristjan in vselej zvest Slovenec. Bog mu daj večni mir!
(Imenovanja.) G.Ivan Pirnat, sodnij. adjunkt v Slov. Bistrici je imenovan okrajnim sodnikom na Vranskem. — Gosp. Gvidon Visconti, sodnijski adjunkt na Ptuju, pride kot okrajni sodnik v Marenberg.
(I z S1 a t i n e) se nam poroča: Umrl je tukaj g. Albert Kurz, sicer Nemec, a vedno pravičen v presojevanju slovenskih zahtev. Blag mu spomin! — Ljubljanski veletržec Andrej Druškovič si je sezidal tukaj vilo, ki bo nosila slovenski napis: Vila Zlatorog. — Zgradba železnice iz Grobeljnega skozi Slatino prek na Hrvaško do Lupinjaka je dovoljena.
(Nova knjiga.) V kratkem izide v naši tiskarni knjiga: «Zgodovina Poličanske župnije z nekaterimi pogledi v njeno okolico. Spisal dr. Jožef Pajek.« Kadar bode knjiga v rokah naročnikov, spregovorimo o njej kaj obširneje.
(Nova zastava.) Šentiljski dopisnik »Marburgerce« je pri slovenski cesarski slav-nosti v Šentilju videl novo zastavo, ki jo imenuje vseslovansko ali panslavistično. In kaj mislite, kakšna zastava je to bila? Nedolžna slovenska zastava je bila, rudeče-modro-bele barve. Dopisnik pa je videl vseslovansko zastavo! Saj pravimo, da nemška pamet hira.
(Na mariborske delavce in služabnike) stavi slovenski narod veliko zaupanje. Le s pomočjo slovenskih delavcev in služabnikov se bo mogel priboriti mariborskem mestu in njegovi najbližji okolici slovenski značaj. Zato pa Vam kličemo: Slovenski delavci, slovenski služabniki, ne pozabite, da Vas je rodila slovenska mati. Bodite ponosni, da ste sinovi slovenskega naroda, kateri je mnogo bolj nadarjen in
mnogo bolj blag nego nemški narod. Govorite medseboj le mili slovenski jezik, hreščečo nemščino pa pustite pri miru. Ako že morate svojim delodajalcem prodajati svoje telesne sile in moči, ne prodajajte jim vsaj svojega jezika in narodnega prepričanja. Bodite ponosni slovenski delavci in služabniki!
(Za cerkvene pevce.) V Miličevi tiskarni v Ljubljani je izšla knjiga: »Petnajst različnih cerkvenih pesmi za mešan zbor. Uglasbil Ivan Zupan, izdelovatelj orgelj in organist v Kamni gorici. Cena 55 kr.« Knjigo priporočamo organistom, ki nastopajo v cerkvi z mešanim zborom.
(O g e n j.) Dne 24. julija po noči je pogorel Ernest Sušnik p. d. Ostenšk, veleposestnik v okolici Sv. Marka, fare Trbovljske. Zgorel mu je kozolec s senom in hlev z 11. glavami. Škoda znaša okoli 6000 fl. Pravijo, da mu je hlapec nalašč zažgal. Okoli polnoči je bilo vse v plamenu. Pri vsej nesreči pa je bila tudi sreča. Blizu pogorišča je sosed Jožef Strovs z večimi poslopji, blizu je tudi podružnična cerkev sv. Marka. Navadno je na tem kraju prepih, kajti vsa ta poslopja stoje na precej velikem hribu, in vendar so ostala nepoškodovana. Plamen se je le kvišku valil. Požarna bramba Trbovljska je bila kmalu na pogorišču.
(Duhovniki v nesreči.) Grozna nesreča se je zgodila dne 4. julija na morju blizu otoka Sable Island pri Severni Ameriki. Vsled neprozorne megle trčil je nek francorki parnik ob nek angleški jadrnik. Francoski parnik je razpoknil ter se potopil. Na par-niku je bilo blizu 1000 oseb in od teh jih je utonilo okoli 600. Vsak bi se rad rešil na privezanih čolnih, toda ti niso mogli vseh potnikov vsprejeti, ker jih je bilo premalo. Potniki so se raditega s silo in surovostjo borili za prostore. Posebno grdo so se vedli francoski pomorščaki in Italijani. Stare ljudi, žene in otroke so metali neusmiljeno iz čolnov. Celo drugače so ravnali navzoči duhovniki. Ko so se ljudje borili za prostore na čolnih, drugi pa že potapljali, stali so duhovniki na ladiji ter neprestano delili potoplja-jočim sveto odvezo. Še le, ko se je ladija potopila, nehati je moralo njihovo dušeskrbno delo. Vsi listi, tudi liberalni, občudujejo te duhovnike, ki niso skrbeli za svojo rešitev, ampak le za duše nesrečnih popotnikov.
