138. številka. Ljubljana, v soboto 20. junija. XVIII. leto, 1885. liha j a vsak dan Iftllf, i..im-i nedelje in praznike, Ler velja po pošti prejeinan za iivstrij sko-oK vsko dežele za vae leto 18 fcld., za pol leta S gld., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 glđ. za četrt leta 3 gid. 30 kr., aa jeden mesec, i gld. 10 kr. Za počil janje na dom računaše 10 kr. za mesec, po . 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj bo izvole fraukovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo jo v Rudolfa Kirlnša hiši, „Hledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rek 1 »muci |t-T oznanila, t. j. vse administrativne stvari. za po Slovenske posojilnice. x. Pomagajmo si v gmotnem oziru! ta klic smo slišali mnogo let, predno smo od besed prestopili do dejanj. Gotovo je najtrdnejša podloga narodne zavesti rastoče narodno blagostanje. Narod, ki je gmotno zavisen od druzega naroda, ne more postopati samostalno, niti se razvijati po svoje. Zlasti pa uplivajo denarni zavodi, ako so v tujih rokah, na ljudstvo in tako je postal veliki kapital mogočen in včasih odločilen faktor pri sestavi zakonodavnih oblastev in narodnih zastopov. Slovenci smo pri mnogih volitvah čutili teško peto tacih denarnih zavodov, ki so denar zbirali iz slovenskih, po največ kmetskih krogov, pa v vodstvu imeli samo naše nasprotnike. Zato je v našem listu že 1. 1868 sprožena ideja, da naj si ustanavljamo posojilnico po vzgledu češko-moravskih založnic, bila od vseh stranij živahno pozdravljena in leta 1870 se je odprla prva posojilnica v Ljutomeru na Štajerskem, kmalu potem Šentjakobska na Koroškem. Od leta 1873. naprej, ko je posebni zakon urejal zadruštvo, ustanovilo se je še nekaj posojilnic, največ pa v poslednjih letih, tako da štejemo dandanes 22 slovenskih posojilnic, namreč na Štajerskem 13: Celje, Maribor, Mozirje, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Šoštanj, Žavec, Sevnica, PiSece, Slatina, Makole, Konjice; na Kranjskem 6: Obrtni jsko društvo v Ljubljani, kmetska posojilnica Ljubljanske okolice, Metlika, Postojina, Vrhnika, hranilno in posojilno društvo v Ljubljani; Krška in Črnomeljska posojilnica sta registrovani in bodeta še tekom tega leta začeli poslovati, kmetska posojilnica na Naklem pa je tudi že organizovana; na Primorskem dve: Koper in Gorica in na Koroškem jedna v Šent Jakobu „Zadruga" v poslednji številki podaje jako zanimivi izkaz o delovanji slovenskih posojilnic 1. 1884., iz katerega, ako ga primerjamo izkazu za 1. 1883, vidimo, da so se posojilnice vedno bolj ukoreninile v narodu in čim dalje tem bolj postajajo krepka podpora narodu, zlasti kmetskemu stanu. Kdo bi si bil še pred malimi leti upal misliti, da bodo naše posojilnice tekom jednega leta imele denarnega prometa štiri milijone 796.256 gld.! Zadružnikov je bilo 1. 1884. 7536, kateri so uplačali 197.160 gld. Koliko zaupanja da uživajo posojilnico pri občinstvu, kažejo hranilne uloge, ki so od 863. 475 gld. koncem leta 1883 narastle na 1,365.747 gld. koncem 1. 1884, tedaj se pomnožile za 502.272 ali za več ko pol milijona gold. Iti zares, varnost za uloge pri posojilnicah ni le jednaka, kakor pri hranilnicah, temveč še večja, zlasti pri onih z neomejeno zaveze, ker je vsak zadružnik porok z vsem svojim imetkom. Predsodki proti posojilnicam zato vedno bolj izginjajo in bi še bolj, ko bi se osnova in organizacija posojilnih zadrug v obče natančneje poznala. Ker plačujejo posojilnice navadno po 5 °/0, le Mariborska in Ljubljanske okolice samo po 4 Va°A> obresti za uloge, hranilnice pa le po 4 °/0, čudimo se tistim, ki nalagajo denar, da ne jemljejo raji po 5 °/0 pri posojilnicah, temveč se zadovoljujejo s 4 °/0 pri hranilnicah, da si je varnost jednaka. V isti meri s fondom narasti a so posojila, katera posojilnice dajo svojim zadružnikom in le izjemoma drugim, ki neso pristopili zadrugi. Posojila koncem 1883. 1. znašajoča 1,059.901 gld.', narastla so do konca 1884 1. na 1.590.746 gld., katera so izposojena blizu 7000 dolžnikom, največ na dolžna pisma in menjice z dvema girantoma (porokoma) in le izjemoma na uknjižbe. Ker posojilnice p*ri posojilih jako providno in vestno ravnajo, ni so bati izgub in tudi ni še bilo slišati, da bi kaka izguba zadela posojilnice vsled dolžnikove nesolventnosti. Obresti zaračunajo se navadno po 6%. Ako se pomisli, da posojilnice plačujejo za uloge po 5%, mala je razlika le za l°/0, kar komaj zadostuje za upravne stroške. Hranilnice, ki imajo veliko večji promet in navadno že lepe reservne fonde, jemljejo 5°/o od dolžnikov in dajejo uložnikom 4°/0, tedaj je tudi razlika l°/0, pa bi lehko manjša bila. Kranjska hranilnica na pr. ima blizu 20 milj. gold. ulog zraven tega velikanski reservni fond in jemlje še vedno od dolžnikov 5%, plačuje pa le po 4°/0. Sploh pa morajo denarni zavodi, ki posojujejo na osobni kredit, povsod višje obresti računiti kakor hipotečni zavodi, ker gre le za kratkočasila posojila, dolžnik pa ravno zaradi tega in ker nema toliko stroškov pri najemanji posojila, kolikor pri bipotečno uknjiženih, lehko nekaj višje obresti plačuje. V dokaz reelnega in varčnega delovanja posojilnic so nam reservni fondi, kateri znašajo že 88.095 gld., tako da je po njih in zadružnih deležih 22% hranilnih ulog pokritih, v tem ko to pokritje pri hranilnicah k večjemu do 10'Vo znaša. V razmeri k prometu so upravni stroški prav majhni, kar svedoči o požrtvovalnosti rodoljubov, kateri delo in čas žrtvujejo v prid prekorist-nih zavodov, ne da bi za to zahtevali primerne nagrade. Upravni stroški znašajo za vseh 22 posojilnic le 12.000 gold., v kojih so deloma ušteti davki. Od posamičnih posojilnic razpolaga z največjim fondom Celjska, katera ima izposojenih 226.537 gl. potem Mariborska s 165.481 gld., Ljubljansko obrtno po m o č n o d r u št vo s 156.792 gl., Š en t-jakobska na Koroškem s 133.495 gld., nad 100.000 gld. posojil izkažejo Se Mozirje, Ljutomer in Metlika 98.000 gld. Šoštanj, 93.000 gld. Žavec itd. Zraven lastnega fonda in hranilnih ulog morale so nekatere posojilnice najeti denarjev pri drugih denarnih zavodili, ker neso dobivale dovolj hranilnih ulog. Vendar znaša celi znesek tacih izposojil le 92.302 gld., ki pa se je, kakor so nam poroča, tekom tega leta že precej zmanjšal. Ker utegne vsaka, posojilnica včasih priti v denarne zadrege, moral bi se ustanoviti osrednji denarni zavod, do katerega bi lehko posojilnice obračale se v zadregah. Zato prav obžalujemo, da se je ustanovitev Ljubljanske mestne hranilnice zavlekla zaradi formalnih napak. Kajti hranilnice, da] bi moral e iž reservnih fondov podpirati posojilnice, tega ne store" ali stavljajo take pogoje, da denar predrago stane. Glavni vir vsega kredita v Avstriji, to je avstro-ogerska banka, pri kateri so denar najceneje dobiva, le izjemno dovoljuje kredit