Poštnina plačana v gotovini
Slo/eniki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina za člane Din 20—, za nečlane Din 30—; posamezna številka Din 2— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ulica 2
Leto I__________ Celje, dne 23. maja 1930	Štev. 2
Dr, ing, Ctibor Blattny, Praga:
K mednarodnemu hmeljarskemu sporazumu
Mednarodni sporazum v hmeljarstvu je bilo lahko doseči, dokler se interesi posameznih hmeljarskih krajev v različnih državah niso med seboj križali. Težje pa je vzdržati odnosno napraviti ta sporazum v sedanjem, za hmeljarstvo tako kritičnem času. Položaj je pri hmelju docela drugačen kakor n. pr, pri sladkorni pesi; v enem kot drugem slučaju gre za svetovno nadprodukcijo, ali dočim se da sladkorno peso pridelovati več ali manj povsod, je res uspešno hmeljarjenje možno le v nekaterih izbranih krajih.
Na vse načine se poskuša ustaviti padanje cen in preprečiti nadaljno nadprodukcijo hmelja. Pri tem pa je potrebna predvsem zavest; da bo v tem boju za obstanek, ki bo še trajal, zmagal le tisti, ki bo imel dosti smisla za procvit res pravega hmeljarstva, tisti, ki si bo prizadeval pridelati brez ozira na množino le hmelj čim boljše, čim popolnejše kakovosti.
Lani je izbira hmelja pri nakupu dosegla normalne meje in pokazalo se je, kaj bo v bodoče pri prodaji hmelja odločilno. Kdor bo imel popolnoma zdrav in res docela kvaliteten hmelj, ga bo prodal vedno po višji ceni kakor pa tisti hmeljar ali tisti hmeljarski okoliš, ki takega kvalitetnega hmelja ne bo imel. •
Kvaliteti hmelja je torej treba posvetiti vsestransko pozornost in prizadevanje, doseči čim boljšo kvaliteto, podvojiti. To načelo je tudi načelo hmeljarskih organizacij, ki dobro uvidevajo, da le kvali- zoper hmeljsko krizo. Položaj v svetovnem hmeljar-teta, nikakor pa ne kvantiteta, omogoča izhod iz jL stvu je danes pa že tak, da moramo uporabiti vsa sedanjega težkega položaja. Zato pa je treba v prviMsredstva, samo da se rešimo krize, vrsti opustiti vse stare, hirajoče in nerodovitne na-|	(Konec prihodnjič.) .
sade. V Savinjski dolini pride kot tak predvsem v poštev pozni wiirtemberški hmelj, ki že davno ni več na mestu in ki samo škoduje dobremu slovesu gol-dinga. Poznega wiirtemberškega hmelja v Savinjski dolini sicer ni več mnogo, ali posamezni sadeži se še najdejo v mnogih nasadih, in ti so stalno napadeni od peronospore, tvorijo legla te bolezni, odkoder se potem širi tudi na ostali hmelj (kar smo lahko posebno dobro videli lani. Op. ured,) Često sem opazil v nekaterih nasadih do 15% poznega hmelja. Opozoril sem na to okolnost, a navadno so mi odgovorili, »saj smo si prizadevali odstraniti ga, a kaj pomaga, ko se pa vsako leto znova pojavlja.« K temu izgovoru pripominjam, da tozadevna akcija ni izvedljiva v.enem letu. Hmelj namreč, kakor je itak znano, zelo neenako dozori, in sadeži, ki so eno leto pozni, morejo biti prihodnje leto zgodnejši in istotako tudi obratno. Zato je treba take sadeže vestno opazovati po nekoliko let in jih brez usmiljenja izkopati, ako se izkažejo kot pozni. V ostalem pa v hmeljarskih krajih splošno znani pozni wiirtemberški hmelj ni enotna vrsta hmelja, temveč razločujemo več, včasih prav različnih podvrst; in baš radi tega je treba še večje pozornosti in vestnosti, ako ga hočemo temeljito iztrebiti.
Seveda pa z odstranitvijo sadežev poznega wiirtemberškega hmelja še ne skrčimo nasadov, tudi če iztrebimo vse tiste maloštevilne nasade čistega poznega hmelja, ki so še do danes ostali. Nasade pa je treba brezpogojno skrčiti. Znatno omejitev nasadov smatram namreč za najuspešnejše sredstvo
Savinjski:
Kako je bilo, kako je in kako bo
Zadnjič smo nakratko omenili, kako je bilo, danes pa nadaljujemo!
