"Proletarec je delavski list za misleče čitatelje. •'J OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. ILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. M wtif, PiHBtw j IMT. mi tk» ml mtñm CUmco. RI., wmémt ihm Art •« C*upm »f March Ir4. 1ST». CmCAGO. lLi^ 12. JANUARJA (JANUARY 11,) 1933 inn w. ntk n. LETO — VOL. XXVI1L fip Sri 1322. - ^raaFE* CHICAGO. ILL, 12. JANUARJA (JANUARY 12,) 1933. ^STS TSV J LETO - VOLXXVIIl^ GOSPODARSKI POLOM ČEZDALJE VEČJI BREZPOSELNOST. MILITARIZEM IN |t MNOGE DRUGE HIBE TAREJO SVET Panika še ni dosegla dna.—Provokativni militarizem. —Dolgovi in valute.—Opasni primankljaji JAPONSKI IMPERIALIZEM BLAZNI DALJE ^red letom dni so državniki in Časopisi ljudstva tolažili, da se bodo gospodarske razmere v letu 1932 zelo izboljšale. Koneem preteklega leta so bile v resnici mnogo slabše. In še nikakih znakov ni, da je ekonomska panika v resnici dosegla "dno". V Zed. državah deficit opasno narašča. Bogati sloji se branijo zvišanja davkov na dohodke in ob enem zahtevajo, da se jim znižajo drugi davki. Kje naj dobi vlada denar za pokrivanje svojih miljardnih obveznosti in tekočih* izdatkov? Mnogi ji predlagajo inflacijo—tiskanje denarja brez pokritja v zlatu, oziroma z zmanjšanim pokritjem. To bi dvignilo cene, in če bi vlada začela tiskati denar kakor ga je koncem vojne pokojna Avstrija, Nemčija in Rusija, bi cene res silovito dvignila, iznebila se bi ogromnega notranjega dolga, ob enem pa 1 povečala mizerijo med ljudstvom. V vseh deželah se odgovorni faktorji izgovarjajo, da je kriza v drugih še večja. Ničesar izdatnega pa ne store, da bi jo skupno omilile, da bi skupno izvršile potrebne reforme za zmanjšanje brezposelnosti in bede. Pripravljajo se na svetovno ekonomsko konferenco, o kateri pa že v naprej pripovedujejo, da ne bo uspešna, ker se interesi posameznih dežel preveč križajo. To se pravi, kapitalističnih interesov ne bo mogoče vsoglasiti, ker so medsebojno v prevelikih kon-kurečnih bojih. Konference za omejitev oboroževanja še niso dosegle ničesar efektivnega in militarizem je danes celo bolj provokati-ven kakor je bil 1. 1914. Dokaz je Japonska s svojim o-svajanjem tujih dežel. Dokaz je Italija. Tudi Nemčija se pripravlja, da se oboroži kakor nekoč. Vprašanje vojnih dolgov je nerešeno. Valute se šibe. Veliko važnih dežel nima več zlatega standarda. Namerfto, da bi države negovale medsebojno trgovino in izmenjavale blago v smislu potreb prebivalstva, so se ogradile z visokimi carinskimi obzidji. Trideset milijonov delavcev je brez posla. Milijone drugih ja le deloma zaposljenih. Plače povsod so drastično znižane, da morajo zdaj tudi zaposleni delavci in njih družine živeti v mizernih razmerah.' Svet je torej danes v silovitih gospodarskih in političnih nesoglasjih in v večji nesigur-nosti kakor pred letom. Pa vendar je vsakemu jasno, da je vsega v izobilju in da ni ni-kakega upravičenega vzroka za sedanji bedni položaj. Četudi se bodo državniki tudi letos posvetovali na mnogih konferencah vseh vrst in obljubljali sporazume, ni upati, da bodo razmere v tem sistemu še kdaj dosti boljše nego so danes. Kapitalizem je dosegel gotovo stopnjo v razvoju, s katere ne more več naprej. Na tej točki pa tudi ne bo mogel obstati. Ostane torej le še en logičen izhod—preuredba gospodarskega reda. Kapitalizem ČUti svoj konec. Ne bo pa se podal brez boja. V teh časih si pomaga z nacionalizmi, s fašizmom in demagogi, ki kapitalizem napadajo a ob enem skrbe, da se ljudstvo ne organizira za strmoglavljenje sedanjega nereda. To je vzrok, čemu je napredek v preobratu tako počasen. Hitrejši bo šele, kadar se ljudstva Otresejo miselnega kaosa in se izrečejo za zgraditev socialistične družbe. Zavarovalnice v krizi Dne 6. januarja so šle v konkurz tri zavarovalnice na jugu. Lani je bankrotiralo deset zavarovalnic, največja med njimi Illinois Life Insurance Co., ki je imela 70,000 članov. rudi konsumi so prizadeti Delavska Politika poroča, da je Konsumno društvo za Slovenijo prišlo v velike gospodarske težkoče. Ministrski svet mu je dovolil moratorij, ki bo trajal eno leto, in v tem času si mora zadruga zgraditi potreben fond, da bo zmogla obveznosti, ki jih je imela do 20. dec. prošlo leto. Vzrok krize v društvu je zmanjšanje prometa ter naglo padanje hranilnih vlog. DOKAZI, KI POVEDO, DA SE NASILNO ROPANJE V BANKAH NE IZPLAČA V Oklahomi so v letu 1932 napadli roparji devetinpet-deaet bank. Sest roparjev je bilo ubitih in štiriintrideset so jih poz naje izsledili ter zaprli. Le malo ropov je bilo popolnoma posrečnih. Skupna vsota, ki ao jo vseli, ¿bata okrog $20,000. To ni niti kaplja v primeri s legalnimi in napol legalnimi tatvinami, ki so jih izvršili v letih "pro« peri tete" takozva-ni bankirji, ki pa so vslic prestopkom in velikim dev-fradacijam . večinoma na prostem in ie vedno gospodje VODJA FAŠISTOV V MI-KAD0VEM CESARSTVU Na sliki je Kenzo Adači, bivši notranji ministr, ki se je koncem leta 1932 postavil na a Baioneti v tragedij rudarieu v Illinoisu Medtem, ko se v ligi narodov prepirajo, kakšno stališče naj zavzamejo napram Japonski t s 1 e d njene osvojitve Mandžurije, «e japonski generali roga jo vsemu svetu in nadaljujejo m osvajanjem Kitajske., Tudi vojna novanmet wmd Japonsko in so* 'nijo je Jak» »flhsi. Na Japonsk dijo militaristi propagando tudi aa osvojitev vzhodne Sibirije, češ, zdaj. ali nikoli 1 Pred dobrim tednom je japonska armada osvojila važno kitajsko obrežno meeto £anhaikwan, katero tvori vrata v provinco Jehol ob Mandžuriji. Japonci so pdbili vso kitajsko posadko v &anhaikwanu in stotine civilnega prebivalstva. Velik del mesta eo porušili. Namen japonskega generalnega štaba ju, osvojiti čimveč strategičnih točk na Kitajskem in dobiti s tem kontrolo nad vso ogromno deželo. Kitajci so vsled nesloge svojih roditeljev ter dolgotrajne imperialistične kontrole velesil nezmožni, da se bi mogli postaviti Japoncem uspešno v bran. Tudi aparat lige narodov je impotenten vslic svečanim mirovnim pogodbam in obvezam. Imperializem in vojne so »rojstvo kapitalizma, zato je mir v tej uredbi nemogoč, neg lede, kako državniki kapitalističnih dežel nag lasa jo svojo naklonjenost miru ter mirnemu reševanju mednarodnih »porov.—Na tej sliki so japonski vojaki, ki gredo preko kitajskega obzidja proti Sanhai-anu. X URADNO ŠTETJE IZKAZUJE NAD 900,000 SOC. GLASOV Vse tri delavske stranke dobile čez milijon glasov.— V Illinoisu ¿asovalo 38,000 ljudi za vso soc. listo čelo fašističnega gibanja na Japonskem. Nova stranka se imenuje "Narodna liga". Program in taktiko je formulirala po vzoru Mussolinijevega fašizma. . i Iz uradnih podatkov, ki so jih izdale posamezne države večinoma šele koncem decembra, je razvidno, da sta dobila Norman Thomas in James H. Maurer 903,181* glasov, ali 3.36-krat več kot pred štirimi leti. Razni kapitalistični listi so takoj po volitvah priznali, da mnogo socialističnih glasov ni bilo štetih .veliko pa je bilo tudi ukradenih. Neki ugleden dnevnik v Washingtonu je pisal, da je bilo socialistom na omenjena dva načina vzetih najmanj milijon glasov. To so seveda domneve, dejstvo pa je, da jih mnogokje res niso šteli pravično, ali jih sploh ignorirali, ali pa jih pripisali drugim kandidatom. Ce bi bilo štetje pravilno, bi socialistična stranka vsekakor beležila precej nad milijon glasov. Vse delavske struje skupaj so dobile nad milijon glasov. Dele se: Socialisti............903,181 Komunisti ..........102,786 S. L. p............. 34,034 Takozvana "Liberty Party", ki jo vodi "Coin" Harvey, je dobila 63,446 glasov. Jobless party, katero je ustanovil "Father" Cox iz Pittsburgha, je prišla prav maio v upoštev, Njen predsedniški kandidat župnik Cox je dober teden pred volitvami apeliral na brezposelne in delavce v splošnem, da naj glasujejo za Roosevelta. Charles Pogorelec, ki je kandidiral za zveznega senatorja v Illinoisu, je dobil 37,922 glasov; od teh je bilo oddanih v Chicagu in bližnji okolici 19,369, v ostali državi pa 18,-663. Roy Burt, socialistični kandidat za governerja, je prejel 89,389 glasov. Za celotno socialistično listo v Illinoisu je bilo oddanih okrog 88,000 RAZMERE PRISIULE A. F. 0F L SPREMENTTI TAKTIKO IN ZAHTEVE glasov, za Thomasa pa 67,258. Največ glasov je dobila soc. stranka v New Yorku (177,-397),. na drugem mestu je Pennsylvania (91,119), na tretjem Illinois ,na četrtem Ohio (64,094), in na petem Califor-nia (63,299). Po odstotkih pa prvačijo, po redu kot so navedene, Wisconsin, Oregon, New York, Montana in Connecticut. V Michiganu je dobil socialistični predsedniški kandidat 39,205 glasov, v Wisconsinu 53,379, v Coloradu 13,591, v Indiani 21,&88 v Iowi 20,467, v Minnesoti 25,476, v Montani 7,891, v Oklahomi 17,896 itd. V slednje imenovani državi demokratska vlada ni pustila socialistične rubrike na glasovnici, toda dobilo se je vzlic temu do 18,000 ljudi, ki so napisali nanjo imeni socialističnih kandidatov. Nad $2,000,000 za Hoovra Republikanska stranka je lani porabila samo v agitaciji za Hoovra $2,097,155, kakor je bilo meseca januarja t 1. poročano kongresnemu klerku v Washington. Sociafistična stranka na drugi strani pa je dobila v kampanjski fond za vse svoje kandidate le nekaj nad $25,000. Dolarji proti stotisočakom!!!! Obe kapitalistični stranki sta porabili direktno in indirektno v agitaciji za svoji listi nad deset milijonov dolarjev. * 15-letnica pevskega zbora "Svoboda" v Detroitu Znani slovenski soc. pevski zbor "Svoboda" v Detroitu bo iiraznoval svojo 15-letnico z ve-ikim sporedom v nedeljo 16. januarja v Slovenskem delavskem domu. "Ako potrebno, se bomo po-služili tudi generalne stavke, da izvojujemo skrajšanje delavnika," je dejal senatni komisiji William Green, predsed. nik Ameriške delavske federacije. "Krajši delavnik, ali pa dola (brezposelnostna zavarovalnina), drugega izhoda ni," je argumentiral. Kapitalistični listi so A. F. of L. zelo zamerili, ker se je na svoji zadnji konvenciji izrekla, da se bo poslužila tudi sile za izvojevanje svojih ekonomskih zahtev. Pozneje je Green tolmačil, da s tem niso mislili na revolucijo, nego na sredstva kot je npr. bojkot in stavka. Predsednik Green je senatorje urgiral, da naj z zakonodajo skrajšajo delavnik in uvedo druge potrebne reforme za odpravo brezposelnosti. Če pa tega ne stori kongres, se bo moralo delavstvo poslužiti drugih sredstev, jim je zagrozil. Nemški socialistični tednik v New Yorku V New Yorku je začel meseca decembra izhajati namesto dnevnika Volkazeitung tednik pod istim imenom. Prva številka je izšla na 32 straneh, regularno pa bo izhajala na 16 straneh. Naslov lista je 47 Walker St., New York. Volkazeitung je socialistično glasilo. NAD RUDARJU in njihovimi družinami v Christian ! County v Illinoisu vladajo spet bajoneti. Milica je prevzela oblast po spopadih med kompanijskimi stražniki in piketi blizu Taylorvilla dne 2. januarja. Med ubitimi je bila tudi žena stavkarja Cumerlatta, ki je opazovala spopad z ospredja svoje hiše. Boj illinoiskih premogarjev proti znižavanju mezde traja več let in borba za odpravo Lewisove kontrole nad U. M. W. pa že dobro desetletje. Illinoiski revir je zadnji na poljih mehkega premoga, v katerem so premogarji še močno organizirani. Upirali so se pritiskom kompanij uspešno še dolgo potem ko so rudarji drugod že izgubili bitko na celi črti. Oblast v teh bojih ni nevtralna. . Državna milica ne služi ciljem organiziranih premogarjev. „ Boj v Illinoisu ni samo borba proti kompanijam in za unijo, nego je to tudi borba med dvema unijama. Na eni strani je nova Progressive Miners of America, ki pravi, da ima na svoji strani veliko večino rudarjev. Na drugi so ostanki stare U. ty. W. of A. pod poveljstvom John Lewisa. Kompanije negujejo bratomorni boj v nadi, da bo v njem unija—taka ali taka—uničena, in potem bodo imele svobodno polje pri določanju plač in delovnih pogojev. Rudarje bi lahko izžemale, kakor jih izžemajo npr. v Kentuckyju ali West Virginiji. Več kompanij je že priznalo novo unijo. Peabody Coal kompanija pa obratuje svoje rove proti novi uniji in se opira na pogodbo s staro U. M. W. .of A. Člani nove unije so vsled tega pri nji na stavki, in one, ki delajo, smatrajo za skebe. V takih "okolščinah so spopadi neizogibni, ker jih Kompanije izzivajo in eden se je izvršil, kot omenjeno v uvodu, dne 2. januarja. Kompanija je s svojim šerifom nato zahtevala, da naj prevzame oblast vojaštvo. Governer ji je ugodil. Več članov nove unije je bilo aretiranih in obdolženih umora. Pri mnogih so izvršili hišno preiskavo. Stara metoda kapitalistične oblasti v industri- alnih bojih. Mrs. Emma Cumerlatto je imela 6. januarja slovesen demonstrativni pogreb. Okrog rovov Peabody kompanije v bližini sprevoda in ob potih pa je stalo vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Pogrebce so nadzirali državni orožniki- . IV v Borba illinoiskih premogarjev je stala ze mnogo žrtev. Ena izmed velikih ovir v njihovem boju so agenti pro-vokatorji, ki s svojimi čini služijo namenom kompanij m dajejo povod za vlado terorja. Vzlic vsem težkocain pa je članstvo nove unije prepričano kakor je bilo, da bo zmaga njihova, ker se bore za pravičnost m človeško življenje. DAR0NI MUNICIJE HOČEJO VOJNO ZARADI PR0FIT0V "Evropa se ne bo postavila v bran Kitajske proti Japonski, ker bi morala nastopiti v tak namen enotno in proglasiti tudi ekonomski bojkot nad Japonsko, kar pa se ne zgodi, ker imajo lastniki municijske industrije prevelik vpliv. Tudi bankirji upajo na večje profi-te, če se pusti Japonski prosto pot," se glasi neko poročilo iz Izredna ponudba KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE LETNIKI 19321933 IN AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR LETNIK 1933 9 krasnih ka)ig samo $2.50 Naslovite: PROLETAREC 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL. Londona v ameriških listih. Nasproti tem je socialistično gibanje. Francoski socialistični vodja Leon Blum je na nm*\ slov francoske vlade med drugim izjavil: "Dolžnost Francije je, da brez odlašanja prevzame vodstvo v boju proti japonskemu osvajanju kitajske. Obsodi naj Japonsko ter jo proglasi za napadalko. Prekine naj z njo diplomatične odnošaje in ji odvzame javno in privatno pomoč. "Pravijo, da bo Japonska izstopila iz lige narodov. To bo slabo, ampak boljša je raz-kopana, kakor pa onečaščena in nezanesljiva liga." Naši glasovi v Texasu V Texasu je dobila soc. stranka pri prošlih predsedniških volitvah 4,450 glasov, pred štirimi leti pa 772. ; Komunisti so dobili v Texasu 205 glasov, ali 4 manj kot 1. 1928. , PROLETAREC 1 shaja mk četrtek. Mtnb TUmvm D mik«, lit Glasita faimlsr saSlss Socialistih» Zm« NAROČNINA f Zedinjenih državah u celo leto $8.00; ta pel leta $1.75; ta «etri leta $1.00. laasamstvo: aa celo leto $8.60; ta pol leta $2.00. % mmmmmmmmmmm^rnm———.mmmmmmm Vd rokopisi In oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne aa pri obči te v __V Iteeilki tekočega tedna ___ PROLETAREC fablisked every Thursday by the Jugoalav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. __ Editor Frank Zaitz Business Manager___Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATEß: Ünited States, One Ysar $8.00; Ste Mealhs $LTS; Months $L00.—Foreign Countries, One Tsar $8.SO; Six Months $a.0f. PROLETAREC W. IS* ST., CHICAGO, ILL. "Preganjan}*" bankirjev Malo j« mest in krajev, kjer je prošla leta propadlo toliko bank kakor v Chicagu. V preiskavah se je dognalo* da so si mnogi bankirji nakazovali velika posojila, ki so segala v stotisnčake in v enem slučaju celo do milijona. Posojevali so prijateljem enako liberalno na nič, špekulirali s tujim denarjem, in vlekli na račun zaupljivih vlagateljev visoke plače. Na plačilni listi v bankah so imeti svoje sinove, hčere in druge sorodnike ter mnogo prijateljev. Dokler so ljudje vlagali več nego pa je bilo trefca izplačevati vlagateljem, je to Slo. Potem seveda ne več. Ogoljufani ljudje so nato pričakovali, da se bo oblaat zganila, in res so nekateri sodniki kar notorično postili obtožene bankirje in ai delali a tem reklamo, kandidatje za državnega pravdnika so rohneli, da bodo vse "kru-ket" bankirje spravili pod ključ, ampak bile •o le besede. Doadaj je bilo pozvanih pred ■odiftče m obsojenih okrog deset bankirjev in njihovih pomočnikov, nad 80 pa jih še čaka obravnave, d asi bi se jih lahko že davno zaslišalo. Vsak obsojeni bankir ima potem pri-lik© za prizive, in tako ni še niti eden izmed onih, ki so resnično okradli vlagatelje, pod ključem. Vsi so se pripravili, kajti denar so jemali iz bank do zadnje minute—ne svojega ampak, ljudskega—pa imajo zdaj dovolj sm advokate in zase. Vsi bankirji kajpada niso zločinci in če so bili v vodstvu svojega denarnega zavoda količkaj spretni, so mu ohranili zaupanje in obstoj. V interesu teh poštenih bankirjev bi bilo. pritisniti s svojim vplivom na oblast, da stopi načelnikom propadlih bank res strogo na prste in vse krivce kaznuje ter iztirja od njih kolikor mogoče. Ampak bankirji onih zavodov, ki Še poslujejo, bi radi, da se na vse skupaj čimprej pozabi, ker pač vedo, da taka oblast kakršna je je proti legalnim tatovom brez moči, razen tega pa si mislijo, da čim manj se piše in govori o goljufivih bankirjih, toliko prej bodo ljudje spet dobili zaupanje v banke. To je zmotno mišljenje, ki ga ljudstvo in obstoječe banke drago plaču- jejo. I I v M» / ■•• Skrajšanje delavnika Delna odpomoČ v sedanji brezposelnosti bi bilo skrajšanje delavnika. V mnogih podjetjih so delavci vposljeni še vedno po 9, 10 in tudi več ur na dan. V onih, kjer je vpeljan oaemurnik, pa morajo v slučaju večjih naroČil delati čez čas, medtem ko čakajo zunaj tisoči in stotisoči, da dobe kupca za svojo delovno moč. Ako se bi delovnik skrajšalo r» e in odpravilo "overtime'*, bi dobilo zaslužek par milijonov delavcev več tudi v sedanji krizi, v normalnejših razmerah pa bi se zlo nezaposlenosti znižalo na minimum. Moderna tehnika je silno zvišala produktivno moč povprečnega delavca. Za gotovo količino dela je bilo treba pred leti dvajset delavcev. Zdaj ga opravi a pomočjo strojev en sam. Po-aledica je, da morajo odvišni med brezposelne. Skrajšanje delavnika na 6 ur je izvedljivo tudi v kapitalistični družbi. V socialistični pa bo vsakdo delal le toliko časa, kolikor bo zahtevala potreba celote. Vlada, Id nI v ničemur kes krizi Pomanjkljiv bančni sistem Predsednik Hoover je v svoji poslanici kongresu priznal, da je ameriški bančni sistem zelo pomankljiv in potrebuje temeljite spremembe. Navedel je za primero Anglijo m Kanado, v katerima je prav tolikšna kriza, če ne celo večja, kakor v Zed. državah, pa v njima vzlic temu ni bilo bančnih polomov. Leta in leta so ameriški socialisti svarili ljudstvo in vlado ter dokazovali, da so v slučaju krize, ki se pod kapitalizmom dogajajo hočeš-nočeš, polomi bank na debelo neizogibni. Cemu v kapitalistični Angliji ni bilo bančnih krahov? Zato, ker je močna delavska stranka o pravem čaSu poskrbela za potrebne varnostne zakone in za državno kontrolo nad bankantvom, ki je res kontrola. V kongresu in senatu Zed. držav pa je ljudstvo brez pravih sastopuikov, zato sprejemajo "vsr-siotftne" zakone šele ko je že prepozno. Po ameriški prialovici, tukaj zaklepajo hlev šefe ko je konj že ukraden. _ . Na sliki ie predsednik Herbert Hoover njegov kabinet ki prihodnjega marca izgubi službo. Hdovrova administracija se je v krizi izkazala za skrajno nesposobno. Predsednik sam je dve lei.! sploh tajil depiesijo, ko pa jo je priznal in ji napovedal boj, so bila njegova sredstva nezadostna in niso bila ljudstvu v splošnem v niksko pomoč. Na tej sliki so od leve na deano, sedeči, zvezni blagajnik Mills, podpredsednik Curtis, predsednik Hoover, državni tajnik Siimaon in vojni tajnik Hurley. Stoječi od leve na desno, trgovski tajnik Chapin, notranji tajnik Wilbur, generalni pravnik Mitchel, generalni poštar Brown, mornarični tajnik Adams, tajnik za agrikulturo Hyde in delavski tajnik Doak. igre ▼ soboto IS. februarja. w Ljudje se čudnih naaorov. Marsikdo ne pride na socialistično pri reditev, ker se mu sdi, da bi napravil "greh". Nič napačnegs pa se mu ne sdi, čs pridejo socialisti na njihove sabave. Dolar ni pregrešen, pa čeprav ga sapravi socialist. e Tu si js 22. dsc. končal življsnjs 24-letni Louis Hočevar. Najprvo je ubil svojo ljubico in potem le sebi pognal krogljo v glavo. Dopoldne sta ie oba delala, popoldne sta šla ven v avtu in sunaj mesta je končal