(Pri Sv. Jerneju pri Konjicah) so se zadnjo nedeljo med službo božjo pretepali fantje. Posebno korajžo je kazal mlad dečko, kateremu še se niti mah ne spušča pod nosom. Toda skupil jo je, da si bode zapomnil zadnjo nedeljo. Govori se, da so ga celo stariši nagovarjali k pretepanju! Da bi stariši tega ne trebali nikdar obžalovati.
(Marijino-celjskim romarjem) podelil je č. g. dr. Anton Medved, prof. v Mariboru, jako lepo darilo. Kakor že inserat današnjega lista poroča, izdal je prav lično knjižico o Marijinem Celju, zgodovinske in potopisne črtice o preslavnem romarskem potu. Zraven je dodal pet svojih pridig, ktere je imel zaporedoma od 1. 1893.—1897. v Marijinem Celju. Pridige so lepo po vsebini razvrščene in se imenujejo: 1) Ljubimo Marijo! 2) Marija naša pomočnica, 3) Marija naš vzgled, 4) Kako moramo Marijo ljubiti? 5) Kaj pomeni Marijino ime? Cena knjižici je zelo nizka, da bi si jo romarji tem laglje oskrbeli.
(Duhovniške spremembe.) Č. g. o. Emeran Šlander, administrator admont-skih posestev v Gornji Radgoni, je imenovan kn. šk. lavant. duh. svetovalcem. Vzglednemu duhovniku in zaslužnemu rodoljubu naše iskrene častitke! — C. g. Jakob Kitak pride za provizorja v Št. Martin za Dreto, Robert Vaclavik za provizorja k Sveti Jederti nad Laškim, Ivan Rožman postane provizor v Loki. — C. g. Miroslav Kukovič, kapelan v Konjicah pride za kapelana k Novicerkvi. — Razpisani sta župniji Št. Jederta nad Laškem in St. Martin za Dreto do 30. avg. t. 1.
(Premembe v frančiškanski pro-vinciji Sv. Križa.) V Ljubljani gvardjan

P. Placid Fabiani, vikarij in župnijski upravitelj P. Hugolin Sattner, kapelanom je imenovan P. Engelbert Pollak. Iz Klanjca pride na Trsat P. Gavdencij Gorše, iz Pazina v Nazaret P. Fulgencij Trafela. V Gorici gvardijan P. Bazilij Dolinar, vikarij P. Kalist Medič, iz Klanjca pride P. Edvard Ravstehar. V Novem Mestu gvardijan P. Otokar Aleš, vikarij P. Inocencij Koprivec, učitelj P. Avguštin Campa. V Samoboru vikarij P. Deodat Šuštaršič, na novo nastavljen P. Salvator Zobec. V Klanjcu gvardijan P. Leon Zugelj, iz Karlovca pride kot vikarij P. Lambert Golovsky, iz Brežic P. Adalbert Flere, na novo nameščen P. Kapistran Ferlin. V Na-zaretu vikarij P. Adolf Čadež, na novo nameščen P. Bernardin Mlakar, P. Kasijan Zemljak pride za vikarija v Brežice. Iz Sa-mobora v Karlovec za vik. P. Kazimir Vajdič, iz Samobora P. Kalasancij Margreiter za vikarija v Jasko. V novem samostanu na Brezji superijor P. Jožef Bizavičar in P. Konrad Mesar.
(Osebna vest.) Gosp. Fran Tiplič, rojen v Veržeju pri Ljutomeru, je bil dne 20. julija na vseučilišču v Gradcu promoviran za doktorja zdravilstva.
Društvene.
