DEŽURNI 43-277
OB   RAZPRAVAH   O   PRED-KONGRESNIH DOKUMENTIH
V juniju smo na razširjeni seji predsedstva sprejeli rokovnik po-teka razprav o piedkongresnih dokumentih. Zadolžili smo se, da bomo do 31. julija izvedli raz-prave o aktivih, do 5. avgusta pa v specializiranih organizacijah. Istocasno smo pričeli tudi z evi-dentiranjem delegatov, ki nas bodo zastopali na kongresu ZSMS.
Na sklepni razšiijeni seji smo ugotovili, da sprejeti rokovnik razprav ni bil popolnoma v skla-du s potekom akcij, saj smo pti
organiziranju razprav naleteli na preccj težav - zlasti objektivnih, saj je dopustniško mrtvilo pro-dilo v naše viste močneje, kot smo pričakovali. Tudi nekateri posamezniki so z neodgovornim odnosotn do zadanih nalog pre-cej okrnili široko zasnovani po-tek javnih razprav.
Precej več težav imamo s spe-cializiranimi organizacijami, saj je bilo zaradi neprimernega časa težko vzpostaviti stike z njimi. Zato smo se dogovorili z MK ZMS, da bo težišde razprav s specializiranimi otganizacijami na mestni ravni.
Vse naše razprave so bile žal
kljub našim naporom bolj infor-mativne kot resnično raz-pravljalne, tako da je bila večina pripomb bolj formalnega kot vsebinskega značaja. Vendar sc je izoblikovalo tudi ptccej vse-binskih pripomb. Morda edina ptipomba, ki pa je bila skupna vsem in so jo mladi ostro pod-črtavali, se nanaša na oba sta-tuta, na statut ZSMS in ZSMJ. Mladim nikakor namreč ni jasno, kako da se tako razhajata.
Sedaj usposabljamo delegate, ki nas bodo zastopali na deve-tem kongresu in jih seznanjamo z našimi izkušnjami, težavami in delom, tako da bodo lahko res-nično predstavljali dejavnost mladine v naši občini.
Z DELEGACUO LJUB-UANSKE MLADINE V WIES-BADNU
Tri tedne se je skupina triin-dvajsetih ljubljanskih mladincev (med njimi smo bilj štirje Mo-ščani) mudila v VViesbadnu. Vrnili smo obisk mladini Wics-badna, članom sttanke SPD. Resnično dobri gostitelji so bili in hvaležni smo jim, da so nani pokazali prav vse - od najsvet-lejših do najtemnejših strani živ-ljenja v Nemčiji. Moram reči, da se je na vsakem koraku večala naša domovinska zavest, vedno ponosnejši smo bili, da smo Ju-goslovani, še bolj smo pričeli ceniti naše revolucionarre pri-dobitve in drug drugemu smo zatrdili, da se bomo šc bolj po-trudili in pomagali pri giaditvi samoupravnih socialističnih od-nosov.
Prva dva tedna, ki sta bila iz-razito delovna, sta se v bistvu na-daljevala tudi v tretjem tednu, ki je bil namenjen turističnim po-
tovanjem, saj smo skupno s pri-jatelji iz Nemčije snovali pro-grame za prihodnje leto. Ugo-tovili smo namreč, da je treba tudi ves tisti prosti čas, ki ga sicer ni bilo veliko, preživljati čimboU organizirano.
,,Vemo, da se je paila-mentarna pot v socializem že ne-kajkrat izkazala za neprimerno, vendar si resnično ne znamo predstavljati drugačne poti v Nemčiji," so nam dejali.
,,Jasno nam je namreč, da ima lahko dežela s krivično uredit-vijo (1,7 kapitalistov razpolaga z vsem kapitalom v Nemčiji) višji standaid kot pravično utejena država, vendar ima prav to svoj pomen. Čim več človek ima, tem več troši in ta denai se torej kaj kmalu povrne tja, od koder je prišel."
Mladi Nemci tudi obsojajo za-vest delavskega razreda, ki je na zelo nizki stopnji ali pa je sko-rajda ni. Kaj lahko jih je namreč ugnati, saj mislijo le na to, ali bodo mezde dovolj visoke ali ne. Vcseli so, če dobijo nov stroj, s katerim je olajšano njihovo delo in kapitalist jim vseskozi po-navlja ceno stroja. S 50 ali več milijoni mark, s katerimi delavec dela, m" vzbujajo občutek ka-pitalistove skrbi za njegove de-lovne pogoje, ne pomisli p^ na to, da nabava takega stroja, ki jc konec koncev ustvarjen iz nje-govega dela, še veča že tako velik kapital izjemnega posa-mcznika.