iivljeije sebi in nji. e Priprave ta volitve delegatov SNPJ so v teku, če sodim po dopisih nekoga is Clevelanda v angleškem delu Prosvete. Apelira na druitva svoje baie, da naj se združijo in volijo take delegate, ki bodo delali— kaj ? Tu pa dopisnik ni jasen. Vendar pa se je ie dovolj izdal. da hoče tako jednoto, ki bo lahko orodje ljudem, ki obračajo plašč po vetru in so naprodaj. * Prihodnja seja kluba «t U bo SI. Jan. ob t svečer. Seja bo selo važna, dan posnsje pa bo konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Vsi klubi in druitva naj pošljejo sastopnike. Vabljeni so tudi vsi člani JSZ in somišljeniki. Zadnja pot našega sodru-ga Franka Ambroža MUjreukee. WU. — V pondeljok 2S. decembra se je vršil od Ermen-čevega pogrebnega savodu veličasten pogreb sodrugs Franka Ambroža na Arlington pokopališče. Bil je to pogreb, kakršnega naša naselbina ie ni videla, ker je predstavljal izraz spoštovanja do pokojnega pionirja številnih naših društev in obenem upoštevanje njegovih zaslug sa naselbino ter lojene ustanove. Mnogokrat čujemo pritožbe, da svet rad posabi. toda v tem slučaju je naši naselbini treba priansti, posebno starejšim naseljencem, kateri si poenali delo in saShige pokoj lega is njegovega delovanja v pr^n.h letih in tudi^- njegovo svestobo do idealov razredno aavednega proleta-riata, da ljudstvo končno vendar pravično sodi ter rado ittaie ivoje priznanje in svojo hvaležnost onim, ki so to zaslužili Ker je bU pokojni Ambrož eden izmed ustanovitelj«* in najbolj požrtvovalnih pionirje? J. P. Z .S. je predvsem članstvo te organizacije ta dan nastopilo v nepričakovano o-gromnem številu, da izkaže zadnjo čast svojemu brata. Drugi ogromni del onih, ki so pokojnega spremili na njegovi zsdiji poti so tvorili predvsem razredno zavedni delavci in delavke s člani kluba it 37, katerega ustanovni ¿lan je bil pokojni Anibrož. Njim se je pridružilo seveda tudi veliko itevilo sodrugov in sodružic is West Allisa. Pogreb je bil civilen. V pogreb-niikih prostorih, kjer je ležal pokojnik skoz božične praznike, obdan od stotin krasnih vencev, se je poslovil od umrlega glavni predsednik JP39 V. Petek, kateri je opisal zasluge brata Ambroža in njegovo delovanje tej požrtvovalnost. Soc. pevski zbor ''Naprej" je zapel ialo-stinke in krasno Gregorčičevo pesem "Vjetega ptiča to* bo", katero je pokojni tako ljubil. Na grobu se je poslovi] od pokojnega v imenu draitva Bled it. 19 JPZS., h kateremu je Ambrož spadal, sodrug Mike Sostarich. v imenu dhiltva Sloga ti 1 JPZS, katero je tvorilo temelj sedanji podporni or-ganiseciji in je bU torej Ambrož njegov ustanovitelj, pa je govoril kratke poslovilne besede predsednik Fr. Ben da. V imenu Soc. pevsfesga zbora "Nsprej" in kluba it 87 JSZ je govoril sodrug Frank Puncer, katerega poslovilne besede so veljale pokojnemu ne samo kot pevca in sodru-gu, temveč tudi kot plemenitemu snsčaju, ki je stal zvest in neomWhljiv tudi ie potem, ko se je odtegnil javnemu življenju in se posvetil svoji družini in svojemu poklicu, izmučen in utrujen, ko je žrtvoval najlepša leta in cvet svojih sil napredku naselbine in delavskega gibanja. Tako je naselbina izgubila spet enega izmed onih redkih, ki so gradili in delali, ki so žrtvovali in trpeli, vedno s trdnim upanjem, da bo njih delo nekoč obrodilo sadove. Ambrožu ni bilo dano, da bo doživel sore svobode, sa katero se je boril, toda doživel pa je, da je njegovo delo obrodUo obilne sadove; doživel je dan, ko so se pokazali prvi žarki zlate svobode in boljše bodočnosti za trpine, ko so si porušili prvi stebri kapitalističnega imperija. Zatisnil je svojs trudne oči sodrug, s zavestjo v srcu, da je storil svojo dolžnost, da je tudi on gradil in da bo ostal njegov spomin v srcu vseli onih, kateri znajo ceniti defcre H saslSge resai4a$h t****« i* prijateljev napredka ter svobode, član KK klub« Jt. 37 JSZ. Bridgeporta iridM+port, a — Silvestrova satt ktoba It 11 je poroljno izpa- Ali je vaša organizacija že v Prosvetni matici? V letu 1932 je pripadalo Prosvetni matici 122 organizacij, med njimi podporna društva SNPJ, SSPZ, JSKJ, JP-ZS, več samostojnih društev, nekateri Slovenski domovi, več pevskih in dramskih zborov ter čitalnic. Prosvetna matioa je edina jugoslovanska centralna kul- vurna organizacija v Zed. dr^ žavah. Njena temeljna naioga je, gojiti prosvetno delo v delavskem smislu. Ne bomo ponavljali, koliko je z malimi sredstvi, ki so ji na razpolago, že izvršila na tem polju. Tudi sedaj je razposlala pridruženim društvom več tisoč izvodov knjige "Dva svetova", ki jo je spisal Ivan Molek, in no-vopristoplim organizacijam nekaj drugih. Skozi vse leto je pomagala z igrami in vlogami ter pri aranžiran ju priredb. Lani je bilo v Prosvetni matici pet društev manj kakor leto poprej. Vzrok—tako so nam pojasnila—je kriza. Druga so ostala v nji in nekatera le sporočila, da so znižala mesečne prispevke. To slednje je vzrok, da so bili tudi dohodki Prosvetne matice lani nižji, namreč le nekaj nad $900. Točne številke in poročilo o dohodkih in izdatkih dobe pridružene organizacije meseca februarja. Devet sto dolarjev v pomoč taki ustanovi je majhna vsota. Ce bi njeni funkcionarji ne izvrševali dela brez odškodnine, bi morala razpasti. Ampak knjig ni mogoče dobiti zastonj, ne iger, ne vlog, ne pesmaric itd. Co vzamemo v upoštev, da troši vsaka večja naselbina za nazadnjaške ustanove veliko več, kot pa je dobila Prosvetna matica prispevkov skozi vso leto v vseh državah ameriške Unije, tedaj slika ni razveseljiva. Vendar pa je treba u-poštevati še drugo stran, in ta je, da je v vrstah delavcev Prosvetne matice y vseh naselbinah, kjer so nji pridružena kulturfta in podporna društva, mnogo članov in članic, ki delajo neumorno, brez vsake odškodnine, in ki beležijo v svojih dolgoletnih naporih na polju ljudske prosvete velike u-spehe. Izpričevalo njihovega dela daje pregled o slovenskih kulturnih društvih, ki je pri-občen v letošnjem Ameriškem družinskem koledarju. Prosvetna matica apelira na članstvo vseh naprednih delavskih društev, da se ji pridruži. Vsako društvo naj prispeva v blagajno Prosvetne matoe kolikor mu dopuščajo okolščine. Zdaj plačujejo različno: ena po $2.50» druga po $2, tretja po (1.50, četrta po $1, in mnogo po 50c na mesec. Pojasnite članom, ki še ne vedo, kakšen namen ima Prosvetna matica za naše delavstvo. In ko jih boste o tem u-verili, ne bo ugovarjanja glede pristopa, če se glede vprašanja pridruženja ne odločite ta mesec, razpravljajte o tem na seji meseca februarja ali kadarkoli bo prilika. Glavno je, da ohranimo Prosvetni matici vse organizacije, ki so bile lani včlanjene v nji, in da ji pridobimo še toliko novih. To je potrebno, doseženo pa bo le z vašim sodelovanjem. Bi bava dla. Ljudstvo je bile sadovoljno" s slovensko in anglslku predstavo, ravne Uho s pevskimi točkami fr dekla-macijami. Udeleiba je bila prilič-no dobra, če ne bi bilo na ta dan izredno slsbo vreme in ako ne bi bilo toliko družin prizadetih vsled bolezni, bt bil poset večji. Priznanje sa sabavanje evdijence zaslužijo vsi, ki so sodelovali v sporedu. V smeh pa sta pripravila ljudi posebno Mush in Pok. e • Jeklarne in premogovniki obratujejo tod pod polovičnim časom. Razmere v tem letu pri nas nič ne ka-iejo znakov izboljievanja. Ni verjetno, da bo kaj boljie, ko se Roosevelt preseli v Belo hišo. Tako premišljujem pri opazovanju krušne vrste blizu mojega stanovanja, k^er dele moko in druge potrebščine — kadar namreč dele. Ko bi delavska masa 8. nov. znala odpreti oči, bi bilo takih prizoroy kmalu konec. No. bomo pa iejo gasili s—demikratskim 2 % pivoni . . i w .... * Zanimanje za dramatiko in glasbo se je pri nas selo razvilo. Le ikoda, ker je tako malo takih, ki bi mogli uspešno sodelovati, pa tudi naselbina je majhna. Pa bo ie šlo, če bomo tisti, ki smo za napredek in delavsko kulturo, delali sloftno in vztrajno. — e Druš. št. 13 SNPJ se pripravlja na Sodrugom izrekam iskreno zahvalo sa novolet- in drugim prijateljem Mnenja v starem kraja o Molkovih "Dveh svetovih» Ko je Cankarjeva družba založila za letošnje izdanje svojih knjig med drugimi Mol-Dy* svetova", se je mamikak kritik in književnik v starem kraju vpraševal, kako t spldh mogoče da se dobi v Ameriki priseljV nec iz Jugoslavije, ki lahko napišeknj igo. katera bi bila sprejemljiva za atarokrajsko knjižno ustanovo. Listali so po nji, j0 brali m potem na eni strani hvalili, na drugi pa »o pretirano s predsodki kritizirali. Tudi sara jevska "Jugoslovanska reč" je v izdaji z dne"' 18. dec. poročala o tej knjigi. Ker stoji izven miljeji vplivov slovenskih književnikov i* njena sodba raditega lahko brez predsodkov in prijateljskih simpatij. Glasi se : Ivan Molek: Dva svetova. — Avtorjevo ime je pri nas neznano. Materija! p. ki je obdelal v tej svoji knjigi—nam je precej znan. Tu najdemo toliko momentov, ki naa spominjajo na 'Jimmia Higginsa" m na dek> ' ouiaa Adamiča "Bmeh v džungli". Motivi ki se morajo nahajati v vsaki knjigi, ki riše Ameriko, ameriškega človeka, — grinhorna in Hunkija. jJjk Vse te knjige so v svojem bistvu ozko zvezane, vse ta je ena sama zgodovina "zemeljskega paradiža ameriškega" pod protekto-ratom velikega kipa svobode, ki stoji v new-yortki luki z dvignjeno roko ,s lučjo v roki « m pozdravlja tiste, ki prihajajo v Novi svet da najdejo v njem boljši in aigurnejši svet sa svojo eksistenco. To so zgtfdbe onih majhnih najmanjših ljudi. Onih, ki za nekaj tedenskih dolarjev ubijajo sebe samega in gnojijo ameriško prospriteto, ki delajo za Wall-gtreet in za njegovo veličino. To je nazadnje tudi zgodba naših ljudi, naa Slovanov, najboljlA "hlapcev", kakor pravi MoJek v svoji knjigi Louis Adamič, prikazujoč v svoji knjigi r ir l ♦ ~ i . ^ ----, »eb« — akitalca skozi smeh te nens- Bank, katero je ustanovi l*a im vadne in tragične ameriške džunirle — ie v s pomočjo neke Šentpavelske banke —• « ••• . u^uii^ie — je v George L. Brožič. Ko je vsled manipulacij odstopil on, je prevzel vodstvo Leonard Slobodnik. Slednji se > svečer istega dne, ko je banka za-pria vrata, ustrelil in se nevarno ranil. Pravijo, da je s fondi ne postavno manipuliral in da je porabil precej denarja, ki je bU last banke, v osebne •vrne. First State Banka js veljala sa slovenski denarni zavod. Skozi nie je mnogo poslovala tudi JSKJ. Društva JSKJ, SNPJ, KSKJ in mnoga druga so iasela vloge V nji. Vlog je imela nad $200,000, delniškega kapitala I2M00 in skupne imovine okrog 1400,000. — Persžeeelea. Samomori med Slovenci Samomori med Slovenci so v pro-šlih par letih silno narasli. Vzrok je kriza, ki je mnoge rojake pripravila v skrajni obup. Posebno premogarji so razmere neznosne. V nsselbini Holsopple pri Johnstownu si je 6. januarja končal življenje rojak Tony Zore, star 48 let Pod posteljo v kompanijski hiši, kjer je stanoval, je zakuril, podse je položil več.omotov dinamita in ga zažgal. Njegovo truplo je razneslo na koščke, podrlo dobršen del hiše in poškodbe v eksploziji sta dobila tudi Louis Ko-vačič in neki drugi, ki s kumentarični vrednosti pa tvorijo tudi po* memben donos k zgodovini našega naroda ▼ Ameriki . . ." V. Kunie. -š P. ZOLA t i RIM P+tWvoaúl Et bin KrnUa MMMMMUM «niia. in «olo potem hrrse vplačilo. To jó Kjo, Italija, Fmakn, Lfcvineka, Latva in čiHoilanilu oo No loj oliki so inmarws «leiolo sonnemoveno črnim. Fi cooki pari ana ont po jo «klonil, 4 Francija no bo sočelo 'poravnavati otrr mi proj, da Amerika pri.I aaa v sniionjn. Doiala. ki no določani rok niao kot ata plačali, »o Francijo, Poljaka in Eatonaka. No tam *mnlj#ridu oo saaaamevame o tam n im tlakom. Posneje jo Indi Črtijo javila, da mm moro plačati. Belgijo Jo vložila i«fc».i ao aoiioaje dUlga. Tw* Jog«oUvi}o im Ramnfüjo po morata placar ali obvazrcrti Zod. «tiaram. Pogojaaje ro«it (vojnih dolgov OO bodo nopot prróala, ko Petnajstletnica pevskega zbora' Svoboda" Ootroit, M»«k. — V nedeljo 16. Januarja bo imel slavnost 16-letnice pevski i bor "Svoboda". Vriila ae bo v Slov. delavskem domu na 487 Liver-nois Ave. Prične se ob 8. pop. Na sporedu koncertne točke in pa opereta "Kakor »Uri tako mladi". Sodeluje čeiki pevski sbor "Praha". Vstop-nice v predprodaji so po S6e, pri» blagajni 4©c. Na to redko slavnost je vabljeno ne le detroitsko «love isko občinstvo ,nego tudi v drugih naselbinah.—P. B. Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice V NEDELJO 22. JANUARJA BRIDGEPORT, OHIO Zborovanje bo v društveni dvorani v BoydsvilIu. Prične se ob 10. dopoldne h kapitalizma—kam??? Chicago. 111. — Pred por desetletji ao samo socialisti govorili o socialnem preobratu m prešivelosti kapitalizma. Koncem vojne je nastalo ie komunistično gibanje, ki je prerokovalo konec sedanjemu rodu in se proglasilo sa edino pravega dediča nov« drušbe. in ker je kapitalizem res postajal bolj in bolj bolan, H ker se sdravnikom ie ni posrečilo, da bi mu »dravje iaboljiali. je takih glasov, ki mu prerokujejo konec, čeedaije voi. Mnogi buriv«ni ekonomi jar m rajo, da sa sedanji bolni siatearf ni več isdatne pomoli Nato je prodrla v obliki senzacije v ¿asopésj« «a "teb-1 nok racija", ki tudi pravi, da aa Zod. driawe pod vlado sedanjega ekonomskega nereda ni več bodočnosti. Vsi so si edini, 4a je ksfitalisem neozdravljivo bolnik Ne pa, kdo bo njegov naslednik, in kake bo ta naslednik uredil gospodarstvo. Zaradi tega je med ljudstvom veliko kon-fuzije. Kako se bodo razvijale razmere? Kaklne so moinosti sa socialno revolucijo v Zed. državah, ako sploh obstoje? Ali prihaja kapitalizem res nagloma v stanje brezmoč-noetij Na ta in slična vprašanja bo odgovorjeno na prihodnji seji kluba it. 1 v petek 27. januarja. Predaval bo Fr. Zaitz o piedmetu, "Kako se izvrii socialni preobrat v Zed. driavah". Naslednja predavatelja bosta Ivan Molek in Joško Oyen. Vse redne seje kluba se v tej sezoni prič-no ob 7:80 zvečer. Člani in članice so proiene, da pridejo ia sejo ob tej uri.—P. O. Mary Udovich; Vladimir Babič, ravnatelj banke, Anton Andres; Marica, njegova hči, visokoiolka, Alice Artach i Marjeta, sostričoa Brvar jeva, branjevka po poklicu, Anna Miiko; Krištof, Brvarjev daljni sorodnik, frank Udovich; Ančka, sluikinja pri Brvarju, Mary Andres; dijak, Frank Wegel; sbor dijakov, v moiki zbor "Sava". Igra, v kateri omenjeni nastopijo, se imenuje "Glavni dobitek", kot je bilo Še poročano. Ima tri dejanja. Je komedija kakor nalaJČ sa te Čase. Reiieer je Andrew Miiko. Vprizor-bo S. teb ruarjt v dvorani ČSPS. Boštjan Brvar ima srečo Chicago, IU. — V druiini Boitja-na Brvar ja je bilo veliko depresije. On si jo je odgaajal s svetimi podobami, pa tudi razni vasovalci in sorodniki so pomagali, da življenje ni bilo enolično. Imenitni karakterji ae zbirajo pri Brvarju. Na primer Kri-itoi, ki pripoveduje čudne reči i» nekam vse narobe sliši. Pa Simon Kocjančič s svojo leno Agato. Da, tudi branjevko Marjeto boste videli, prav resnično branjevko. Daljo se boste seznanili s Matildo Boitjanovo, ki vam bo povedala marsikaj, s njenim sinom Brankom, s ravnateljem baiike Vladimir jem Babičem, z njegovo hčerko Marico, sluikinjo Ančko, z dijaki in pa z dijaškim zborom, ki bo prepeval. Vloge imajo: Boitjan Brvar, profesor v pokoju ,Andrew Miiko; Matilda, ujegova iena, Mirni Omahen; Branko, njun sin, tehnik, Johnny Ko-chevar; Simon Kocjančič, , krojač, John Hujan; Agata, njegova iena, .......................... Vstopnice ao po SOc v predprodaji in po 7ftc pri blagajni. Dobite jih pri članih in članicah kluba it 1, ali pa si jih naročite r uradu "Proletar-ca".' O tej saaimivi igri bomo ie piaali.—P. O. > ---- Po Cleveiandu Clovolond, O. — V političnih razmerah pri nas ni sprememb, rasen da je odvetnik Frač* J. Lausche, ki je poleg Pirca boss demokratske ma-iine med Slovenci, bil imenovan za mestnega sodnika. Bil je slovesno upeljan v novi titel in maij slovesno v sluibo. Oni, ki so imeli govore, so ga klicali "our Frankie". Kako ga bodo klicali čez leto ali dve, bomo videli in slišali čez leto ali dve. — o M rs. Lena Lokar ima v imenu svoje familije v "A. D." s dne 4. jan. dopis, v katerem po svoj« opisuje, kako sta bila Lokar st in ona izključena iz kluba it. 49 v Cleveiandu. M rs. Lena se šali, ampak kadar je človek izključen iz socialistične organizacije, ni šala . . . Žal, da ona tega ne zapopade. če bi. ne bi nikdar dala klubu povoda, da jo briše iz svoje srede. Mladi John pa agitira, kako naj se zdruiujejo angleška društva Ln misli, da bo • tem blok demokratske-repubTikanske reakcije, oziroma političnih hlapcev kapitalističnih strank na konvenciji SNPJ toliko jačji. o Čudna so pota "politike".—Ir delavskega tabora k demokratom, is svobodomisetetva v klerikaliiem—in iz klerikalizma v SNPJ s prikrito klerikalno gonjo in taktiko. Tako delajo muhe, Je po ljudje. Kronikar. L. Kveder umrl Jokn»town, Pa. — Louis Kveder je Slovencem v zapadni Pennsylva-niji, pa tudi mnogan drugim, znano ime. pred mnogimi leti se je preiiv-ijal s prodajanjem ur po naselbinah in slične rooe. Večkrat j« bil uporen za klerka v kaki trgovini in tudi v uradih. Svoječasno je pisal sk>-venaJuMAogktti besednjak in natipkal stotine listov, zaloinika pa ni mogel dobiti. Po vojni je na svojem co-manju #o naselbinah agitirai tudi sa Proietarca. Na konferencah soc. klubov in društev Prosvetne matice je bil večkmt zapisnikar. Bil je druiaben in dov^pen, velikokrat pa tudi Jako nestrpen in zbadljiv, in « to svojo hibo m je napravil mnogo neprijateljev. Kod se je udajal pi-jadi ,kar je bilo brikone glavni vzrok, da s« vzlic svoji izobrazbi oi mogel nikamor povspeti . Dne 6. januarja je Louis Kveder umrl. Več dni prej je bil p<*lan v bolnišnico Memorial, ko je bil ie v opaanem stanju. Bolehal je par me-»ecev na jetrih. Pokojnik je bil čudak svoje vrate. Ponosen na svoje znanje, kritičen v svojem izraianju, dajaJ je (nasvete vsevkriiem, toda sam ni bU v nobenem društvu in brez aredstov. Boja-ki v Penni, poslednje čase posebno v johnstaarnskem okrožju, m> mu skozi to krizo pomagali kolikor so pač mogli. Pokopan je bU na okrajne ¿stroške. Zelo rad j« omenjal svojo sestoo pisateljico Zoiko Kvedrovo, ki je umrla več let pred njim na Hrvatr ■kom. Star je bil 61 let, rojen v Ložu. V Ameriki jo bil kakih 24 let. Tu je brez bližnjih sorodnikov. V prepričanju pa je bU pokojnik vzlic •voji pustolovski naturi veliko trdnejši kakor ao ponavadi drugi Šolani in nspolšoUni ljudje, ki ao prihajali sem iz starega kraja. Pokojnik je bil znan tip na neštetih priredbah in shodih v naselbinah zapadne Penne in mnogih drugih. Na konvenciji JRZ L mS v Chicagu je bil eden izmed njenih zapisnikarjev. V liste je le redkokdaj dopisoval. Ker ni mogel dobiti založnika za svoj besednjak, je ob neki priliki v Cleveiandu dejal: "No, pa dobro. 8el bom v «tari kraj in položil to delo na grob svoje sestre, rekoč: -'Zofka ,četudi si mislila, da sem nič-prida, nekaj pa sem le storil, in to ti poklanjam v spomin." Pomagal je tudi pri sestavljanju hrvatsko-angle- škega beeednjaka, ki je bU izdan v Pittsbuighu. Ta, ki ga je pisal on, pa bi rabil dobila korektorja in seveda založnika, ki bi bil pripravljen riskirati nekaj tisočakov. V klubu št 6 je L. Kveder md pomagal, posebno v času knske volilne kampanje. Agitirai je tudi med bivšimi vojaki, ko so taborili v Johns-townu s povračanja iz Washing tona. Zabava in predstava Springfield, HI. — V soboto 14. jantarja zvečer se vrti v Slov. nar. domu zabava kluba št 47 JSZ. Igrala bo izborna godba pod vodstvom J. Gorenca, ki bo plesalcem postregla s samimi slovenskimi komadi. Dramski odsek kluba pa bo vprizoril burko v enem dejanju, "Dobra kupčija". Vstopnina bo tako nizka, da je tu ni vredno niti omeniti Pri vhodu y dvorano se boste o tem sami uverilj. Občinstvo tu in v sosednih naZ^Ibl-nah je vljudno vabljeno, da pride na prireditev. — Odbor.' Avto ubil rojaka Chkego. 111. — Ko je iol dne M. dec. okrog 6. zvečer rojak Ivan Na-gode iz Lyonsa proti svojemu domu na Summit, ga je poveail avto, ki pa ni ustavU. Preko trupla je dirjalo potom več drugih avtomobilov, prodno je eden ustavil in obvestil oblast o nesreči Pokojnik je bil star 49 let Doma je bil iz Zarolskega vri» na Notranjskem ,o£enjen in pristojen pa v občino Tatro nad Skofjo Loko. V starem krajo zapušča ženo in sina. BU je več let naročnik "Proietarca". Poroča* alac. in sovražnice človeltva, pljučnice! Čuvajte se prehlaje-nja in skrbite sa redno delovanje črevesja; rabite redno TR1NERJEVO GRENKO VINO ^MWVWWVVVVWVVMAMAAWM Baretincic & Son POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. . ToL 147». SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3&41 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini orodo SNPJ b Pral «tarča.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA KARL GLASER. Milwaukee Leader Največji nmosOki ú énovsÉk. Hm mi» i Uto, M tO na pel $ft.M 91.M : §40 Jusmoui Ava. MILWAUKEE, WIS. »eeeteteeeeeeeeeeeeeeeeee» 7 TTij 3 ¥ JM Dr. John J. Zavertmk PHYSICIAN AND SURGEON OFFF1CE HOURS AT 3724 W. 26th Street 1:8§—S :80—1:80—8 :S0 Daily Tal. Crawford 22IS. at 1858 W. 22nd Street 4:20—6:00 p. m. daily. Tel. Rooaavalt 1695 Wodneeday and Sunday by appointments only. Tel.« Crawford S440 If ne aaawar—Coll Rockwall SSOO. "New Leader" ana laiki «o«šolUtUni taMk [ahaja v New Yetfcn. Namtei-no $2 no Veto, $1 aa p#l lela. Nojboljie nrejevaa «fi* ee- Haliotičnl lkrt v AwierRd. Mnogo slevenakQi doUveov ga «ta. NoroMU si ga todi vi. NnxoW-on anal «arrióme "Proletnree" PrtotopoHo k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročita d šamft 4 na ovija Ji« nova dmAfeva. Deeet Manov(te) je traka m novo drnftve. Naslov an MM li aa tajniltve te: 2M7 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, IU. ToL 6624. n-psdtnjo, zahtevaj to v mak krak k m* IM SlMPATfCARJEM V RARRERTONU IN OKOLICI. Sojo kMko Ü 2S2 JSZ. ao wie nedrij« v saeooeo ob lk dvorani dmitva "Demo* vino" no 14. aaati. Strogi, priW a; * a win oo «oje in pridoblvojte klubu a«v( člaaav, da n« to noJfa ostvarimo mnino postojanko J. S. Z. emü! jenike Takima, da m nam pri-druiija. Socialistična stranka jo V tej daiali edina delavska atannka • konstruktivnim progranMom, « kal o-im m delavstvo lahko pribori botji« bodočnost in končne eevoboditev Ia 50DRUGOM IN SIMPATiCARJEM V CLEVULANDU. Sejo klnba it. 27 JSZ. se vri« rmmk prvi potok v »nassen ob 7:3# «večer. Ženekofa edeeka prvi torafc ob t. zvečer. Mladinski angleiki «d-sok vsak potek lavno prv«g« ob S. t večer, vse v kkabovik preetorib v S. N. D. Sodmgi in sodrniioe, agitirajfea in pridobivajte novib članov članic klubu ter norih naročnikov Pro-Utarcu. V orgainaaeijl In inobrooU ie nasa moč. VVMAMVWWWñAñfVWWVSMAMa FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. LawndaW Aven Chicago, IU. Tel. Crawford 1SS2 Prietna in eknano 1 .........................M»»................ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142 2180 BLUE ISLAND AVENUE ^ CHICAGO, ILL. V Slovenskem. Hrvaškem. Slov kakor tudi v Angfteflmm In N Naia posebnost «o ............................................... MtM TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTC. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Are., Chicago, III A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. ROLETAR EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1322. Feklfalted WMkly .1 MM W. SM St CHICAGO, ILLm JANUARY 12. 1»33. I Reefcwell 2SS4. The Call to Action! ' Like a sinking ship equipped with wireless, American capitalism is sending distress signals from week to week. In the corn belt of the West unemployment is increasing in cities because the farmers cannot buy. The lower California climate is attracting the homeless who are fleeing from the rigors of the eastern and northern winter and these "floating" outcasts are giving California Junkers much worry. In New England secretaries and stenographers are doing housework and recently a news story declared that the "servant problem" had thus been solved for fine ladies who had worried about it for years, la the same region and in New York City as well girls are offering their labor for board and sweatshops are thriving on the payment of starvation wages. Within the shadow of Minnesota's jobless problem is "acute" and the state wfB seek a second loan from the R. F. C. to feed sufferers in a number poor counties. Detroit capitalists and bankers confer •with New York »usurers to obtain funds to feed the starving. Chicago has rised only half of an emergency fund to help the sick, the aged and the orphaned and workers having jobs are asked to give one day's pay each month for six months. Philadelphia saves $4,000,000 by cutting the wages of city and county employes earning more than $600. From Washington comes the report that the salaries of teachers in all cities of more than 100,000 population have been cut 5 per cent. Weighing all this evidence of the sinking ship of capitalism is the annual review of world trade by the League of the White House are 10,000 Nations which reports a reduc-jobless women—"hungry and tion of 67.5 per cent in Airier-often homeless creatures whose ican foreign trade for the first plight is made more desperate by the almost total lack of publicity given to the peculiar problem they present." Stories also reach us of wandering young girls in the West eking out an existence by making commerce of their bodies. In St. Louis ten times as many homeless women are now seek-in assistance as there were the same time last year. half of 1932. Germany is next hardest hit with a decline of 60 per cent; Great Britain follows with 57 per cent and France with a 54 per cent reduction. The review goes on to state that a continued decline at this rapid pace "will soon lead to a state where the national income of certain countries will no longer maintain the already low Standard of living of their population." The old year passes into history and the new ope inherits this grisly thing of vast want in a world of vast plenty. It also passes on to Socialists aiid workere in general the solemn duty of responding to the grave duty that faces us. Theory and program and aims must be translated into ACTION that will arouse the masses co a struggle before the lawmaking bodies for measures that will avert the still morei stark suffering that is ahead. We urge other party papens and party exectitive in all the states to take the initiative in getting sympathetic organizations together for a united drive upon the legislative bodies. We will reach still lower depths of suffering and degradation in the new year unless we take ACTION and challenge the banking oligarchy that dictates to industry and government as well. —The New Leader. VOL. xxflfr! 1 What is a Millionaire? | When you read that 29 persons in the United States have incomes of a million dollars or more, don't jump to the conclusion that there are only 29 millionaires in this country* as the news item would have you do. A millionaire is a person who owns a million dollar's worth of property of all kinds —not a person who has an income of a million dollars a year. • A person may have an income of fifty thousands dollars or less, and be a millionaire. Fifty thousand dollars would be an income of 5 per cent on a million. On the other hand, a person with an income of a million dollars is likely to be worth a billion or more. —T. M. L. "They Do Not Answer" The powerful telephone company reported profit* of more than $75,-000,000 in the first six months of 1932. During that same period telephones disconnected exceeded the number added by about 785,000. Nearly a million homes deprived of a necessity to that the company may make 150,000,000 in profits. —The World Tomorrow. NO MONEY, NO WAR! End of payments to this country on war debts raises some ticklish points. Only the old statesmen and diplomats will stay serious about them. For the great masses of the people who are expected to do the fighting in war, get maimed or killed and bear the brunt of postwar financial obligations, there may be other thoughts. If wars are to be paid for as they go, how much war can there be ? Without Liberty loans here, for instance, the cost of carrying on hostilities would have had to be met out of taxation. And taking from the profiteers all they were pocketing by skyscraper prices and profits would certainly take the stomach out of their patriotic enthusiasm. They might become so sore, they would go off and fight. And what kind of a war would it be if the ruling classes slaughtered each other? That might make war more high-toned. But what would be the use of having such goings-on? By JOSEPH E. COHEN. Worse than for America would the case be for Europe. Taxation would be limited more quickly since goods destroyed and wealth wiped out by invasion could not be replaced while the factories were busy making war supplies. Without being able to borrow abroad, to load on future generations, a day would come when firing would cease. Just think how awkward it would be, when the fighting was going good and a few inches of advance had been made along a wide front, for the secretaries of the treasuries of some countries to come rushing out to call a halt to the generals. They had had all the war the treasuries could stand fori Anyone may see what would come of carrying too far this business of balancing budgets by paying as they go. Since such armistices would be inconclusive, it would be necessary to wait until the treasuries again would pay for more fighting. Then there Not His Fault ~'6ergea>|: "Man, where are. all your shot* "going? Every one has nrtissed the target." Recruit: "1 don't know, sir. Tkey left here all right" Cautious Scot A frugal Scot was approached by a bum who said: "Mister, please give me a dime for a cup of coffee." The Scot replied cautiously: "Let's see the coffee." One of the Handy Alibis Explained The immense size of this country is one of the obstacles which cause progress to be slow. Another is the polyglot nature of the population, made up of so many different races who do not altogether understand each other and often hold foolish prejudices against one another. A third is the fact chat the country is divided into more or less autonomous states. The main body of the country is made up of 48 states. Each of the original 13 states was formerly a British colony, and these colonies, previous to the revolution, were not federated togther but were separate entities, each directly connected with the British pitalist sheets didn't give the entire 54 men one thousandth of the publicity Coolidge received. • e e Much discussion was had last Friday at the JSF Executive Committee meeting, on the organisational work of the Srbo-Croation Section of JSF. Comrade Maslach reported on his extensive work. Tho the response has been everything but gratifying the comrades promise to continue in the organizational work to give children pleasant dreams while the house is burning down. A LEGEND OF THE "TWO CARS*' Socialist Vote Exceeds 900,000 Over Three Times 1928 Figure With official returns on hand from each state, in the form of a communication or tabulation from the secretary of state or board of election commissioners, Socialist headquarters in Chicago announced the official Socialist vote total for 1932 as 903,181. The total 1932 vote was 3.36 times that cast in 192«. Every state which had a Socialist ticket printed on the official ballot showed a gain, ranging from an "infinite" ratio for Arizcfna, Rhode Island, Vermont and North Carolina, which were unable to get votes counted in 1928 down to an increase of 1.65 times the 1928 total in New York. New Mexico and Michigan each gained more than 11 times the vote in 1932 that they had in 1928. New York, Pennsylvania, Illinois, Ohio and California were the five strongest Socialist states in total vote, in the order named. Wisconsin, Oregon, New York, Montana and Connecticut had the largest percentage vote. In view of the ease of showing a large ratio of gain in a state which was not organized in 1928» the party's headquarters also computed a rank of growth in effectiveness, witn Pennsylvania leading in gain, followed by New Jersey, Ohio, Connecticut and Michigan. .......- . whole private bill amounts to. And you people, by voting the Demo-Ke-pubhean Alliance, are responsible for the continuance of these terrible wastes and killing* Set your heart against war and all its horrors which is rooted so deeply in the present capitalist order. Learn the truth about aU wan past and future. Join those woikers who aim to replace this bloody society with one of peace. • • • Incidentally, don't be fooled by the showiig of "Farewell to Arms ', in the movies. The picture iA not what the name implies. I went to see its showing expecting to see something worthwhile and educational but instead was bitterly disappointed in seeing a cheap love romance. Very little of "Farewell to Arms" was presented and it would seem to me that the picture had been badly censored and cut so that it misses its main motive completely. It is like a reptile without any head or tail. The title is a fooler. a a e Not yet in office the new democratic administration is all confused and doean't know what to de and how to do it, just as the Social ists predicted before the election. As soon as the elections were over the cry went up for "beer before Xmas". That was a flop. Last week Koosevelt conferred with his ge lerals and they quickly decided upon an increased income tax. But the reports were hardly out when the big boys pulled their strings and the following day they had Hoosefelt and his tribe deny any plans to increase income taxes. At a time when so many people are unemployed, when so ma ly need food and shelter, when the entire economic structure is tumbling the *«* Who said Socialism has failed and is a dead issue? Perpetual Pain Nix: "That medicine can't be sny good." Dix: "Why T" - Nix: "Well, I've seen that ana * the advertisements with thst ssm» pain in his back for t*s«ty-flvt years." »». i