(Bralno društvo «Mir«) pri Ve-likinedelji priredi s sodelovanjem dijaškega pevskega in tamburaškega zbora v nedeljo, 31. julija t. 1. veselico v proslavo 501etnice vladanja Njegovega Velič. Franca Jožefa I. Igrala se bode tudi burka v jednem dejanju «Krojač Fips ali Nevarni sosed.» Začetek točno ob 6 uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 25 kr., stojišča 15 kr.; dijaki so vstopnine prosti. — Ker je čisti dobiček namenjen dijaški kuhinji v Mariboru, po polovici pa bralnemu društvu «Mir», se preplačila hvaležno vzprejemajo. — K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — Veselica se vrši pri vsakem vremenu.
(K atol. delavsko društvo v Trbovljah.) Dne 31. julija t. K, popoldan ob 3. ima katoliško delalsko društvo svoje mesečno zborovanje v gostilni gosp. Antona Volavšeka. — Vsi udje se uljudno vabijo.
(Zaveza si. učiteljskih društev) ima dne 1. in 2. velikega srpana tega leta v Ljubljani svojo X. skupščino. Zajedno bo vesoljno slov. učit. obhajalo ob tej priliki petdesetletnico cesarjevega vladanja in desetletnico svoje «Zaveze.»
(Šoštanjski tamburaški in pevski zbor) priredita dne 31. malega srpana izlet v nadvojvoda Ivana jamo v Hu-doluknjo in bosta tam pri tamošnji veselici koncertrirala z mnogobrojnim programom. K obilni udeležbi vabi odbor.
(V Žalcu) se bode vršila dne 6. in 7. augusta 1.1. velika slavnost, namreč jubilejno ogledovanje in premovanje konj dne 6. in velika konjska dirka dne 7. augusta, oboje v proslavo 501etnega vladanja presvitlega cesarja. — Tako pri premovanju konj, kakor
pri konjski dirki, razdelilo se bode nad 4000 kron in veliko srebrnih svetinj in častnih priznanj med vrle naše slovenske konjerejce. Vsled tega je želeti, da se udeležijo premo-vanja konj in konjske dirke vsi konjerejci iz celjskega, breškega in slovengraškega okraja, da pokažejo svetu svoje konje, dobijo za svoj trud plačilo, in se udeležijo konjske dirke. Konji se naj pripeljejo lepo osnaženi in v grivah z vpletenimi trakovi, konjerejci pa naj pridejo v praznični obleki. Posebni celi vspored se bode naznanil posebej po časopisih in z lepaki, sedaj se le toliko omeni, da bode obadva dneva igrala v Žalcu vojaška godba in da bode dne 6. in 7. zvečer pri krasni razsvetljavi vojaški koncert. Oni konjerejci. kateri so daleč in hočejo svoje konje že prejšnji večer v Žalec prignati, naj to takoj naznanijo županstvu trga Žalec, da se pripravijo prostori.
(Vabilo) k XIII. redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Ribnici četrtek, dne 11. avgusta. Vspored: I. Sv. maša ob polu 10. uri v dekanijski cerkvi. II. Zborovanje ob polu 11. uri v hdtelu g. Ant. Arko. 1. Prvomestnikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Nadzor-ništva poročilo. 5. Volitev jedne tretjine družbinega vodstva. Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbinega vodstva: 1. dr. Dragotin vitez Bleiweis-Trsteniški, 2. dr. Iv. Dečko, 3. Gregor Einspieler, 4. Ant. Zlogar. 6. Volitev nadzorništva (5 članov). 7. Volitev razsodništva (5 članov). — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
(Zveza slovenskih posojilnic v Celju) je »Centralni posojilnici slovenski v Krškem« na njeno vabilo na prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev« sledeče odgovorila: Ne strinjamo se z namero sklicati »prvi splošni zbor slovenskih posojilničarjev« na 1. avgusta t. I. v Ljubljano, ker bi tak shod ne imel nobenega razumnega povoda, kajti cesarjev jubilej (prva točka dnevnega reda) naj praznuje vsaka posojilnica na svojem sedežu po tamošnjih in posebno po svojih razmerah, po želji Nj. Veličanstva z darilom v dobrodelne namene, najbolje v podporo slovenskim visokošolcem, ker prenujno potrebujemo naraščaja v učenih strokah. Pot-nina odposlanca v Ljubljano bo že znaten dar. Načela slovenskega posojilništva (druga točka dnevnega reda) so zdavnaj dognana in izkušena. »Organizacija slovenskega posojilništva« (tretja točka dnevnega reda) je tudi dovršena tako, kakor jo delajo razmere v Slovencih mogočo, namreč po obeh »Zvezah slovenskih posojilnic«. »Strokovno izobrazbo dobivajo členi načelstva slovenskih posojilnic« (četrta točka dnevnega reda) s poslovanjem samim in se vršijo strokovnjaške razprave najlepše pri skupnih shodih poso-jilniških zastopnikov, katere sklicuje »Zveza«.