Kako je? To pa vsi le predobro vemo in čutimo! Zopet nas pritiska slabo leto, hmeljska kriza, z vso silo, huje kakor kdaj poprej. Dobra leta sO namreč izredno dolgo trajala in tudi bila izredno dobra. Zato pa so tudi vsi naši običajni grehi dobrih let bili izredno hudi in istotake so tudi posledice. Kakovost našega hmelja je nazadovala bolj kot kdaj poprej, koristolovci so sloves našega hmelja skoro docela ubili in cena na svetovnem trgu mu je padla do skrajne meje. Stari štajerski hmelj, savinjski golding dobrega imena, se na svetovnem trgu omalovažuje in zapostavlja drugim manj vrednim hmeljem! Kvantiteta je ubila kvaliteto, večina slabega manjšino dobrega!
Zadnja leta je vse drlo za hmeljem, vse pospeševalo hmeljarstvo in s tem alarmiralo ves ostali hmeljarski svet proti nam starim in solidnim hmeljarjem. In sedaj? Vsi so vrgli puško v koruzo in prepustili hmeljarje njihovi usodi. Sedaj pa naj si pomagamo sami, sedaj, ko smo se skoro utopili, pa naj sami izplavamo!
Tako je torej! Prepuščeni zopet sami sebi stojimo pred usodnim vprašanjem; kako bo?
Savinjska dolina je prebolela že mnoge krize in bo tudi sedanjo, jo bo, ker jo mora, ker je to v njenem življenjskem interesu. Skrčili bomo nasade, posvetili hmelju vso potrebno skrb in postavili na trg prvovrstno blago, da bo po svoji izborni kvaliteti hitro zopet zaslovelo in našlo na svetovnem trgu zopet lahko kupca in tudi dobre cene. To je in mora biti načelo našega hmeljarstva v bodočnosti.
Kako bo, je torej odvisno v prvi vrsti od nas samih. Skrčimo nasade in jih prilagodimo ostalemu gospodarstvu! In potem na delo za čim boljšo kvaliteto! Čim manj blaga in čim popolnejšo kvaliteto -— v teh besedah je z a p o p a -dena rešitev svetovne hmeljske krize, načelo svetovnega hmeljarstva. In prizadevati si moramo na vse kriplje, da v tem boju za čim boljšo kvaliteto ne ostanemo zadnji!
Sedanja kriza pa bo obrodila brez dvoma tudi nekaj dobrih sadov za našo težko preizkušeno hmeljarstvo. Koristolovstvo bo izginilo, hmeljarstvo se ustalilo in omejilo na stare hmeljarske kraje. Koristolovci bodo izginili in se spametovali ter le res pravi hmeljarji ostali. V bodoče pa bomo morali najti pot, sredstva in način, da brezvestno in tako škodljivo špekulacijo s hmeljarstvom enkrat za vselej onemogočimo ter se tudi sami varujemo tako po-
gubnega koristolovstva. Na ta način bomo hmeljske krize preprečili ali pa vsaj znatno omilili.
Povojne konjunkture pa je tudi v hmeljarstvu enkrat za vselej konec. Bodočnost pripada le starim preizkušenim hmeljarskim krajem in res pravim, solidnim hmeljarjem. Tem bo tudi v bodoče ostalo hmeljarstvo solidna gospodarska panoga, tem se bo tudi v bodoče hmeljarstvo izplačalo. Novi hmeljarski kraji, ki so nastali le iz pogrešne kalkulacije, pa nimajo in ne bodo imeli obstanka. Hmeljarstvo ni in ne more biti srečolov, temveč le solidna gospodarska panoga v nekaterih, za kulturo hmelja res primernih krajih. Nekateri kraji imajo les, drugi zopet žito, živino itd., mi pa imamo in bomo zopet imeli le hmelj, ki nas vzdržuje in tudi res more vzdrževati.
Tako naj bi bilo in tudi bo!
