Stev. 313.__ Izhaja vsak dan, ludi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Lftu. iStvo: Li ca Sv. FrančiSka Asiikega st. 20, L nad=>tr. — Vsi dcp.si uaj ve pobijajo uredništvu Usta. Ncirankira.ia pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. U c - odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsomj I » .Edinost* — Ti*k tiskarne' .Edinosti", vpisane zadruge* onieieniin pofoitvom v Trslu, ulica Sv. hraniiilti A»ižkega St. 20. Telefon uredništva in uprive štev. H-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ... -............. za trt mesece................. za nedeljsko izdajo za celo leio....... 5.20 za pol leta..................... *■ < V Trstu, v žttrtaii It. nowmbra 115, Letnik XL. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjC7. zastarele- številke po 10 vinarjev. Oglasi se računao na milimetre v širokosti ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 v:x Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... .2 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najman| pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdinosK*. Ntrofcnfi* In reklamacije se pošiljajo upravi lista. PlaČnje se izključno !« vpravl .Edinosti*. — PlaCt in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Franci AsiJkega št 20. — Poštnohranilničui račun št 841.652 Presied najnovejših dogodkov. Italijansko bojište. — Delovanje italijanske artiljerijo postala živahnejše. Laški aapadi pri Podgori, Zagori. Plavah in j na Col di Lana odbiti. V Nabrežini laški leia-ci usmrtili z bombami več civilnih oseb, med njimi eno žensko in tri otroke.] Srbsko bojišče. — Naši so zavzeli Oko-lišic jugozapadno Ivanjice in Eldevište na južne n razrastku Jelice planine. Nemci prodirajo ob obeh straneh reke Ibarja; >d Kruševcem so dospeli v aleksandrov-ško okrožje. Velik plen v Kruševcu, Nišu in Leskovcu. Rusko bojišče. — Ob Strypi mir. Pri C/.artorvskem ru^ki napadi odbiti. Pri Bavarcih nič novega. Pred Dvinskim ruski napadi odbiti. Zapadiio bojišče. — Nič bistvenega. Turška bojišča. — Ob Dardanelah običaj no brezuspešno obstreljevanje. Drugače nič novega. Razno: Angleške izjave o položaju. .— Naš podvodnik potopil italijanski izseljenski parnik. I anUjMiiutip bojišča. DUNAJ. I«. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. nov. 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Delovanje italijanske artiljerije je bilo včeraj v splošnem zopet živahneje. Sovražni napadi na južni del podgorske postojanke, pri Zagori, pri Pia\ah in na Col di Lana so bili odbiti. Na Nabrežino vržene letalske bombe so usmrtile \eč civilnih oseb, med njimi eno žensko in tri otroke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Porotno Udorne. DUNAJ, 9. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 8. novembra: V VaJ Daone je en naš poizvedovalni oddelek napadel sovražne oddelke, ki so se nastanili pri Ponte di Murandin med krajema Daone in Ribor in jih pognal v beg. V gornjem Cordelovu je bila ov enčana naša ofenziva proti silni utrdbi na Col di Lana z uspehom. Izredne terenske težave, pomnožene še s številnimi mogočnimi obrambnimi napravami, dalje žilavi odpor sovražnika in predčasno zimsko vreme nikakor niso mogli ustaviti prodiranja naših hrabrih čet. Včeraj popoldne je naša pehota po izdatni topovski predpripravi v zadnjem divjem napadu osvojila sovražne postojanke in razobesila na divjem gorskem vrhu našo zastavo. Plen obstoja iz 100 ujetnikov, med njimi 4 oficirji 3. polka cesarskih lovcev, iz ene strojne puške, mnogo municije in drugega vojnega materijala. Na soški fronti se nadaljuje delovanje naše artiljerije, pod katere zaščito izvršuje naša pehota drzne izpade p*oti sovražnim obrambnim postojankam. Nekaj ujetnikov, dva metalca min. ena strojna puška in mnogo municije je ostalo v naših rokah. Naš podvodnik potopil italijanski izseljenski parnik. CH1ASSO. 10. (Kor.) V nedeljo popoldne je avstro - ogrski i>odvodnik med Sardinijo in Alžirjem potopil italijanski parnik »Ancona«, ki je bil s 422 potniki, večinoma izseljenci, in 5000 kubičnimi metri tovora, na potu v Nevv York. Javlja se, da je 270 oseb, med njimi nekoliko mož 60 oseb štejoče posadke, dospelo v Biserto in Ferryville. O mnogoštevilnih drugih, ki so se rešili v čolnih, še ni zanesljivih vesti. (Pripomba: Po zanesljivih poročilih je poizkušal parnik pobegniti. Podvodnik je bil torej prisiljen, da je uporabljal topove.) Nadalje se poroča, da so bile naslednje ladje v Sredozemskem morju potopljene po podvodnikih: Italijanska ladja »Elisa Francesca«. francoska parnika Wysere« in -France* ter angleški vojaški transportni parnik »\VooKiefd . Z zadnjega Jg. 42 mož dospelo na suho. Potniki in posadke ostalih treh pomikov so dozdevno rešene. SrDsKo iiojifte. K vojnim dogodkom na srbskem bojišču pripominja vojaški sotrudnik graške »'Tagespost« : Ozemlje od Novega pazar-ja pa do Prištine se približuje vedno bolj krogu našega zanimanja. V smeri od Kraljevega, Kruševca, Niša in Aieksiiica prodirajo kolone treh zveznih armad koncentrično proti Koso vem u polju in Novemu-pazarju. Dveh važnih vpadnih krajev v to zadnje srbsko skupljevalno ozemlje, kamor se umika glavna masa srbske armade so sc polastili Bel ga rji, ko so zapadno Niša prodrli v dolino Toplice v smer; proti Prokuplju in z obkoljevalnim naradom osvojil: mesto Leskovac, odkoder ved* najkrajša pot v Prištino. Ker «=c Bolgarji zasedli Kačanik in o-zemlje na oWh straneh tega prelaza, je zadrto Srbom nadaljno umikanje proti jugu. V Maceaoniji so Bolgarji zgradili je- klen zid proti francoskim bojnim silam, ki so narastle na kakih 60.000 mož, tako da se zdi sodelovanje teh čet s srbskimi preprečeno. Morda pride res zopet na Koso vem polju do novega svetovno^go-dovinskega dogodka. Na potih, ki vodijo iz doline zapadne Morave proti jugu, se Srbi še vedno upirajo kar najtrdovratneje s svojimi zadnjimi četami. Na nadaljni razvoj zasledovalnih operacij bi znalo vplivati zasedenje Ivanjice po naših četah. Položaj proti črnogorski meji porinjene prve srbske armade se zaradi težav pri oskrbovanju najbrž ni poboljšal. Naše čete se morajo boriti z velikanskimi težavami. V naslednjem najnovejša poročila: * C * DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: 10. nov. 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Av-stro-ogrske čete armade generala pl. K6-vessa so jugozapadno Ivanjice osvojile močno zasedeni vrh Okolište in z naskokom vzele na Eldevištu, južnem razrastku Jelice planine iz več drugega za drugim ležečih strelskih Jarkov sestoječo postojanko. Jugozapadno Kraljevega prodirajo nemške bojne sile po obeh straneh Ibarja. Jugozapadno Kruševca so dosegle okrožje Aleksandrovca. — Bolgarji mečejo pri Nišu in Aleksincu sovražnika na levi breg južne Morave. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN. 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. novembra 1915. Zasledovanje povsod napreduje. Plen v Kruševcu znaša po sedanji konstataciji 103 skoro vse moderne topove in velike množine municije in vojnega materijala. Armada generala Bojadjevega je naznanita 3660 srbskih ujetnikov; kot plen iz Niša 100, iz Leskovca 12 topov. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA, 9. (Kor.) Uradno poročilo o operacijah dne 8. novembra pravi: Po izredno srditih bojih od 5. do 8. novembra smo osvojili definitivno desni breg Morave, kakor tudi mesta Ražanj, Aleksl-nac. Niš, Leskovac in Vlasotince in pričeli prodirati čez reko. Sovražnika zasledujemo v zapadni smeri. V okolici Niša našteti plen znaša dosedaj 102 topova, 10.000 ujetnikov, 10 lokomotiv, 1 balon, 2 radijograffki postaji in mnogo drugega vojnega materijala. Pri Leskovcu smo uplenili 24 lokomotiv, 54 osebnih. 234 tovornih zozov. 10 vozov s patroni in 82 voz olja. Srbski begunci. PARIZ, 9. (Kor.) »Temps« poroča: Število srbskih beguncev, ki danzadnem be-že na Grško, narašča v taki meri, da prefekti v obmejnih okrajih zahtevajo najhitrejše pošiljke denarja in živil. Beda in stiska srbskih rodbin je nepopisna. BUKAREŠT, 9. (Kor.) Kakor se poroča poluuradno, se nahaja okoli 11.000 srbskih beguncev na romunskih tleh. Oblasti in prebivalstvo se zelo zavzemajo za bc-gunce. Vsled prizadevanja avstro-ogrskih oblasti se je vrnilo okoli tisoč beguncev v domovino. Niški škof ujet SOFIJA, 9. (Ag. Tel. Bulg.) Niški škof je bil ujet in prepeljan semkaj. Internirali ga bodo v nekem samostanu v okolici. »Štampa« o dozdevnem grško-bolgarskem sporazumu. TURIN, 9. (Kor.) »Štampa« piše v neki rimski korespondenci o položaju na Balkanu in o dozdevnem grško-bolgarskem sporazumu sledeče: Prihod Bolgarov na jadransko obal bi pomenil ogroženje varnosti Valone. Italija ne bi mogla trpeti. d:i bi prispeli njeni sovražniki za hrbet Valone, oropali Valono njenega zaledja in zadušili tamkaj Italijo. Radi tega posveča italijanska vlada gibanju avstrijskih, nemških in bolgarskih čet v smeri proti Jadranskemu inorju največjo pozornost. Mada bi zamogla biti prisiljena, da izpre-tneni svoje dosedanje stališče, da prepreči, da bi postala okupacija Valone brezpredmetna, Albanija pa plen grško-bol-garskega ali tudi samo bolgarskega apetita. _ Z avstmsko-nuKesa DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno se razglaša: i-J. novembra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — V vzhodni Cia-iiciji vlada zopet mir, odkar so se ponesrečili ruski napadi proti naši strypski irOfcti. Ruski predora! poizkus zapadno Czartoryskega so v ljutih bojih preprečile nemške in avstro-ogrske čete. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z Dcmiko-nukeflfl Mtttt. BERLIN, 10. (Kor.) VeJiki glavni stan, 10. novembra 1915. (Hindenburgova armadua skupina): Zapadno Rige je bil ruski naval proti Hemer-uu ustavljen. Zapadno Jakobstadta so bile močnejše, v napad prefcajajoče sovraž- ne sile odbite. Ujeli smo 1 oficirja in 117 mož. Pred Dvinskim so se omejili Rusi včeraj na živahno delovanje artiljerije. — (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega) : Nič novega. — (Linsingenova armadna skupina): Poizkus Rusov, da bi prebili našo fronto pri Budki in severno odtod (zapadno Čartorijskega), so vzhod-nopruskl, kurhesenki In avstroogrskl in polki ustavili. — Protinapad Je pognal sovražnika nazaj v njegovo postojanko. Vrhovno armadno vodstvo. Z zapitala tojlito. BERLIN, lo. iKor.) Veliki glavni stan. 10. novembra 1915. Zapadno bojišče. — Nobenih bistvenih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Potopljene ladje. ŽENEVA. 9. (Kor.) »Agence Ha v as« javlja uradno iz Alžira: Francoski parnik »Yser«, ki je na poti iz Bizerte rešil italijanski parnik »Elisa Francesca« (ne »Luisa«, kakor se je javljalo prvotno), je bil torpediran. Posadka in potniki so mogli dospeti na obal. (Pripomba VVolffove-ga urada: Tu se ni izvedelo nič o parniku > Elisa Francesca« oz .»Luisa«.) ŽENEVA, 9. (Kor.) Potopitev francoskega transportnega parnika »Woodfiel-da« sedaj »Agence Havas« potrjuje uradno. 42 mo*, med njimi 11 ranjenih, se je izkrcalo. Pogreša se en rešilni čoln. BERLIN, 10. (Kor.) Uradno se poroča: Po naših podmorskih čolnih je bila 5. t. m. ob vhodu v finski zaliv potopljena ladja-vodnica ruskega oddelka za iskanje min. 9. t. m. pa severno Diinkirchna francoska torpedovka. Angleške izgube. LONDON, 9. (Kor.) Zadnji seznam izgub navaja 34 častnikov in 2338 mož. 6 Angleška lutska zbornico. LONDON, 9. (Kor.) V cenzurni debati v gornji zbornici je lord Loreburn kritiziral vojno vodstvo, posebno akcije v Antverpnu in v Dardanelah kakor tudi pomanjkanje municiie. Vse to kaže, da vlada kje nesposobnot. Govornik je opozarjal na resne težkoče na Balkanu in rekel, da je položaj brez primere v svetovni zgodovini. Vsak večji narod misli, da mu je bila vojna vsiljena. Vsi mislijo, da je pravica na njihovi strani in da morajo le vztrajati, da zmagajo. Izgube na človeštvu, ki se cenijo že na 15 milijonov mrtvih in poškodovanih in tisoči milijonov vojnih dolgov bodo popolnoma izpreme-nili vso civilizacijo. Če bo šla vojna do skrajnosti, bodo sledile revolucije in a-narhije. Ljudje bi morali biti izredno konstruirani, če ne bi preprečili uničevalne vojne, ki je največja nesreča za človeštvo. Lord M i 11 n e r je kritiziral cenzuro, posebno potvarjanje nemških poročil kakor tudi balkansko politiko in je rekel, grška kriza nas je popolnoma uničila. Vztrajali smo v tem položaju, dokler ni prišel Jof-fre, da nain pomaga in da se kaj sklene. Govornik je kritiziral nato Greyjev govor v septembru, ki so ga splošno smatrali kot brezpogojno obljubo pomoči Srbiji. Toda Asquithova izjava je še bolj nedoločna kakor Grevjeva. Če postane neodvisnost Srbije v par tednih preteklost, potem Asquitha razlaga svojih besed gotovo ne bo skrbela. Lord C o u r t n e y je izjavil, da je položaj na zapadni fronti tak, da nismo ne zmagali, ne bili premagani. Položaj v Dardanelah je prava nemogoča aventura. Enako je tudi na morju. Mi sicer obvladujemo morja, a ne moremo prisiliti nemškega brodovia v bitko Civilizacija mnogih generacij je skoro u r.ičena. Vojna uničuje nivo civilizacije, zaznamovati je veliko socijalno nazadovanje, garancije osebne svobode so zgi nile. Zato ni nič čudnega, ako se vprašuje, ali ni mogoče najti izhoda. V Nemčiji priznavajo isto z istim poštenim prepričanjem kakor pri nas. Podlaga sporazuma bi bila in je osvoboditev Belgije in severne Francije, sicer bi se morali vojc-vati dalje. V Nemčiji je razširjena misel, da mora plačati Anglija vojno odškodnino. Ni ga Angleža, ki bi privolil v to. Končno je vprašanje svobode morja primeren predmet za ittfifovna pogajanja. iMleške izjave • položaju. LONDON, 10. (Kor.) Pri slavnostni pojedini v Guildhalli povodom ustoličenja novega lordniajorja je državni tajnik sir Simon izpregovoril napitnico zavezni-kuiii iu i »j« V i i, ua sm$ ■ i i pfišdt čtiš. KO bt se moglo govoriti o mirovnih pogojih. Prvi lord admiralitete Balfour je dejal, da vsa strategija zaveznikov sloni na njihovi premoči na morju. Izdajstvo kralja Bol-| garjev da je diplomatska zmaga Nemčije, ki je ne podcenia. Bolgarsko vlado preveva pohlepnost in bojazen. Bolgarska nride pozneje do spoznanja, da je napravila veliko pogreško. Ministrski predsednik Asquith je izjavil, da je na Angleškem sedaj samo ena stranka. Glede Kitchener-jevega poslanstva je izvajal Asquith, da hoče Kitchener od blizu in v tesnem sodelovanju z angleškimi in zveznimi za- stopniki preiskati ves položaj na Balkanu. Zavezniki so se odločili, da stoje in padejo skupno. Vse govorice o posamnih stremljenjih po sklenitvi posebnega miru so prazne marnje. Mislimo, da smo se za dober kos-^približali svojemu smotru. Pot naj bo kratka ali dolga: ne bomo postajali ali se obotavljali, preden manjšim evropskim državam in Evropi sami ter vsemu svetu ne zagotovimo osvoboditve samo-sjlstva. S turških bojišč. CARIGRAD, 9. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Anaforta: Naša artiljerija Je ob izlivu Azmak Dere uničila en sovražni top velikega kalibra, pri Mestan Tepe pa sovražno postojanko za metanje bomb. — Ari Burnu: Pri Singhurbairu infan-terijski boji in srditi boji z bomb«i. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne strelske jarke. — SeddilBahr: Sovražna pehota je napravila z bombardiranjem naših jarkov na levem krilu nekaj škode. Naša artiljerija Je uspešno streljala na sovražne vojake, ki so delali postojanke za metanje bomb. Na fronti slabej-ši pehotni in topovski ogenj in boji z metanjem bomb. Tudi sovražne ladje so posegle v boj, ne da bi dosegle kak uspeh. — Sicer nič posebnega. Turški senat. CARIGRAD, 9. (Kor.) V včerajšnji seji senata je poročal general Sulejman paša v imenu senatorjev, ki so si ogledali dar-dancisko fronto, v daljših izvajanjih o vtisih, ki jih je dobil glede razpoloženja, oboroženja, opreme in preskrbe dardanel-skih čet. Senat je sklenil, da se odpošlje dardanelski armadi pozdrav. Italijanske izgube v Libiji. CARIGRAD, 9. (Kor.) Kakor poročajo listi iz zanesljivega vira, so arabska plemena v Libiji osvojila Fezzan in druge kraje. Italijani so izgubili veliko moštva in materijala. Iz Tripolisa odposlana ojače-nja so bila hudo poražena in so se morala umekniti proti Tripolisu. Položni no Grikem. ATENE, 9. (Agence Havas). Včeraj se je vršil prvi ministrski svet. Pričakuje se, da v vladni politiki ne bo nikakršne izpre-membe. ATENE, 9. (Agence Havas). Napram nekemu sotrudniku lista »Patris« je izjavil ministrski predsednik Skuludis, da se kabinet le tedaj predstavi zbornici, če bo zagotovljen, da dobi večino. Drugače razpusti zbornico. Triletnica zavzetja Soluna. ATENE. 9. (Agencc Havas). Triletnica zavzetja Soluna se je včeraj slovesno praznovala. Kralj s kraljevo rodbino je po slavnosti prisostvoval vojaški paradi. — Kralju je ljudstvo prirejalo ovacije. Vesti Iz Rumunske. Rekvizicija kovin in parnikov. BUKAREŠT, 8. (Kor.) Vojni minister ie bil pooblaščen, da v smislu zakona o rekviziciji takoj rekvirira kovine, posebno železo, v gotovi navedeni množini, vlačilce kakor tudi vsa sredstva za vzdrževanje prometa na vodi, in sicer sklepčno alt v obliki najema. Dalje je bil vojni minister pooblaščen, da v slučaju potrebe takoj rekvirira kovine vseh vrst, bodisi v katerikoli obliki in sicer v množini, potrebni za armado. Socijalistični kongres v Bukareštu. BUKAREŠT, 9. (Kor.) Včeraj se je pričel tu četrti socijalistični kongres. Baron Korff, bivši varšavski guverner, izpuščen. BERLIN, 9. Kor.) Kakor poroča Ber-liner Tageblatt«, je bil bivši varšavski guverner, baron Korff, ki je bil o priliki prvega prodiranja na Rusko-Poljsko ujet. sedaj izmenjan proti primerni nemški o-sebnosti in je odpotoval včeraj v Rusijo. . . Baron Burian v Berclinu. BEROL1N, 10. (Kor.) Avstro'- ogrski minister zunanjih stvari baron Burian jc davi dospel semkaj in je konferiral dopoldne z državnim kancelarjem Bethmann -Hollvvegom, pri katerem je tudi zajtrko-vaL Zajtrka sta se tudi udeležila avstro-ogrski veleposlanik v Berolinu knez Ho-henlohe in državni tajnik pl. Jago\v. Popoldne in jutri se bodo nadaljevali pogovori o tekočih stvareh: Poslanik Dumba odpoklican. DUNAJ. 9. (Kor.) Kakor je izvedela »Politische Korrespondeir . je bil sedaj poslanik dr. Dumba na podlagi Najvišje odredbe z dne 4. t. m. odpoklican s svojega mesta v \Vashingtonu. Prevoz trupel v območju armade na bojišču. DUNAJ, 10. (Kor.) Notranje ministrstvo je poslalo vsem političnim deželnim oblastim sledeči odlok z dne 4. novembra t. 1.: »C. in kr. armadno poveljstvo (etapno višje poveljstvo) je povodom nekega spe-cijalnega slučaja z noto 1K. oktobra 1915, št. 43.12S naznanilo, da si za vsak posamezni slučaj pridržuje pravico odločitve o dopustnosti prevoza trupel v območju armade na bojišču, h čemer spada tačas tudi okupacijsko ozemlje na Rusko-Polj-skem. 1 o se naznanja c. kr. namestništvu (deželni vladi) z ozirom na odlok z dne 15. oktobra 1915, št. 14997/S s povabilom, da ukaže političnim oblastim prve instance. da izroče prošnje, če odgovarjajo v zdravstvenetn oziru zahtevanim predpogojem, v svrho odločitve c. in kr. armad-nemu poveljstvu (etapnemu višjemu poveljstvu), sklicevaje sc na imenovani odlok. III. avstrijsko vojno posojilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Podpisi na tretje avstrijsko posojilo so dosegli sedaj znesek 4015 milijonov k ron. Definitivno sklepčno svoto bo mogoče ugotoviti šele po prihodu izredno številnih, deloma še prihajajočih prijav. Vrh tega se vrše še pogajanja za številne pravočasno prijavljene podpise, ki jih iz formalnih vzrokov še ni bilo mogoče rešiti. Elementarna katastrofa v Italiji. LUG AN O, 9. (Kor.) Ob jadranski železniški progi, med Rocca San Giovanni in San Vito pri Chietti, se je ob morju u-trgala okoli 50 ha velika plast obdelane zemlje in popolnoma porušila železniški tir v razsežnosti 1 in pol km. Francosko rentno posojilo. PARIZ, 9. (Agence Havas). Ministrski svet je pooblastil iinančnega ministra Ri-bota , da v četrtek predloži v zbornici načrt 5 odstotnega rentnega posojila. Položaj. 10. oktobra. Madjarsketnu listu > Az Est« pišejo iz Sofije, da so po dogodkih zadnjih drTi Srbom odprte le tri poti za umikanje. Ena vodi v smeri Kraljevega preko Raške v Novi Pazar, druga v smeri Kruševca preko Prokuplja v Kuršumlje in Novi Pazar, tretja v smeri Leskovca preko strašilih poti v Prištino. Ta poslednja da bo pa bržkone v bližnjem času odrezana. Splošno mnenje pa da je, da se bodo Srbi koncentrirali na Kosovem polju, kjer še enkrat poizkusijo svojo srečo. Kosovo polje! Koliko prekcsljivih zgodovinskih spominov je združenih s tem geografičnim pojmom i Tu je bilo pred nad 500 leti, dne 15. junija 1389 v veliki bilki ined Muradom I. in carjem Lazarjem u-ničeno srWko carstvo in pokopana srbska svoboda. Sledilo je potem 5 stoletij turškega gospodstva nad tem ozemljem. Reke krvi je pila ta zemlja tedaj, in v naslednjem stoletju — v bitki od 17—19 oktobra 1448 — ko je sultan Murad II. premagal Ivana Hunyadija. Kri je pila ta zemlja v zadnji balkanski vojni, ki je Kosovo polje dala zopet Srbiji. Sami krvavi spomini. In sedaj naj zopet zadnji obupni poizkus Srbov, da se rešijo iz o-bupnega položaja, v kateri so zašli po svoji nesrečni in nepremišljeni politiki, poji s krvjo vnovič tla. Čudna so pota usode narodov iu držav, a današnji položaj ; Srbije naj bi bil zlasti malim narodom in 1 državam v naj resneje svarilo, naj ne po- i izkušajo, kar gre črez njihove moči, in l naj ne skušajo objeti več, nego jim dose- / zajo roke. — Kosovo polje je plodna, ali/ malo obdelana ravan in obsega izvire reki Drine. Vardarja in Morave, kjer sedaj na-f še in nemške čete zmagovito prodiral« grozeč srbski vojski s popolno pogubof, ako se jej — kakor gori rečeno — ne posreči izbegniti silnemu udarcu. Po Kosovem teče železnica Mitrovica - Skoplje. Najvažneji dohod v ravan je sedaj toliko imenovani prelaz Kačanik y težko dostopnem gorovju §ar planine, albanskih planin in Kopavnika. Najvažneja mesta so Priština, Prizren, Djakova in Peč. Tu utegne torej priti do obupnega boja Srbov proti nemškim in avstro - ogrskim četam. V resnici obupnega, kaj bo brez upa do uspeha, če ne pride Srbiji zadostna pomoč še v zadnjem hipu. To pomoč bi imela prinesti ekspedicijska vojska Francozov in Angležev. Bi imela! Ta »bi« je usoden za Srbe in ima zanje pomen v najhujšem smislu te besedice. Italijanski rSecolo« trdi sicer, da je prišlo na srbska tla že 70.000 francoskih in angleških vojakov. In nekatere vesti cenijo to ek-spedicijsko vojsko na 80.000 mož. »Sc-eolo< govori celo o že doseženih uspehih te vojske ob Vardarju. Ali kaj zamore 80.000 mož proti prodirajoči sili Nemcev, Avstrijcev in Bolgarov. Dobro naglaša »Arbeiter - Zeitung«: Če bi bili Angleži, Francozi in Rusi, že prej, nego so Bolgarji dovršili svoje razvrščenje, imeli na licu mesta — ne 80.000 — ampak 300.000 mož bi bili mogli občutno poseči v doe^ Ker pa so zamudili pravo uro. : Sfran n. .EDINOST* Štev. 31*. V Trstu, dne 11. novembra 1915. tr; rt bi Iu k< bi TZ G angleško - francoska ekspedicija podjetje, ki nima nikake nade do uspeha. Srbi bodu morali drago plačevati dejstvo, da mlini entente tako počasi meljejo. O kaki pomoči iz Italije niti govora ni. >Stampa« je doznala iz zanesljivega vira, da Italija ne misli na kaj takega, ker nio da vodijo edino le nje lastni Interesi. Kar se tiče pkspedicije v Albanijo, da je odločitev pri gcreralu Cadoriii. No. ta iyia sedaj dovoli skrbi za svojo lastno kožo, ki jej je palica tako o^uiljivo blizu. Tudi :iade, ki jih je stavil četverospo-razum v Grško, se le nočejo izpolniti. S pa J., u Zainiha so se čutili že blizu uresničenju. ali bila je samo prevara, ki je jala komaj nekaj ur. Kriza je bila hitro sena. Ostalo je staro ministrstvo in do-. ie !e drugega načelnika v osebi Sku-li>a. ki pa ie 75Ieten mož, torej v dobi, ni več misliti, da bi mogel vtisniti kasetu svojo individualnost in da bi hotel rominjati krrško politiko v smislu en-tc. To tem manje, ker je ostal v novem hinetu kot naiizrazitcja individualiteta, j ti a r i s, ki je najhujši nasprotnik Ve- j nizeh — ve politike. Za to treba največje j prev:" napram vesti, ki jo širi fran-c -ka agentura Agence Havas« o raznih j privolitvah grške vlade za izkrcavanje čet. Tudi z Grško gredo računi entente hudo navzkriz. To je dejstvo, ki pa nas vendar pravičuje. da bi padli v nasprotni ek-n, češ, da je \ enizelos definitivno do-. Računati nam je z možnostjo, da ie a kriza sicer formalno rešena po želji rahlih vlasti, ali taktično in definitivno Ne smemo pozabiti, da ima Venize-,' zbornici večino in more vsak hip irirediti novi vladi kako neprijetno presenečenje. Seveda si lahko kralj pomaga s tem. da razpusti zbornico in suspendira u."tavo. Za to se kralj težko odloči, ker bi temu koraku morala slediti demobiliza-j ciia vojske, torej ravno to. kar Venizelos želi in ^e mu hoče vlada izogniti. Ustava določa namreč, da se nove volitv e ne sinejo vršiti v mobilizirani deželi. Kakor vidimo, je položaj grške politike precej kompliciran, finega mogočnega zaveznika pa ima kralj proti Venizelosu: zmage centralnih vlasti in biižnji polom Srbije. To strezni vsakogar, tudi vroče grške glave. Nuj omenimo še nekih čudnih gla-S( , ki sc širijo te dni: o bližnjih pogajanjih za mir. Nekateri pošiljajo v ta namen bivše/a nemškega kancelarja in poslanika v "" " * čajo v Italiji kot politiko poštenih ravnih črt! Sedaj res ne vemo, kje so tisti znajvi, po katerih se izpoznava poštena in odkrita politika! »Secolo« prisega sedanjim svojim zaveznikom večno zvestobo, isto-tako, kakor jo je še nedavno temu nam. Nu, tudi ti zavezniki utegnejo doživeti tre-notek, ko bodo občutili, koliko so vredne prisege — zavratnežev. O vsem na svetu nam morejo italijanski politiki govoriti poprej, nego o lojalnosti in pošteni politiki. Volk, ki je zašel med ovce, naj ne predava o — zmernosti. In zmerni niso bili v Italiji nikoli. To se pokaže tudi v — tako upamo — nadaljni bodočnosti, ko pade na bojiščih odločitev in se bo na mirnih pogajanjih določala bodoča uredba Evrope. Tedaj postane Italija tudi svojim zaveznikom neprijetna. Eno pa je dosegla Italija s svojo polivko, to namreč, da si vsakdo stokrat premisli, predTffJ stopi ž njo v zavezništvo. To je za Italijo za bodočnost morda največji pasiv um njene politike. ne ( stre igra n c los pri ^;i?u, Biik>wa v Švico. Drugi gredo za k c rak dniie in govore o sestanku Bulo* a z (iio: ittijem. Celo takih je, ki spravljajo l-otovanje našega ministra za vnanie stvari Buriasja v Berolin v zvezo s to pretvezi a I: c i jo za mirovna pogajanja. Največji optimisti sanjajo že o miru v par tednih, k večjemu do novega leta. Vse te vesti noiio na čelu pečat neverjetnosti irned dejstva, da je ravno položaj cen-tr 'u vlasti sedaj tako ugoden, da se jim pač ni treba izogibati končnemu obračunu. Po dolžnosti kronistov beležimo, da je bil glasom nekega poročila v >Eeho dc Pari« — knez BiiIo\v res v Luzernu v Švici in da se je res razgovarjal z mon-signor m Marcliettijem, toda ne o kakih mirovnih predlogih, ampak izključno le v j stvari vojnih ujetnikov. Isti vir zatrja celo. da je Vatikan odločno oZHdonil vlogo posredovalca za mir, ker take predloge naj bi stavili v ^.rolinu vlastrm če tve ros pora z uma. Vse te vesti izhajajo gotovo od kake s'rani. ki jej stvari že malo pretežko leže na želodcu. peg lijai ose rje kar Pogodira Italije s trosporazumom. Secolo- javlja, da je bila pogodba Italije s trosporazumom podpisana dne 4. septembra in da vsebuje obvezo, da Italija ne sme skleniti separatnega miru. — iiolžnost Salandre da je, da to pove narodu in mu tako — oživi pogum za boj.Vsi ital ianski listi objavljajo inspirirat|o noto, češ. da so vse govorice o miru in »podobna spletkarjenja , ki da se »širijo od nemške strani, brez podlage, ker bo Italija brezpogojno varovala svojo lojalnost. Nje zavezniki da imajo gotovo jamstvo, da se Italija nikoli ne spusti v take makinacije. P'a je to izključeno, dokazuje že le-J na poštene, lojalne ravne črte italske politike, ter tifcJi na nepremično ino odkritost Somi in a. čegar uverje-napram zaveznikom je prišlo ravr.o-v brzojavki liriandu do izraza, kjer govori o j intimnem sodelovanju Italije z 22'.veznik: do zadnjega končnega cilja«. —j Afl ni tu višek najkrvaveje ironije, kar si: je tu dovolil rSecolo servirati svojemu občinstvu?; Govori vam o lojalnosti v politiki tiste Italije, ki je bila z našo državo trideset let v zavezništvu in je vendar ves ta čas — kar je sedaj tudi slepcu oči-vidno iz vseh njenih oficijelnih izjav in posebno še iz nje opravičevanj njene vojne proti naši državi — le prežala na primeren trenutek, na konflikte med evropskimi državami, na ugodno konstelacijo. da se nam zažene v hrbet po slavnih običajih v nje Abrucih! O lojalnosti svoje po!it»Ke si upa govoriti tista Italija, ki se je ve - dolg čas, ko nam je hlinila najtesneje prijateljstvo, pripravljala na vojno proti nam! Tista Italija, ki je istodobno, ko se »c pogajala z nami za mirno poravnavo, ne le tolerirala, marveč — kar se more danes trditi z vso gotovostjo —] porabljala svoje neodgovorne politike, da' so razpaljali strasti, podžigali sovraštvo proti naši državi in tirali s hrupnimi uličnimi demonstracijami vojno propagando! Tista Italija, ki se je pred šestimi meseci pogajala z nami, da-si priznava sedaj sama. da je že v septembru podpisala p j! > s svojimi zavezniki, iz česar sledi po naravi stvari, da se je že popred — že te J .i, ko se je pogajala z nami — po-«*■■; :'ii tiidi z entento! To politiko ozna- DomaČe vesti. Vojatki dan v Trstu. Že v drugič v tej bojni vihri bodo praznovali naši junaki božične praznike pred sovražnikom. Še visi vojni meč nad državo in besedo »Mir ljudem na zemlji še ni mogoče izprego-voriti/Domotožje se polašča vojakov, ki leže ponoči v strelskih jarkih, preko katerih brije mrzli severni veter, ali pa v močndjfcisneženih skalnatih pečinah. Do-mriljija jim pričara v vsej čarobnosti ljubke slike domače sreče in rodbinskega miru v božičnih časih; spominjajo se onih dni, ko so postavljali v skrbno zaprti sobi božično drevesce, polno bogatih darov, lesketajočih se v svitu številnih Iučič. Naša dolžnost je torej, da se junakom, ki morajo toliko pretrpeti, v ztrajati v burji in \iharju, gledati smrti neprestano v obraz in nas varovati pred nasilstvi dednega sovražnika, izkažemo hvaležne s tem, da jih obdarimo za Božič z bogatimi darovi. Požrtvovalnost prebivalstva našega mesta gotovo tudi sedaj ne bo zaostajala. Vojaški dan, ki se bo vršil dne 2. decembra, naj pribavi sredstva, da bo mogoče poslati našim junakom na soški fronti kolikor mogoče dosti darov. Izvedbo vojaškega dne je po naročilu damskega odseka za vojno preskrbo prevzel poseben komite, ki je imel v pondeljek svojo prvo sejo. Vojaški dan je zamišljen kot cvetlični dan. Zato je potrebna udeležba ve-ikega števila gospodičen, ki bodo prodajale cvetlice v dveh, vsled česar sc vabijo tržaške dame in gospodične, da se priglase za to plemenito delo v kolikor mogoče velikem številu. Prijave se hodo sprejemale vsak dan, pričenši z današnjim dnem, v lokalu komiteja (hotel Volpich. via S. Spirldione) in sicer od 11 dopoldne do ene popoldne in od 2 do 4 popoldne. Nadvojvoda Evgen in Svetozar Boro-evič častna doktorja zagrebškega vseučilišča. Pravna fakulteta Fran Josipove-ga vseučilišča v Zagrebu ie imenovala — občudovajc zmagovito defenzivo na iii-žno - zapadni fromi — vrlin era poveljnika, generalnega polkovnika nadvojvodo Evgena in generala Sve teza na Uorc-eviča častnima doktorjema. »Agramer Tagblatt« pripominja, da je profesorski kolegij zagrebškega vseučilišča postopal v smislu čustev hrvatskega naroda za bori te! je na Soči. Kajti Italija je posegla v vojno, da bi si prilastila hrvatska in slovenska ozemlja, da bi dele hrvatskega in slovenskega naroda spravila pod svoje gospodstvo in jiii raznarodila. Hrvatje in Slovenci pa spadajo skupaj in hočejo skupaj ostati, da s K U 00; Neimenovan 1C00: dr. Alojz Fragiacoino K 1000; Piransko vzajemno podporno društvo K 1000 ; Neimenovana. K lvOH ; Z ozironi na vse O-j Peter Pi»ruz7.i K 1000; Andrej Dapretto pok. Al-SC Vise, ponienja w»erika K 500; Ivan Pitacco pok. Uomenika 300; HALI OGLASI. 0 boruarnicf v Trstu ul del Salice štev. 6 (Piazza Barriera veccbia) se barvajo ženske in moške obleke vsake barve, brez razpare. Čistijo in likajo se obleke in zastori. Dela se izvršujejo teko'm 3 dni. Cene zmerne. 527 korai firnmnfani (s1ovenske vojaške MIUIIIUIUIII mce, žepne elelc srciljke. naoč- nike. Barriera 19. 568 rnl/nlnrfH kabao, sladaC-iCe Stoli v. • lUlUJlUUUf debelo. Trst, u! delle i fbirša mlekarna Monastero). ti na t. fi 570 Kupujem žaklje vsake vrste, ul. Solitario 21 (pri n:cn» Jakob Mar. K. kakor smo poročali včeiaj, Darc/t, doš.i ces. komisarju. Ema ilorpur^o pl. Nilrr.a K 50 v korist i;.dcr-ega polarne sca. fani in ilarij vit. Morpurgo K 50 v korist Kdečega polnmc:;ra. 12. pl. A. IC 200 v dobrodelna namene. V počastitev skomina Karla Sedmaka Karti Me-sottig Otonov potom uprave lista ^Cittadino di Trlesto* Iv 50" v korist vojakom, bojujočim se j roti Italiji. — Deiifvci mestne plinarne K. 10.80 „ . . kot tedenski pris~eve.c v korist sidadu 2a br^zpo- steinssega je tržaški namestnic baron rries So!n?. Lina Minas K 10 20 v korist vojal cm na prevzel ustanovitev krajevnega odbera za bojišču. - Anten Pnrich K so v korist im-rega bolgarski Riieči križ. Tržaški trgovinska in obr;na zbornici je izjavila, da previame ^ ZOBOZDRAVNIK ^ "V Dr.J.Cermak se le preselil In ordinira sedal v Trstu, ul. Poste veccliie 12, vogal ulice delle Poste. lnli[iiiiie!0li0yii^!!Gl8iiae.Pi0!iiliira!)is. U^ETMS 2©SIE. vodstvo poslov. R:b'j trg. Aprovizacijska komisija nam jrvl.ia. da jc biio 9. t. m. l°/0 kg rib n. prodaj v mestni : ;bii iriinici. Veliko li ib-šc bi nam bilo, č*. ti rum riogla komisija poročati to pred Ive.:.a dRevonia. Razpis ravnat«»ij£fcit', oz'rrtrr:a ved" skih mest na tul<»)šrji5i šo!?1!. su^/ se ci^e ravnateljski mesti ni mr3tni l.uc in meščanski šoli Novega meste in ru ljudski in meščanski šoli v ulici ParirJ, < odgovarjajoča voditeljska mesta na in okotičanskih ljudskih šolah, v nrsdnem listu. hrlia, Iv. 20 v krrist sklada za vdove iu ^il^ te p^diili v vjni in K -/a vojake na južu^m 1 o jišcu. Karla illirv.tti K 10 za vojaku, oslepele v vojui. jftired sodišča, v>- v A -» Natančnejše 2J1 L ir cjr pretirani ceni. koli 10. nvgrsia t. i. ]c posk.l neki Fabris. l- u.tc v Seal a Faufiana št. svojo h J t \ irgovino jestvin rr?.'i-cćta ia AiiKil ic Čctin v ulici dcllo Poste -• ci iii>1 t m kaf v iv. al sira za strganje. Ko .'c hter! u pi-Jnes?" oomov blago, in videv-: i (jmenjeni hafci.G, da mu je bil riž zra-čuiian po K liiiograra, sir pa po 9 K, je! stvar potom nekega italijanskega časopi-| TSIST, Via Cari^ia 3S SpeeijaHs! xa KOŽNfi In SPOLNE BOLEZNI SIBKOST in NERVOZNOST sc BOLEZNI v NOOAH In SKLEPIH. Sprejema od tO • 1 pop. In 4*7 iveUr ob nedeljah od 10 - 1. si a m&sm&M a i mssm s c Čudne razmere v tržaški bolnišnici. I sa naznanil sodišču. Državno pravdništVo Prejeli smo: Pred kratkim je morala neka slovenska gospa v bolnišnico. Gospa, iz Kranjskega doma, je govorila prav malo italijanski, a razumela je precej dobro. Govoriti pa nI hotela druzega kot slovenski, ker je vedela, da bi, ko bi govorila drugače, delala napal e in bi se jej smejali, posebno pa tamošnje postrežnice. Tedaj, ker je govorila le po svoje, ni imela prve ilni v tamošnjem zavodu baš prijetnih časov. Prezirale so jo „človekoljubne" postrežnice, ker seveda nobena ni razumela njenega jezika. Ker je obtožilo oba Cetina radi pretiranih | cen. Na prejšnji razpravi, sta obtoženca ! priznala dejanje, dodavši, da sta sir kupi-j la od trgovca Ivana Spangherja po 8 K kilogram, nakar ie zastopnik državnega pravdništva razširil obtožbo tudi proti Spangherju. Ta, zaslišan v preiskavi, je priznal, da je prodal omenjeni sir po 8 K. dodavši, da je kupil množino sira različnih vrst po 5 K kg in da ga je prodajal trgov-cem od 4 do 8 K kilogram, kakršna je pač bila vrsta sira. Med informacijami in razpisom glavne njenega jezika. Ker je gospa izprevidela, da tako ne more dalje, je povedala stvar svojemu soprogu. Ta je končne razprave je prišla proti Fratlcu hitro razdelil nekaj svetlih kronic, katere pa Cetinu šc druga ovadba od tržnega komi-s? imele tako moč, da so vse, celo, „kapa" sarja Hcllerja, ki ga je naznanil, da ie 28. znale slovenski. Denar je vladar sveta, pač i dne septembra prodajal rižev zdrob po ko so I K 3'60 kilogram, dočim ga je on kupil po tudi tam, kjer ne bi smel biti. Pa ka! potem delale: „Danes ponesem jaz gospe mleka" se oglasi ena. „Ne, danes jaz, ker je moj dan", se oglasi druga v dobri slovenščini. — Tako se je godilo gospe, dokler je bila v oni s^fri. Ko so jo pa premestili v drugo — imela je vnetje prsne mrene in novorojeno hčerko — je prišlo drugače: Za v ul. Fnrneto IZ, L mt Proda se velika množina : manifiiRturnestt blaga: kakor n. pr.: vatirane in volnene odeje, prost in beli fu-štanj, volnene maje, nogavice, tkanine, bombaževine i. t. d. Vse blago najbolje vrste in po zmernih cenah. Prodaja it vrši: od H in od 3-5 pop. | iggnHiHaisnl k im Včeraj na razpravi v oddelku III. kazenskega sodišča so bili vsi trije spoznani krivim radi pretiravanja cen in so bili po! J zaslišanju nekaterih prič in po prečitanju * različnih informacij, obsojeni: Franc Cetin na 5 dni zapora in 100 kron globe. Aotomotični btiffet Edini v Trstu. HoJurihladnejši m S. Gicuanni 18. (Uia del Torrenie) kosilo "so jej prinesli kislo zelje, za večerjo i Amalija Cetin na 2 dni zapora in 50 kron pa testenino s fižolom. Ker pa seveda ni! Ritjbe iu Ivan Spangher na 10 dm zapora hotela jesti, icj je „človekoljubna" postrež- mca rekla „semp-a!" — Brez komentarja Izdelovanje copat. Ženska podružnica CMD odda izvršitev nekaj 100 parov otroških copat v razni velifosti. Osebe, ki bi hotele sprejeti to delo (najmanj po 12 parov skupaj), naj pošljejo ponudbe z označeno ceno, velikosti primerno, šolski postrež-niči v slovenski šoli na Acquedottu št. 20. Zahteva se: 1. mečno in toplo blago; 2. trpežni podplati; 3. spredaj zaokrožena oblika; 4. ne preveč odprte. Vsa podrobna pojasnila se dobe na zgoraj omenjeni [SoH vsak dan med 11. in 12, uro dop. ali pa v soboto od 2 do 4 popoldne. Podpisi na lil. vojno posojilo. (XXVII. izkaz.) Osjbje avstr. Lloyda (imena posameznih o^cb se objavijo pozneje) K 256.800; Josip Schiissler K 50.000; ameriška čevljarna bratje Faasel K 200.000; Franc pl Varda K 5000; Emanuel Sehwarz 3000; Ev^eaij Morelli K 1C00; Hektor Marše K 300; Josip Spitznagel K 500; Matilda GSrtner K 1000; Marija trmler K 1000; Neimenovan K 500; Ivan Cillia K 1000; Neimenovan K 100; Mavricij Scbrei-bor K 400; Jakob Mnsani K 500; Hugon Mendl K 3000; Neimenovan K 10.000; Ivan Battara (grafičen zavod) K 10.000; Neimenovan K qP0<»; Ke-nat Ueltramioi K 1000; Neimenovan K 2600; Neimenovan K 10C0; Ivan Kruli K 3000; dr. Kari in 300 kron tflobe. Obtoženci so priglasili vzklic radi krivde in kazni in zastopnik drž. pravdništva radi vrste in prenizke kazni. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRA- ySno Opoiio CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v J£rr®cuth Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. M»iag 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni iisti^_ Kuhana gnjai s kruhom vred Surova «« Ogrski salam Furlanaki salam Sardine Nantes „ rezane Sir Emcnfhsler Osoljen jezik Klobasa Plzenskc pivo, Monakovsko plt/a ti *> ft »» •v » fl »» 1* kozarec •• v? >i Harsala Malinove< Waldperie Likerji Sladitice kozarček komad 20 stot. 20 „ 20 „ 20 t, 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ 20 „ , 20 „ 20 M 20 „ 20 „ 20 20 „ 20 20 n »* Premog za peti in štedilnike Heri) v obimi jajc no debelo in Mo po 8 R Kvintal prednja se v zalogi v Trstu ul. S. Zaccaria stv. 3. Zaloga oglja, drv, petroleja v ul. del Volto št. 1, ul. Boschetto št. 13, ul. degli Artisti St. 4.