(K delavskemu podpor, društvu v Celju.) [Konec.] Ivan Karba v c. kr. dvoru na Dunaju gld. 180, A. Šibal, župnik gld. 1 20, J. Rebov, župan gld. 120, Ig. Cajhen, gostilničar
| gld. 120, Ivan Pišek, gostilničar gld. 120 vsi | na Teharjih. M. Eferl, kap. v Št. Rupertu nad i Laškim gld. 120, A. Kokel, kap. v Št. Jurju ob Taboru gld. l-20, in Val. Južna, posestnik na Taboru gld. 1*20. — Vsem blagim podpi-rateljem in dobrotnikom društva izrekamo tem potom našo najtoplejšo zahvalo ter jih prosimo, da nam še nadalje naklonjeni ostanejo. Podpore naj se pošiljajo društvenemu blagajniku g. J. Omladiču v Gaberju, p. Celje.
Iz drugih krajev.
(Španjska kraljeva rodovina.) Ker je sedanji kralj španjski Alfonz mladoleten, vlada namesto njega njegova mati Marija Kristina, ki je avstrijska nadvojvo-dinja iz habsburške rodovine. Sedaj ko je Španija zapletena v vojsko, ima mati kraljica veliko skrbi. Vsak dan je od 6 zjutraj do 10 zvečer pri delu. Posvetuje se z ministri, vsprejema odlične politike, pregleduje vladne naredbe, skratka vedno je preobležena z važnimi državnimi opravili. Ko se je izvedela žalostna novica, da je Cerverovo brodovje uničeno, si je vedla jedina kraljica najbolje ohraniti duševno ravnotežje ter je še može tolažila in vspodbujala k pogumu. Majhen kralj še niti ne zna preceniti, kako važna zgodovina se sedaj razvija za španjsko kraljestvo. On se pridno uči, v prostih urah pa se veselo igra z drugimi otroci.
(Delavsko vprašanje) vznemirja tudi velikansko državo ruskega carja. Poroča se, da je sedaj na Ruskem nad 22 tisoč delavcev ustavilo delo. Socijalisti so tudi med ruske delavce že vrgli svoje mreže ter si z besedo in tiskom trudijo pridobiti vedno več somišljenikov.
(«Prešernu spomenik v Ljubljani!») se imenuje lepa pesem, katero je zložil znani naš pesnik, Josip Stritar. Proizvod se bo prodajal po 10 kr. v korist Prešernovemu spomeniku. Dobiti jo bode pri predsedniku za nabiranje doneskov za Prešernov spomenik, g. županu Ivanu Hribarju. Rodoljubi izven Ljubljane naroče naj po več proizvodov skupno in želeti bi bilo, da se v posameznih krajih na čelo temu prizadevanju postavi požrtvovalen rodoljub, ki bi za stvar unemal svoje sokrajane in za večje število skupno odpošiljal denar. Slovenci! Pokažimo svetu, da se zavedamo, kaj nam je Prešern, on, ki je vreden, da se ga imenuje poleg največjih pesnikov svetovne literature, in vsak daruj svoj obulus za spomenik, ki naj se kolikor mogoče krasno in ponosno dvigne iz tal v središču Slovenije, v beli Ljubljani!
Svila za neveste, meter 65 kr.
do 14 gld. 65 kr. — v najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno.
G. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni
zalagatelj) v Ziirichu.
Loterij ne številke.
Gradec 23. julija 1898: 33, 58, 88, 72, 9 Dunaj » »	21, 70, 6, 7, 55
?.» ffld.
se je izgubilo.
Na poti od hiše gospe Steflič v cirk-niški dolini do Maribora je izgubil nekdo 25 gld. zavitih v kos papirja, na katerem je stalo zapisano Polak. Kdor bo denar našel, naj se oglasi ž njim pri S. Novaku, trgovcu v Mariboru.
Mazpis.
Pri občini „trg Šoštanj" se odda s . 15. avgustom t. I. služba občinskega redarja, združena s službo ponočnega čuvaja z letno plačo po 200 gld. s prostim stanovanjem in uradno obleko.
V prvi vrsti se bo ozir jemalo na doslužene orožnike in vojake, kateri imajo še tudi kakšno rokodelstvo.
Prošnje se morajo vložiti s potrebnimi prilogami do 80. t. m. podpisanemu obč. uradu.
Tržki občinski urad Šoštanj, dne 11. julija 1898.
Zupan :
2-2	Ivan Voinjak.
12 masnih pesmi
za mešan zbor, zložil Ign. Hladnik. Op. 35. Cena partituri 50 kr. Glasovi á 15 kr.
„Ecce sacerdos", za veliki mešani zbor s spremljevanjem orgelj ali orkestra. Partitura 30 kr., glas za orkester 80 kr. Dobi se pri skladatelju v Novemmestu, Dolenjsko.	1-2
IVf prodaj
je posestvo, katero obsega hišo, gospodarsko poslopje na novo z opeko krito, in blizo 15 oralov njiv. travnikov in loga. Cena je 3800 gld. Na posestvu je hranilnice 1300 gld. Leži blizo mesta ter se proda pod lahkimi pogoji. Več pove g. Antou Lacijan, posestnik v občini Ci-gojnci, pošta Slov. Bistrica.
Uradne in trgovske
KUVERTE
s firmo priporoča
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Priden in pošten pristavnik,
ki razume tudi živinorejo ter ima najmanj 3 osebe za delo, se s 1. novembrom t. 1. sprejme. Popraša se naj pri W. Blanke v Ptuju.	1-2

Za vinogradnike zelo koristna ; je knjižica:	16—17
Peronospora j
ali strupena rosa,
ki v lahko umljivem jeziku na drobno razpravlja o navedeni trtni bolezni ter o načinu, kako se je iste mogoče iznebiti. Delce se dobi pri pisatelju Anton Kosi-jn, učitelju in posestniku v Središču na Štajarskem, za majhni znesek 12 kr. (s poštnino vred.) Vinogradniki, omislite to knjižico svojim viniiarjem; korist bo le Vaia !
Oskrbništvo grajščine Ilerbersdorf
prodaja od železniške postaje Wildon na Stajarskem proti povzetju
jat>ol<5nilc
zlatorumen z izvrstnim okusom, po 6, 8, 10 in 12 kr. liter.___
Na prodaj ali v najem
imam hiše v mestu, pri vojašnici ob državni cesti. Pripravna ni samo za krčmo ali pekarijo, ampak tudi za prodajalnico, branjarijo in obrt vsake vrste.
Več osebno, ustno ali pismeno pri Lovro Stepišnik, posestnik in mlinar v Slov. Bistrici._ 3-3
Zganjarija
R. Wieser-ja y Hočati pri Maribora.
Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda makih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike in okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre-kapnino.	122

Ia prodaj Viniearja
sta radi starosti posestnikove, oddaljenosti in naraznosti posestva sledeča 2 vinograda vsak posebej:
I.	vinograd v Gruševi hiš. štv. 76 v
župniji Sv. Marjete na Pesnici, sodnije Mariborske, ki jako rad in poprek zdatno rodi, in se dobro obrestuje. Ima zidano pivnico, tiskalnico in viničarijo, ter ne-jamčeno meri 2 orala 811 □sež., to je majhen vrtič in sadovnjak, in blizo 2 orala trsja v dobrem stanu in brez trtrie uši. Cena mu je brez letošnjega sadja in bratve najmanj 2300 gld. Letošnje sadje, bratva in polovnjaki se za primerno, posebej pogojeno ceno tudi prodajo.
II.	vinograd na Gajšaku v Trnovcih hštv. II v župniji Sv. Tomaža, sodnije Ormoške, ves rigoljen z laškim rivčekom v vrstah zasajen, ki poprek rad rodi, in izvrstno vino donaša. Ima prostorno viničarijo in nejamčeno meri 4 orale 343 Gsež., to je okoli 2 orala trsja v izvstnem stanu, drugo pa so večinoma njive, sadovnjak in pašnik. Cena mu je brez letošnjega sadja in bratve najmanj 900 gold. Letošnje sadje in bratva se za primerno posebej pogojeno ceno tudi prodata.
Kdor hoče L ali II. vinograd za zgo-rej navedeno ceno, pod katero se ne proda, kupiti, naj si ga ogleda, in potem pismen« ali ustmeno način plačila itd. podpisanemu lastniku naznani in se ž njim pogodi.	1-3
Ur. Ivan Petovar. posestnik v Ormožu hštv. 31. Friedau.
Urša Kopriva
iz Središča naj se oglasi pri upravništvu tega lista.	3 3
želi vsprejeti, pridnega zanesljivega, v goričnem delu za-stopnega, s tremi osebami za delo, pod dobrimi pogoji. Kdo, pove Jožef Tušak, trgovec pri Sv. Antonu v Slov. gor.
Edini narodni sladčičar T
Podpisani usoja si naznaniti slavnemu občinstvu ter veleča-stiti duhovščini, da je otvoril v četrtek, 19. majnika t. 1., v „Narodnem doma" v Celji svojo
sladčičarno»
kjer bode imel razen sladčic v zalogi tudi razne likerje po nlzklli eenali.
Zlasti za godove, za ve-selice ln nove maše se vsa potrebna naročila hitro izvrše.
Zagotavljajoč ceno in toSno postrežbo znamenuje
z najodličnejim spoštovanjem
Ivan Vrečko,
8-8	sladčičar.
Romanje v Marijino Celje.
Povodom praznika Vnebovzetja prečiste device Marije dne 15. avgusta t. 1. vozil bo s Spodnještajarskega poseben romarski vlak k sloveči in čudežni božji poti v Marijino Celje. Ta posebni vlak vozi od Celja do Au-Seewiesena in sicer:
v sredo, lO. avgusta z naslednjim voznim redom:
Celje.....ob 2'40 zjutraj
Štore .....
Št. Jurij .... Ponikva .... Poljčane .... Slov. Bistrica Pragarsko .... Račje.....
2-48 257
3-08 332 344 3-55 405
Hoče.....ob	4-15 zjutraj
Maribor . ...	„	424	„
Pesnica . ■ . .	„	440	„
Št. Ilj.......4'54
Spielield . . . .	„	5 04
Gradec.....„	6'06	„
Kapfenberg	„	7'50	„
Au-Seewiesen ....	8'20	„
Vozne cene (Zonen-Tarif) v Au-Sewiesen in nazaj
znašajo od postaj:
Celje—Štore . Št. Jurij . Ponikva . Poljčane . Slov. Bistrica Pragarsko
II. razred : III. razr. : gld. 7-18 gld. 5'39
7-18 6-52 6-52 5-84 5-84
529 4-96 4-80 465 4-45
Račje . Hoče . Maribor Pesnica Št. Ilj . Spielfeld
II. razred : III. razr. : gld. 5 84 gld. 4 35
532 532 5-04 4-77 4-77
425 415
3-97 3'82 372
V	Au-Seewiesen pride vlak ob 8'20 predpoldne. Od tam se podajo romarji (peš ali z vozom, ki se pa mora posebej na lastne stroške preskrbeti) v Marijino Celje, kamor dospejo okoli 4. ure popoldne. V Marijinem Celji bo slovesen vhod in pozneje priložnost za sv. spoved.
Četrtek dne 11. avgusta ob 9. uri dopoldne slovenska pridiga, potem slovesna sv. maša. Pri lepem vremenu procesija okoli cerkve.
Domov se more peljati 11.. 12. ali najpozneje 13. avgusta z vlaki, ki od Kapfenberga v jutro ob 7 47, popoludne ob 219, zvečer ob 6'31, ali pa ki dne 14. avgusta v jutro 2 56 odidejo.
Isti spoštovani romarji, ki bi radi od Marijinega Celja obiskali tudi jubilejno razstavo na Dunaju, imajo priložnost podaljšati vozni listek do 23. avgusta.
P. n. romarji, ki se želijo božje poti vdeležiti, naj se zaradi vožnih listkov oglasijo: V Mariboru v tiskarni sv. Cirila ali v trgovini gospoda Berdajsa, v Celji v tiskarni gospoda Drag. Hribarja, kakor tudi pri prirediteljih, gosp. Ferd. Ivannšu in gosp. Antonu Sebatu, kaplanu v Poljčanah.
V	druge večje kraje se bodo vabila in vozni listki poslali nekaterim prečast. gospodom duhovnikom, ki so tem potom ponižno prošeni, da jih blagovolijo med ljudstvo razpečati. — Romarji, ki se žele od Seevviesena peljati, blagovolijo naj to naznaniti najdalje do 5. avgusta.
Trgovina umetnega in stavbenega kamnoseka
J. F. PEYER-a
Moscbinegjr-Allee — Maribor — Hilarinsstrasse.
Se priporoča p. n. občinstvu za vsa kamnoseška in podobarska dela, kakor tudi za vsa popravila.
Velika zaloga izdelanih novih nagrobnih kanienov, marmornih plošč vseh barv in vsake velikosti vedno na prodajo.	22—45
Solidna postrežba in prav nizke cene.
ZAHVALA.
Ker nam je nemogoče, za vse izraze sožalja in milosrčnosti, kakor tudi za podarjenje prelepih vencev povodom smrti nepozabnega nam soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
Antona Zmrzlikarja,
osebno zahvaliti se, izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem umrlega, osobito častiti duhovščini, gosp. učiteljem in pevcem za njih prijazno sodelovanje pri pogrebu svojo najsrčnejšo zahvalo. Pri Sv. Frančišku Ksaveriju, dne 23. julija 1898.
Žalujoča rodbina:
Frančiška,	France,
soproga.	brat.
Jožef, Karolina, Marija, Friderika,
otroci.
V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi
Za birmance lep spomin
in sploh za odrasle koristen molitvenik
.DUHOVNI VRTEC"
v V. natisu.
If '
Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še pouk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo 95 kr.
birma,
Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šolo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 6 kr., 10 kom. 55 kr. in 100 kom. 4 50 gld.
Janez Schindler,
Dunaj III., Erdbergstr. 12,
pošilja zastonj vsakemu cenilnike v slovenskem jeziku. V tistem se nahaja več ko 300 podob različnih strojev in orodja za poljedelstvo, obrt in hišne potrebe. Cene nižje, kakor povsod drugod. Pošilja se na poskušnjo. Reelna postrežba se jamči. Plačila prav ugodna. Solidni krščanski prekupci se iščejo.
Janez Schindler,
c. ¿k kr- 9"18 lastnik JBy£ privilegij.
Dunaj lil., Erdbergstrasse 12.
ÎPOZOR! Novi, fini, dobri
„Družbe sv. Cirila in Metoda".
Z načelom, da kar se zalaga pod imenom dične naše družbe — mora biti najboljše kakovosti, da se obdrži in ostane v trajni rabi, založil sem s privoljenjem slavnega vodstva nove, line svinčnike v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda", izdelane od prve svetovne firme te stroke: h. C. Hardtmutli na Dunaju.
Da se udomačijo ti novi, edino dobri svinčniki v vsaki narodni hiši, po pisarnah in šolah in da se moje dobro blago ne zamenja s kakimi slabimi izdelki, izdanimi na ime družbe, zato
zahtevajte, kupujte in v lastno korist rabite
le svinčnike, ki imajo poleg družbenega imena utisnjeno tudi tovarniško
znamko
Ii. C. Harcltiiiutli.
Moje blago je prlma-blago. Le k prlma blagu prlutisne firma L. C. Hardtmutli svojo znamko.
Cena svinčnikom je po 1, 2, 3, 4 in 7 kr. kos; v dvanajstoricah ceneje, prekupovalcem rabat. Zalaga in prodaja
IVAN BONAČ,
trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami v Ljubljani.
Založnik priznano najlepših slovenskih razglednih dopisnic v korist „Družbe sv. Cirila in Metoda" s podobo nje prvomestnika veleč, gospoda Tomo Zupana. — Cena za kos 5 kr., 100 kosov 4 gld. franko. Prevzemam naročila za Izdelovanje razglednih do-
liiMnle v eni ali več barvah. Prosim, da se mi iz vseh krajev slovenske zemlje, kjer še nimam zveze, pošlje po 10 razglednih dopisnic proti takojšnji odškodnini.	5-6
•mmmmmMimmmmmmš
sw Brzojav!
Klllilsk.V-jeva največa in svetoznana me« nažerija in cirkllS pride te dni
ter ima v nedeljo, 81. julija prvo predstavo.
Ta veličastna menažerija obstoji iz 14 vozov in ima čez 100 najredkejših stvari celega sveta med temi velike slone, 10 levov, tigre, panterje, cebre, antilope, noje, severne medvede itd. itd.
Bolj natančna naznanila se izdajo ob prihodu.
Havn ateljst vo.
Murnikovih naslednikov v Mariboru
Anton Gajser,
lastnik.
Kaiserstr.-Theatergasse št. 18. Obstoji že 40 let. .
Karol Kocijančič,
klesarski mojster.
J
Priporoča se za izdelovanje klesarskih in kiparskih del, kakor tudi popravil.
Največja zaloga na Spod. Štajarskem
gotovih, novih nagrobnih kamenov iz marmorja, sijanita in granifa. — Marmorne plošče vsake boje in velikosti so vedno v pripravi.	! _ u
Postrežba točna. — Cena jako nizka.
Oznanilo.
Cerkveno predstojništvo Sv. Pavel pri Prfboldu proda prav lep in prav dobro ohranjen sv. križev pot; table so 1 m 7cm visoke, 80cm široke; vrh tega popolnoma prenovljeno cerkveno uro v prav dobrem stanu.	3-3
10-25
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari in po potrebi in želji tudi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot ¿aiipiii mož in posredovalec z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja, priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod 20.298, Gradec, poste restante.
Svoji k: svojim!
Anton P. Kolenc,
trjfovee v Cel J i i' „l%~arot1nc»n r/omu" in „pri kroni".
Priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupujem vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, suho bučno seme, orehe, konoplje, laneno seme, detelno seme, krompir na cele vagone, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretnino.
Z velespoštovanjem 22-52
Anton P. Kolenc.

esalke [flehtnice
vsakih vrst za domačo in javno rabo, za kmetijstvo, stavbe in obrt.
TVOVfKT • Po Bower-Barffovih patent-1" T vJO-l • nih inoksidacijskih sesalkih.
inoksiclirane sesalke
so obvarovane zoper rjo.
Ceniki gratis in franko.
Se dobiva v vseh trgovinah s stroji in železom, v tehničnih, vodovodnih in vodnjakekopnih podjetjih itd. Zahtevaj izrecno:
Garvenove inoksidirane sesalke, ozir. Garvenove tehtnice.
W. GARVENS, DUNAJ, { I. Schwarzenbergstrasse 6
najnovejših, zboljšanih izdelatev.
Tehtnice decimalne, centezimalne, na
kembelj in mostne trgovinsko, prometno,
tovarnarsko, kmetijsko in obrtniško rabo. Tehtnica za osebe, za domačo rabo, za živino. Komanditna zadruga za sesalke in izdelke strojev.
Ceniki gratis in franko.
11-26

Najboljše možnarje za streljanje proti toči,
dalje
novoiznajdene ,brzostrelne in varnostne možnarje'
(katerih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo mnogo hitrejše kot navadni možnarji); najboljše in najnovejše kmetijske stroje; vse sestavne dele iz železa za mline, žage, tovarne in druge obrtnijske naprave
izdeluje in prodaja po tovarniških cenah garancijo
tovarna za stroje in livarna
Pehani, Lorber in dr.
v Žalcu pri Celji.

Spisal in izdal s pridigami, katere je imel v Marijinem Celju, Dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru. DC Cena knjižici 30 kr., po pošti 35 kr.
Umetno stavbarsko-klesarski obrt
Dve novozidani hiši,
deset let dače prosti, pri Sv. Jožefu v Maribora blizo cerkve in delavnice južne železnice se ceno prodata pod jako ugodnimi pogoji. Več pove lastnik pri Sv. Jožefu hštv. 108.	1-3
Ignačev živinski sejem
pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. bode letos v soboto 30. julija.
2_2 Horvat, župan.
Zgodovinske in potopisne črtice.
V tiskarni «v. Cirila v Mariboru izide te dni 160 strani obsegajoča knjižica:
V Marijinem Celju.