posojilnicam. — Leta 1887, ko bode v državnem zboru na vrsti podaljšanje bankinega privilegija, mora se banki naložiti, da brez ovir eskomptuje posojilniške menjice. Praška trgovinska zbornica je že oglasila se v tem /mislu in gotovo bode za svoje opravičene zahteve našla podpore pri vsi večini državnega zbora, da bo nacijonalna banka res to, kar znači ime in ne le zavod za nekaj izvoljencev. In če &e konečno vprašamo, komu so imamo zahvaliti za lepi razvoj posojilničnega zadruštva, LISTEK. Potopisne arabeske. v. Vrli moj ded, kateri je v svoji mladosti prišel za poltretji korak dalje po svetu okrog nego li od Šentakove mlatilnice do Celja, da-si ne bil ni gra-Sčak niti je hodil konje kupovat v Lipico, — pri-povedal mi je kaj rad o svojem potovanji po jugoslovanskih pokrajinah: po Slavoniji, Bosni, Srbiji; zlasti o — Belem Gradu govoril mi je vselej nekako ginen. Bilo je to, gospod urednik, v blaženi dobi mojega detinstva, ko še nesem znal ni za „belo« Ljubljano, niti za slavno „Kravjo dolino", kamo-li za — svetožalna „kurja očesa", ali, da se izrazim bolj po domače: bilo je to prvo mesto, katerega ime mi je zazvenelo v otroško dušo! Ne čudo torej, da mi je blagoglasni „Beli Grad1' ostal v spominu neizbrisen in da sem ga želel videti barem jedenkrat, predno se preselim v ,,deveto" — pardon! v krtovo deželo! . . . Zakaj da Vam zdaj to pripovedujem? Zato, da se kak Vaš „vladni dninar", kakor nedavno ob dr. Hermanovej ruščini, ne bode zopet spotikal nad mojim „otročjim veseljem", katero me je obhajalo, ko sem zdaj — po tolikih letih! — prvič zagledal zaželjeno prestolnico srbskega kraljestva . . . No, Vi gospod urednik! ki še neste utonili v tistem bizantinizmu, razcejajočein se zdaj nalik sirotki po „kranjski" deželi, ne boste me zasmehovali, če Vam povem, da sem teško pričakoval ladije, katera me Je imela prenesti ondu ob Zemunu preko Dunava. Na vse zgodaj sem se sprehajal po obrežji gori in doli in ko je dotični parobrod priplul k postaj ini brvi, hitel sem z »utripajočim" srcem na palubo. In glejte! Ondu me je presenetil Ljubljansk „radika-lec" — no, njegovega imena Vam ne ovadim, ker vem, da bi se takoj zasrakoperila vanj vsemogočna (?) trojica Vaših „Francekov", kričeč na vse grlo: križajte ga — panslavista! In ko bi Vaši „sivohiš-niki" vedeli, da sva se midva že davno prej zmenila, kateri dan se snideva v Belem Gradu, brzojav ili bi takoj na vse vetrove, da se je ta zarota skovala brez dovoljenja Vaših „Tarnovancev" in stavim pet Metliških glasov, da bi noju posrbljeni madjarski pandurji v Belem Gradu ne pustili čez mejo! Ali, hvala Bogu! Beli Grad je vsaj tako daleč od Ljubljane, da ga ne dosegne vsak kolec tistega križa, ki je naslikan v Vašej „Pratiki" v 30. dan novembra. Prepeljala sva se torej smelo, brez vsake zapreke na srbsko zemljo. Bilo Vam je prekrasno spomladim jutro, vedro in milo, da sem se kar tajal v lirskih čuvstvih, kakor kaka — pripravniška Sappho. Širni Dunav, ki je tukaj bolj podoben jezeru, nego tekočej reki, lesketal se je, s BOlnčnimi žarki oblit, nalik kristalnemu zrcalu in vonjiv vetrič mu je božal lehno nagubano valovje. Naša ladija, polna raznoličnih potnikov iz vseh delov sveta, plavala je ponosno na bliščeči planoti tja pod Beli Grad, ki se nam je nasmihal z onostranskega, navzgor kipečega obrežja toli mičen in očarljiv, da bi ga bil objel kar obe-ročki, kakor kaka zaljubljena plavica svojega „dragea" . . . Da, lep jo res ta svetovnoznani Beli Grad in kaže se Vam toli slikovitega, zlasti z večerni plati, z Dunava, da se ga ne morete nagledati ! Vendor, gospod urednik, če ste kedaj po Lessingovem „Lao-koonu" iskali mejnike mej slikarstvom in poezijo, vedeli boste takoj, da je to predmet, ki se da opisati le z veščim, v žive hoje pomočenim kistom, nikakor pa z okornim neliterarnim peresom. Zbog česar Vas ne bodem nadlegoval s povrstnim naštevanjem posamičnih delov, katere je treba videti ob imenovati nam je ,,zvezo slovenskih posojilmc" in njenega načelnika g. M. Vošnjaka v Celji. Zveza združila je vse posojilnice v nekako skupno delovanje in po inicijativi načeluištva ter s pripomočjo Celjske posojilnice ustanovilo se je le v poslednjih dveh letih 10 novih posojilnic, katerih korist se najjasneje vidi v pojemajočem številu hipotečnih dražeb v tistih krajih, kjer delujejo posojilnice. Zato pa se ne čudimo, da so ravno posojilnice najhuji trn v peti naših nasprotnikov, kajti oni dobro čutijo, da od tistega časa, ko so Slovenci v denarnem oziru emancipujejo od tujega kapitala, tudi v politiškem in narodnem otresejo spone prejšnje snžnosti. Naj se tedaj rodoljubi povsod, kjer se kaže potreba, združijo v hranilnih in posojilnih zadrugah in s tem pripomagajo narodu do večje samostalnosti. Tisto vedno tarnanje, da smo Slovenci ubog narod in da moramo ponižno in hvaležno pobirati drobtinice, katere padajo drugim narodom z mize, ne bode nikogar vzbujalo k delu. Pa še res ni, da bi bili tako ubogi, kakor se nam trobi na uho, kajti zraven revnih se, kakor v vsakem narodu, tudi ne manjka imovitih, in tistih 20 milijonov gold., s katerimi razpolaga kranjska hranilnica, tudi neso nanosili tujci, ampak slovenski kmet in sicer največ z Gorenjskega. Večja denarna stiska je na Dolenjskem. Zato z veseljem pozdravljamo novi posojilnici na Krškem in v Crnomlji in se le čudimo, da iz dolenjske metropole nemarno poročati o jednakem početji. Sploh pa se smemo Slovenci veseliti in ponosni biti na lep razvoj slovenskih posojilnih in hranilnih zadrug in ker so premagane začetne težave, smemo pričakovati, da bodo ne le že obstoječe svoj delokrog razširjale od leta do leta, temveč da se jim bodo še nove pridružile. Kolikor posojilnic, toliko trdnjavic po slovenski domovini! Volitev dolenjskih mest in trgov. (Iz uradniških kromov na Belokranjskem.) Gosp. prof. F. Šuklje! Vi ste si tedaj že naročili štampi lijo „državni in deželni poslanec". Dokaz temu Vaše pismo v „Ljubljanskem listu" od ponedeljka 15. junija 1885, štev. 133. Mi, kolikor nas je razumnikov na Belokranjskem in sploh na Dolenjskem, ki smo preživeli hude borbe, ki smo slišali in videli, s kakimi sredstvi se je za Vas agi-tovalo, ki nam je donelo po ušesih od hripavih, upi-janjenin in najetih grl: „živio naš poslanec gosp. prof. Fran Šuklje", — mi bodemo to Vaše najnovejšo signaturo ravno tako lehko prenašali, čeravno je nekaj anticipando rabljena, kakor smo prenesli tajne spletke in zavijače Vaših agitatorjev, kakor smo prenesli divje krike zapeljane in zaslepljene množice, ki nema niti prepričanja, niti razsodnosti, ki si, kadar koga tuliti čuje, misli: „mit den VVol-fen muss man heulen". No 5 glasov manjšine, to za nasprotnega kandidata ni taka nečast, no, kakor je za gospoda profesorja smešno, če se v omenjenem listu št. 133. obrača do svojih volilcev ter govori, posnemajoč vojskovodjo Mantecuculija, ki je rekel, da potrebuje za vojno denar, denar in spet denar, širokoustno: jaz, jaz in spet jaz. To pa je baš bistvo njegove osobe: jaz, jaz in zopet jaz. Res je, tudi v kmetskih občinah v Trebnjem ni prodrl kandidat centralnega volilnega odbora; prodrl je pa drug mož, ki nema tako razupite preteklosti, prodrl je mož, ki je obljubil, da izstopi is državne službe, ako se mu podeli mandat, dobro vedoč, da njegova državna služba in njegove dolžnosti kot državni poslanec znajo priti v teh in onih okolnostih v kolizijo, da njegov mandat v takih slučajih postane hlapec državne službe. Vsega tega se o gosp. profesorji ni čulo. On, izumitelj gibčnosti in prožnosti, misli si: v škripcih sem bil že večkrat, in vselej so mi vrli Belokranjci, razumni Belokranjci pritrkovali; če pride taka in jednaka duševna kolizija, kjer treba ravno pokazati neupo-gliv hrbet, bodem že izumel kako formulo (besed se gosp. profesorju nikdar ne zmanjka) in vrli, razumni Belokranjci bodo mi verjeli. Kaj pak, da verjeli! Fraza je figovo perje, s katerim Šukljetova učenost zakriva svoje primanjkljaje, in če bode sebični agitator, ki rad v kaljeni vodi ribari in se veseli, da ima tako veljavnega pokrovitelja že zaradi tega, ker similis simili gaudet, bral kak bombastičen govor vrlim analfabetnim Belokranjcem, ter kazal tem poštenjakom, „glejte, glejte, kako je Šuklje govoril", bodo seveda vsi ti Belokranjci, ki so podarili gospodu profesorju svoje zaupanje, do duše veseli in zadovoljni. Naj se le veselijo. Sebični agitator in njegov pokrovitelj gospod profesor bodeta našla svoj račun. Prvi bode jemal svojih 10—12 procentov od „če-stitega volilca", kakor dozdaj; no in gosp. profesor bo delal na to, da povzdigne zemljiščno rento vrlim Belokranjcem, da obvaruje pogina in obubožavauja ,,cesti tega volilca". Pisalo bi se lahko veliko o sredstvih, kako se je delalo za gospoda profesorja. Pri kaki sodni obravnavi pride še menda to in ono na dan; a pozabljeno bode pozneje tudi to ; tudi gosp. profesor želi, da bi se napili, ne dobrega Metličana, nego one tekočine, ki se pretaka v mitični reki Lethe. A dveh rečij ne moremo pozabiti, ko smo prebrali „Ljubljanski list" št. 133. Prvič: gosp. profesor obeta za to skrbeti, da se bo mladina odgojevala na versko - nravni podlagi, v krščanskem duhu. Kdo pa je glavni reprezentant ti smeri? Nihče drugi, nego naša značajna duhovščina! No, gospod profesor in čestiti njegovi volilci! Koliko glasov pa sto dobili iz teh krogov V Koliko simpatij uživate mej njimi? Ti so menda Vašemu krščanskemu duhu nasproti nekaj skeptični. Ti si mislijo pač: ,,Du gleichst dem Geist, den du be-greifst' in verska nravnost duhovščine menda ni slična krščanskfmu duhu gosp. profesorja. Sicer bi duhovščina, ki nema niti desetine toliko neznačajnih članov, kakor ima Šukljejevo krdelo analfabetnih mamelukov, katerim so morali Proseniki, Gunzli, Šu-šteršiči e tutti rpianti glasovnice pisati, bila mu zaupanje dala. Drugič: Vi, gosp. profesor, poživljate vse posamične udeležence, kateri so Vas volili, naj se obrnejo v vsakej katerikoli zadevi do Vas. Vi ste pisali tem in onim pristavom, Vi ste moledovali okrog okrajnih sodnikov, naj delujejo za Vas (politični uradniki so dobili tako od svojih predstojnikov or-dres), Vi ste obetali avskultantom hitrejši avanee- ment. Zdaj pa Vašim pristašem že podpisujete menjice in bianco. Za Boga svetega! Kje je tu morala? Ali se tako baranta v takih stvareh? Uradniki, ki so Vas volili, bodo tedaj praeterirali tiste, ki Vas neso volili: O tempora, o moreš! To je cinizem, da ni večega, to je karikatura, to je monstrum za vsakega, ki zna samostojno misliti. No, Vi, gospod državni poslanec, in Vi, vrli Belokranjci! Le veselite se, le; a javna morala si zakrije obraz in — plaka. —m. 0 dolenjski volitvi pisalo se je že mnogo, pa se še bode. Mi smo jo že dovolj in dostojno osvetlili, zato^aj nam je daues samo konstatovati, da s svojo sodbo nesmo osameli, temveč, da so tudi druga narodna glasila istega mnenja. Tako pišejo na pr. „Novice" v svoji zadnji številki z dne 17. t. m.: Od naših volitev za državni zbor zmiraj še ne more k pokoju priti ona dolenjskih mest. Razpravlja se sedaj vprašanje, je li postavna ali nepostavna. — Stvarne razprave tega vprašanja so gotovo koristne, čeravno se po vsem strinjamo z besedami centralnega volilnega odbora, „da bode konečno rešil to vprašanje državni zbor". — Stvarno je vprašanje samo za našo deželo rešeno o postavi, katero je veljavno tolmačil dež. zbor in politične oblastnije. Vprašanje pa se rešuje soglasno s postavo tudi po naravnem čutji jednakosti pravice. To čutje pa se gotovo žali, ako vaščani, katerim postava dovoljuje voliti lastne zastopnike v posredni volitvi, volijo neposredno poslanca mest in trgov. Izjemoma moglo bi se tako ravnanje postavno zagovarjati, ako bi se tako ravnalo pri vseh mestih in trgih vse kranjske dežele. Vsakdo pa čuti, da se krivica dela meščanskim volilcem, ako celo v tisti volilni skupini samo z jednim mestom volijo vaščani, v vseh družili mestih ravno tiste skupine pa so izključeni z mestno občino združeni vaščani. Krivica postaja se ve da dejansko občutljiva, ako bi se hotelo pripustiti, da bi v mestni skupini glasovi vaščanov celo odločevali. S tem bi izvoljenec ne bil več zastopnik mest in trgov, ampak izvoljenec v as i j. — Mi bi se nikdar ne mogli strinjati z načeli, ki bi volilno pravico tako uničevali. Ne moremo pa skleniti teh vrstic, da ne bi na kratko odgovorili na očitanje, izrečeno v tukajšnjem slovenskem listu: „da so naši državni poslanci boje prof. Šukljeja". Iles je, da so svarili tudi „naši državni poslanci" pred kandidaturo Šukljejevo. To svarjenje narekavala jim je skrb za našo narodno stvar. Pretek in izid dolenjske volitve dokazal je, da je bilo svarjenje stvarno utemeljeno. Bojimo se, da bi izid te volitve ne imel še daljih nasledkov v državnem in deželnem zboru, kateri bi mogli naši narodni stvari prizadeti večjo škodo, kakor bi mogla biti korist še tolike nadarjenosti. — Sicer pa so z nami vred gotovo strmeli tudi naši državni poslanci, ravno z novega o d- Dalje v prilogi. jednein, združene v celotno sliko. Najbolje bi bilo pač, da bi si vse to ogledali na svoje oči, in v to svrho Vam hočem navesti dvojico najvažnejših to-ček, da se boste vedeli orijentovati, kakor v srbskih knjigah, katerih ,,kazalo" Vam pove, „gdje je što". Najprej oglejva si mesto samo, z Dunava gori, se ve da! Vidite, ondu le tisto rujavo zidovje, rastoče iz reke. To so oni ogromni okopi, na katerih je svoje dni, kakor pravi narodna pesen, teklo toliko krvi, da bi gnala mlinske kamne tri! Izmej okopnega zidovja štrli tako imenovana kula ,,Ne boj se", in višje gori nad njo, na hribovem robu gleda v širno okrožje mogočna Belograška trdnjava; njej na jug se nahaja glasoviti ,,Kali Megdan", kjer so se Turki vežbali v vojaških svojih okrustnostih. Zdaj je na istem mestu nasajen košat „perivoj", po katerega senčnih drevoredih se sprehaja Belograška mladina, sanjaje o lepšej bodočnosti svoje domovine. Od navedenega javnega šetališča dalje proti jugu razprostira se po solnčnem holmu okrog, mesto Beligrad s prostranimi svojimi trgi in ulicami. Neko detinsko-blaženo Čuvstvo Vam se vzbuja v srci pri pogledu na vitki, z zlatimi arabeskami okrašeni zvonik prijazne metropoliške cerkve, lesketajoč .se Vam z hriba nasproti. . . Tu je parobrod priplul k obrežni brvi, nad katero Vas vabi napis v — „Beograd". Veseli skočite na srbsko zemljo in — „Molim, pasuš!" ustavi Vas zagorel, z ruja-vimi vrvicami prepleten pandur. Vi ga začudeni gledate in mu dopovedujete z vso svojo zgovornostjo, da ste pošten Avstrijec, preprost, pohleven Slovenec, da si pridete ogledovat za pol dneva srbsko prvostolnico. Ne pomaga nič: pasuš mora na dan ! I Ko mu naposled izročite svoj potni list, označi Vam j urad, kjer se Vam bode zopet izročil. In ko pri-• dete tja, ogledujejo Vas od vseh stranij ter zabele-| žujejo Vaše ime v nek skrivnostni zapisnik. Gorje j Vam, če imate slučajno priimek, ki se končuje na — ov, kakor moj: ne uidete jim z lepa izpred presunljivih oči. „Kretanov, —ov—ov !'1 ponavljal je dotiču i k nekekrate končnico mojega pob lovnega imena, ugibajo, da-li nesem morda kak preoblečen Rus, katerih se dan danes v Srbiji boje, kakor Vaši ela-Btikarji — radikaleev. Naposled so mi načečkali neko opomnjo v potni list ter mi dovolili uhod v mesto. Ali prosim Vas: kedo mi bode prečital zdaj tiste čečke s cirilskimi pismenkami ? Vidite, gospod urednik, to Vam je — kakor bi rekel dr. Jeglič — „prst božji" za našo slovensko malomarnost! „Nadarjeni Slovenci" vešči smo vseh živili in mrtvih jezikov; znane so nam pisave — od egiptovskih hi-roglif gori do Gabelsbergerjevega hitropisja, da že nestrpljivo čakamo na Zupanovo najnovejšo, „naj-popolnejšo" (?) stenografijo; ali da bi znali s cirilico napisati: Speva, jaz Te ljubim! — do te učenosti se ne popnemo niti v trinajstih stoletjih! Potem pa sanjarimo o nekej vseslovanskei vzaiemnostil V jednako premišljevanje zapletena stopala sva z radikalnim mojim Mentorjem po stopnicah navzgor v mesto. Tu bi Vam zdaj pred vsem drugim imel podati kratek zgodovinski obris o bratih Srbih od njihovega prihoda iz „belc Srbije" do denašnjega klečeplazenja pred madjarskiiu „czikoszom" ter Vara našteti po vrsti vse njihove nekdanje, denašnje in bodoče vladarje, počenši z velikim županom Vlasti-mirom pa doli do maloletnega sedanjega prestolonaslednika srbskega, Aleksandra M. Obrenovića IV. Zlasti pri imenovanji vseh deseterih Nemaničev bi imel naglaševati kolikor Stepana Prvovenčanega toliko i Štepana Dušana Silnega, kakor bi tudi imel ugodno priliko za pomilovanje carja Lazarja, ob jednem pa za ožigosanje izdajice Vuka Brankoviča \ z najčrnejšimi hojami. Ali, gospod urednik, ta pre- Priloga „Slovenskomu Narođn" Bt. 138. 20. junija 1885. lik o van i po soglasnem zaupanji naše dežele v tem slovenskem listu brati tako očitanje! Politični razgled. Notranje đežele. V Lj ui) ljani 20. junija. Poročila, da dr. Smolka zaradi starosti več ne bo prevzel predsedništva državnoga zboru, se ne potrjujejo. Dr, Smolka se ne bode bianil prevzeti zopet tega mesta in poljski klub se bo potegnil, da ga bode zopet volil državni zbor. — Kakor „Mir", ki je organ metropolita Sembratoviča, piše, vladi prijazui Ilusini nikakor ne mislijo stopiti v poljski klub, pa tudi v Hohenwartovega ne. rusinski poslanci se bodo združili mej sabo, vzpre-jeli bodo mej se tudi Kovalskega. V narodnogospodarskih vprašanjih bodo podpirali navadno politiko poljskega kluba. V narodnih vprašanjih se bode pa vseh pet rusinskih poslancev se z vso odločnostjo potegovalo za pravice rusinskega jezika in grško-katoliške vere. To je jako razdražilo Poljake in njih liste. „Gazeta Narodova" kar besna maha okrog. Poljaki so mislili s tem, da so urivali zmerne Rusine, rusinskemu narodu zamašiti usta, nadejajoč se, da bodo novi poslanci plesali, kakor bodo njim Poljaki godli, a sedaj se pa čuje, da se v narodnih vprašanjih hočejo ravnati po dr. Kovalskem, ter bode morda ta še celo vodja rusinske frakcije v zboru. — Državni zbor se snide začetkom septembra, kakor poroča „Czas". Tedaj bode rešil adresno debato, potem veritikoval volitve, volil odseke in delegate ter dovolil budget za tri mesece. V oktobru bodo zborovale delegacije, v novembru se skličejo deželni zbori. Državni zbor bode pa nadaljeval potem svoje zborovanje se le po božiči. Štrajk delavcev v Urim traja dalje. Vedno več delavcev popušča delo. Tovarnarji nekaterih tovarn so že bili dovolili 10 urni delavnik, pa to ni nič pomagalo. Delavci zahtevajo povišanje plače. Sicer je pa kriva temu štrajku tudi nekoliko prenizka plača v tamošnjih tovarnah. Nek Dunajski list, kateremu se ne more očitati socialističnih tendenc, trdi, da je ta štrajk vprašanje želodca, da ni bil umetno pripravljen, ampak je popolnem naravno nastopiti moral. Nekaj je pa morda kriva tudi mestna uprava v Bruu tem dogodkom, ker ni delavcev za časa poučila, kake so določbe novega delavskega reda. V penedeljek v Brnu delavci neso nič prav vedeli, kaj da določuje novi zakon. Upati pa smemo, da se štrajk kmalu konča, kajti jeden prvih in naj-uplivnejših tovarnarjev, Gomperz, je žo izjavil, da je pripravljen delavcem povišati plačo za 20°/0, ako le drugi tovarnarji isto storo. Da bi le delavci v svojo škodo zopet ne povišali svojih terjatev. Županstvo je naznanilo, da se bodo tuji delavci iz Brna iz ti rali, ako ne začno delati. Italijane v Dalmaciji jako jezi, da so povsod propali pri volitvah. V razdraženosti prouzročili se v Spletu resne izgrede. Natančnejih poročil o teh dogodkih pa Še nemarno. Viiaitfe države. Že včeraj smo povedali, da ima Anglija že novo konservativno ministerstvo. Danes imamo še nekatere podrobnosti o posamičnih osebah novega ministerstva dostaviti. Sest novih ministrov vzetih je iz ministerstva Beaconsfieldevega. Premagala je tedaj volja Salisbury-jeva groti Churchillu, ki je vedno ugovarjal, da bi se jemali ti obrabljeni državniki v novo ministerstvo. Sicer pa tudi ni bilo dosti zbirati, ker se je vsak branil, kolikor je bilo moči, postati minister. Novi ministerski predsednik Robert Arthur Talbot Gascogne Cecil maroois ot' Salisburv je 55 let star. Njegov oče bil je varuh velicega pečata v Derbv-jeveni ministerstvu in pozneje predsednik tajnega soveta. Novi ministerski predsednik študiral je v Etonu in CKfordu. Še jako mlad je bil voljen v spodnjo zbornico. Leta 18GG mu je Derby izročil ministerstvo indijsko, pa je že čez jedno leto odstopil, ker mu neso dopadale reforme, katere so predložili zbornici njegovi tovariši. 1869, leta postal je kancelar (J.\tordskega vseučilišča. 1874. izročil mu je Disraeli ministerstvo indijsko. Cez dve leti bil je poslan v Carigrad h konferenci. Pozneje bavil se je mnogo z orijental-sko politiko, zlasti ko se je 1878. leta lord l)erby odpovedal ministerstvu vnanjih del. Na Berolinskem kongresu je hudo nasprotoval Rusiji. Salisbury-ja hvalijo, da je dober govornik. Lord Churchill je še jako mlad, star je še le 86 let. On je mej konservativci, kar je Cliamborlain mej liberalci. Mej novimi ministri je najpopularnejši. Ponosen je na svoje plemstvo, kakor tudi Salisbury. Sicer je pa jako energičen, Ker je pa jako trmast, bode tudi skrbel, da ne bode prave jedinosti v ministerstvu. Ilicks-Beach novi kancelar državnega zaklada bil je že v Beaconslieldovem ministerstvu in sicer s prva podtajnik v ministerstvu notranjih zadev, potem tajnik za Irsko in naposled kolonijalni minister. Govornik je še precej dober, sicer pa ne posebno nadarjen, zlasti v finančnih stvareh je neki popolnem nevešč. Misli se, da bode kmalu naredil prostor Churchillu. Sir St. Northcote, lordni predsednik tajnega soveta, je jako priljubljen, pa mehke nravi in brez vsega upliva. Star je 07 let. Bil je dalje časa Gladstouov privatni tajnik, 1866 postal je Northcote tajnik trgovskega urada, 1807 državni tajnik za Indijo, 1874 do 1880 pa finančni minister. Karol Carnevon novi irski lord-lieutenant je znan arheolog. Star je 54 let. Prijazen je Rusiji. V Beaconsfieldovem ministerstvu bil je minister za kolonije, pa je izstopil iz ministerstva, ker je to nastopilo Rusiji sovražno polit'ko. Sir Richard Cross, novi minister notranjih zadev je 02 let star. Bil je že pod Beaconslieklom tajmk za notranje zadeve. S Churchillom se neki prav dobro ne sporazumeta. Mr. Smith je 60 let star in jako bogat. Bil je tajnik v finančnem uradu, pozneje pomorski minister v Beaconsti. ldovem ministerstvu. Ta mož je postal konservativec samo zato, ker liberalci neso hoteli priznati njegove nadarjenosti. Sedaj jo prevzel vojno ministerstvo. Sir Giffard novi lordni kancelar jo prava politična ničla. V ministerstvo so ga poklicali, ker boljšega neso imeli. Novi kolonijalni minister polkovnik Stanley je rojen 1841. leta. Bil je vojni minister pod Beaconsfieldom. Pomorski minister lord llaniilton jo 40 let star, bil je podtajnik za Indijo v poslednjem konservativnem ministerstvu. Nadalje so imenovani: Goifc za generalnega tiskala, Clarke za generalnega državnega pro-kuratorja, Gibson za lordnega kaneelarja indijrjkega, Arthur Balfour za tajnika indijskega. Nemški zvezni sovet je sklenil, da se podaljša malo obsedno stanje za Lipsijo za jedno leto. Danes bode neki francoska vlada naznanila v zbornici, da je mir mej Francijo in Ei iiajcni ratihkovan. Lang-Sona pa francoske čete ne bode zasele do jeseni, ker je sednj vreme za premikanje čet v Tonkingu jako neugodno. Crni prapori ostavili so Thuyen-Kvan. Francoske čete tega kraja ne bodo posele, ker je jako nezdrav. Domače stvari. — („Ljubljanski List") milo toži, da mu že preseda, ker vedno ponavljamo, da je bil grof Margheri vladni kandidat. Pomilujemo, kajti ako mu že sedaj preseda, bode v kratkem po njem. Ce pa večerna priloga vpraša: Kdo je proglasil Margherija vladnim kandidatom? se nam ne zdi vredno odgovarjati. Kdor tega ne ve, a ureduje oti-cijozno glasilo, takemu je najboljši svet : Ofelija, le hitro v samostan ! f Ivan Stuhec. Žalostna vest došla nam je danes iz Celja. Umrl je g. Ivan Stuhec, umirovljeni deželne sodnije svetnik. Ž njim zgubili smo moža, ki je bil uzoren uradnik, uzoren narodnjak in \ rstransko spoštovan, moža poštenjaka v vsakem ozira. Bodi mu zemljica lahka in blag spomin! (Cesarjevič Rudolf na Ruskem.) Kakor se poroča iz Peterburga, obiskal bode cesarjevič Rudolf s svojo visoko gospo soprogo še to poletje reterburg, Kijev in Moskvo ter bode potoval tudi v Kavkaz. Jeden del 1'eterburške trdnjave krstili bodo z imenom našega cesaijeviča, katerega bodo izvolili imejiteljcm še druzega ruskega polka. — (Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici) podalo je c. kr. vladi prošnjo, da bi smelo svojo zastavo slovesno blagosloviti. Posebna deputacija treh udov izročila je prošnjo c. kr. dvornemu svetovalcu in voditelju c. kr. okrajnega glavarstva za okolico Goriško, Francu baronu Rech-bachu, ki je baje dal deputaciji malo upanja, da bi se prošnja uslišala, ter izrekel, da ne upa, da bi prišli mirni časi, ki bi omogočili slovesno blago-slovljenje v kratkej dobi, dokler bo on na sedanjem mestu. — (Stolica za srbski jezik) prične se s 1. septembrom t. 1. na vseučilišči v Budimpešti. — (Časnikarsko.) „Svjetlo", dosedaj dvakrat na teden v Karlovci izhajajoč, preneha koncem t. m, Začetkom julija pa začno v Karlovci izhajati nov list „Bog i Hrvati", dvakrat na mesec. Pisan bode v zmislu stranke prava. — (Usta novi na Knafljeva) za vseuči-liščnike na Dunaj i, rojene Kranjce, bode se v prihodnjo izplačevala v štirih rokovih po GO gld., ne več v dveh po 120 gld. — (Iz Zagorja ob Savi) se nam piše: V noči mej 18. in 19. t. m. pripetila se je v tukajšnjem rudniku nesreča. Podsulo je dva delavca: Gašperja Križnika in Josipa Hruška. Prvi je zelo poškodovan in bode težko okreval, drugi je na nogah hudo ranjen. — (Naglo smrt) je storil predvčerajšnjim neki kosec na senožeti pri Vrhniki. Ker ga je žeja mučila, šol je k Ljubljanici in se je hlastno napil. j Komaj pa je bil to storil, se jo zvrnil na tla ter mrtev obležal, — v svarilo vsem delavcem, da bolje pazijo na svoje zdravje. — (Mej 1'ragarskim in Čakovcem) bode počenši s 25. t. ni. vozil poseben mešan vlak, ki bo odhajal iz Čakovca ob 1. uri 45. min. po noči in imel zvezo s poštnim vlakom proti Dunaju. — (Slušatelji rudarske akademije v L j ubne ni) bodo, kakor druga leta, tudi letos napravili več poučnih izletov. Jeden oddelek obiskal bode mej 18. junijem in 8. julijem Celje, Štore, Trst, Pulj, Koper, Piran, Jesenice, Prevalje. Drug uzvišeni posel rad prepuščam preslavnim Vašim historikom, da-si se bojim, da Vas ta ali oni zavrne: „Ich mag das Slavische nicht!" Jednodnevni, lehko-živi turist ne more se Vam namreč uglabljati ni v hiroglife starinskih napisov, niti mu je nalog, gledati za letečim', ptići v bodočnost: njegjva je sedanjost! Zatorej, gospod urednik, ako Vam je ustreženo s poprečnim opisom Belega Orada, ka-keršen je zdaj — evo me na uslugo! Beli grad, odkar ga je zopet obsijalo sobice zlate svobode, podoben je mladeniču, okrevajočemu iz dolge, smrtne bolezni: kakor temu, jasni in ru-deči se i njemu vidno prej bledo, upalo lice, kar nam oznanja lepo, srčno njegovo prihodnjost. Tu se zdaj dela z vsemi silami na telesnem in duševnem preporodu tega toli zanemarjenega, v prah iu bedo pogaženoga mesta. Tukaj-le se podira stara na pol razpala koča in na njenem mestu se dviga v nekaterih dnevih novo, ponosno poslopje; tam zopet se predeluje nepraktično vzgrajena hiša v zmislu in po načrtu modernega stavbarstva; in dočim se ondu le nasajajo bujni vrti, stavi se na tem trgu krasen spomenik. S kratka: mnogo se je v Belem Gradu storilo v kratki dobi srbske nezavisnosti od turškega jerobstva! Tu se je postavil kraljev veličasten „konaku, vzgradilo ae ■: ,.V tihi noči", čveterospev. 6. A. Nedved: ,.Popotnik", zbor s čveterospevoni in tenor- solo. XX. TelovadToa ust d.rogfu.. III. G-odba. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina za osobo 40 kr., za rodbino 3 osob 1 gl. k toj ns liii vala prav uljiuliio in prijatelj" petju in UIotmNh ODBOR. Vabilo na imročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j ubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. ,, pol leta........8 ,, — „ „ četrt leta........4 „ — ,, „ jeden mesec........I „ 40 ,, T7pP€tvn4štvo ,fSlov, jSavotla'*. Ziiik'mIJIvo zdravilno sredstvo. Osobe, ki bolehajo za želodčeviui kuturoui in krčem, se hitro ozdravijo s pristnim „Moll-ovim S eid 1 i tz - pra S kom u. Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar iu c. kr. dvorni založnik, na Duuaji, Tuch-lanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in pudpisom. 11 (11-4) Tujci: 19. junija. Pri Bohringer z Dunaja. — Dr. Zehal iz Gradca. — Kožic, .lelouscheg iz Trsta.. — Poscbick iz Reke. — Kratky iz Gorice. — Porto iz Trsta. — Globočuik iz Železnikov. ; ri K-i t Kclivveiger z Dunaju. — FUrst iz Budim-pelte. — Hradeg i Dunaja. — GrUnhut, Bellman iz Gradca. — Hol/iuger, Sohubert z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji: Golza iz Trsta. — Pavlic iz Celovca. — Turk iz Ribnice. HeteorologiSno poročilo. a Gas opa-* zevanja Stanje barometra v mm. Tempera tura Vetrovi Nebo Mokrimi v; mm. t * ! 7. zjutraj .3, 2. POP-i9. zvečer 1 I 7 35'30 mm. 785-80 mm. 733 14-8" C 19 0' G 17-2» C Sl.SBVZ. sl. jvz. si. vzh. dež. obl. obl. 28'60iuk dežja. | Srednja temperatura 17-2°, za T3° pod norinaloin XD-u.na-js3sa, "borza, dne 20. junija t. 1. (Isvirno telegraiično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta ........... 5u/„ mareun renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro..........• Napol.......... • • G kr. cekini.......... Nemške marke . • 1 /„ državno srečke iz I. 18.r>4 250 gld Državno srečke iz 1 1864 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4°/0...... „ papirna -enta 5°/u . .... B*/o Štajerske zemljišč odvez oblig . . Dunava reg srečke 5u/„ 100 gld. Zemij obč. avBtr. 4'/1°/0 zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinandove sov. železnica Kreditne srečke.....100 gld Itudolfovo srečko...../' 10 „ Akcijo anglo-i>vst.r. banko . j 120 n Traiumwaydrujt. velj. 170 gtd a. V. . . 82 gld. 55 kr. 83 n 10 n 40 99 n 15 n i« n aaa n 40 n 124 30 n 9 n 85«/, n n 8t> n 61 • — p 127 75 n 107 75 p 10« 30 n 98 .n 90 I 9'2 n 75 » Kil » — n 11« • — n 1S8 ■ 60 n 118 n «0 n 106 n — n 175 n 50 n 17 n 75 n 98 H 25 » 207 • 75 n Fiihrer durch Krain und dio Dargestellt von X*. von UttdicN. Mit 10 Ansichten von Laibach und anderen hervorragenden Gegenden in Oberkrain und einem Plane von Laibach. Da se odpomore potrebi, ki so jo ž« dolgo čutila, sklenila je podpisana založna knjigarna izdati pod zgornjim naslovom delo, ki nam podaje razgled obhodov, katere nam ponuja naša dežela in kateri so še večinoma ne/.uani, zato je ta knjiga ne samo za tujce, ampak tudi za domačine praktična in koristna in se tedaj z veseljem pozdravlja. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. (300-4) J. Giontini v Ljubljani. vsprejme so v službo s 1. julijem 1S»85 za neko zavarovalno lianko pod ugodnimi pogoji. Ponudbe naj se oddajo pod šiiro: H 13 poste re-strnite IJuliljimn do t. julija l8S.r). (370) Ledeniki (Eiskasten) se prodajo prav po ceni. Kaj več se izve v Trnovem, Cerkvene ulice It. 11» pri Itranl ^cd-lsraošelc. (318—4) Daje se za več let v najem mej LJubljano in Vrhniko na glavnoj cesti stoječa (344—2) gostilna s hlevi. potem njive in travniki. Natančneje se izvč pri upravništvu „Slovenskoga Narod*". s krčmo, prodajalnico in mesarijo na Visokem pri K ritu j i odda se od 1. juliji* t. 1. za več let v mi jem. Pri hiši sta tudi 2 lepo zasajena vrta« kegljišee in \ odiijuk. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. — Kaj več so \c\6 pri .1 u u e zu l*aulie>i, v u Igo Taborji, na Visokem. Trgovski pomoćnik za trgovino z mešanim blagom, kateri mora pa v prodajanji usnjat popolnem izurjen biti, vsprejme se takoj pod ugodnimi pogoji. (307—2) Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". Vožnja z jednim konjem za osobe v toplice ali un deželo po prav nizki ceni. Poljanska cesta h. št. 17, I. nadstropje. (362—2) iecoli-eva esenca za želodec, katero pripravlja 1 G. PICCOLI,lekar v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje. krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v Skatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust. Cena ateklenioi 10 novo. (348—5) Dr. Sipntaijfcr-Jeve Tajni medicinski in dvorni sovotnik dr. Kiicking, medicinski lovetnik dr. Goba, dr. Httaming in mnoge drugo zdravniške avtoritete so je preskusijo in je za izvrstno domače (no taiuo) sredstvo priporočajo proti vsein želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuliob«djn, /aslizenjii, želoučnej kislini, vztligovunju, omotici, koliku, škrotVIjnom itd., proti zlutej žili, zapretjii. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do ledij. Poskusite samo z malim in prepri- čajte se Biv-i" Jedna stekl. 50 in 30 kr. V A gos|ioi'u Iekorji Mvouodi9 pri Zlatem orlu, uu 1'vešlriiovem trgu. (7 IG—48) Pred žretjem surkov varuje samo (10_4) ZACHERL-ov prašek proti molom. Pristen samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. Dobi se pri vseh trgovcih, ki imajo dotične plakate v izlogih. Izvrsten med (tritrtintiriin pitanec) na debelo in drobno, kakor tudi v plebastlb ikat-Uab po S kil (kilo po 60 kr.), ikatlja 30 kr., bo dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečarji v Ljubljani. t278—6) I3 i*is4 trn i Lzdravilni ma!aga-sekt po analizi ces. kr. poskušuje postaju za vina v Kloster-ueuburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotne bolne, okrevajoče, otroke itd. proti pomanjkanju krvi in slabemu želoucu izvrstno upliva V '/, m Vi originalnih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—4) ŠPANJSKE TRGOVINE Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gtd. l.:to. Dalje razna fina lnozemslsa -vina v originalnih steklenicah in po originalnih cenah. V Ljubljani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, in 11. L. \Venzel, prodajalec delikat.es. V Krati ji: pri gospodu Fran Dolenz, trgovina s špecerijskim blagom. V Loki: pri gospodu Jurij Dei.sin-ger, trgovina s špecerijskim blaffOOO, Na Illedu na jezeru (zdravilišče : pri gospodu Oton Wiillling, prodajalec delikates. Na znamko Vinador, kakor 1 ud i n.i postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, ker no le tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto. ••a J. C. JUVANČIČ, posestnik vinogradov mi Ilizoljskem, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—7) Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld. „ 1883.1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto 9 14 , 20 „ if^F" Uzorce p šil j a v sodčkih od 50 litrov in več. <^PQ gostilno v Ru- kraji ter obseza- Rtaro, vsacemu dobro znano dolfovem, ležečo na pri j a/nem jočo dve jedna tik druge stoječi hiši, dobro zidani, s prostornimi sobami za gostilno, z lepim vrtom, z jako romantičnim razgledom, z amerikansko ledenico, z obzidanim in s šipami obdanlm kegljiščem, tudi z dvema lepima sobama za prenočišče tujcev, namerava podpisana iz proste roke zaradi holehno-sti prodati. Pogoji zvedo se natančnejši pri lastnici ustno ali pismeno. Oas za kupce je odločen do 1. septembre. 1885. Koziiliju IKrmier. (369—1) lastnica. Boct, cesarsko j in Gtsflortno pivo I v steklenicah J (6—25) priporoča \ A. MAYER-jeva g trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani, h 5 V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, L, 1OTAL0ZZICASSE 1, najstarejša tvrdka te vrste. (698—87) Natančneje izpovedne in prospekti zastonj. Dr. Popp-& aromatično-medicinično »ailo is selišo kemično analizovano in od mnogih medicinskih in zdravilskih celebritet Evropo kot najreelnejse in najboljšo za kožo pri poznano, rabi so že 18 let z naj večjim vspebom proti vsakovrstnim spušfajcm, zlasti {roti hrastam, lisujem, pegam, prhljaju v glavi in radi, ozebljinam, potenju uog in gar jeni. Cena 30 kr. Gospodu dr. J. G. Popp-n na Dunaji, I. okraj, Bognergasse št. 2. Ko som že šest let imela nek spuščaj in so me že zdravili štirje zdravniki, ne da bi ga bili mogli odpraviti, začela sem rabiti Vaše milo iz zelišč in je pomagalo, za kar Vam ne morem biti dosti hvaležna. Obračam se nepoareduo na Vas, ker sem iz lekarn dobila je več vrst, ki so bile sicer tako zavite, kakor Vaša, pa jaz mislim, da so bile ponarejeno, kajti mojo ljubljeno teinnorujavo milo upam le od Vas dobiti. Za priložen znesek prosim pošljite mi zdravilnega mila iz zelišč. . L velespofitovanjem (324—1) Amalija Franz, Preran (Moravsko). na Kriketu: F. ROraches, lekar; v Idriji: J. "VVurto lekar; v Kranji: K. Šavnik, lekar; v Šlcofjej Loki: (S. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Brauno, lekar; v Ajdovščini: M. CJuglielmo, lekar; v Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacba, lekar; v Badovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: J. Bergman, D. Riizoli, lekar ja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J. Rup-recbt, lekar; v Cmomlji: J. Hlažek, lekar; v Vipavi: A. Leban, lekar. Za bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in naj glas o vitejsa firma za sukno MORICA BUMA -v Urim (ustanovljena leta 1998) pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do gld. 6 meter. Bogata izbčr suknu za sukn|e (Streioh- und Kamm^arnrockBtolTe^ od gld. 3 do gld. 7 in su kni» za hlače« najnovejši uzorci, od gld. 1 do gld. o meter. Črni Heruvleiis M suknje in Tos-klns z« hlače od gld. 3 navzgor do gld. <5, gld. 7 in više meter. Velika galogft vsakovrstnega sukna za civilne in vojaške obleke, livreje, cerkve, biljarde in vozove. NukiiH za požarne straž«', veteranska in strelska društva in druge korporacije. — Normalnega volnntega lilaga za zgornjo obleko, kakor noruialnlli post el j mli in popotnik odej po sistemi prof. Ciuslava JUgru v Muli gar t u bogata izber. Pristni angleški potni plaldi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16. Uzorce zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poStnemii povzetju aH gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pošiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobe na zahte-vanje vzgledue knjižice z mnogoštevilnimi uzorci franko. (107—17) J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenioe, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, prešičko, ptičiio črvičo, splob vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkine zalege no ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri jr. A\i»i:ii-n, 13, H u s o v a (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjene po plakatih. (211—4) BBM—— -rTtgHaCflifflft zMi F. S. Villar. Ravnokar je izšla druga knjiga teh glasbo-tvnrov s sliko skladateljevo. Zadriaj knjig« je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor se z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je 1 gld. HO kr., zares Izredno nizka. (194—21) Knjiga no dobiva isključivo pri samem skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: IE\ S. TniHar tt Sislsnj.. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Politične razmere, ki bo nastale v vsej Evropi, zadelo so tudi Švico; vsled teh razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začaBno, ter nam jo zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane IVuMltlng. tonske žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširaue ter so amerikanskoga sist ma. Vse ure so natanko repasirane ter garantu jenio za vsako uro pet let. V dokaz gotovega jamstvu in stroge so« lidnosl i, prevzetnemu s leni dolžnost javno, da vsako uepristoječo uro nazaj vzamemo In z drugo zamenjamo. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katero so pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izredno natančno rcgidovauo; razen tega so tudi eloktrogalvauično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20. 1000 komadov krasnih, ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-širanib okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, lino repasirane, z verižico, medaljonom, in haržunaatim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov ur na sidro (auker-uhr) od pravega 131otnega srebra, odobrenega od c. kr. de-narnega urada, tekočih na 15 rubinih, razen tega tUdI električnim potem pozlačeue, fino reguliran*!. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 1000 komadov VVashingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 131otuega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri dii se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržuuasti etui iu ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email okviru in l bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75. 650 komadov ur Z ropotcem, lino regulovano, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80, Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (241—8) uhren-Ausverkauf der Uhrenfabrik Fromm, Wien, II., Obere Donanstrasse 107. Mih. Kastucr. Karol Karinger v Ljubljani: Karol Schaunlg v Kranji; Al.»jzij \Valland, J. tuoferscbrnid, F. Zangger, 1 rami & Stiger v Cel j i; llathcver & Felvernigg, Alojzij Fuchs, Anton Robin, Valentin Irost, C. B. Rosshaohor, F. Terdina, Jos. Lipovitz v Celo vej priporočajo svojim p. u. kupovabeiu Zao beri -ovo najnovejšo speeUallteto praškov, katera v inlenzivnej moči iu sigurnosti prebegu vsa d<»sedunja sredstvu; 9W SACHBE1I.I1T"1 za popolno vnićenje in iztrebljenje vaeh škodljivih in sitnih mrčesov, kakor: stenic, bolh, šurkov, molov, muh, uši, mravelj Itd. Posebno so pred tem svari: „Zachorlin" oe z navadnim mrčesuiui praškom zamenjati] .Zacherlin" prodaja se le v originalnih steklenicah, nikdar -i /? * pa se v samem papirji ne prodaja ali pa odprt ne vaga. *A ^"J^^VL Originalne steklenice 'morajo imeli, da jo pristen, podpis (8—G) imena in varstvena znamk". Moje knjige RUSSLAND scif Aufhebuag dcr Leibeigeuschft ostalo mi je Se nekaj iztisov ter jih prodajem mesto za 4 gld. za 1 igld. in 10 novcev za poŠto. (3„4_2) Dr. Fr. Celestin, Zagreb. za hitro pripravo naravne, Di^l>%tAVk? okrepčnjočc kopeli smrekovih iDlLUlBr Igel. ('ena steklenici 40 kr., -p 12 steklenic 4 gld. av. T. pri BBS / Juliji Hittiier-)i, lekarji v lici« lic-n u u ii. Np.-AvNtr.; zaloga v I j u t* I j it 11 i pri Jul. pl. Trnkoczy.ji in v mnogih lekarnah cesarstva. NB. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (143—9) kopalni stol V« stekenice. JI. Krej5iT v Vi ubijani, kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap;~VB prejema tudi kožubovino in zimsko obleko čroz poletje v shranjevanje. (112—21) Ji'::'.::: ::. grozili mlini, sadne in finske tiskalni:: razširjene v mnogo tisoč izvodih po vseh deželah sveta. Najnovejše in priznano izvrstne sestave in najboljšega dela. V'seh velikosti) od 90 L do 1000 L vsebine. Cene nizke in na željo franko na železniški« ali brodarsko postajo; •pričevala in naslove, kjer se naše tiskalnice rabijo, pošljemo franko in zastonj. Solidni agenti se iščejo. Piše naj se na JPII. VlilliltTII A- (o., in Frankfurt a. M. und Wien, II., Praterstrasse 78. Livarna za železo (305—1) in tovarna za poljedelske in kletarske stroje. Najino prodajalnico na drobno je treba nekaj prezidati in ta poprava leti, da svojo se ne da dalje odlašati, zato nama je že- zalogo poletinskeoa in modnega blaga hitro kolikor moči zmanjšava. Iz tega uzroka sva ukrenila, dotično blago od današnjega dne počenši skozi štiri tedne prodajati po znatno SME znižani ceni. "IS^C Uljudno vabeča na mnogobrojno obiskovanje najine prodajalnico in na obilna pismena naročila, katera bodeva najsoliduejo izvrševala s poštnim obratom, priporočava se najudaneje. V Ljubljani, dne 3. junija 1885. p(337-6) KItISPElt «fc ll.»A\(. 99 FONCIERE Peštansko zavarovalno društvo, „AZIENDA", I avstrijsko-francosko društvo i za zavarovanje proti elementarnim nezgodam na ZDumaoi- Društveni delniški kapital znaša i . U inilij. frankov = JJ1MI1MI zlato*. ♦ ♦ ♦ : : : ♦ : t ♦ : : „AZIENDA" zavaruje proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje še do-plačevati. Premije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri glavnem zastopstvu „AZIENDE" v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Glavni zastopnik: (275—0) Josip 3r*I*0}-i«I10. lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOS Letni račun ,.FONCIERE", Pestanskega [zavarovalnega društva, za leto 1884. kaže dohodkov....... gld. 6,985.117*31, izdatkov........ „ 6,817.779-90, in Čistega dobička. ... „ 167.337-41. Reservni zakladi znašajo . „ 2,606.406-05, Popolnoma uplačani delniški kapital je 3 milijone gld. av. v. — Skupno poroštvo je okolo 10 milijonov gld. av. v. ..FONCIERE', Poštansko zavarovalno društvo, pripada torej po vsi pravici k naj bogatejši m asekurančnim zavodom. V dobi 20letnega obstanka (do leta 1880 kot „Peštansko zavarovalno društvo*) izplačalo Je društvo nad 23 milijonov gld. za ikode. ^ as ».v ai*o "V a 111 o zavaruje proti Škoti i požarni: poslopja, hišno oro«l|c\ zalog blaga, poljske pridelke: na rlovc<o živrnjc in zrcalne šipe proti nliitjii ali iilomii. Zavarovalnina se ceno računa. Zavarovanja na več kot 4 leta prejemajo se po posebno ugodnih pogojih. Škode pregledajo in izplačujejo se takoj iu popolnoma. Zaželjene razjasnila dajo in zavarovalna naročila vsprejemajo po vseh večjih krajih nastavljeni opravniki društva. Na zahtevo preskrbi cenitev zavarovalnih predmetov ter izdelavo zavarovalnega naročila vrhovno nadzorstvo v LJubljani. ► Do gg. posestnikov poslopij, zemljišč, zaleg Idaga, hišnega orodja, zreal-k m h sin itd., kakor tudi do vseli onih, ki bi želeli zuvannati na živenje, gre ' topla prošnja, da oglase svoja dotična naročila pri deželnih gg. upravnikih ali ; pa pri uajuljudueje priporočujorem se ► Fran Orenik-M, ► (352—2) v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje. .1 I Spodaj navedene specija-Mtete, ki so po večlotnej izkušnji za Ikvi-mIiio unpeHiie VŽ'qf&$^~&1&&^^^ pripo/.nane, ima vedno čittte v zalogi in razpošilja takoj po poštnem povzetji lekarna JULIJ pl. TRNKOCZY-ja „131*1 namorogir V X-iJTo.1olja,r».i, Umestni trg- Ta.. št. ^. M.» r - J1 .. nn InoA jedno najboljših sredstev, da se prostor, IBOv« kjer rasejo lasjo, utrdi in da lasje ne izpadajo, oh jednem jim daje lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo BO kr. EVnTM»nalrn Smillia najboljšo vrste, ljudstvu priljubljeni r 1 (IIIUIMmI Agcllljl iek; ma]a steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. z obširnim navodom za uporabo. O PoTnftlri npa&Alr -7JI (I '1111P »ajfinejše vrste, bel in roiast, v ška-1 fll IZkl |>ldktflv Ld U.UIll ? teljcah po 30 kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. Oitiinnrnlalri nrJl&«lr »dvz:»m«> fio se dene mej perilo, ne- rijeillolISltl UlStfLl |>l Acl K Ulja UIA-Ortj zvečer s čopičem namazati. I steklenica Mino 40 kr. Qiki/llitv iv.-'ill Je Pr'Jeten- razstapljaven in kri čistilen pripomoček in &"lll!!l/j~|H clll 'znamenit zoper zapretje telesa in krvne navale. 1 škatu- Ija z navodom vred 80 kr. McllftgH najfinejša v botelijah po 60 kr. Izdelki morajo imeti, da so pristni zraven sin jer i podpis in zgornjo obilno varstveno marko. (45—10) Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. iGOf C30000GOOOOOOOOCX}0000000 r vo avsti. tovarniško društvo za izdelovanje durij, oken in tal, Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno I- 1817f po«l vodstvom H. HARKKKT-u, priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna ie v stanu vslcd svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje. Vsprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakersna lesena dela, (162_7) katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohisja. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z ni k ar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne-