Največji slovenski dnevnik GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 280. Stev. 280. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 30, 1935. — SOBOTA, 30. NOVEMBRA 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIIL ANGLIJA IN FRANCIJA BOSTA SKUPAJ NASTOPILI "Dežela je rešena pred bankrotom" KATASTROFA PRIDELEK V TEXAS U BOMBAŽA Eksplozija je zahtevala 4 človeške žrtve. — Požar v Fort Worth uničil sest človeških življenj. FORT WORTH, Tex., 29. novembra. — Pri požaru neke dvonadstropne hiše je izgubilo življenje šest oseb, 12 pa jih je bilo ožganih, mnogo tudi ze_ Jo nevarno. Najbrže je vsled pokvarjene cevi plin napolnil hišo. 73 let stara Bele Stephen je zaduhala plin in je prižgala užigalieo. Takoj je sledila eksplozija. Meti mrtvimi je tudi Stepheusova. Mrtva sta bila najdena tudi Turbeville in njegogva žena. Mož je bil star 81 let, žena pa 78. Sosedje so jima darovali jedila, da bi imela vesel Zahvalni dan. Toda jedil nista jedla. Poleg teh so tu
  • oskakati skozi okna, so bili več ali manj poškodovani. BEAUMONT, Tex., 20. nov. — Eddie Canyon, 40 let stari fanner, in njegove tri male hčere so zgoreli v domači hiši. Eksplodirala je peč na petrolej in hiša je bila takoj v plamenih. V RUSIJI ARETACIJA PERZIJSKEGA POSLANIKA ELKTON, M d., 28. nov. — Perzijski (>oslanik Gaftar Dža-lal Je bil aretiran, ko je policijski naiVlnilc Jacob Biddle na Main S*, vstavil njegovega šoferja Williama E. Collier zaradi prehitre vožnje. Poslaniku so je mudilo v Xew Vork in Šofer je na^lo vozil. Ko „*e Biddle vstavil avtomobil, je poslanikova žena ščuvala nanj svojega psa in ga je vdarila s palico. Biddle se tli zmenil za znak poslan i kovega dostojanstva na avtomobilu. Poslanik je tudi Biddla zavrnil z besedami: 4'Ve morete me aretirati, ker sem perzijski poslanik." Biddle je poslanika vklenjenega peljal pred sodnik'a. Miro v r. i sodnik George Rawson je poslanika oprostil, pač pa je Šoferju Collieru naložil kazen $."). Poslanik je odšel, rekoč, da Fe *.o pritožil na državni department v Washingtonu in se je nato odpeljal Droti New Yorku. POTRES V INDIJI R A NOHT, Indija, 26. nov.— Petinštirideset milj severno od tukaj so prebivalci občnti-li močan potres. Skoda še ni ugotovljen«. Osrednje - azijska republika pridelala poldrug milijon ton. — Rusija bombaža ne bo proda- la. MOSKVA, Rusija, 28. nov. — Osrednjeazijske sovjetske republike so letos prvič dopolnile svojo kvoto bombaža, ko so do 25. novembra izročile sovjetski m skladisčem 1,500,000 ton bombaža. K?iko bo to veliki pridelek vplival na svetovni trg bombaža, je še veliko vprašanje, četudi Rusija tega bombaža no bo prodala. Ako pa bi vsled ita-Ijanrko-abesinske v o j n e in vsled omejitve bombažnega pridelka v Združenih državah bila na svetovnem trgu cena bombaža zelo vi-oka, bi ga prodala pol miljona ton. Četudi je letošnji pridelek bombaža največji v Rusiji — predvojni pridelek je znašal komaj pol miljona ton — vendar ga more Rusija vsega doma porabiti. Bombaž ne rabijo samo v tekstilnih tovarnah, temveč tudi za izdelovanje municije in v zdravniške s vrhe. Vlada z vso silo deluje na to, da je petletni načrt izvršen že v štirih letih, navaja pa tudi prebivalstvo, da se ravna po besedah predsednika Mihaela Ka-Knina, ki je rekel: "Sovjetski narod naj se oblači najboljše in najlei>še na svetu." Sovjeti ne samo, da ne pro-'lajajo svojega bombaža, temveč ga celo kupujejo v inozemstvu. Takoj, ko je bila sklenjena v juliju ameriško-ruska trgovskn pogodba, je Rusija do sedo.i kupila v Združenih državah za $9,000,000 bombaža, med tem ko ga je lansko leto kupila samo za Šest miljonov. Pridelovanje bombaža je bil za Rusijo največji problem. Primemo podnebje za bombaž je *•' oddaljeni osrednji Aziji, kjer ima prebivalstvo še srednjeveške verske običaje. Toda obdelovanje bombaža ni tako težavno, kot pobiranje, kajti moški smatrajo za veliko ponižanje delati na poljih, zato delajo na poljih samo žAie, možje pa hodijo na trge in krošnjarijo. fcele prejšnji mesec je bila končana sodnijska obravnava proti "preroku" Piru Išanu, ki je pozival prebivalstvo po bombažnih poljih na vstajo proti sovjetski državi. Pir Tšan je bil z nekaterimi svojimi tovariši obsojen na smrt in tudi vitrei jen. Da je vlada pridobile. moške za pobiranje bombaža. jim je plačala v denarju, mesto v žitu. Ravno tako pa je tndi dejala posebne nagrade za največji pridelek na akru zemlje. PREDSEDNIK JE Z GOVOROM 0TV0RIL VOLILNO KAMPANJO ATLANTA, Ga., 29. nov. — Takrat — leta 1933 nismo bili solventni, danes smo pa solventni! Te ponosne besede tvorijo jedro govora, ki ga je imel danes tukaj predsednik Roosevelt. Vse kaže. da je s tem govorom otvoril predsedniško volilno kampanjo. Predsednik je utemeljil in upravičil svojo politiko ter o-stro odgovoril vsem onim, ki ga zadnje tedne oziroma mesece kritizirajo. Razpravljal je o finančnem stanju dežele, o primanjkljaju in obveznostih ter rekel, da so mu v temnih dneh leta 193o vodilni bankirji zagotovili, da se vlada lahko brez strahu zadolži, samo da vrne deželi pro-speriteto. — Prišli so k meni, — je dejal, — da bi dobili vladno pomoč ter zavarovali svoja finančna podjetja pred propadom. Tedaj sem jih opozoril na preprosto dejstvo, da se bo morala vlada zelo zadolžiti, da reši banke, zavarovalniuske družbe ter železnice in da zaščiti milijone ljudi pred izstra-danjem. — Takrat so se vsi bankirji smnjali z menoj. Vprašal sem jih, za koliko se lahko zvezna vlada zadolži, ne da bi bil kredit naroda v nevarnosti. Odgovorili so mi, da lahko za sedemdeset tisoč milijonov. Odvrnil sem jim, da bi bilo to preveč. Zadolžili smo se za devetindvajset tisoč milijonov dolarjev. S tem je bil dostžen višek. Otvarjajo se nam novi viri dohodkov, in primanjkljaj bo v d oglednem času pokrit, ne da bi bilo treba zvišati davkov. Predse« I ni kov govor je poslušalo nad petdeset tisoč o-seb. NEMČIJA PRIPRAVLJA REZERVE Letno vezbanje za vse moške od 18. do 45. leta. — Delavci bodo dobili dopust vaje. za orožne Naročite se n a "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. BERLIN, Nemčija, 29. nov. — Drugi korak proti cilju, da postane Nemčija "oborožen narod", je bil naznanjen z objavo postave, po kateri je bila vstvarjena izvežbana rezerva, ki se bo vežbala vsako leto. Postava velja za vse moške med 18. m 45. letom, v Vzhodni Prusiji pa traja vojaška služba do 55. leta. Po naborni postavi se vsi moški v označenih letih nahajajo samo "na dopustu" in so v vojnem času podvrženi vojaški službi. Kdaj bodo vpoklicani rezervisti "s počit- AVSTRIJA SE JE PRIDRUŽILA SANKCIJAM Izjava zunanjega ministra Berger -i Wa.de-negga. — Pri tem se sklicuje na st. g«rmain-sko pogodbo. DUNAJ, Avstrija, 29. nov. — Avstrija ne bo izkoristila, sedanje evropske krize s tem, da bi si hotela pridobiti kak dobiček, ako ne bi ostalih držav podpirala pri njihovi sankciji proti Italiji. Tozadevno izjavo je iKxlal zunanji minister baron Berger-Waldenegg pred zveznim svetom. "Svojega stališča v sedanjem evropskem položaju ne bomo zlorabljali/' je rekel minister. "Mirovna pogodba, sklenjena v St. Germainu, prepoveduje Avstriji izvoz municije in drugih vojnih potrebščin in vlada bo pazila na to, da se določbe mirovne pogodbe izpolnujejo. Naše stal^če v resnici odgovarja sankoijskim skle|K>m Lige narodov. Naša trgovska zveza z Italijo je u-fjodna, tako da prihaja denarni prebitek z Italije v Avstrijo." To izjavo o stališču Avstrije glede sankcijskega vpraŠa-šanja je zunanji minister podal malo pred prihodom madžarskega ministrskega predsednika (xoemboesa in zuna-njega ministra Kolomana pl. Kanva na Dunaj. Madžarska ministra bosta z avstrijskimi državniki razpravljala o takih zadevah, kakor agitaeija za povratek Habsburžanov, sankcije, avstrijsko - madžarski trgovski odnošaji in morebitni odstop čehoslovaškega predsedni k a Masarvka. POPRAVLJANJE ZOBOVJA BREZ VSAKIH BOLEČIN Novo sredstvo za omamljen je živcev. — Nobenih bolečin, kadar zobozdravnik vrta in dere. nic", je odvisno od vojaškega poveljstva. Vojno ministrstvo bo rezerviste vsako leto poklicaJo na orožne vaje. Kdor se ne bo odzvaP pozivu, bo kaznovan po vojaški postavi. Po novi postavi mora vsak delodajalec svojemu delavcu, kadar bo poklican k orožnim vajam, dati dopust brez plače, toda po končanih orožnih vajah mora zopet delavca sprejeti v svojo službo. "Odpri usta — še bolj, pro sim, saj nič ne boli!" Ta običajni opomin zobozdravnika bo sedaj mogoče do. besedno razumeti. Columbia vseučilišče j e namreč naznanilo, da je profesor dr. Lerov L. Ilartman izumil posebno omaniljivo sredstvo. ZobozdravnLški izvede n c i pravijo, da bo to novo sredstvo popolnoma zrevolucijoni-ralo zobozdravništvo, kajti pacijent ne bo čutil nikakih bolečin, kadar mu bo zdravnik drl zob in niti najmanj ne bo čutil, kadar mu bo zob vrtal. Novo omamljivo sredstvo, katero je dr. Hartman po 20-letnem preiskovanju izpopolnil, je tekočina, s katero se namaže zob. Ta tekočina pa ne odstrani samo vsako bolečino, temveč z njeno pomočjo je mogoče rešiti marsikateri zob, ki bi bil drugače v mnogih slučajih izgubljen. Podrobnosti o tem izumu niso znane, toda dr. Hartman pravi, da sloni to sredstvo na sedaj nepoznani tvarini v zobu. Tekočina prične učinkovati v poldrugi minuti in drži 20 minut. Dr. Hartman je svojo iznajdbo prepustil Columbia vseučilišču, ki l»o vzelo patent in bo določalo njeno ceno, da bo dostopna človeštvu sploh. Dr. Hartman tudi zatrjuje, da to sredstvo nima nikakih zlih posledic, ki jih imajo običajno sfična sredstva in mogoče ga je vporabiti, da pacijent skoro ne ve. Po starem načinu zdravniki omamili živce okoli zob z vbrizganjem, dr. Hartmanovo sredstvo pa omami zunanjo občutljivost zoba. NAJVEČJA STEKLENA LEČA NASVETU CORNING, N. Y., 28. nov. — Največja steklena leča, ki meri v premeru 200 palcev in je namenjena za največji teleskop (daljnogled) na svetu, je bila uspešno dodelana. To velikansko steklo je bilo vlito 2. decembra lanskega leta, in je do sedaj v peči ohlajalo. Profesorja dr. J. C. Ho-stetter in dr. George V. Mc-Caulev sta pred nekaj dnevi šla v peč. Po površini sta se plazila po kolenih in ploščo natanko pregledala. Dognala sta, da se je delo popolnoma posrečilo. Stekleno ploščo bodo sedaj prepeljali v-Pasadena, Cal., kjer bo vdelana v teleskop iamnšnje zvezdarne. LAŠKI NAPAD NA ANGLEŠKO BR0D0VJE BI POMENJAL NAPAD NA FRANCIJO ANGLIJA IN FRANCIJA STA EDINI y " * ' Zadnje dni je bilo večkrat poročano^da je za-pretil Mussolini Angliji z vojno. Te vesti sta angleška in italijanska vlada ponovno dementirali, da pa niso brez vsake podlage, je razvidno iz naslednjega dejstva: francoski ministrski predsednik Laval je poslal italijanski vladi ostro svarilo, ki ima skoro značaj in obliko ultimata. V svarilu je rečeno: — Ako bi Italijani napadli angleško brodovje v Sredozemskem morju, bi to pomenilo, da so napadli tudi Francijo. S tem je zveza med Anglijo in Francijo ponovno potrjena, in Mussolini je izgubil vse upanje, da bi mogel pridobiti Francijo na svojo stran. EMBARGO NA PETROLEJ Liga narodov bo državam, ki so zastopane v nji,, najbrže že do 1 2. decembra prepovedala pošiljati petrolej v Italijo. Neki ugledni Italijan, ki se mudi v Parizu, je rekel, da bo v tem slučaju nadaljevanje vojne v Afriki onemogočeno. Italiji ne bo kazalo drugega kot pobotati se z Abesinijo. To pa ne tako lahko, kajti prvi pogoj Abesincev je: — Dokler se bo nahajal le en italijanski vojak na abesin-skih tleh, se ne bomo pogajali. ŽENSKE IN OTROCI 2RTVE BOMB . Abesinska vlada poroča iz Addis Ababe, da je bilo pri bombardiranju utrjenega mesta Dagah Bur usmrčenih več abesinskih žena in otrok. Iz Rima uradno poročajo o "razdejanju" Dagah 3ura, ne omenjajo pa izgub civilnega prebivalstva. Abesinsko poročilo se glasi: — V četrtek je vrglo na Dagah Bur devet italijanskih letal 1500 bomb. Veliko število žensk in otrok je bilo usmrčenih. Več poslopij je razdejanih, med njimi tudi neka cerkev. Armada ni imela nobenih izgub, ker dobe vojaki vsako jutro povelje, naj se skrijejo v goščavi. CESAR BO PREVZEL POVELJSTVO Karavana abesinskega cesarja se bliža Desie, ki se nahaja med severno in južno armado. Cesar, ki ga spremlja tristo glavarjev in duhovnikov, bo prevzel vrhovno poveljstvo. KJE JE RAS K A AS A? Odkar je v začetku meseca oktobra zapustil ras Kaasa, eden glavnih voditeljev na severu, mesto De-bra Tabor, ni več slišati o njem. Nekateri domnevajo da je s svojimi 200,000 pristaši začel separatni vojni pohod proti Italijanom. Armada rasa Seyuma si prizadeva obokoliti italijansko krilo zapadno od reke Takkase. NAJSTROŽJA CENZURA Novi italijanski komisar v Eritreji in vrhovni poveljnik italjanskih čet v vzhodni Afriki, maršal Pie-tro Badoglio, je uvedel najstrožjo cenzuro nad vsemi poročili o položaju na severni fronti. ITALIJANSKE PRIPRAVE Italijanska poročila pravijo, da je za prihodnjo italijansko ofenzivo, ki se bo vkratkem začela, pripravljenih v Makale 16,500 kamel in mezgov. Živali bodo vzdrževale zvezo med Makale in prodira jočimi Italijani, zato ker ni na rapolago cest, p j katerih bi mogli voziti avtomobili. Italijani so mnenja, da se bo vkratkem završila bitka, ki bo odloČila usodo Abesinije. IZJAVA ABESINSKEGA CESARJA Abesinski cesar Haile Selassie je rekel nekemu poročevalcu: Ako bodo države Lige narodov res prepovedale pošiljati v Italijo olje in gazolin, bo to najhujši u-darec, ki ga more zadati Liga Italijanom. V tem slučaju bi nam bila zmaga zajamčena. i "9L 29 X'AEVD'A" New York, Saturday, November 30, 1935 --1 . —■ -, - --— ------- THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. I "Glas Naroda" s. ■MBOO PUBLUEWQ COMPANY IA OonanOml L BnCX Tku. ud of tborv offleen; York Cttr. N. Y. rif •'OLA ft NAIODA (▼«*•> et Mm Veeake) ■fw? Diy Impt Hnadty —a HoUdayi Ea N««r I«t at c*le k*» ...... fT.OO Za pot Ma ........................9ŠJS0 Za iMKsutvo m ealo lato ...... §7.00 Za pol lata................... |uq Bnbaerlptlon Yearly 96.00 "Glaa Naroda" vaaM ttaa jtdt!) JP pWIIW*lKT Mil bfaa podplat te ombaotd m m prloMuJejo. Denar m] ae Macmtl peilljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, proatmo, da M uw tpdl pfejhja MvtiHfc naananl. da hlfeeja najdemo naslovnika. "6148 NARODA", tli W. 1811» Street, Mew Ink, M. I CHehta t—MM PETROLEJ Prvič je igral petrolej izrazito vlogo v svetovni zgodovini tekom svetovne vojne. In pojavili so se možje, ki s precejšnjo gotovostjo trdijo, da so ameriške pošiljatve petroleja omogočile zaveznikom zmago. Moderna armada ni taka kot so bile armade začasa Na-poleonovih vojni. Tedaj so skrbeli vojskovodje, da je imel vojak dovolj hrane in orožja, pa je bila stvar v redu. Danes je drugače. Moderna armada potrebuje v prvi vrsti petroleja in produktov, ki se izdelujejo iz njega. Glavni produkt je gazolin. Liga narodov se prav dobro spominja besed nekega francoskega maršala, ki je rekel leta 1918: — Kap I i ca gazo-lina je za nas iste vrednosti kot kapljica krvi. Vsled tega je značilno, da prvi sankcij ski seznam Lige ne vsebuje niti petroleja niti njegovih produktov. &ele pozneje se je pojavila ideja, da bi vključili v se znam tudi petrolej. S tem bi bil zadan Mussolmiju usodni u-darec. Naravnost nerazumljivo je, čemu ni Liga narodov takoj v začetku prepovedala izvažati petrolej v Italijo. Ali »o francoski in angleški politiki tako zelo pod vplivom treh ali štirih petrolejskih družb, da dovoljujejo pošiljanje tega najvažnejšega vojnega materi jala? Vpliv, ki ga izvajajo petrolejske družbe na politiko to ali one države, je velikanski. Sankcije ne bodo imele zaželjenega uspeha, ee ne bodo Z vso strogostjo in v največjem obsegu izvedene. Kaj bi pomagalo evropskim državnikom, ee bi s svojimi odredbami Italijo polagoma izstradali? Miroljubni narodi hočejo Mussolinjev vojni stroj čimprej mogoče ustaviti. To se jim bo posrečilo le pod pogojem, če Italija ne bo več dobivala petroleja in gazolina. Za vresničenje tega načrta je pa treba sodelovanja vseli držav, ne pa samo onih, ki so vključene v Ligo narodov. Sankcije ne bodo imele slabih posledic le za Italijo, pač pa tudi za one -države, ki jih izvajajo, vsled česar je treba hitre odločitve. Svetovno gospodarstvo se bo izognilo slabim posledicam samo v slučaju, če bo Mussolini čimprej odneha^. Zaželjeni cilj bi bil dosežen edinole s temeljito izvedbo sankcij, docim bo imel od cincanja rn polovičastva Lige narodov Mussolini dobiček. * DENARNE POŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Za f 2.75 _________________Din. 1M $ 5.14 ..................Din. 200 $ 7.25 ....................Din. 300 $11.75 ___________Din. 506 $22 M ...........Din. 1006 $47.66 ______Din. V ITALIJO Za $ 9-25.................. Lir 100 $ 1W6 ___________________ Lir 200 $ 44.00 ________________ Ur 500 $ 87.50 ____________________ Ur 1000 $174.00 _________________ Ur 2006 $266JO___________________Lir 3006 IU BE CENE 8 S DAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVEŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI aH Urah BTLAOILA v iMM&mrm DOLARJU kot norad navedeno, bodUt ▼ dowftjojcmo lo boljo £ ■» 9 «— flfc-$11— ..........$16 J6 .......... $16L—> $41.20 Prejemnik doM ▼ starem kraja l*pl*fik t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- 0TOJUNO 9U slovenic publishing compxny »Glsi Narodi" N. Y. NASTAVLJENO... PO VSEM MESTU V STEKLENICAH... PRI V»H PRODAJALCIH NE RECITE PIVO- RECITE RUPPERT'S Iz Slovenije. SMRT UGLEDNEGA SODNIKA Tam je Vas pustil Kepeja kakih dvajset korakov za seboj, izza dreves pa sta na starega MARIBOR, 14. nov.—V Ala-! moža n:-valila s koli llozjam in riboru je umrl v starosti 64 let Sečkar. Kepe se je brez glasu upokojeni apelacijski sodnik i zrušil, n-kajkrat sta ga udarila in bivši dolgoletni starešina1 in bil je mrtev, mar i bor. kesa sreskcga sodišča j Orožniki so zaslišali najprej d,. Franc Peitler. Rajnki je; Hozjama kot Kepejevega sose-bil plemenit človek in vzgleden da in mre se je zapietel v razna rodoljub. Doma je bil od Sv. protislovja, ko je opisoval, ka-Marjete na Dravskem polju in ko je bilo v nedeljo v kleti in Peter Zgaga Poglavje o hlačah. Za sovjetsko Rusijo sem se zanimal izza časa, ko je Lenin pognal Kerenskega iz dežele ter je sam prevzel komando nad stošestdesetimi milijoni ruskega naroda. Pa je res šlo vse kakor po znori. Zlega dulia, Rasputina, so kar na tihem poldadili, cafja lužboval je v raznih mestih na še ožje domovine. Prevrat ga doma in kako so se razhajali. Ko je omenil Sečkarja, so se- je zatekel v Črnomlju, kjer je j veda zaslišali tudi njega in fant je skesano vse priznal. Vaša so orožniki prijeli na njegovem domu. V začetku je vse tajil, priznal je šele potem, ko so vso štiri osumljence privedli na bil nredstojnik sodišča POJASNITEV UMORA MARIBOR, 15. nov. — Umor eor pnsii na pravo sled in izvršili prvo aretacijo. Tekom noči so prijeli še tri druge krivce z avratnega umora in pri zasliševanju se je razkrilo o- kraj zločina. Vaš obremenjuje pri Lendavi je sedaj pojasnjen, j gedaj Repejovo ženo, češ, da gA Orožniki so že v ponedeljek zve je ponovno nagovarjala, naj jo reši starega. Kata to še vedno odločno zanika, znano pa je, da v.9 davno ni marala za svojega moža. Že letn 1918 je bil na Kepeja izvršen napad s stre-zadje in »vršenje zločina. Kriv- lom Kepo pri tej prniki ei so že v zaporih tukajšnjega ^ izgubil f>no oko. V tistih bur-oodisča. ^ - ; r?i 11 prevratnih časih pa oblasti Pokojni Kepe je bil star do-( niso zločina preiskovale in tako brili 60 let in z ženo. ki je stara jo b:l ta napad ]>ozabljen. 47 let, sta živela sama brez j Po priznanju je bil zločin za-otrok. Kepe je bil stalni želez-'-novan takole: Vaš ježe od niški delavec in zaslužil jo toli-lpeptemVra som nagovarjal Hoz-ko, da sta imela posestv o in j jama, naj Kepeja ubije. Hoz-razmeroma dobro živela. Hu- j jom je ponujal vrv, da bi Kodih prepirov med njima sicer i pej» zadavil in potem fingiral ni bilo, ker se mož ni dosti be-'samomor. Svetoval mu je tudi, lil glave zaradi tega, kar je j naj ga ob priliki kje na samem imela njegova brhka Kata z .mestu vrže v globok studenec, drugimi možmi. Vsi so pa ve-j V nedel jo jo bilo vse dogovor je-deli, da je Ivan Vaš, konjaki no in Hozjama je nagovoril k v Gaberju, v odnošajih s Kato| pomori tudi mladega Sečkarja, kat'-remu jo Vaš obljubil plači-!o Zločin jo bil sklenjen in izvršen pod vplivom alkohola. n zaradi tega je po umoru starega železniškega delavca padel sum na konjača. Kope .ie bil, kakor navadno, tudi v nedeljo v svojem vinogradu. Najprej je bil z njim njegov svak, ko je ta odšel, pa jo prišel v klet konjač Vaš, ki je imel neke opravke v Dolgi vasi. Pozneje sta se pridružila še sosed Ivan Hozjam in 19-letni Štefan Sečkar. Počasi so pili in se tudi opili. Vso družbo jo povabil Hozjam se k sebi in, ko so se razhajali, sta šla Kepe in Vaš skupaj. Pot ju je vodila skozi sadovnjak. P.ONAREJALEC KOVANCEV SE JE SKRIL V VODO GORNJI GRAD, 16. nov. — Ponaiejalci 20 dinarskih novcev so zdaj vendarle prišli v roke pravice. Te dni so orožniki zasačili v Šmartnem oh Dreti nekoga Palica Josipa iz Erduta v savski banovini, ki se je pred orožniki skril v vodo. Ko je namreč orožnike zagledal, je skočil v bližnjo Dreto in skoro do vratu v vodi čakal, da orožniki pakirajo dotično mesto. Imel pa je smolo, da so ga orožniki zapazili, izvlekli iz vode in priredi' v zapore tukajšnjega sodišča. Se istega dno so aretirali o rožniki tudi tri njegove sodelavec domačine ter jih odvedli " zapore. Pri nekaterih so našli ponarejene 20-dinarske kovance, ki so slabo izdelani. Že ra |-,rvi pogled so jim vidi, da ?o ponarejeni. Blešče se belkasto, in no žvenkečejo. Baje je zapletenih v to zadevo še več dm rili oseb, med njimi tudi ženske. Našim vrlim orožnikom so bo gotovo posrečilo razkriti celo ponnrejalsko gnezdo. TRAGEDIJA ZAKON-SKEGA PARA CELJE, 15. nov. — Dne 21. oktobra zjutraj so opazili stanovalci hiše št. 4. v Ulici dr. Gregorja Žerjava v Celju, da je v tej hiši nastaljena trgovina zagrebške industrije čevljev "Astra" zaprta. Kmalu so u-gotovili, da je celjski poslovodja te tvrdke Riko Fink poslal 19. oktobra vse svoje pohištvo in druge stvari iz Celja v Maribor svojemu prijatelju Josipu Pečarju. Fink je tudi pisal Pečarju in gn prosil naj potolaži njegove starše, češ da se je pač moralo tako zgoditi. Pečar je tako j zaslutil, da nekaj ni v rodu, in se odpeljal v Celje. Policija, ki je bila obveščena o zad'-vi, jo s ^ilo odprla Finkovo stanovanje |X)leg trgovine, misleč. da bo našla Finka in njegovo ženo najbrž v stanovanju mrtva. Stanovanje pa je bilo prazno. V tem je prispel iz Zagreba tudi uradnik zagrebške centralno tvrdke "Astra" ki jo jo bil istega dne neki neznanec (očividno Fink) po nekem zagrebškem telefonu obvestil, da jo Fink odpotoval v inozemstvo. Se istega dne je prejela centrala tudi ključe celjske podružnico. ki so bili oddani na zagrebški pošti. Uradnik je u-gotovil v celjski podružnici nad 10.000 Din primanjkljaja. Za Finkom hi njegovo ženo je manjkala vsaka sled. . V soboto 9—t. m. našel kmet Grabešiv* na morskem obrežju pri Milni na Braču naplavljeno truplo nekega neznanca. Zadevo je prijavil varnostni oblasti, ki je ugotovila, da gre za Rika Finka. Pri mrtvecu so našli nekatere dokumente, med njimi tudi duplikat tovornega lista,. s katerim je Fink poslal svojo pohištvo iz Celja v Maribor. Fink se jo mudil od 23. do 28. oktobra s svojo ženo Teo v livarn in okolici V Hvaru sta prenočila samo eno noč v nekem hotelu, potem pa sta se nastanila pri kmetu Matijaniču v vasi Sv Nedelji. V hotelu v Hvaru sta pustila kovčeg. Povsod sta plačala vse v redu. Ljudje - katerimi sta prišla v stik so opazili, da sta oba nesrečna, in slut li so, da se bo zgodilo nekaj hudega. Fink in njegova žena sta 28. oktobra zapustila Sv. Nedeljo. Kakor smo že poročali, jo dal Fink kmetu 200 Din, njegova žene. pa kmetovi hčerki zlat medalj on in nekaj drugih stvari. V morje sta skočila s 40 m visoke pečine. V bližnjem gozdu sta -i prej zakurila in tam počivala. Fink so jo rodil leta 19rM v Zagrebu, njegova žena pa leta 1910 v Mariboru. Važno za potovanje. •t Kdor je MMMjM potovati v tiar* kras ali dobiti boga od tam, f$ potrebno, da ji poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnjo Vam mmoremo dati najboljša pojasnila in tudi vte potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. SSato ee eaupno obrnite na nas ea vsa pojasnil*. Mi proekrbimo vse, bodiii proinje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje m» sploh vee, kar je ea potovanje potrebno p najhitrejšem časa, tn kar je glavno, ea najmanjšo otroške. Nodriavtjani naj no odlašajo do eadnjega trenutka, Jker predno se dabi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMITt trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ea breoplaina naaadOa *a emsotavlja-mo Vam» da bošte poceni in udobno votonn* slovenic publishing co. travel bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLILCI HUDIČA. Dopisnik 41 Observerja" poroča iz Bagdada, da so vojaški oddelki odkorakali na kazensko ekspedicijo proti Jezidom, plemenu, ki še vedno moli hudiča. Pripadniki tega plemena so ro namreč uprli, ko so jih hoteli uvrstiti v arabsko vojsko. Vladne odposlance so pomorili hi podali so se šele potem. ko so poslali nad nje letala ki so jili obmetavala z bombami. »uitiiiiinu^iii POKAŽITE MLADINI "Naše Najlepše Ir • n Kraje 8 7 UMETNIŠKIH FOTOGRAFIJ, ki predstavljajo lepote SLOVENIJE Cena $ l.— KNJIGARNA 'GLAS NARODA' 216 W. 18. Street New York Za Božič... NE MORETE BOLJ RAZVESELITI SVOJIH SORODNI KOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DE NAR NE NAKAZNICE SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET - : : NEW YORK in njegovo družino so pa odvedli v Jekaterinburg. Neke lepe noči je bil konec Roinanovičev in njihove oblasti. Lenin je držal vajeti. Trocki je pa spravljal skupaj rdečo armado in postal njen whov-ni poveljnik. Boljše viki so pokazali figo najprej Evropi in naposled vsemu svetu. Vse napade so uspešno odbili, francoski plačanci t?o nio-(rali -bežati in si poiskati drugje zavetja. Jugoslavija je bila toliko človekoljubna, da je dala pribežališče in zavetje generalu Wranglu in njegovi armadi. Drugi so se razkropili vsepovsod. Tudi v New Yorku jih je nekaj, ki kelnarijo j>o ruskih re-stavrantih. Najprej je bila vera prepovedana. Boljše viki so požgali in porušili cerkve, templje in sinagoge. Vere pa navzlic temu niso uničili. Je pač nekoliko starejša in bolj vkoreninjena nego je boljševizem. Naposled *o začeli učiti neuki stošestdeset milijonski ruski narod čitanja in pisanja. Vse, kar ni bilo staro nad petdeset let, je moralo v šolo. Ta odredba se mi zdi pravilna, toda samo v gotovem pogledu. Dobro je, če zna človek či-tati. Večkrat mi pa pride taka reč v roke in proti oči, da bi bil prav hvaležen, če bi čitati ne znal. Toda boljševiki niso mirovali. Šli so dalje in dalje. Vse, kar količkaj spominja na buržuazijo, hočejo odpraviti. Pa -e je pojavil nekdo in rekel, da so moške hlače iznajdba francoske aristokracije in da jili je treba kratkoma-lo odpraviti. Spoštujem Stalina, čudim se Trockemu in Kamenjevu in Litvinovu se divim. Ves napredek zelo obrajtam, istočasno pa tudi kličem na ves glas: — Za božjo voljo, pustite nam vsaj hlače! Na pomoč pozivam civilizacijo, in menda govorim v imenu vseh moških, če pravim: — Nehajte, boljševiki, z a božjo voljo, pustite nam vsaj hlače! Kaj bi revež brez hlač f Ali naj se v kikljo oblečeni? V dolgi kiklji, kakoršne nosijo sedaj ženske, bi ne znal koraeati, v kratki kiklji bi me bilo pa sram. Ko me sedaj vidijo hoditi po udici, mislijo: — No, saj še gre nekako. Moški v hlačah ugaja ljudem, »ločim ga ženske naravnost obrajtajo. Ne vse. To se razume. V Downtownu poznam rojakinjo, ki se povsem strinja z to boljševiško odredbo, da bi namreč morali biti moški brez hlač. Pravi tudi, da prijateljic, nja. Toda to bi bil velikosti. Draga moja Marjanca, ali se me moreš predstavljati v nizkih čevljih, v dolgih žida-nili nogavicah in kratki ki- kljH Kaj bi rekla, če bi se ti tak približal. Stavim, da bi takoj sedlka k mizi in bi napisala odločen protest in ga poslala sovjetski vladi v Moskvo. Ali bi pa kratko in jedrnato brzojavila: — Hlač mu ni treba jemati. Njegove hlače so zaenkrat še moja stvar. Vse drugo bom pa sama skomandirala. ima nekaj ki so istega mne- škandal po '..J&J&V&P: II GLAS NARODA" New York, Saturday, November 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. 7L MKJKVEC VIKTOBINA: Bil jo lep jesenski dan. — Stopala sem proti šoli, v mislih sem imela ravno Cankarja. .Bila sem tako zamišljena, da nisem opazila, da nekdo prihaja proti meni in me klice. Šele ko ,ie prišla do mene, sem jo spoznala. Obstala sem, sama -ebi nisem mogla verjeti, bila je moja stara kolegica iz samostanskih šol — Angelina Zavra t ni kova. Nekoč tako lepa in polna življenja, je 'sedaj na prvi pogled bolna in strta. Samo njene lepe in sanja ve oči so ji ostale. "Vendar sem te našla," mi je z vso sapo dejala. "Kaj ti je, draga Angelina? Si bolmrT*' Na stolpu frančiškanske »erkve je bila ura dve, i ore j imam še uro časa do pouka "Kakor vidim, si trudna in izmučena, pojdi, greva na bližnjo klop, da se odpočijes." — Tih." mi je pritrdila. Odšle sva vsedli sva se. Nad nama je šumel > ovenelo jesensko listje. Kamor iem se ozrla, sem čutila dih jeseni. Nad gozdovi so se nakopičili oblaki, povesili so cc globoko doli do vrhov, kjer so so zapletli v vejevje. Glede la sem Angelino. Njena rbleka je bila revna in ni bila podobna njenemu nekdanjemu rodu — (kajti bila je iz aristokratske rodbine, njen oče zapravil vse. ko je videl, kaj jf> storil, se je usmrtil, — sedaj je prešla vsa skrb materi. ; Dolgo sva molčali, pretrgala sem to mučno napetost, rekoč: "Kaj te je privedlo tako daleč, Anir^lina?" "Dolga je moja zgodba življenja odkar som zapustila pra x samostanske šole. Posluša j!" Vzdihnila je, pogledala trudno mimo idoče ljudi in pričela: "Ko <=em zapustila šolo, sem ostala doma, dohodkov za na- UBITA MLADOST daljno študiranje ni bilo. Za očeta veš. — Mati je bila pri-morana hoditi v tovarno, mene niso sprejeli. Nekega večera matere, ni bilo več domov. Z •iek;m moškim je odšla neznano kam. (»stala som sama sebi zapuščena. Prišel je nekoga dne '."k' trgnvecNjpobral je še tisto homo |K(histvo. Morala sem iti z drr.geira sedaj tujega doma — '/i\ liruhom. Usmilila se me je neka gospa »n me vzela k sebi. Delala sem ji kakor živina, tola nien mož jo bil nezadovoljen Kaj °om hotela, prosila .-eni jo na kolenih vsa j za prenočišče Vse poletje sem presedela na tivolskih klopeh. V dopoldanskih urah sem tavala po mestu ier iskala službe. Toda zairan — vse iskanje, službe nikoder. Nekoč čitam, da je razp'sana služba stenografinje. Tako so odpravim na dotični urad. < akam v čakalnici, v kateri jo bilo že vse polno mladih, elegantnih gospodičen. Bila sem ton j že pri zadnjih — malo upan.-a. — Iz pisarne je donel vse čas smeh in grohot. Radovedna sem bila, kaj bi to pomenilo? Slednjič pride vrsta na men«. Vstopim: nekoliko preplašena. Iz torbice privlo-'"cm spričevalo. Prod menoj je stal visok, sni 11 jat gospod. Prijel me je za roko in dejal: Lepa gospodična, ne rabim spričevala, rabil bi mogoče le vas, kako -te liubKi in fini, v vaših globokih oče i k se nahaja skrivnost, zlato bitje, mislim da sem uganil. Mrrate biti pač iz zelo aristokratsko rodbino, vaša ponosna ali vendar lepa obleka vas izdiha.' — Rdečica me je obli-kiko srečna bi bila v tistem trenutka, če bi mogla zbežati. Kako j,- mogel uganiti, sem si misl'la. — Ne morem vas sprejeti, prepozni ste, tudi močne post;i-»*o niste. — Hotel me je prijeti za roko, v tem hipu sem zbežala. — Takih primerov sem imela mnogo. "In kje boš sedaj, ko pridejo mrzli jesenski dnevi? Kje boš tavala .* S čfrrn se boš preživela " — sem ji nehote posegla v [Kigovor. "Kavno to vprašanje se mi venomer vsiljuje v glavo: Kje, kam? Da, kje bom? Pride zima, toplega oblačila nimam, vse kar sein imela, sem morala prodati. Dnevi so mi dolgi kakor večnost. Nimam denarja za košček "rn^ga kruha. Nad vsem življenjem kodi že obupala. Kakšne 1 j>o mladostne sanje, kje so sedaj, zbežale so. Kje so moji upi, mo*e nade? O. moja mladost jo ubita in strta, moja krila so polomljena. Svet mi je ugr.'bil dušo in zdaj jo iščem. Vpr.išujem olo. "TTbogo dekle, kako daleč si pri-Jo. kam te je privedla rev- v • ■__ , « fina. Potrta sem stopala proti šo-*i. Spomnila sem se PreŠerno-'ve krasne elegije "Slovo od mladosti** ki pravi: da svet čisla le bogastvo in lepo zunanj nos t in da to oboje človeka naredi nesrečnega. STOLETNICA SAMOKRESA r 1936 SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 WmI 18th Street New York, N. Y. Lota 1835, si je dal Samuel Colt kit 21-letni mladenič v Evropi in Ameriki patentirati svojo izna!jdbo: samokres. S tem je storil za vse življenje dovolj in položil temelj svoje-mn poznejšemu bogastvu in slavi. Mladi Colt je bil človek, ki so ga veselile pustolovščine. Samo tej okolnosti se ima zahvaliti za svojo iznajdbo. Njegovo življenje je postalo znano prav za prav šele letos ob stoletnici iznajdbe samokresa. Colt ;Je bil rojen lota 1814 v Hart-fordu v Ameriki. Ko je bil star 14 let, se mu je zazdelo, da je že dovolj učen in mu ni treba več hoditi v šolo. Njegovi sta-riši so bili seveda drugačnih misli. Ker pa je bil deček sila trmast, jo je popihal z doma. Udinjal se je na neko ladjo, ki je plula v Indijo. Pot je peljala mimo Londona, kjer jo dobil Colt dovoljenje, da je smel iti :ia suho in si jo ogledal Tower. tTeiiiU slučaju se imamo zahvaliti za iznajdbo samokresa. V Toweru je namreč Colt zagledal neko aikebuzo izza časa Henrika vni, ki je v dečku vzbudila misel, da bi po enakem principu lal ko skonstruiral tudi »K>lj priročno orožje. Ta misel •j:a posk i ni več zapustila. Xa-laljeval je pot v Indijo, ko pa so ji» vrnil v Ameriko, je zopet vzljubil šolo. Dokončal je svo-j»i študije in je postal učitelj kemije Leta 1835 je stopil s svojim izumom, na katerem je dejal dolga leta, v javnost. Njegov izum je pomenil odločno izboljšanje vsega dotedaj znanega ročnega strelskega orožja. Njegov samokres ni uvajal samo naboja s šestimi kroglami, bil tudi tako precizno skonstruiran, da se je vselej, kadar je strelec napel petelina, dvignila krogla natanko pred vdor v cev. Skra„a je moral Colt pač doživeti nekoliko razočaranj. Čeprav je ameriška armada že 1. 1837. Coltov izum uporabljala " vojnah proti Indijancem v Floiidi, je vendar na splošno bilo povpraševanje po novem orožju tako neznantno, da jo tovarna, ki jo je Colt leta 1835, ustanovil za izdelovanje novega samokresa, že leta 1839 propadla. Osem let kasneje pa je a-moriŠkc vojno poveljstvo naročilo 1000 komadov novega samokresa. S tem se je začela iz-najditeljeva sreča. Njegovo o-rožje je postalo splošno priljubljeno in so ga imeli vsi ljudje. Zlasti so ga bili veseli naseljenci in lovci na divjem zapadu. Brez Ooltovega samokresa kmalu tu ni bilo srečati nobenega človeka več. Ko je prišlo novo naročilo vojnega poveljstva. je Colt ustanovil družbo za izdelovp-rtje patentiranega strelskega orožja. Ta se je kmalu razvila v ugledno podjetje, ki je domislek 14-letnega klateža j plačevalo s silno visokimi zneski. ČE JE OČE PIJANEC » U' ZAROCENCA MILANSKA ZGODBS *Z 17. aTOLETJA Spisal: ALE8SANDR0 MANZONI 101 Pri vsem tem pa je ostal prav tako nedotaknjen kakor tedaj, ko je imel poleg svoje toliko drugih rok oboroženih radi svoje varnosti. Spomin na nekdanjo divjost, ki je moral zapustiti toliko želja po maščevanju, in pogledu na nje govo sedanjo krotkost, spričo katere bi se bilo tako lahko meščevati, sta mu mesto osvete skupno priborila in vzdrževala občudovanje, ki ga je najbolj ščitilo in varovalo. Bil je to človek, ki ga ni mogel nihče ponižati in se je sam ponižal. Mržnje, ki sta jih prej vzbujala njegovo občudovanje in strah drugiii, so zdaj izginjale spričo te nove ponižnosti; u-žaljenci so proti pričakovanju in brez nevarnosti dosegli zadoščenje, ki si ga ne bi bili mogli obetati od najbolj posrečene osvete, zadoščenje, da so v kleli, kako se tak človek kesa svojih krivic in tako rekoč deli njihovo ogorčenje. Mnogi, katerim je bilo mnogo let v najgren kejšo in najhujšo nevoljo to, da ni bilo prav nekako verjetnosti, da bodo oni k d a.j močnejši od njega in mu povrnejo kako težko krivico, so ob čutili v sebi, ko so ga nato srečavali samega, brez orožja in kot človeka, ki se ne bi upiral, samo nagnjenje, da inu izkazujejo čast. Isti in še drugi vzroki so tudi odvračali od njega osveto javne oblasti in so mu tudi od te strani dajali varnost, ki mu ni delala nobenih preglavic. Njegovo visoko i*okolenje in sorodstvo, ki mu je bilo vsekdar v nekakšno brainbo, je tem več veljalo sedaj, ko se je z njegovim že slavnim in zloglasnim imenom družila pohvala zglednega življenja in slava spreobrnitve. Radi spreobrnjenja so oblastniki in velikaši kakor ljudstvo javno izrazili svoje veselje in čudno bi se bilo zdelo strogo postopanje proti človeku, ki je bil predmet tolikega čestitanja. Razen tega je lahko bila oblast, ki se je morala večno in včasih nesrečno boriti zoper živahne »n ponavljajoče se upore, precej zadovoljna, da se > iznebila najbolj neukrotljivega in sitnega, ni ni marala iskati še kaj drugega, tem bolj, kei ji je to spreobrnjenje prineslo zadoščenja, k; jih ni bila vajena sprejemati niti zahtevati. Mučiti svetnika se m moglo zdeti »lobro sred- stvo, s katerim naj bi se izbrisala sramota, da niso znali prej brzdati malopridneža; zgled, ki bi ga bili dali z njegovim kaznovanjem, bi bil lahko imel samo ta učinek, da bi njemu podobne odvračal od tega, da bi postajali nenevarni.^ Najbrž sta tudi vloga, ki jo jo pri tej izpre-obrnitvi igral kardinal Friderik, m njegovo i-me, združeno s spreobrnjenčevim, služila temu kot blagoslovljen ščit. Tako so temu človeku, na katerega bi bili planili vsi, veliki in mali, ako bi bil padel, ter ga poteptali kakor za srtavo, zdaj, ko se je vrgel prostovoljno na tla, vsi prizanašali in mnogi so se mu priklanjali. Ko pa so se začele usipati nemške tolpe z gora in so prišli nekateri begunci iz zasedenih ali ogroženih krajev na grad prosit zavetišča, je bi! neimenovanec silno zadovoljen, da se slabotni zatekajo za njegovo obzidje, ki so ga tako dolgo gledali od daleč kot velikansko strašilo, in je to razpršene ljudi sprejel ne samo z izrazi vljudnosti, temveč celo s hvaležnostjo; dal je raztresti glas, da je njegova liiša odprta vsakomur, kdorkoli se hoče zateči vanjo, tn začel brž misliti na hrambo, n«* le gradu, temveč tudi doline, če bi "lancknehti" ali "klobučiči" skušali priti vanjo ter počenjati v njej svoja junaštva. Zbral je služabnike, ki so mu bili še ostali, pojasnil jim jo v nagovoru, kakšno lepo priliko daje Bog njim in njemu, da vsaj enkrat pomagajo bližnjemu, ki so ga tolikokrat tlačili in strašili, in z onim naravnim poveljevalnim glasom, ki je izražal gotovost, da bodo ulmgali, jim je splošno naznanil, kaj želi, da storijo, ter jim predvsem predpisal, kako se naj veedejo, da bodo ljudje, ki se zatečejo tja gori, videli v njih le prijatelje in branilce. (Dalje prihodnjič.) -1 ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padisahovi senci** pri Oboževalcih Ognja**, "Ob Vardarju**; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti'*? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANU I 1 j V Be^uvaisu na Francoskem so aretirali ženo nekega Mala-ta, ker je svojega desetega otroka zadavila. Pri zaslišanju je priznala, da je že prej umorila pet otrok v najnežnejsi staro-isti. Za vzrok je navedla to, da je mož nepoboljšjiv pijanec in da pušča družino v strahoviti bedi. Policija ve, da stopata dva Malatova otroka, šestleten .deček in osemletno defcletce, že zdaj po očetovih stopinjah. Ponovno so ju prijeli v žganj ar-nah kot nočna gosta. Dva dru-otroka sta neozdravljivo bolna. Zdaj se bodo baje instance, ki jim gre ta skrb, zavzele za nesrečne otroke. IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, g slikami, 627 risani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Naar Cena __________________lit KRIŽEM PO JUTROVKM 4 knjige, 598 strani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj roanan ob Nilu; Kako sem t Mekko romal; Pri Samarih; Med Jezidi Gena ______________________1.50 PO DIVJEM STTRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s sBkaal Vsebina: Amadija; Beg is ječe: Krona sveta; Med dvema ognjema Cena --------------—1.54 PO DEŽELI 8KIPETARJEV 4 knjige, s sframi, 577 strani Vsebina: Brata AladSija; Kota t soteski; Miridit; Ob Vardarju Cena ____________1.54 SATAN IN I8KAEIOT IS knjig, s aUkami. 1144 strani Vsebina: Izseljenci; Toma Setar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delita sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street Izdajalec; Na lovu; Spet na divjem zapadu; BeSeni milijoni; Dediči G^oft ........................3>J0 V GORAH BALKANA A 4 knjige, s slikami. 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanski svetnik Cena ........................1.56 1153 strani WINETOV Ig knjig, s Vsebina. .[ Prvikrat na divjem zapadu; Za tlvljenje; NSo-Či, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komand In Apatt; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Bar; Pri Kaman&h; Winnetova smrt; Win-netova oporoka Ceni _________________3M Ž D T I , 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj s medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bib, in njegova poslednja pot Cena ---------------—1.54 "Glas Naroda" New York, N. Y. 0L2BWZBODZ* New York, Saturday, November 30, 1935 THE LARGEST SLOVENE 0A1LY IN V. 2». GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih--- Za Glas Naroda priredil I. H. 97 PRVI ZVEZEK. — Poglejte, — pravi pod vplivom vina, — to je vendar že stara resnica, da se mlado stebelce, da. vpogne, kakor ga vrtnar priveze. Tako je tudi z otroci. Iz njih. bo, kar znajo iz njih napraviti stariši. Jozini naravni darovi, da, so bili gotovo najboljši. Drugače ne bi mogla biti hči tako dobre matere. Kako ljubezniv otrok je bila Joža! Tako vesela, tako razumna, tako nežna! In pozneje — četudi sem moral prenašati bolečine nad svojimi dragimi, ki so mi pomrli — kako srečno sem živel z obema otrokoma, ki sta mi ostala, dokler me moje srce, da, ni zapeljalo do koraka — Bog mi naj pomaga, nikdar ga nisem obžaloval! Kako naj bi človek dobro mišljeno delo obžaloval? Obmolkne in obe roki oklene okoli kozarca ter poln skrbi gleda v žarno vino. — Na konzervatoriju sem imel enega učenca, da in eno učenko. Do obeh sem bil dober zaradi jihove nadarjenosti. Ker sta mi bila vedno blizu, sem opazil, da se med njima nekaj spleta. Opozarjal sem in svaril. Toda, da, kakšna je mladost! Nista hotela slišati. Dokler ni bilo prepozno. In tedaj jo je zapustil. Saj ni napravil s slabim srcem, samo s silo. Za ubogo dekle seveda to ni bila velika razlika. In tako je bila nekega dne, pri moji učni uri. Z njo sedim pri klavirju. Bila je tako čudna, da, in naenkrat ji omahnejo ro ke in zapre oči. Tudi ni bila posebno zdrava, nekaj ji je manjkalo — tako pravijo — v prsih. In sedaj pa še to —. Kako sem se prestrašil ,vam ne morem povedati. Ko zopet odpre oči, da, prične jokati, da mi je hotelo raztrgati srce. In ko mi prizna, kako da je nesrečna, da, in da nikogar niina na svetu in da ji ne preostane nič drugega, kot da gre v vodo — poglejte, dragi gospod, tedaj se mi je zasmilila v dno duše, da! In tedaj mi pride ona misel. Je tako: da so v časih misli, da, nevarne in jih sprendjajo težke posledice. Tako je postala moja žena. Za njo to ni bilo veselje. Prav gotovo ne. Toda sem jo, da, zopet napravil pošteno ženo. Z vzdihom kima gospod Barka pred se. In dolgo časa vzame, predno prične dalje pripovedovati — Na naši šoli so me zaradi te poroke obsojali. In potem je biloše slabše, da, ko je prišla na svet Marjeta, malo prej, kot pa so ljudje smatrali za spodobno. Moji stanovski tovariši, da, so se čudno obnašali in moji učenci so me zasmehovali, kakor so me mogli. Nekega dne je bila na steni šolske sobe — in, da, tudi na nekem drugem kraju — napisana grda pesem. Saj veste, kako to delajo po šolah. Učenci dajo vsakemu učitelju priimek. Mene,, da, mene so imenovali krmež-Ijika. To je odpustljivo, kajti, da, v prenašanju bolečin nisem bil velikan. Toda sedaj — sedaj so napravili grdo rimo — na unke in funke. — Funke! Gospod profesor? — se začudim — V kaki zvezi je ta besede? — O, da, veste, moja druga žena se je pisala Funke. Sedaj, da, to več ne žali njenega imena, če vara to pripovedujem. Saj že dolgo leži pod zineljo, da, in njen otrok spi pri njej. Podlegel je isti bolezni, katero je njena mati podedovala. Toda — kaj vam je? — Nič, nič, — pravim z velikim zatajevanjem, — prosim, govorite samo, jKislušaiu. Zopet govori in kar mi pripoveduje o Mariji, je potrdilo gotovost, ki mi jo je prineslo že to ime. Nato mi govori o njeni hvaležnosti, o molče prenašanem trpljenju, o počasnem hiranju, o žalostni smrti. Govori o svoji ljubezni do Marjete. In zopet prične govoriti o Joži, o nenadni i prcmembi v Jozini notranjosti od dne, ko je prišla Marija v hišo. In govori o njeni ljubosumnosti, o njeni neukročeni trmi. Poslikam samo še s polovičnim ušesom. Marija Funke — Funke — Funke — vedno mi zveni to ime po možganih in v srcu. In vedno sem videl pred svojimi očmi v noč se potapljajočega moža z nekdaj obdarjenim, toda sedaj uničenim duhom, vidim ga, kako leži na z vinom politi mizi, vidim njegove ustnice tresti se v bolečini, vidim teči njegove solze hi ga slišim tožiti: "Marija, moj otrok, kje si," Marija?" Ako je mehki veter nesel kam to prošnjo, tedaj je našla samo zelen tih grob. Sedaj je bila končana "veriga smrti": Friesshardt — Marija — Marjeta. Ni bilo več mogoče imenovati življenje, J:ar je d'iša tega "očeta" njemu v muko še držala v uničenem telesu. Kako dolgo še? Tudi on bo omahnil in zlomljen mora biti sad, čegar kaj je bila rojena ž njim kot strašno darilo krute gospodujoče usode, kot dedščina onih nespametnih grehov, ki se maščujejo nad otroci otrok. Ko stopiva na prosto, moram profesorja podpirati. Prime se ga omotica.. — Nisem navajen. Vino — ta sopara v, dvorani — in sedaj naenkrat, da, sveži zrak. Temno gleda z oblaki prevlečeno nebo na naju navzdol. Se predno prideva do Rihardovega stanovanja, so že pričele padati prve kaplje. Ko se za starim možem zapro vrata, prične šumeti iz oblakov se vlije na mento. V svoji sobi vržem svoj premočeni suknjič od sebe. Nemirno hodim med štirimi stenami gori in doli. Slednjič pa obstanem pred mizo in odvežem, ne da bi se zavedal, kaj delam, zavitek, ki je prišel zvečer. Knjige, ki so bile v njem, se razsujejo po mizi. Ob plapolajočem plamenu sveče jihVza-mem po vrsti v roke in raztresen preletim naslove in imena pisateljev. V svojih rokah držim knjigo z naslovom: "Pesmi Henrika Friesshardta" — poleg listek z rdečo pisavo: "Ravnokar izšlo." Nad mene pride kot vročica. Sedem na stol, listam in berem. In sedaj sera se šele prepričal, kaj je bilo izgubljenega s tem človekom. S trepetajočim srcem, s pekočimi očmi berem stran za stranjo. Navdušenje mi gori v licih in srcu, zopet zgražanje in razočaranje, mrzel čut v mojih Udih, in zopet sem se topil v občutkih globokih misij. In kadar sem bral kako razposajeno napitnico, tedaj me je bolelo, kajti pred seboj sem videl človeka, je pesmi. (Dalje prihodnjič.). Vesti iz Primorja. Trst in avstrijska zunanja trgovina. Na Dunaju deluje, kakor znano, poseben odbor, ki si prizadeva, da bi čim bolj zainteresiral avstrijske izvoznike in u-vozn.ike za tržaško luko, preko katere naj b; se usmeril ves avstrijski zunanji trgovinski promet. Odbor namerava v kratkem prirediti posebno konferenco, na kateri bodo razpravljali o velikopoteznem načrtu, ki raj realizira vsa prizadevanja avstrijskega in italijanskega režima v tem pravcu. Tudi dunajska trgovinska zbornica le priče!a razvijati živahno akcijo med avstrijskimi veletr-govci. A tudi vlada ni ostala niti malo pasivna. Ne glede na nosiedno favoriziranje te nkcije so se posamezni ministri tudi neposredno zavzeli za čim večjo trgovinsko sodelovanje z Italijo. Celo zunanji minister Walde-negg je na nekem zborovan ju hcir;wehrovcev na Štajerskem posebej govoril o trgovinskem prometu med obema državama. Pri tem je poudaril, da bi bilo blazno zahtevati od Avstrije, da bi pričela izvajati sankcije proti Italiji, ko je vendar njena t'•Qfo-'inska bilanca napram Italiji tako zelo aktivna. Sankcija bi pomenila za Avstrijo in zlasti za njeno kmet'istvo prar vo katastrofo. Borba fasistov proti sankcijam. Po vsej deželi so razvili fašisti veliko kampanjo proti sankcijam. Povsod se vršijo zbo-ovanja in shodi, na katerih dopovedujejo ljudem, da mo rajo omejiti vse svoje potrebe na minimum, tako da se bo drsava dejansko lahko popolnoma odrekla uvozu vsega blaga iz tujine. V Trstu je te dni zborovalo oOO fašističnih prvakov ;z vse tržaške pokrajine, na de-/.eli in zlasti na Goriškem so priredili že več zborovanj, tako v Dobrovem, v Ajdovščini in drugod. Napovedanih pa je takih zborovanj še več, med dru-jrimi v Idri ji, Trnovem, Kobaridu in Štanjelu. Razmere na Goriškem. Goriški pokrajinski korpora-eijsko-gospodarski odbor je te dni objavil najnovejše uradne podatke o razvoju socialnih, gospodarskih in finančnih razmer na Goriškem. Podatki se nanašajo deloma na mesec september, deloma pa na oktober. Zar?di tega si na njihovi osnovi ni mogoče ustvariti jasne slike o sedanjem položaju, ki se je zrraoi nenadnega odločilnega razvoja sankcijske in proti-sankcij^ke akcije zelo spremenil. Po teh podatkih je bilo meseca iulija v goriški pokrajini .*?235 ljudi popolnoma nezaposlenih. Najbolj je nezaposlenost padla v primeri z mesecem januarjem, t. 1. na kmetih, kar je spričo sezijskega poljskega 3ela povsem razumljivo. Oene življenskim potrebščinam so že meseca septembra pričele naglo naraščati. Tako »o v trgovini na debelo narast-!e žitu, rižu, olju, siru,govejemu mesu in kurivu, v trgovini na drobno pa skoraj vsemu bla-oru razen kruhu in mesu. Mezde in plače so ostale neizpremenje-ne. Število trgovin in drugih lokalov je v septembru padlo nfc S974. Izvoz iz goriške pokrajine v inozemstvo se je v primeri z izvozom v avgustu znatno zmanjšal, po vrednosti je padel približno od 84 na 55 tisoč lir. Tudi davčni dohodki države in samoupravnih teles so se v septembru mesecu napram prejšnjemu mesecu nekoli znižali, pri davku na poslovni promet za dobrih 5 proc. Menični pro- testi so narasli in jih je bilo 182 v skupnem znesku 150 tisoč lir. Taksa na zakol prašičev. Finančno ministrstvo je v posebni okrožnici obrazložilo, kako je treba pobirati takso na zak'.l piasičev pri privatnikih, ki prašičje meso, slanino in ko-line sami porabijo ali pa prodajajo svojim znancem in sorodnikom. Takso mora plačati vsakdo, ki zakolje prašiča ne gletle na to, ali meso, slanino, koline in ostalo sam porabi ali pa r>roda. Različni pa sta tarifi takse na zakol prašičev v privatne in trgovske svrhe. Po nižji taiifi imajo plačevati takso oni, ki porabijo zaklanega prašiča izključno za. svojo družino, po višji pa vsi ostali. in v isto vrsto kakor Cosulicli in nekateri drugi, Macerato pa je vlada sama imenovala za predsednika borznih senzalov. KAJ VSE STORI MATI Aretacije tržaških finančnikov. Znano je iz italijanskih listov da co fašistične oblasti ponovilo napovedale energično borbo proti špekulantom, ki kupčujejo v izven borznem prometu s tujimi devizami in valutami.^ Pretekli teden so policijske ob-iasti prišle na sled takemu ilegalnemu prekupčevanju tudi v Trstu. Baje so bile že v Rimu izvršene neke aretacije in so pri zasliševanju aretiraneev ugotovili, da so se razen v drugih finančndi centrih pečali s takim poslom tudi nekateri finančnik? v Trstu. Po nalogu kvestorja so policijski ot gani aretirali okrog 20 oseb. Med njimi je več lastnikov menjalnic, kakor so Rocco, brata Bolaffio in Rodriguez, d al if predsednik borznih senzalov Macorata in baron Econo-;no iz znane tržaške patricijske rodbine. Policija je baje ugotovila, da so na takozv^ni črni borzi umetno ustvarjali neurad ne tečaje tujih valut, ki so jih prodajali po 30 do 40 proc. dražje, kakor so določali uradni tečaji na borzi. V tržaških finančnih krogih so te aretacije izzvale hudo pozornost. saj je spadal baron Economo med glavne zastopnike tržaškega finančnega sveta Znani časopis "The Tablet", ki izhaja v Brooklvnu, priobču-je prispevek svojega bralca, ki je v številkah in nazorno popihal kaj vse dobra in skrbna mati stori en sam dan. Pisec je pisatelj in oče več otrok. Nekega dne žene ni bilo doma, zato je ta dan sam nadomeščal mater otrokom. Ko se je žena vrnila, ji je izročil polo papirja, na kateri je bilo zapisano, kaj ;je v teku tega edinega dneva moral delati, kar žena-mati dela vsak dan za dnem. Tole jo bilo zapisano: "106-krat je bilo treba odpreti vrata otrokom; 106-krat je bilo treba za njimi zapreti vrata, 16-krat je bilo treba otrokom zavezati čevlje; punčko, ki je komaj shodili, je bilo treba 21-krat dvigniti s tal; 2-let-nen.u f;»ntu je bilo 94-krat tre-ha reči, naj to in ono stvar pusti pri miru; 16-krat je bilo treba pomiriti otroke, ki so se spili; 11-krat je bilo treba ot IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski Koledar za le$o 1936, ki izide vkratkem. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. V. ALI MORAŠ PREPUSTITI ŽENSKI SVOJ PROSTOR? Londonski "Daily Express" je zastavil svojim čitateljem 3. decembra: Manhattan v Havre 6. decembra : Bremen v Bremen 7. decembra: lie de France v Havre 14. decembra : Washington v llavre Lafayette v Havre! Aquitania v Cherbourg Europa v Bremen Rex v Genoa 28. decembra' Conte d i Savoia v Genoa vprašanje: Ali je moški — če rokom rezati kruli in ga mazati I upoštevamo dananje življenske s sirovim maslom; 28-krat je j oblike — pnmoran, da prepusti ženski v tramvaju, avtobusu, bilo treba najmanjšim pomagati pri jedi; 15-krat jim je bilo treba dati piti; 7-krat je bilo ali v vlaku svoj sedež? Čeprav je videti to ne verjet- VAŽNO ZA j NAROČNIKE i Poleg naslova je razvidno (U kdaj imate plačano naročnina. Prva številka pomeni mesec, dru* ga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razp&> slali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko ne* potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na* ročnino pravočasno poravnati* Pošljite jo naravnost nam ali j« pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem k~aju ilt pa kateremu izmed zastopnikov, kojih tmen% so fisJfcana z aebelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na-ših rojakov naseljenih. treba o govarjati po telefonu ;• no, je vendarle večina čitate-19-krat je bilo treba otroke R-||jic to vprašanje zanikala. V sekniti: 145 odgovorov je bilo | svofih odgovorih navajajo, da treba dati otrokom na njihova j0ia moderna ženska prav tako vprašanja: 175-krat so otroci. uakcr moški, ima iste pravice prišli z novimi vprašanji; 47- ^ more zailtevati posebnih krat je bilo zgubljeno potrpi je- • premosti. Ali pa ne dela — nu nje: za otroki pa je bilo toliko p0tern je še celo krivično, letnnja. da ie vse to letanje ja ni m jeni mož prepustil znašalo približno 4 in pol milje J SVoj sedež bitju, ki se bavi v Vse to dela skrbna in dobra j glavnem s tem, da obiskuje ši-mati vsak dan. J vil je in trgovine. 5LOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU no vin is** sTKRrr new toke, n. * PlftlTB MAM ZA CEN* VOZNIH LUIOV M-UR VACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJI iiiiimimimiiiH Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. * iMfflraaiawiraisra iwynit,'!: i^^aL /• sa ROMANI ANA KAREMNA, roman spisal L. N. Tolstoj. Dva zvezka* trdo vezana, 1078 strani ........$6.50 "Ana Karenina" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in je eno najpomembnejših del svetovnega slovstva sploli. Knjigo bi moral Citati vsak Slovenec- RELIEFA KARIKATURA, spisal Andrey Ter-novee ..................................... .30 AKT STV. 113. Spisal K. Gaboriau. 536 strani. Cena.......75 To je roman tiste vrste, kjer se dejanje razpleta vsak lilp v novo napetost, (mino spletk in borenja. Tak roman ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. ANDREJ TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, 56 strani.............. .30 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........*.................................. .60 * Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki ae je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo Sen-sko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. AL Dostojevski. 152 strani. Cena............................. .60 Kratke jnjvesti iz življenjepis pisatelja. To so p~va književna dela slavnega ruskega romanopisca. BELI MECE8EN, roman, spisal Ju* Kozak. 116 strani. Cena ___________________________________________________ 40 Roman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z napetostjo čital do konca. BLAGAJNA VELIKEGA VOJVODE, roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena________________ .60 Od začetka do konca napet roman, pol dejanja. fpletk in najbolj čudnih razvojev. Že prve strani svoje čitatelja, In ga ne odlnil prej, dokler ga ne pre«ta do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Golar. 155 strani. Cena.....75 Naš znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje I>oletuega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal Milan Pugelj. 319 strani. Cena .SO Šciiek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim u*itkom. ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejikov Jože. 92 strani. Cena _______________ .35 Pod psevdonimom "Audrejčkov Jože" se je bkrival plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino. DALMATINSKE POVESTL spisal Igo Kaš. 94 strani. Cena .....................................-............... .35 To so povesti, vzete iz življenja naših Dal-matincev: kako se vesele in žaloste, kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar na-šega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strani. Cena ......1................................................40 Concourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še ve*\-no hotelo ohraniti svoj ponos ln veličino, pa se nI zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LausUa COLORADO: Pueblo. Peter CnUg. A. Saft» Walsenburg, M. J. Ba^uk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago. Clcer« In Illinois) JoUet, Mary Bamblch. Joseph ▼at La Salle. J. Spellcb Mascoutab, Frank Augustln North Chicago, Jože Zelen« KANSAS: Girard, Agnea Motnlk £ansaa City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. Černe (za Pecna_ W. Va. ln Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisbolm, .Vrank Gonfts Ely. Jos. J. Pesbel E velet h. Louis Gouže Gilt*ert, Louis Vessel Hibbinfc. John PovSe Virginia, Frank Hrvstlch MuNTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank tfasia OHIO: Rarherton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek, Chas. Kar> linger. Jacob Resnlk. John Slspv'A Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vnf* »e Warren, Mrs. V Rachai Youugstown. Anton KIkeu OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavee Clarldge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Brezovee Exoort. Lonis Supanili Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUoch Manor. Frank Domshar Midway. John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehlfror West Newton, Joseob Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allls. Frank &ks* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: . Rock Springs, Lsnis Diamond vine, Jo« Roilch Vsak zastopnik tah* potrdilo sa sv* to, katero j« prejel. Tsstspafcu roja topla UPRAVA "GLAB NARQQ4"