Dolinar Janko, dipl. ing.:
Bolezni in škodljivci hmelja
V hmeljarskih krogih se danes često čuje nazi-ranje, da ni potrebno zanimati se za razne škodljivce in bolezni hmelja, češ, čim več ga uničijo, tem bolje, bo pa ostali toliko dražji. Treba je najprej poudariti, da je tako stališče popolnoma napačno in nadvse škodljivo. Vprav v sedanjem času, ko poedini hmeljarski kraji bijejo težek boj za obstanek, je "treba zatiranju bolezni in škodljivcev posvetiti vso pozornost. Sicer se navadno trdi, da na hmelju nimamo veliko bolezni in škodljivcev, v resnici pa je narobe res: imamo jih več kot dovolj. Pač pa večina njih ne uniči ali znatno zmanjša pridelka, temveč v. glavnem pokvari le kakovost. V današnjem ogorčenem boju za obstanek pa je splošno naziranje, da bo zmagal le tisti hmeljar, ki bo pridelal najboljše kvalitetno blago. V dosego tega cilja pa je neobhodno potrebno, da se širjenje katerekoli bolezni na hmelju v kali zatre in pogubno delovanje raznih škodljivcev takoj v začetku uduši. Le na ta način bomo pridelali res prvovrstno blago ter ga brez težav spravili v denar. Zatiranje bolezni in škodljivcev je v kulturi hmelja od dne do dne bolj važno, in to ne samo pri nas, temveč v vseh hmeljarskih krajih.
Ako hočemo posamezne bolezni in škodljivce res uspešno zatirati, moramo jih predvsem tudi čim bolj natančno poznati. Zato bo »Slovenski hmeljar« pod gornjim naslovom opisal vse najvažnejše bolezni in škodljivce hmelja, kako se širijo, kako jih opazimo in kakšno škodo povzročajo. Obenem pa bo navedel tudi vse potrebne mere in najuspešnejša sredstva, kako se jih obranimo ter jih zatiramo. Ker ne smemo zamujati časa — opisovaje posameznih bolezni in škodljivcev pa se bo precej zavleklo — prereše-
tajmo najprej splošne obrambne mere, ki so v varstvo hmeljske rastline potrebne in priporočljive.
Kakor človek in žival, pravtako je tudi rastlina tem bolj odporna proti vsem boleznim in škodljivcem, čim krepkejša je. Zato gojimo hmelj le v takih legah in taki zemlji, kjer res dobro uspeva. Vsa dela v nasadu je treba izvršiti čim bolj skrbno in vedno pravočasno, zlasti obrezovanje, okopavanje in obiranje. Gnojiti je treba zadosti, toda ne prekomerno ali enostransko. Na ta način bomo imeli res lep nasad zdravega, čvrstega hmelja, ki ne bo izlepa podlegel boleznim in škodljivcem. To je prav posebno važno pri hmelju, ki silno hitro raste in tako raznim boleznim in škodljivcem večkrat, rekel bi, naravnost pobegne. Poleg tega pa moramo tudi odstranjevati vse, kar pospešuje in omogoča razvoj bolezni in škodljivcev. To je predvsem plevel v nasadu in okolici, divji hmelj in drevje v bližini nasadov. Dočim plevel in divji hmelj pridno zatiramo in uničujemo, drevja, zlasti sadnega, iz bližine hmeljišč seveda ne moremo tako lahko odstraniti; zato pa premestimo odnosno opustimo take nasade ter jih nadomestimo z nasadi na odprtih legah.
Star hmeljarski pregovor pravi, da hmelj tedaj najbolje uspeva, ako vidi vsak dan svojega gospodarja. Ta pregovor je zlasti z ozirom na bolezni in škodljivce upravičen. Hmelj je treba stalno opazovati, ker le na ta način bo mogoče vsako bolezen v kali zatreti ter pustošenje vsakega škodljivca pravočasno preprečiti. Poleg tega so vsa obrambna dela v začetku razmeroma enostavna, poceni in uspešna, pozneje pa večkrat silno težavna, zvezana z znatnimi stroški in pri vsem tem še večkrat brezuspešna. Škodo, enkrat storjeno, je težko popraviti, pač pa jo je v večini slučajev lahko preprečiti.
(Dalje prihodnjič.)
Janko Kač:
Sedem suhih let
Znana je svetopisemska zgodba o faraonovih sanjah, o sedmih debelih in sedmih suhih kravah, ki so debele požrle. Blagor Egipčanom, ker so imeli modrega Jožefa, ki je zajel pomen teh sanj in dal znašati v dobrih letih žito za slaba leta, da ni trla ljudstva lakota. Tudi mi savinjski hmeljarji smo imeli debela leta. Imeli pa nismo modrega človeka, ki bi zajel v burni preteklosti hmeljarstva nezmotljivi nauk, da sledijo dobrim letom vedno slaba. Tako pa smo brezskrbno veseljačili in tratili denar za gizdavo obleko in razkošno hrano ter zidali nepotrebne graščinske hleve. Prekosili smo sami sebe, da smo ne le pognali ves milijonski dobiček hmeljarstva, temveč
smo se celo v dobrih letih zadolžili. Redek je danes hmeljar, ki bi imel nekaj tisočakov v hranilnici. Dobršen del nekdaj tako ponosnih kmetij škriplje v temeljih, grozeč pokopati pod seboj ves rod. Obupujejo obrtniki in trgovci gredo na kant. Vse jadikuje: Kaj bo, kaj bo . . .
Kakor je bilo nesmiselno zapravljanje v dobrih letih, pravtako je jalovo jadikovanje v slabih. Resnici moramo pogledati naravnost v oči. Hmeljska kriza, ki nas trapi že dve leti, je svetovna kriza, ki se je drugod šele lani začela in še ni dosegla viška, kaj šele, da bi pojenjavala. Češki hmeljarji so si v dolgi vrsti dobrih let prihranili težke tisočake in lahko prodajajo par let pod ceno. Pri nemških, francoskih, poljskih in drugih evropskih hmeljarjih pa je hmeljarstvo postranska panoga kmetijstva. Če je dobiček, je dobro, če ga ni, se pa potrpi. Mi pa smo se zagnali z vso silo v hmeljarstvo. Vsakdo nam je dajal potuho v naši zablodi. Bil sem menda edini, ki sem svaril že leta 1927 spomladi, ko so že šla dobra leta v zaton, pred širjenjem hmeljišč. Pa kdo bi ubogal v tistem silnem navdušenju kakega negodnika! S prodajo sadežev v Vojvodino smo si sami napravili za dve leti prehitro krizo. Tako leži danes, ko merijo evropski hmeljarji svoje spočite moči, slovenski hmeljar skoroda na smrtni postelji.
Boj za prvenstvo hmeljarstva v Evropi bo trajal gotovo več let, vse dotlej, da eni omagajo, drugi pa se naveličajo brezplodnega hmeljarstva. Mi slovenski hmeljarji se ne moremo meriti danes v boju. Edino, kar moremo in moramo storiti, je to, da se ognemo nepotrebnim stroškom in omejimo kar se da svoje nasade. Ne stradati razsežnih nasadov, temveč dobro oskrbovati skrčene nasade, ki nam dado več in boljšega blaga kakor zanemarjeni; v opuščenih hmeljiščih pa imamo dovolj sveta za pridelovanje krme in živeža.
Ko pride jesen, se ne pustimo od nikogar premotiti z izjavami o cenah. Če ne bo plačano obiranje in sušenje, pustite složno hmelj na drogih in se spravite nad otavo. Vrzite se medtem na živinorejo, predvsem na prašičerejo, da krijete najnujnejše potrebe, davke, obresti dolgov in zavarovalnino. Drogov ne prodajati ali celo sežigati, ker jih boste potrebovali, ko se izčrpajo naši tekmeci v medsebojnem boju. Takrat, ko ga bodo Čehi in Nemci in ves svet klel in ga metal ven, ga pričnemo saditi zopet mi, da bomo imeli, ko nastopi pomanjkanje hmelja in visoke cene, dovolj lepega blaga.
Kdo pa nam bo povedal ugodni trenutek, porečete. Naš novi list bo pazno zasledoval ves položaj hmeljarstva po svetu in vam bo prijateljsko svetoval, kaj in kdaj je kaj ukreniti. Za sedaj pa je edina naša rešitev znatna omejitev nasadov. Za bodoče pa mo-
ramo opustiti neumno početje večine hmeljarjev, ki divje sadijo hmelj, kadar je drag, in ga, ko nastopi nadprodukcija, z jezo zopet rujejo. Mi bomo v bodoče kmelj sadili, ko ga bo ves svet ruval, in ga bomo ruvali, ko ga bo ves svet sadil! Edino tako si zagotovimo v dobrih letih lepe dobičke in se obvarujemo v slabih letih neizbežne izgube. Pa poreče kdo: »Kaj pa, če store vsi tako kot mi?« Le brez strahu! Kar sebe poglejte, pa boste videli, da ni kmalu najti bolj zakrknjenih samoglavcev, kakor so hmeljarji. Zato velja gornji nasvet za bodočnost le uvidevnim, pouku dostopninj hmeljarjem. Kdor pa hoče z glavo skozi zid, svobodno mu. Večina takih trdih glav se razbije na zidu in pameten človek jih le pomiluje.
Razno
Zvišanje uvozne carine na hmelj v Nemčijo? Nemčija je imela dosedaj avtonomno uvozno carino na hmelj Din 13 50 in pogodbeno carino Din 810 za 1 kg. Zadnja je veljala tudi za nas. Sedaj pa so zvišali avtonomno carino na Din 20'30 in nameravajo pogdobeno sploh ukiniti, tako, da bi splošno veljala prohibitivna carina Din 20‘30 za kilogram. To pa seveda ne gre čez noč, ker je Nemčija Vezana glede pogodbene carine v višini Din 8T0, ki velja ludi zà nas, z Belgijo in Francijo potom trgovske pogodbe. Najprej mora torej te trgovske pogodbe odpovedati, odpovedni rok pa je n. pr. za belgijsko pol leta. Seveda ni verjetno, da bi Nemčija odpovedala trgovsko pogodbo s Francijo in Belgijo samo radi hmelja. Prišla bi v poštev le revizija teh pgoodb, pa tudi ni verjetno, da bi Francija in Belgija dopustili zvišanje uvozne carine tem potom, ker je ena kot druga navezana na izvoz svojega hmelja v Nemčijo. Zvišanje uvozne carine torej zaenkrat za nas še ne velja. Tudi je naše Hmeljarsko društvo storilo vse, da se povišanje carine, ako le mogoče, prepreči. Nemčija kupuje mnogo našega hmelja in bi povišanje nemške uvozne carine bil težek udarec za naše hmeljarstvo. Tudi Čehom se ne godi bolje. Polovico češkega hmelja se namreč izvaža v Nemčijo in bodo brez dvoma tudi češki hmeljarji skušali na vsak način preprečiti zvišanje nemške uvozne carine. Pač pa zvišanje uvozne carine odločno zahtevajo nemški hmeljarji, in kdo ve, ako ne bodo vkljub vsemu našli pota in sredstva, da to svojo zahtevo tudi uveljavijo. Vsekakor pa zaenkrat z zvišanjem nemške uvozne carine na hmelj še ni nič. Treba pa je biti na oprezu, na kar naše merodajne činitelje pravočasno opozarjamo.
Zavarovanje hmelja proti požaru. Mnogi hmeljarji so dali svoje dni zavarovati zaloge hmelja proti požaru za visoke cene, ki prav nič ne odgovarjajo današnjim tržnim cenam. Mnogo jih je, ki hmelja še niso prodali pa še danes vzdržujejo ta zavarovanja in plačujejo visoke zavarovalnine. V interesu takih je, da nemudoma zahtevajo od svojih zavarovalnic znižanje zavarovane vsote na dejansko odnosno današnjo vrednost zavarovanega hmelja. V slučaju požara namreč nobena zavarovalnica ne bo plačala oškodovancu zavarovane vsote, temveč je dolžna plačati le prometno, t. j. ono vrednost, za katero bi oškodovanec danes lahko hmelj prodal. Ne plačujte torej zastonj visoke zavarovalnine, temveč znižajte jo nemudoma na današnjo vrednost hmelja! Podrobna pojasnila se dobe v uredništvu lista.
Napačno je:
1.	Postaviti droge preblizu hmeljskih sadežev!
2.	Pustiti po pet ali še več trt hmelja pri enem sadežu!
3.	Privezati trte preveč pokonci in trdo!
4.	Ako si hmeljar, pa si ne naročiš lista »Slovenski hmeljar«!
5.	Ako imaš list naročen, pa ga ne prebereš in misliš, da itak že vse veš!
Pravilno je:
1.	Da postaviš droge vsaj 30 do 40 cm od sadeža!
2.	Da pustiš največ tri trte pri enem sadežu!
3.	Da trte lepo po zemlji položiš in jih rahlo privežeš!
4.	Da si stalen naročnik »Slovenskega hmeljarja« in ga priporočiš tudi sosedu!
5.	Da list pridno prebiraš, ker bo to le tebi v prid!
Vprašanja in odgovori
2. I. J,, Žalec: Zadnji čas se mnogo govori o zvišanju nemške uvozne carine na hmelj ter na ta način plaši hmeljarje s slabimi cenami. Kako je pravzaprav s to zadevo?
Odgovor: Nemški hmeljarji si res na vse kriplje prizadevajo, doseči zvišanje uvozne carine na hmelj, vendar do danes carina še ni zvišana. Natančnejši odgovor na Vaše vprašanje pa najdete pod Razno: Zvišanje uvozne carine na hmelj v Nemčijo. Ker nam tozadevna vprašanja prihajajo z vseh strani, smo odgovorili v posebni notici.
Žalec: Vreme razvoju hmeljske rastilne ni ugodno ter je rast v primeri z normalnimi leti zaostala za dobrih štirinajst dni. Obilno in pogosto deževje je oviralo pravočasno rez in postavljanje drogov. Sedaj se čistijo vrste in deloma že drugič privezuje. V zgodaj obrezanih nasadih je hmelj že 1 do 2 m visoko. Rastlina je zdrava, bolezni in škodljivcev ni. Omejitev nasadov znaša okoli 30%, kar dokazuje malodušnost, ki se je radi nizkih cen polastila hmeljarjev. — Kupčije ni,
Ž a t e c : Spomladanska dela v hmeljiščih so končana. Hmeljarji privezujejo žico in deloma že napeljujejo trte. Radi premrzlega vremena je rastlina zaostala v razvoju. Veliko škode povzročajo bolhači, ki se vedno bolj širijo, katerih pa hmeljarji radi slabih hmeljskih cen nimajo prave volje zatirati. — Kupčija srednja, cene boljše.
Nürnberg: Slabo vreme zadržuje hmelj v razvoju. Hmeljarji čistijo nasade in privezujejo žico. Umetnih gnojil se skoro nič ne uporablja. Širjenje bolhačev mrzlo vreme nekoliko ovira, volje za zatiranje pa ni, ker hmeljarji varčujejo na vseh koncih in krajih. Tudi peronospora že nastopa v poedinih krajih in se že pojavljajo »kuštrovci«. Nasadi so se le malo skrčili, pač pa se nanovo nasadilo tudi ni mnogo. — Kupčija boljša, cene neizpremenjene.
Listnica uredništva in uprave
Današnji številki smo priložili položnice in prosimo za čimprejšnjo poravnavo naročnine. Ako je kdo že naročnino poravnal pa vseeno dobil položnico, naj jo shrani za prihodnjič. Pridobivajte novih naročnikov!
_________________________ !
Hmeljarska poročila
Za razvedrilo
Na savinjski železnici.
Sprevodnik: »Dečko! Ti si že prevelik in nimaš dosti samo pol karte.«
Deček: »Dobro. Če sem že prevelik, dajte mi celo karto, ali prosim, da me tudi več ne tikate.«
11 ...
Bodite oprezni
pri nakupu nove obleke in zahtevajte takoj od Trgovskega doma STERMECKI v Celju z dopisnico na ogled vzorce sukna, ševjota in kamgarna za moške obleke, krasne volnene tkanine za damske obleke, svile, delena, etamina, Sifona, batista, platna
Iin vse ostale manufakture za obleke in perilo! Ako morete, si oglejte izložbe in posetite trgovino, kjer najdete velikansko izbiro in Čudovito nizke cene. Ilustrirani cenik zastonj.
TRGOVSKI DOM	2
R. STERMECKI, CELJE št. 98.
FRANC STRUPI, Celje
Zaloga stekla, porcelana, svetiljk, okvirjev, Sip itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najnižje cene in totna postrežba.
Kmetovalci I
V Vašem interesu je, da zatirate na hmelju, vinski trti in sadnem drevju vse bolezni in škodljivce, ki Vam povzročajo ogromno škodo.
Zato pravočasno uporabite preizskušena in zanesljiva sredstva, ker Vam samo dobro vzgojena rastlina more dati dober pridelek. ARZOLA zanesljivo sredstvo zoper grozdnega molja, zavijača in ostale škodljivce vinske trte, hmelja in drugih kulturnih rastlin, kateri objedajo zelene dele. MOLEX zanesljivo sredstvo za prašenje vinske trte zoper grozdnega molja, ako se pojavi v večji množini v cvet|U, ko se ne sme škropiti.
SULFAROL preparat koloidalnega žvepla, lahko topljiv v vodi, za škropljenje zoper o i d i u m vinske trte, plesnobo in kodravost sadnega drevja itd.
ARZOLA in SULFAROL se lahko primešata bor-dovski brozgi v svrho enostavnega zatiranja peronospore, grozdnega molja in oidiuma ter se na ta način prihrani mnogo časa in dela.
AGRITOX najnovejše sredstvo za zatiranje vseh vrst listnih uši c in gosenic na hmelju, vinski trti sadnem drevju in cvetlicah — posebno zoper listne ušice in rdečega pajka na hmelju ter listne ušice na vrtnicah. Uporaba je zelo ekonomična, ker so potrebne le majhne količine.
TUTOKIL univerzalno sredstvo za škropljenje hmelja in vinske trte zoper peronosporo, rdečega pajka in vse škodljivce, ki objedajo listje in cvetje, ter vse bolezni, ki škodujejo hmelju in vinski trti. Kdor uporablja TUTOKIL, ne potrebuje niti modre galice niti ostalih sredstev. Zahtevajte cene in navodila pri: BILJANA a. d., Beograd, DušanoVac ali pa pri glavni zalogi za Slovenijo: Drogerija SANITAS, Celje, Aleksandrova 5.
HMELJARJI! VAS DENARNI ZAVOD JE
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
♦
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
♦
♦
Vlagatelji pri Ljudski posojilnici ne plačajo rentnega davka. — Stanje vlog nad 90,000.000 dinarjev
♦
Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera
Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem"in davčno močjo
nkiaclna hranilnira mariborske oblasti, podružnica UUICIJIIICI III animila nasproti pošte, Cankarjeva ul.
prej
Celje
Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posoiila p0d ugodnimi pogoji
Centrala MARIBOR, Trg Svobode p0|žnik jamči samo za izposojeni kapital
Kmetijska družba
■== v Ljubljani =
Skladišče v Celju pri kolodvoru
oddaja svojim članom po najnižjih cenah in v najboljši kakovosti razne
kmetijske potrebščine
kakor: umetna gnojila, semenje, sredstva zoper rastlinske škodljivce, modro galico, žveplo i. dr. ter kmetijske stroje in vse ostale potrebščine za hmeljarje. ______
Član Kmetijske družbe v Ljubljani
postane lahko vsak kmetovalec, ki plača letno članarino 20 Din, za katero dobi brezplačno ilustrirani gospodarski list
„Kmetovalec“
Vsak zaveden hmeljar je tudi član Kmetijske družbe!
Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki!
Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Zavaruje:	. i
1.	proti požaru, streli in plinski razstrelbi:
poslopja vsake vrste, dograjena kot tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, _ zvonove, poljske pridelke, hmelj, žito, krmo itd.;	:	:	I • 'i Vi.
2.	proti razbitju in razpoki: zvonovei steklo;
3.	v življenjskem oddelku; na doživetje in-,—, smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in pri najugodnejših plačilnih pogojih.
Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter
v Celju
na Podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica,
v Mariboru
pa na gosp. Žebota Franja, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica 10.
Hmeliarii!
Gnojite z apnenim dušikom!
To je najcenejše in najrentabilnejše dušičnato gnojilo domačega proizvoda!
Z apnenim dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi potrebnega apna.
Apneni dušik daje hmelju tako priljubljeno in vedno zaželeno gladko zeleno barvo! Navodila o načinu uporabe, potrebnih količinah, rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje:	Tvornica za dušik, Ruše pri Mariboru.
V tej tvornici se dobiva tudi mešanica „Nitrofoskal-Ruše“, napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + su peri ostat.
Sredstva za pobijanje škodljivcev
na drevju, trti, hmelju in žlahtnem grmičevju so: Arbinol, kvasija-les, modra galica, mazavo milo, švajnfurtsko zelenilo (strup), Sulfarol, Sulikol, apneni arzeniat
Zaloga v drogeriji ,Sanitas, Celje, Aleksandrova 5
ali pa v njeni podružnici v Ljubljani: le na Dunajski cesti štev. 5
Točna navodila o uporabi enega ali drugega sredstva, ki so vsa po vrsti preizkušena, dobite zastonj
IVAN
RAVNIKAR
CELJE
nudi Umetna gnojila,^semena, barve ter špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih cenah.
Foto-posnetki
so trajni spomin!
Drogerija,Central1
Filip Vrtovec, Celje
Kralja Petra cesia štev. 19
ima v zalogi
foto - aparate
svetovnih znamk z vsemi potrebščinami po solidnih cenah.
Najboljša
KAVA
pražena in sirova, v naj-večji izbiri, v trgovini
Anton Fazarinc, Celje ♦
Zaloga raznega žita, najboljše banaške moke itd. ♦
HMELJARJI!
Vaš zavod je
P@8MQJOO€i
M žM,cy
registrov, zadr. z neomej. zavezo
ki deluje že petdeseto leto za povzdigo gospodarstva, predvsem hmeljarstva, Savinjske doline in kjer naložite najbolje in najvarneje svoj denar.
Za varnost naložb jamči poleg lastnega premoženja, ki obstoji iz nepremičnin in„večmilijonskih rezerv, še več tisoč zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema od vsakogar in jih. obrestuje najugodneje.
P.OSojija daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev pod najugodnejšimi pogoji.
Uradne ure: Ob delavnikih od 8—12 in od 2 — 6. Ob nedeljah od 9—11.
HMEUARNA ŽALEC
l.lugoilovanfkijzavod zavkla-danje in komerviranje hmelja
registrovana zadruga z omejeno zavezo
se priporoča za strokovno pripravljanje in basanje hmelja na vse načine (bale, balote, cilindre, zaboje), nadalje za vkladanje in lombardiranje (posojevanje proti zastavi) hmelja in za trgovsko in prometno posredovanje, vse to z jamstvom kulantne in solidne postrežbe in stroge diskrecije.
Obratna naprava je najmoderneje urejena, ima 10.000 m2 skladiščnega prostora, 14 žveplam, med temi 5 kurilnih, s skupno kapaciteto 200 stotov dnevno pri enkratnem porabljanju na dan. Hmeljarna je tudi opremljena s 10 stiskalnicami, z električnimi dvigalniki in z modernimi rešetalnimi stroji. V njej sami je več udobno urejenih stanovanjskih sob, ki so gg. komitentom na razpolago.
Zaloga vsakovrstnih hmeljskih vreč in umetnih gnojil
Za travnike in deteljišča uporabljajte -
SUPERFOSFAT
a za hmelj, vinograde, krompir, koruzo in povrtnino je najbolje polno gnojenje, katero se izvrši v obliki mešanice
Herkules (organski KAS)
Superfosfat, KAS, Herkules kakor tudi vsa ostala umetna gnojila nudi po najpovoljnejši ceni
>FOSFAT< d. d.
za promet in trgovino z umetnimi gnojili
S zagreb	Zagreb, Mažuranića trg 6
USTANOVLJENA LETA 1881
CELJSKU POSOJItNICII D. D. « CEUU, CEHE V LASTNI HIŠI ,ä. NARODNI DOM
od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost
^	in izplačuje	^
točno
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000'—, še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000*—
MARIBOR PODRUŽNICI:	ŠOŠTANJ
Aleksandrova uh 11	= (v lastni hiši) =
KAS
ali
Vsa pojasnila brezplačno
Zastopstva v vseh večjih mestih
Izdaja konzorcij „Slovenskega hmeljarja“, predstavnik Alojzij Mihelčič, Zupan in posestnik, Celje-Breg, Odgovorni urednik dipl, Ing. Jenko Dolinar, Celje. Tlaka Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju