ŠTEVILKA LETO XLVIII, 15. JANUAR 2016 CENA 1.60 EUR Po enem tednu davčne Pol stoletja gledaliških odrov Koncert v Bočni v slovo blagajne uporablja skoraj Jožeta Remšaka - Zotlerja staremu in dobrodošlico polovica zavezancev novemu letu STRAN 4 STRAN 12 STRAN 18 Oglasi ^—Gostišče GRAD VRBOVgC^ Fp^r-tOSTINSrTVa MJlj.i Miapn vp Savinjska i gsta 4,3331 Krarte hevne malice in kosi Rezeiyndjè za zaključene OBČINSKI SVET NAZARJE Spremembe cen odvoza odpadkov se ne predvideva V občini Nazarje opravlja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov podjetje PUP Saubermacher. Predstavnica tega podjetja Alenka Centrih Oce-pek je na zadnji seji občinskega sveta predstavila poslovni načrt te dejavnosti v občini za leto 2016. Svetniki so s poslovnim načrtom soglašali, pri tem so imeli več predlogov in sugestij za bolj dejanskim potrebam prilagojeno zbiranje in odvažanje. CENE BODO NAJVERJETNEJE OSTALE NA ISTEM NIVOJU Centrih Ocepkova je povedala, da bodo v PUP Saubermacher, kot predvideva uredba, pripravili elaborat o izvajanju pobiranja in odvoza komunalnih odpadkov ter ga v začetku leta predstavili občinskemu svetu. Če se podatki od prejšnjega leta razlikujejo v plus ali minus za deset ali več odstotkov, sledijo spremembe cen, na kar zaenkrat ne kaže. Poslovni načrt predvideva odvoz kosovnih odpadkov kot v minulem letu, to je v obdobju od 15. marca do 15. novembra in po naročilu. Obrazec naročilnice je na položnici, možno ga je dobiti tudi na spletni strani podjetja. Te odpadke (razen gradbenih) je mogoče brezplačno odlagati tudi v Zbirnem centru Pod-hom. Nevarne odpadke bodo v občini pobirali s premično zbiralnico v septembru. Sredi junija bodo razdelili rumene vrečke za odpadno embalažo. ODVOZ RUMENIH VREČK Prav tukaj so imeli svetniki več pripomb. Vrečke se sedaj odvaža enkrat mesečno, kar se nekaterim zdi premalo. Lahko bi se znižala frekvenca pobiranja mešanih komunalnih odpadkov, ki jih imajo nekateri, ki dosledno ločujejo, zelo malo. O tem je govoril tudi predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe Boštjan Cigale. Odbor je namreč vsebino predhodno obravnaval na svoji seji. Pohvalili so delavce, ki izvajajo odvoz, obstaja pa občutek, da v podjetju ne prisluhnejo dovolj predlogom glede embalažnih vrečk in pogostosti odvozov. Janez Štiglic je menil, da bi bilo dobro narediti kakšno anketo med uporabniki, Bojan Štrukelj pa se je navezal na odvoz embalažnih vrečk. Enkrat na mesec se zdi premalo. Upoštevati je treba tudi, da vreče, ki čakajo za cesto, niso lepe na pogled in da jih zlahka raztrgajo živali, ki v njih iščejo morebitno hrano. Svetniki so tudi vprašali, ali bi ne bilo mogoče vrečk zamenjati za posode. Centrih Ocepkova je povedala, da nameravajo v prihodnjem letu v občini Šmartno ob Paki uvesti pilotni projekt, po katerem bi mešane odpadke odvažali na vsake tri tedne. Na osnovi analize se bodo potem odločali o tem, kako ravnati v drugih občinah. Marija Lebar 7 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Oglasi, Iz občin I nil v tradicionalno slovensko kuhinjo. Je izjemen poznavalec tradicionalnih jedi in človek s prefi-njenim okusom. Osnove kuhanja črpa iz naravnih sestavin, nikoli ne uporablja bližnjic in vedno išče harmonijo v okusih. Kuhal je že v izjemno priznanih restavracijah v Sloveniji, sedaj pa se je odločil, da svojo pot nadaljuje v hotelu Planinka. Tudi njemu je ustvarjanje na Ljubnem ob Savinji izziv. Takoj ob prihodu se je popolnoma posvetil pripravi hrane za podjetje KLS Ljubno d.o.o. Odzivi so bili že po prvih dneh izredno pozitivni in tako smo takoj dobili potrditev, da smo izbrali pravega človeka za mesto šefa naše kuhinje. Ne smemo pozabiti tudi na slaščičarno, ki je vrhunska vaba za ljubitelje dobrih okusov, katere ponudbo vedno izboljšujemo. - Govori se, da naj bi se Planinka s 1. januarjem 2016 zaprla, toda še vedno delate? Kaj je s tem? (Smeh) Planinka je vedno bila in verjetno vedno bo priljubljena tarča opravljivcev. Izmislili so si že veliko zgodbic, ki jih potem slišimo, ko nas ljudje, ki nas poznajo, sprašujejo, kako je s tem. Če bi verjeli opravljivcem, je na primer naš hotel že davno odkupil Podkrižnik. Nekaj časa je bil hotel celo v lasti podjetja Rih-ter d.o.o. Midva sva se velikokrat obmetavala s kremnimi rezinami, se ločila in nato spet skupaj gradila nov hotel v Portorožu, na začetku lanskega leta sva Planinko spet prodala in baje kupila hotel Plesnik v Logarski dolini. V lanskem letu sva se menda spet ločila in nazadnje naj bi Planinko 1.1.2016 zaprla. No, vmes je bila sigurno še kakšna sočna za v rumeni tisk, ampak vseh zgodbic se res ne spomnim več. Zdaj je prišlo tako daleč, da naju te novice vedno bolj zabavajo - ljudem fantazije očitno ne manjka, in to je dobro. Zadovoljni in humorni ljudje naju obkrožajo! Dejstvo je, da hotel Planinka raste od prvega dneva naprej, vsako leto povečujemo promet, število nočitev je že prvo leto preseglo število 500, drugo leto je poskočilo na 1.200, lani pa smo se ustavili pri številki preko 1.500. Letošnje leto smo začeli odlično in glede na rezervacije, ki jih že imamo, mislim, da bomo krepko presegli lansko leto. Pred božičnimi prazniki smo podpisali tudi novo pogodbo o dobavi hrane s podjetjem KLS Ljubno d.o.o., tokrat za nedoločen čas. Ocena gostov ki jo imamo na spletnem portalu Boo-king.com, je trenutno 9,3 od 10 možnih, tako da nam vsi kazalniki kažejo lepo smer in niti za trenutek še nikoli nismo pomislili, da bi hotel Planinka zaprli. - Z vašo ženo sta še vedno v mladih letih in verjetno še nista rekla zadnje besede. Kakšna bo smer razvoja hotela v prihodnje. Verjetno bo v prihodnosti potrebna še ena rekonstrukcija hotela, ki počasi postaja premajhen, manjka nam Wellness center, fitnes, konferenčna dvorana in podobno. Letna terasa je premajhna in ležišč je glede na povpraševanje premalo. Potrebna bo tudi rekonstrukcija pritličja in tako naprej. Ampak zaenkrat o tem razmišljamo le bežno. Imamo še nekaj korakov, ki jih moramo storiti do takrat, zavedamo se jih in naredili jih bomo. Hotel bo letos star pet let, do polnoletnosti je še daleč in čaka ga še precej razvoja. Seveda bomo to lahko storili, če bomo zdravi in če bo okolje, v katerem živimo, razvoj in napredovanje dovoljevalo. Na koncu naj še vsem v imenu celotnega kolektiva hotela Planinka zaželim srečno, zdravo in uspešno leto 2016! PR, Tomaž Sršen, odgovorni urednik revije Dolce Vita OBČINA LJUBNO Modernizirana cesta bo zagotavljala sodobno povezavo oddaljenih kmetij Župan Franjo Naraločnik je v družbi domačinov prerezal slavnostni trak nad modernizirano cesto Ločica-Ročnik v Teru. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) Zadnjo soboto v minulem letu so v ljubenski občini predali namenu modernizirano lokalno cesto Ločica-Ročnik v Teru. Ob tej priložnosti je župan Franjo Naraločnik v družbi domačinov prerezal slavnostni trak, pridobitev pa je blagoslovil ljubenski dekan Martin Pušenjak. Priprave na dokončno prenovo ceste so trajale več let. Krajani so financirali in uredili spodnji ustroj ceste, nekateri so za potrebe izvedbe modernizacije in širitve odstopili dele svojih zemljišč. Občina je v zadnjih letih na tem delu uredila odvodnjavanje, razširitve in podporne zidove. V lanskem letu je izvedla sanacijo dveh večjih usadov. Sledilo je še asfaltiranje vozišča v dolžili štirih kilometrov in pol. Vrednost te investicije v višini 240 tisoč evrov bo v celoti krila občina iz proračuna. Župan Naraločnik je v slovesnem nagovoru povedal: »Namen modernizacije ceste je predvsem v varnejšem dostopu do desetih kmetij, od tega je še sedem aktivnih, na območju Mrzlega vrha, da jih s tem ohranimo in naredimo privlačnejše tudi za druge dejavnosti, ki pomenijo njihovo preživetje in razvoj. Hkrati pa pomeni odsek ceste pristop do turističnega območja Golt, kjer je predvidena spodnja postaja sedežnice, ki ji sicer današnji trenutek ni najbolj naklonjen. Gre za težavnejšo traso lokalne ceste, saj je občina morala v predhodnih letih sanirati kar nekaj usadov na trasi, pripraviti s tem dobro osnovo za modernizacijo in tako zagotoviti varnost za udeležence v prometu. Dolgoletna želja domačinov je z obnovo izpolnjena in tudi njihov prispevek k ureditvi spodnjega ustroja je hvalevreden.« Domačini so se v nagovoru zahvalili občini za novo cesto. Zbrani so druženje nadaljevali v lovskem domu, kjer so se ob glasbi zadržali v prijetnem vzdušju pozno v večer. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki STAREJŠI ZA STAREJŠE Gornjegrajski župan nazdravil s prostovoljci NA SOLČAVSKEM ZA KONEC LETA Obilo po malem, za vsakogar nekaj Za božično-novoletne praznike so v Logarski in nasploh zgornjem delu Zgornje Savinjske doline tradicionalni organizatorji prireditev poskrbeli, da so imeli tako gostje kot domačini pester program dogajanja. Program so pripravili skupaj z Občino Luče, kar je zaželena novost tudi za v prihodnje. Poleg celovite ponudbe TIC Solčava in Logarska dolina d.o.o. (stojnice s prazničnimi elementi, ogledi Solčave in sprehodi po Logarski dolini) so bile organizirane nekatere predbožične prireditve, nato še tiste za spremstvo starega leta. Konec decembra so v Lučah izvedli razne delavnice, pri hotelu Plesnik so pripravili animacijo z motornimi sanmi in mini raft, vodene oglede znamenitosti in zbirk v Solčavi, sproščujoče igre na prostem v Logarski dolini s Francijem Podbrežnikom (tradicionalni prednovoletni hokejski turnir z metlami, Logarski biatlon, snežni nogomet) ter 30. decembra novoletni koncert v Solčavi. Zadnjega dne so gostom in mladeži še enkrat ponudili adrenalinsko animacijo z motornimi sanmi in rafti. Silvestrovanje so organizirali v hotelu Plesnik in v gostilni Ojstrica, že 1. januarja pa aktivnosti na prostem z Nejcem Slapnikom ter nočni sprehod z baklami s praznično čarobnostjo. V soboto, 2. januarja, so pri TIC Logarska dolina poskrbeli za kratek pouk in voden tek na smučeh z animatorko Klementino Voler na umetno izdelanem snegu, v hotelu Plesnik pa so v prazničnem vikendu pripravili tudi domačo tržnico. Za vsakega nekaj torej, za mnoge veliko možnosti za sproščanje, vsekakor pa je pomanjkanje snega marsikomu, predvsem otrokom in smučarjem, malce zagrenilo praznično vzdušje. Jože Miklavc Nejc Slapnik je vodil skupine gostov po Logarski dolini. (Foto: Jože Miklavc) Projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše se je v Zgornji Savinjski dolini dobro prijel in je koristen tudi za posamezne občine, saj se lahko s pomočjo prostovoljcev reši marsikatera težava. Pred novim letom je župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi v goste povabil prostovoljce društev upokojencev Bočna in Gornji Grad ter se jim zahvalil za njihovo delo. Župan je dejal, da je za starejše pomembno, da imajo koga, da se z njim pogovorijo izven družine, da preko prostovoljcev sporočajo svoje potrebe. Prostovoljci pa z obiski starejših bogatijo svoje življenje. Po Zakonu o davku na dodano vrednost morajo vsi lastniki gozda ali kmetijske zemlje, ki so v letu 2015 imeli dovoljenje za pavšal in na tak način prodajajo les ali druge kmetijske pridelke, oddati poročilo o prometu. Rok za oddajo poročila za lansko leto je konec januarja. V skladu s posebno ureditvijo v kmetijski dejavnosti lahko kmetje pod določenimi pogoji prodajo svoje pridelke zavezancem za DDV z dodatnim osemodstotnim pavšalom, ki si ga zavezanci lahko upoštevajo pri obračunu DDV. Upravičenci za pavšal si na Finančni upravi RS za to dobijo posebno dovoljenje, po koncu leta pa morajo predložiti obračun prometa. Že tretje leto zapovrstjo je mogoče obračun predložiti davčnemu organu izključno v elek- Pokrajinska koordinatorka projekta Karlina Mermal je povedala, da so v preteklem letu izpolnili plan in ga v obeh društvih presegli za več kot petdeset odstotkov. Veliko starejših je, ki jih redno obiskujejo, saj so osamljeni ali nimajo svojcev. S prostovoljnim delom starejši prostovoljci ostajajo v pogonu, zraven pa lahko naredijo veliko dobrega za druge, ki niso več tako aktivni. Dodala je še, da na terenu zaznavajo težave, tudi nasilje, a je tega k sreči malo. Prostovoljci starejše od 69 let obiščejo vsaj enkrat letno, veliko je takšnih, ki jih obiskujejo tudi mesečno. ŠMS tronski obliki prek sistema eDavki na obrazcu DDV-OPN. Obračun je treba oddati do konca januarja ne glede na to, ali je bila na podlagi dovoljenja za pavšal v preteklem letu opravljena kakšna prodaja ali ne. Torej, če ni bilo prodaje, je potrebno v ustrezne rubrike pač vpisati ničle. Zavezanci lahko poročilo oddajo sami, če imajo kvalificirano digitalno potrdilo, za oddajo obrazca pa lahko pooblastijo tudi drugo osebo oziroma institucijo. Za večino upravičencev to uslugo vrši kmetijska svetovalna služba. Upravičencem do pavšalnega nadomestila, ki obračuna ne oddajo, finančni urad ne podaljša dovoljenja. V lanskem letu so bili tisti, ki poročila niso oddali, finančno kaznovani. Marija Lebar Prostovoljce društev upokojencev Bočna in Gornji Grad je sprejel gornjegrajski župan Stanko Ogradi (stoji četrti z desne) ter se jim zahvalil za njihovo delo. (Foto: ŠMS) UPRAVIČENCI ZA PAVŠAL PRI DDV Poročilo je treba oddati do konca januarja 9 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Iz občin, Organizacije, Ljudje in dogodki OBČINA REČICA OB SAVINJI Nadzorni odbor predstavil program dela za letos Na decembrski seji rečiškega občinskega sveta je predsednik nadzornega odbora Jože Časl predstavil program dela za leto 2016 in predlog finančnega načrta za delovanje. Nadzorniki bodo opravili nadzor proračuna in zaključnega računa občine in javnih zavodov ter nadzor razpolaganja z občinskim premoženjem. Nadzorni odbor občine samostojno določa svoj program dela, ki ga mora v decembru tekočega leta predložiti županu. Vsako proračunsko leto morajo pregledati zaključni račun in prora- čun občine, zaključni račun Javnega vzgojno-izo-braževalnega zavoda Mozirje v delu, ki se nanaša na poslovanje enote osnovne šole in enote vrtca Rečica ob Savinji, prav tako finančne načrte porabnikov proračunskega denarja. Vsaj polletno pa mora opraviti nadzor razpolaganja z občinskim premičnim in nepremičnim premoženjem. Postopek nadzora lahko pričnejo le, če je tako določeno v letnem programu nadzora. Poleg omenjenega morajo nadzorniki obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlagata občinski svet ali župan. Kot je Jože Časl predstavil občinskim svetnikom, je nadzorni odbor v terminskem planu dela opredelil, da bodo izvedli nadzor proračuna in zaključnega računa na sestanku, ki bo sklican do konca maja letošnjega leta. V zadnjem tro-mesečju tega leta bo nadzorni odbor pregledal polletno realizacijo proračuna in izvršil pregled razpolaganja z občinskim premoženjem. Za delo nadzornega odbora so v proračunu za leto 2016 rezervirana sredstva v višini 1.421 evrov. Marija Lebar PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Veterani obiskali svoje najstarejše člane Starejši članice in člani, ki jih je okoli štirideset, so v rečiškem prostovoljnem gasilskem društvu zelo dejavni. Veteranska tekmovalna desetina dosega zavidljive rezultate, aktivni so tudi na družabnem področju. Ob zaključku leta se spomnijo svojih najstarejših tovarišev, ki so stari nad 75 let, in jih obiščejo. Tako so se na obiske odpravili konec decembra, ko so obiskali 17 najstarejših članov društva. Njihov obisk je veljal tudi dolgoletnemu predsedniku rečiških gasilcev Francu Zviru. On in njegova žena Vera sta bila obiska in darila zelo vesela. Franca, ki se bliža svojemu 85. jubileju, je nekoliko prizadela bolezen, kljub temu se še udeležuje občnih zborov društva. Med obiskom je tekla beseda tudi o tem, kako so gradili sedanji gasilski dom v času, ko je bil predsednik društva Zvir. Ta je povedal, da so za gradnjo večino sredstev zbrali gasilci s pomočjo krajanov, ki so darovali les, prevoze ali kako drugače pomagali. V gradnjo so vložili ogromno truda in številne prostovoljne delovne ure. Žena Vera je povedala, Starejši člani Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji so med drugimi obiskali nekdanjega predsednika društva Franca Zvira in njegovo ženo Vero. (Foto: Marija Lebar) da se ni nikoli jezila, ko moža pogosto ni bilo doma. Še več, tudi sama je pomagala. Tudi na veselicah in podobnih dogodkih so bile žene gasilcev nepogrešljiva pomoč. Številni spomini se obudijo ob obiskih, kakršen je bil tokratni, zato sta zakonca Zvir, potem ko sta obiskovalce gostoljubno povabila k obloženi mizi, izrazila željo, da se, če ne prej, zdravi in zadovoljni spet srečajo prihodnje leto ob podobni priložnosti. Marija Lebar SILVESTROVA NOČ V HOTELU PLESNIK V LOGARSKI DOLINI Umirjena zabava z inovativno kulinariko V zadnjih dveh, treh dneh pred novoletnim praznovanjem so v hotelu Plesnik v Logarski dolini dodobra napolnili hotelske zmogljivosti. Želeli bi si še več, nam je povedala predstavnica hotela Nina Plesnik. V sprejemnem nagovoru je gostom omenila, da so v obnovi hotela v preteklem letu dosegli pomemben napredek. Kmalu bodo pristopili k prenovi fitnesa in bazenskega kompleksa. Pred novo turistično sezono naj bi koncem aprila vložili vso energijo v turistične ponudbe hotela, povezane z gostinsko in turistično ponudbo Solčavskega ter širše, pa je v pogovoru dejala lastnica hotela Martina Plesnik. Goste je zabavala glasbena skupina Zodiac band, kuhinja pa je za silvestrski meni ponudila zelo inovativen izbor kulinaričnih dobrot. V Goste, pretežno iz tujine, so v hotelu Plesnik na silvestrovo zabavali člani glasbene skupine Zodiac band. (Foto: Jože Miklavc) hladni, jasni noči so nekaj čez polnoč sredi tak- lep ognjemet in si voščili srečno leto. rat še zelene Logarske doline priredili izjemno Jože Miklavc 10 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kultura, Informacije PREMIERA IGRE S PETJEM KOVAČEV STUDENT Vsi, ki si poklic in izobrazbo pridobijo, si delo in zadovoljstvo v tem ukrojijo Okvirjeno v 20-letnico delovanja Kulturnega društva Jurij Mozirje je dramska skupina te organizacije na odru kulturnega doma v Mozirju 26. decembra izvedla premierno predstavo mu-zikal Kovačev študent. Za predstavitev likov hu-morne predstave Vinka Vodopivca v priredbi Ja-nija Šuligoja so poskrbeli že znani igralci z vključenimi številnimi mladimi. Za besedilo in režijo je poskrbel Jure Repenšek, za sceno z moderno digitalno spreminjajočo se kuliso mag. Ivo Glu-šič, dogajanje pa so glasbeno oplemenitili glasbeniki zasedbe Sekstet Zaggatto. Zgodba komedije prikazuje dogajanje, ki spominja na dileme, ali naj se mlademu človeku omogoči šolanje in študij, da bi mu bilo v življenju lepše kot na primer delavcem in rokodelcem, ali pa bi takšna težnja prinesla neuspeh, družbi pa pomanjkanje mojstrov v osnovnih poklicih, kot je tudi kovač. Tako sta skrbna starša Vlecimeh Kovač (Jure Repenšek) in njegova žena Meta (Jelka Repen- Starši želijo svoji mladeži vedno vse najboljše, a to še ne pomeni, da se vse tako konča. (Foto: Jože Miklavc) KNJIGA MESECA JANUARJA Dogajanje so glasbeno oplemenitili glasbeniki zasedbe Sekstet Zaggatto. (Foto: Jože Miklavc) šek) poskrbela, da se je eden izmed njunih številnih otrok, Janez (Tilen Repenšek), znašel med lahkoživo študentsko družbo, ki je brez pravih cilje v popivanju pozabila na trdo študentsko delo. Ko je očetu prišlo na uho, da je sin na študiju v Mariboru v težavah, je Janeza vzel iz šole in ga v svoji kovačnici učil »pravega« poklica. Z leti sin pridobi na mišicah, prisluži lastne denarce in rad pomaga vsem v družini in svojem kraju. Tako pridobi samozavest, zanj se zanimajo mladenke, osvoji pa ga čedna Brina. Življenje ima od tega dalje pravi smisel. A se pojavi nova nadloga, na mladega, perspektivnega obrtnika se obesi državna birokracija, ki ob dlakocepski zakonodaji povzroča nerazumne zaplete in skubi denar ljudem, ki si ga trdo prigarajo. Postavlja se vprašanje o smisel- nosti in možnosti vlaganja, ker več kot prigaraš, več ti poberejo, birokracija se na račun malih in marljivih ljudi bohoti, sama pa ne ustvarja dobrin za skupno blaginjo. Kljub vsemu mladi kovač ob ponosnih starših vztraja. Ko ga obiščejo nekdanji prijatelji, se po-veselijo in ob dobrem razpoloženju skupaj zapo-jejo, da je kovaški stan le prava izbira, da pa naj le študirajo drugi, saj prav vsi, ki si poklic in izobrazbo pridobijo, si delo in zadovoljstvo prav v tem ukrojijo. V komediji so zaigrali še Matej Zidarn, Ma-nja, Nejc, Urban in Julija Vačovnik, Florjan in Jože Repenšek, Jani in Tjaša Šuligoj, Ivo in Klemen Glušič, Zalika Vačovnik, Danica Napotnik, Irena Grobelnik ter številni drugi. Jože Miklavc Gaute Heivoll: Čez kitajsko morje Roman Čez kitajsko morje je delo norveškega pisatelja in velikega humanista. V romanu se avtor sooča s problematiko duševno bolnih in temeljnim problemom drugačnosti. Heivoll na podlagi resnične zgodbe o zakoncih, sicer tudi starših dveh otrok, ki na svoj dom sprejmeta skupino umsko prizadetih posameznikov, zgradi pripoved o drugačnem pristopu, ki se zdi v današnjem svetu že skoraj nemogoč, saj umesti ljudi z duševno boleznijo tja, kamor sodijo, torej v našo sredo. Hkrati je to roman o veličini ljubezni med družinskimi člani, o izjemni očetovski zavzetosti, o materinski ljubezni - in tisti, mogoče najdragocenejši, do sočloveka. 11 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kultura, Čestitke, Oglasi ZGODBE Z ODRA IN ZAKULISJA IGRALCA Z NEPOZABNIMI VLOGAMI Pol stoletja gledaliških odrov Jožeta Remšaka - Zotlerja Gost pogovornega večera, ki so ga decembra organizirali v gornje-grajskem kulturnem društvu, je bil Jože Remšak - Zotler, domačin, ki ga večina pozna po gledališki plati, kot planinca, gasilca, cerkvenega pevca in nenazadnje človeka, ki se z ganljivimi besedami poslavlja od preminulih sokrajanov. Glavna tema pogovora z Mijo Pilko je bila o petih desetletjih na gledališkem odru, času, v katerem je odigral številne nepozabne vloge, in času, ko so se v zakulisju dogajale zanimive zgodbe. OD PRVE DO NAJTEŽJE VLOGE Svojo prvo vlogo je pred petimi desetletji odigral v predstavi Pogodba. Da je stopil na gornjegrajski oder, ni nič čudnega, saj sta bila igralca tako oče kot mama. Otroci so v večernih urah, ko sta bila na vajah, doma uprizarjali svoje igre in s tem zabavali povabljene sosede. Po prvi vlogi je ostal zvest igri in za vsako vlogo se je pripravil do potankosti. Med bolj markantne in nepozabne je izpostavil vlogo Kantorja v Kralju na Betajnovi, za katero se je pripravljal že tri mesece pred drugimi in se izpopolnjeval v pravilni slovenščini. V komediji Zdravnik po sili je na odru preživel celi dve uri, zanj ni bilo počitka, je pa zato toliko bolj ostal v spominu ljudem. Tudi v komediji Dobri vojak Švejk je z upodobitvijo naslovnega junaka pustil nepozaben pečat. Kar štirikrat je zaigral v Zadrečkih zdrahah, ki so železni repertoar gornje-grajskih gledališčnikov in jih uprizarjajo vsakih deset let. Takšnih in drugačnih vlog je bilo še veliko in če mu bo zdravje služilo, jih še bo, saj je povedal, da ga ostali igralci ne pustijo, da bi se upokojil. ZAKULISNE ZGODBICE V pogovoru je beseda nanesla na režiserje, s katerimi je delal te- kom let, ter na soigralce in soigralke. Kar nekaj jih je bilo prisotnih in so dopolnili njegove spomine na prijetna igralska druženja. Beseda je nanesla tudi na sceno, ki je bila PREJEMNIK ŠTEVILNIH PRIZNANJ Zotlerja na odru odlikuje nekaj, po čemer so znani najboljši igralci. Tudi če je kaj pozabil, zame- Jože Remšak - Zotler je v družbi Mije Pilko poskrbel, da je bila odkrita marsikatera skrivnost njegove igralske kariere. (Foto: ŠMS) vedno v domeni Zotlerja. Izdelava scene, nalaganje na tovornjak, to je še vedno njegova skrb. V dobrih starih časih, ko je bil še v službi na Smreki, je z žegnom vodstva lahko marsikaj naredil tudi tam. Zgodbic iz zakulisja se je v petih desetletjih kar nekaj nabralo, je povedal Zotler, nekaj jih je ušlo pozabi, nekatere (v smehu) niso za javnost, je pa po njegovih besedah za odrom včasih bilo še bolj pestro kot na njem. Ena bolj zabavnih je iz dogodka, ko so pred mnogimi leti šli igrat v Vojnik, kjer je psihiatrična bolnišnica. Šoferja tovornjaka s kulisami, ki je spraševal za pot, ljudje niso jemali resno, ko je dejal, da sopotnika pelje v Vojnik. Niso ga hoteli usmeriti na pravo pot, saj so mislili, da se norčuje. Na avtobus, ki je peljal igralce, pa je med potjo vstopila neznana gospa in se z avtobusa menda tudi kar hitro pobrala, ko jo je šofer vprašal: »A vi ste tudi za v Vojnik?« šal ali narobe povedal, gledalci v dvorani tega niso opazili, in to je del umetnosti igre, ki ga je osvo- jila pred mnogimi leti. Nič čudnega, saj se je rodil na dan kulture, Prešernov dan, 101. leto po njegovi smrti. In o tem kroži še ena zanimiva zgodba. Po njem naj bi namreč v Kragujevcu začeli izdelovati kultni avtomobil Zastava 101. Njegova soseda, ki je delala v tej tovarni, je namreč razlagala zgodbo o njegovem rojstvu in avto naj bi poimenovali po njem. Koliko je v tem resnice, se ne ve, njegova pripoved zveni zelo resnično. Je pa Zotler nenazadnje tako dober igralec, da je njegovo podajanje resnica lahko le dobra igra. Kakorkoli že, tako kakor on je bila tudi njegova družina vsa leta vpeta v kulturno delovanje v kraju, za kar je družina Remšak dobila grb občine, Jože pa zlati grb občine, poleg vseh drugih nagrad za delo na področju kulture in za igralske dosežke. ŠMS Naročniški* klub SAVINJSKE NOVICE Ugodnosti naročnike Nižfa cena tednika Savinjske novice Za naročeni in dostavljeni izvod Sa vinskih nevic plačate manj kot pri vaiem prodajalcu časopisov. Brezplačna dostava Savinjskih novic na celotnem območju Republike Slovenije. Dostava na drug naslov ,Med dopustom ali me J daljšo odsotnostjo vam Savinjske novice dostavimo na drugi želeni naslov. Popusti Naročniki Savinjskih novic imajo %■ popust pri objavah osmrtnic, ¡ahval, malih oglasov in iestitk bralcev, Nagradna žrebanja Občasne nagradne igre z lepimi nagradami (izleti...) za naročnike Savinjskih novic. 12 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Zgodovina in narodopisje Obrtništvo v Zgornji Savinjski dolini (6) Piše: Aleksander Videčnik LONČARSKI RED SPREJET V GORNJEM GRADU Ta red je imel veliko cehovskih načel in je natančno določal pravice in dolžnosti lončarjev. Vseboval je tudi dokaj visoke kazni za tiste, ki bi se zoper ta red kakorkoli pregrešili. Določal je, denimo, triletno učno dobo vajencev, prepovedoval je prekupčevanje z lončarskimi izdelki, predvidel, katera sredstva naj se stekajo v skupno blagajno. Na čelu lončarske zveze je bil nad-lončar. Podrobnosti iz vsebine lončarskega reda kažejo torej cehovsko naravnanost, čeprav je v tistem času država že omejevala cehe v njihovih privilegijih. Lončarska organizacija je imela nekaj duha zadružne samopomoči v tem, ko je podpirala siromašne in bolne člane. Tudi sicer veje iz vsebine reda solidarnost med člani in do članstva. Gornjegrajska gosposka je ponovno dopolnila lončarski red na temelju novega obrtniškega reda, ki je izšel v času vladavine Marije Terezije leta 1776. Škof Karel Janez grof Herberstein je podkrepil dotlej veljavni red in v novem poudaril, da se »imajo cehovski mojstri (nadlončarji) strogo držati teh določil, ker bodo vse kršitve strogo kaznovane«. ZAPLETI Kmalu pa se je zapletlo, saj je bil gornjegrajski lončarski red v nasprotju z generalnim obrtniškim redom iz leta 1772. Ta je namreč namenil odločilno vlogo pri razvoju obrti državi in ne zemljiškim gospoščinam. Prišlo je do pravde zaradi pritožbe nekaterih prekupčevalcev in gornje-grajska gosposka je morala končno popustiti. Obrt se je sprostila in s tem preprodaja lončarskih izdelkov. POMEMBNO DOLOČILO LONČARSKEGA REDA Zapisano je namreč bilo, da je le vpis v register lončarjev pri gornjegrajski gospoščini veljal kot obrtno dovolilo. Vpis se je opravljal po dokaznem praktičnem znanju in triletnem uku stroke. V tem registru je bilo leta 1779 vpisanih 76 članov (lončarskih mojstrov) z območja, na katerem je veljala oblast gornjegrajske zemljiške gosposke. OBRTNE ZADRUGE Zadružništvo se je v svetu uveljavilo kot povezovanje določenih interesnih skupin na teme- lju solidarnosti. Sprva so se tako združevali angleški delavci, ki so si na ta način zagotovili cenejšo življenjsko preskrbo; ustanovili so prodajne zadruge, te so članom nudile živila in druge življenjske potrebščine po nižjih cenah, saj so poslovale zelo poceni in z malo zaposlenimi. Kasneje so ustanavljali zadruge vseh vrst, tako nabavno-prodajne kot tiste po vejah pridelave (mlekarske, živinorejske, čevljarske, mizarske in tako naprej). Ko je prenehala doba cehov, so obrtniki videli možnosti povezovanja v zadruge. Na našem območju zasledimo pred prvo svetovno vojno razne zadruge: lesne, kmetijske in obrtniške. Pri slednjih moramo poudariti, da so obstajale splošne in panožne zadruge. Omenili smo že ljubensko čevljarsko zadrugo, ki je izrazito sodila med panožne zadruge, hkrati pa tudi poslovne, med tem ko so »obrtne« sodile med tako imenovane splošne zadruge, saj so imele v glavnem namen povezovanja obrtnikov raznih panog in se največkrat niso ukvarjale z določenim poslovnim prometom. Bile so torej neke vrste stanovske organizacije, ki so obrti pomenile vez med njo in oblastjo, zato so imele določene pravice in naloge občega pomena. Sem spadajo sklepanje učnih pogodb med učnimi mojstri in učenci (starši), zastopa- nje članov na oblastnih mestih, nadzor nad izobraževanjem vajencev, pomočniški in mojstrski izpiti ter sodelovanje pri udejanjanju obrtniške zakonodaje. Navedeno stanje se je obdržalo tudi v času med obema vojnama, vse do leta 1941. V Mozirju zasledimo pred prvo svetovno vojno »Rokodelsko zadrugo«, tej je sledila »Kolektivna obrtna zadruga«. V naši dolini je bil sedež obrtne zadruge v Mozirju in tako je bilo do leta 1939, ko so sedež prenesli na Rečico, kjer je zadruga delovala vse do konca stare države. Nekatere stroke so se povezovale v zadruge zunaj doline. Kot primer navajamo kovače, ki so imeli svojo zadrugo v Celju, sodavičarji pa celo v Ljubljani. Seveda so se povezovanja skozi čas spreminjala. Že v stari Jugoslaviji so imeli trgovci svoja združenja. Lahko bi rekli, da so se delili obrtniki na obrtnike »rokodelce« in obrtnike gostince, trgovce in podobne poklice. Vsekakor lahko sklenemo razglabljanje o obrtnem zadružništvu z mislijo, da so bile naštete oblike povezovanja uspešne in vseskozi ugledne. Treba je še dodati, da so obrtniki marsikje ustanavljali svoje denarne zavode. Kot primer omenimo Šoštanj, tam so bili včlanjeni številni obrtniki iz naše doline. Ta ustanova je bila sprva nabavno-prodaj-na zadruga s poudarkom na denarnim poslovanjem, kasneje je prevladala hranilniška dejavnost. OBRTNIŠTVO PO PRVI SVETOVNI VOJNI Takoj po končani prvi svetovni vojni so obrtniki spet pričeli redno opravljati svoje posle. Številni od njih so padli v vojni, zato marsikje ni prišlo do obnove obrtne dejavnosti. Pa vendar je gospodarstvo do konca dvajsetih let postopno spet oživelo. V naših krajih je občutno upadlo tkalstvo, barvarstvo, usnjarstvo, hitro pa se je razvijala kovinarska stroka. Že 9. novembra 1919 so v Celju pripravili obrtniški shod. Tega se je udeležilo preko 200 odposlancev, med njimi so bili številni tudi iz naše doline. Udeleženci so zahtevali od oblasti pomoč pri obnovi obrtništva. Razmeroma hitro so se pričele množično povezovati obrtne zadruge, ki so tako postale stanovske organizacije. Zidarji so imeli svoje stanovsko združenje v Mariboru, stavbeniki pa enotno združenje v Ljubljani. V Mariboru so ustanovili Zvezo spodnještajerskih obrtnih zadrug. Nadaljevanje prihodnjič. Učno pismo Kolektivne obrtne zadruge Mozirje iz leta 1922 13 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kultura, Organizacije BOŽIČNI KONCERT V LUČAH Lučki pevci zapeli v farni cerkvi Na štefanovo se je v lučki farni cerkvi odvil koncert lučkih pevcev. Cerkveni mešani zbor, moški pevski zbor in oktet Žetev so zapeli v božičnem duhu, povezovalke programa pa so z zgodbami in razmišljanjem dogradile vsebino večernega dogajanja. Prizadevnost nastopajočih so v dogajanje pospremili člani Kulturno umetniškega društva Raduha Luče in Župnijske Karitas Luče. Prostovoljni prispevki so bili namenjeni reševanju ljudi v stiski preko slednje organizacije. Pred dvestotimi leti je v mali cerkvici v sosednji Avstriji bila prvič predvajana zimzelena hvalnica božiču, Gruberjeva Sveta noč. Ta koncert jo je gostil kot sklepno pesem vseh nastopajočih, z besedami o njenem nastanku pa se je pričel. Uvodna pesem je pripadla ženskemu pevskemu zboru, kot edina izvajana. Sicer so se združeno predstavile v cerkvenem mešanem zboru. Rajske strune in tri druge božične so napolnile cerkev. Zborovodkinja Valentina Rosc je vodila tudi moški pevski zbor, ki je nadaljeval z vipavsko priredbo O jaslice borne, lesene in po še eni Marijini pesmi zaključil s koroškim napevom. Več mladih povezovalk je z razmišljanjem o božiču, prazniku medsebojne bližine, povedalo par zanimivih zgodb in nekaj recitalov. S prihodom med petjem so v ospredje pristopili člani okteta Žetev. Pod vodstvom Mitje Venišnika so zapeli dve njegovi priredbi s še eno črnsko duhovno in Ipavčevo Domovini. Ob koncu sta ob združenju vseh pevcev zaz- veneli pesmi Že počiva vsa narava in Sveta noč. Ob besedah predstavnice Župnijske Karitas Luče Anice Podlesnik, ki se je prisotnim zahvalila za prispevke, je izzvenel večer. Župnijska cerkev je ob podpori župnika Vikija Korošca ponudila dogodek krajanom in tistim od malo dlje. Slavica Tesovnik Moški pevski zbor pod vodstvom Valentine Rosc je med drugimi zapel O jaslice borne, lesene. (Foto: Slavica Tesovnik) KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA Obiskovalci prisluhnili mladim in starejšim kulturnikom Najmlajši so na odru zapeli in zaplesali pesem Mi delamo snežaka. (Foto: Urban Fužir) Člani Kulturnega društva Lepa Njiva vsako leto v času božično-novoletnih praznikov domačinom pripravijo prireditev, kjer vsem izrazijo obilo lepih želja. Na zadnjo soboto preteklega leta so se v dvorani tamkajšnje podružnične šole poleg starejših kulturnikov predstavili tudi le-ponjivski otroci. Po uvodnem pozdravu so obiskovalci prisluhnili Mojci Hrastnik, ki je zapela slovensko popevko En svet. Nato so se zbranim z obsežnim Gašper Laznik je na harmoniko zaigral Miheličevi skladbi Ples snežink ter Pod Snežnikom. (Foto: Urban Fužir) programom, ki so ga pripravile članice društva, predstavili leponjivski osnovnošolci. Zaigrali so predstavo o Sneguljčici, ki so ji sledili številni plesni in pevski nastopi ter igranje na harmoniko in bobne. Zbrani so tako videli, koliko glasbenega talenta premorejo najmlajši. Po nastopu osnovnošolcev so na oder stopili člani gledališke skupine. V krajšem skeču z naslovom Sorodna duša so prikazali, da ni pametno biti preveč izbirčen pri iskanju žene, saj se ti to lahko maščuje. Kot zadnji je oder zasedel Gašper Laznik, ki je na harmoniko zaigral dve pesmi, s katerimi se je predstavil tudi na tekmovanjih, ki se jih udeležuje tekom leta. V slabi uri je številno občinstvo lahko prisluhnilo bogatemu programu, ki jih ni pustil ravnodušne. Nastopajoče so nagradili z bogatimi aplavzi in tako izkazali spoštovanje nad njihovim trudom. Primož Vajdl 14 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Organizacije BLAGOSLOV KONJ V ŠENTJANŽU Po obredu pohod in druženje Na štefanovo so bile po Sloveniji številne slovesnosti, na katerih so blagoslovili sol, vodo in živali. V naši dolini so obred opravili v cerkvi Janeza Krstnika v Šentjanžu. Mašo je ob asistenci diakona Stanka Čeplaka daroval rečiški župnik David Zagorc. V skupinskem blagoslovu je s priprošnjo prosil za zdravje konj in njihovih gospodarjev. Dogodka so se udeležili člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline, ki so po obredu opravili krajši pohod. Od cerkve so se poda- Blagoslov konj je opravil župnik David Zagorc. (Foto: Marija Šukalo) li po šentjanškem polju do reke Savinje in ob levem bregu do Grušovelj ter naprej na Homec. Tam so nahranili živali, sami pa se pomudili v druženju, ob malici ter izmenjavi izkušenj ob zaključku leta. Pozdravne besede je udeležencem namenil predsednik društva Janko Pris-lan in jim zaželel vse dobro v prihajajočem novem letu. Marija Šukalo Konjeniki so se podali na krajši pohod. (Foto: Marija Šukalo) ŠTEFANOVA JAGA MOZIRSKIH LOVCEV Po jagi opravili še dva krsta Lovska družina Mozirje je za svoje člane 26. decembra pripravila tradicionalno Štefanovo jago, zadnji letni pogon. Uplena tokrat ni bilo, so pa po jagi dva člana tradicionalno krstili za njuna uplena iz preteklosti. V hladnem jutru so se zbrani domači in lovci iz nekaterih pobratenih lovskih družin ter se podali v strmine mozirske planine. Med jago so videli kar nekaj divjih živali, predvsem jelenjadi in zajcev. Kljub temu uplena tokrat ni bilo, kar ni skalilo dobre volje na srečanju po jagi. Na njem so se najprej podložili z golažem, nato pa pogovorili o poteku jage. Starešina družine Janez Pir-nat je predlagal, da bi vsak udeleženec prispeval majhen prostovoljni dar, ki bi bil namenjen v šolski sklad domače osnovne šole. Prisotni so z veseljem posegli po denarnicah in pridno napolnili klobuk, v katerem so se zbirali darovi. Sledil je tradicionalen krst. Za svoja uplena sta ga bila deležna Janez Pirnat in Anton Podvratnik. Slednji je uplenil merjasca, Pirnat pa jelena. Sestalo se je lovsko sodišče, kandidata sta morala po opravljenem pregledu psiho-fizičnih lastnosti odgovarjati na stroga vprašanja na temo lova in div- jih živali. Pred njima se je znašlo veliko različnih kosti in zob, ki sta jih morala prepoznati. Vmes je bilo seveda veliko smeha, saj kandidata vsega pač nista mogla vedeti. Sledil je krst, ki so ga op- ravili z umetelno izrezljanima palicama. Vsakdo si je izbral svojo, z njo pa krščenca potrepljal, eni bolj, drugi manj nežno, po zadnji plati. Benjamin Kanjir Na tradicionalnem krstu smeha med lovci ni manjkalo. (Foto: Benjamin Kanjir) 15 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kultura, Ljudje in dogodki NASTOP VELENJSKIH ZBOROV V MOZIRJU Mladi pevci polepšali prednovoletni čas Mozirska farna cerkev sv. Jurija je bila pred božičem slovesno okrašena in kot taka primerna kulisa za koncert kar treh pevskih zborov. Kvalitetno in ubrano petje je 22. decembra našlo akustične prostore in jih napolnilo s harmonijo iz mladih grl. Obiskovalci so lahko ob tem uživali in se v mislih zasanjali v praznične dni. MEŠANJE KOKTAJLOV NA REČICI OB SAVINJI Zanimivi recepti za pijače, namenjene tako otrokom kot odraslim Članice PGD Pobrežje ob Savinji so predstavile nekatere recepte brezalkoholnih in alkoholnih koktajlov. (Foto: Marija Šukalo) V CDM Rečica ob Savinji - Medgen borzi, kjer so v letu 2015 pripravili večje število dogodkov, ki so obogatili preživljanje prostega časa občanov in drugih, so lanskoletne aktivnosti zaključili 28. decembra s prikazom mešanja koktajlov. Svoje znanje, pridobljeno na različnih usposabljanjih, so udeleženkam predstavile članice PGD Pobrežje ob Savinji. Pod njihovimi spretnimi rokami so v tako imenovanih shakerjih nastajali koktajli različnih okusov, namenjeni tako otrokom kot odraslim. Za koktajl praviloma velja, da gre za lahkot-nejšo pijačo, z ne preveč alkohola, primerno za zabave. Glede na to, da so prikaz pripravili v prednovoletnem času, je bila na vrsti tudi izmenjava receptov, seveda pa ni manjkalo podrobnejših pojasnil o sestavi in pripravi koktajlov za novoletni čas. Sicer je o poimenovanju in zgodovini teh pijač spregovorila koordinatorka dogajanja v Medgen borzi Urša Selišnik. Marija Šukalo Pred oltarjem so se predstavili kar trije pevski zbori. Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje z zborovodki-njo Manjo Gošnik Vovk, ob klavirski spremljavi Katja Marin Žličar. Drugi zbor je bil mladinski pevski zbor iste šole z zborovodkinjo Teo Plazl, ob klavirski spremljavi Nine Verboten. Tretji nastopajoči zbor pa je bil Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Velenje z zborovodkinjo Liljano Djukič Šuklar, zapeli so ob klavirski spremljavi Matjaža Železnika. Vsi gostujoči zbori, ki so poskrbeli za čudovito in pestro glasbeno poslastico, so bili zbori z dvajset- in večletnim stažem delovanja. Kot redni sodelujoči različnih tekmovanj, tudi državnih, dosegajo visoke uspehe, praviloma zlata priznanja in odlične kritike. Mladi pevci imajo voljo do ubranega prepevanja, kar dokazujejo na vajah in nastopih. Benjamin Kanjir Člani otroškega pevskega zbora z zborovodkinjo Manjo Gošnik Vovk so postregli občinstvu s prepevanjem in igranjem, odeti v lične kostume. (Foto: Benjamin Kanjir) DECEMBER V CENTRU STAREJŠIH GORNJI GRAD Stanovalci uživali v druženju in ■ w*v • v •• božični večerji Pred božično večerjo so v jedilnici doma nastopile vzgojiteljice iz gornjegrajskega vrtca z igro. (Fotodokumentacija centra) December je bil za stanovalce centra starejših v Gornjem Gradu pester z raznimi dogodki. Nastopi številnih pevskih zasedb so stanovalcem popestrili kar nekaj popoldni. Med drugimi so pred božičnimi prazniki nastopili člani ansambla Mika Nas, ki so s svojo mladostjo in živahnostjo poskrbeli, da so marsikoga zasrbele pete. Pred božično večerjo so v jedilnici doma nastopile vzgojiteljice iz gornjegrajskega vrtca z igro. Pevski zbor Škrjančki, ki ga sestavljajo stanovalci centra, pa je pod vodstvom Jožeta Pustoslemška odpel nekaj pesmi. Stanovalce je razveselil tudi prihod skavtov, ki so mednje razdelili lučke miru in prebrali poslanico. Seveda ni šlo brez voščila direktorice Francke Voler, ki je stanovalcem in zaposlenim zaželela vse lepo v prihajajočem letu. ŠMS 16 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Organizacije, Ljudje in dogodki KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Koledujejo že petnajst let Koledniki Kulturnega društva Jurij Mozirje, ki mu predseduje Jure Repenšek, obujajo tradicijo koledovanja že petnajst let. V treh dnevih so v Mozirju in okolici obiskali skoraj dvesto domov ter med obiski prepevali in prinašali veselo novico o Jezusovem rojstvu. Prav posebne občutke pa vsako leto doživljajo med obiskom klaris v samostanu v Nazarjah ter ostarelih v gornje-grajskem centru. Koledovanje ali trikraljevska akcija je projekt, ki je na slovenskih tleh vse bolj razširjen. Akcija poteka med božičem in praznikom Svetih treh kraljev, 6. januarjem. Koledniki ob prepevanju koledniških pesmi z dišečim kadilom pokadijo ljudi in domove, na vrata pa napišejo začetnice imen kraljev. Koledovanje je dobrodelna akcija Misijonskega središča Slovenije, med katero koledniki zbirajo darove za uresničitev projektov misijonarjev. Z zbranimi sredstvi vsako leto podprejo nek projekt ali delo misijonarjev, da lahko pomagajo najrevnejšim. Koledniki KD Jurij zbrane daro- ve zato namenijo za misijone, nekaj pa tudi za župnijsko karitas, družine z več otroki, del gre za potrebe župnije in sester klaris v Nazarjah. Benjamin Kanjir Svoje dni je mozirske kolednike na njihovi poti spremljal naš fotograf Ciril M. Sem (drugi z leve), letos je bil on deležen njihovega obiska. (Foto: Benjamin Kanjir) PRAVLJIČNA REČICA ZAPRLA SVOJA VRATA Pravljične zgodbe dopolnile fotografije rečiških planincev Z otvoritvijo fotografske razstave ter prebiranjem pravljic o Zla-torogu in muci Copatarici je svoja vrata zadnji vikend v decembru zaprla Pravljična Rečica. Otvoritev fotografske razstave Planinskega društva Rečica ob Savinji v sobo- V to, 26. decembra, v Medgen borzi je bilo zadnje dejanje fotografskega natečaja Lepote slovenskih gora. Razstavljene fotografije so nastajale na različnih izletih društva v letu 2014. Svoja dela je na natečaj poslalo devet avtorjev. Izbor del, ki so prispela na natečaj, je ocenila strokovna komisija v sestavi Filip Emerita, Antonija Nadvežnik in Zdenka Zakrajšek. Ocenjevali so skladnost, tematiko natečaja, estetsko vrednost, izvirnost in tehnično dovršenost posameznih fotografij. Pri tem so, po besedah moderatorke Mojce Štorgelj, zavrnili fotografije enega avtorja, ker niso ustrezale velikosti, navedene v natečaju. Razstavili so po dve deli vsakega udeleženca natečaja. Za njih bodo avtorji na ob- čnem zboru prejeli priznanja za sodelovanje. Za popestritev dogodka je poskrbela Mojca Štorgelj s prebiranjem Legende o Zlatorogu. Poučna zgodba o človeškem koristolju-bju je navdušila tako otroke kot njihove starše. Nedeljsko zaključno dejanje je obogatila pravljičarka Majda Časl s pravljico Muca Copatarica. Za pevski vložek sta poskrbeli Mojca in Laura Krančič. Marija Šukalo Kot kaže fotografija, nekateri smeti odlagajo na nepravih mestih. Čeprav so po številnih mestih postavljeni zabojniki, se še vedno najdejo takšni, ki smeti raje odložijo v naravi. Neznanec je v kamnolomu ob cesti med Lepo Njivo in Gnečem ustvaril velik kup, kjer se najdejo ostanki strešne kritine, ki je nekoč služila svojemu namenu. Ne daleč stran je bodisi ta ista oseba bodisi nekdo drug odvrgel še več vrečk polnih folije ter ostalih smeti, ki v prostor, kot je gozd, nikakor ne sodijo. PV Fotografije, ki so nastale na izletih članov Planinskega društva Rečica ob Savinji v letu 2014, so si ogledali številni obiskovalci. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 17 Kultura, Ljudje in dogodki BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT V BOČNI V slovo staremu in dobrodošlico novemu letu Na štefanovo se v Bočni tradicionalno zberejo številni nastopajoči iz domačega kraja, ki ostalim krajanom z nastopi popestrijo praznični dan. Nič drugače ni bilo niti lani, ko so tako otroci iz vrtca kot šole, plesalke plesne, pari folklorne skupine in domači zbori napolnili dvorano in z glasbo izrekli dobrodošlico novemu in slovo staremu letu. Spomnili pa so se tudi praznika samostojnosti. Kot prvi so nastopili najmlajši. Najbolj neučakani in pristni nastopajoči, ki so s pomočjo strokovnih delavk vrtca zapeli in zaplesali. Šolarji so plesu in petju dodali še igrico o snežaku. Vsi otroci so se razveselili Božička, ki jim je prinesel zvrhan koš daril in jih razdelil mednje. Dogodek so popestrili člani cerkvenega pev- Šolarji so pripravili prijeten program, med drugim so odigrali igrico. (Foto: ŠMS) Nastopajoči so za zaključek koncerta skupaj odpeli dve skladbi. (Foto: ŠMS) skega zbora, moškega pevskega zbora in članice ženskega pevskega zbora, vsi trije iz Bočne. Petje ima namreč v Bočni bogato zgodovino. Zbori so izvedli pester repertoar cerkvenih, slovenskih ljudskih pesmi in priredb. Na odru so zaplesale članice plesne skupine, ki obiskujejo plesni krožek na gornjegrajski šoli. Z novim spletom so se zavrteli še člani folklorne skupine Kulturnega društva Bočna. Ob koncu so nastopajoči združili moči in skupaj odpeli dve skladbi, predsednica kulturnega društva Anita Ugovšek, ki je program povezovala, je vsem zaželela mirne in lepe praznike. ŠMS PUSTO POLJE Nevsakdanje jaslice na Tišlerjevi domačiji V času božično-novoletnih praznikov v številnih slovenskih domovih postavljajo jaslice. Majhne in velike, plastične in lesene, postavljajo jih mladi in stari, običajno v stanovanjskih prostorih, marsikje zaradi različnih vzrokov tudi zunaj. Prav takšne jaslice je letos postavila Ana Škotnik iz Pustega Polja. Ženska s skorajšnjimi osmimi križi na plečih na Tišlerjevi domačiji že vrsto let skrbi za postavitev jaslic. Ker ji ustvarjalna žilica ne da miru, so njene jaslice razumljivo vsako leto drugačne. Letošnje so našle mesto pred pokritim vhodom v kletne prostore njihove lepo urejene hiše in so narejene na kar nekaj kvadratnih metrih površine. Da okolica, v kateri so postavljene jaslice, izgleda čim bolj pristno, so bili potrebni kar trije koši mahu. Zanj je kot vsako leto poskrbela Škotnikova sama. Poleg tega je uporabila vrsto zanimivih rešitev, da je okolje jaslic videti čim bolj pristno. Franjo Atelšek Jaslice Ane Škotnik so impresivne, saj tekoča voda v bistrem potočku, strma »skalnata« pobočja, mah in drugo vzbujajo občutek resničnega naravnega okolja. (Foto: Franjo Atelšek) I 18 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 Ljudje in dogodki, Organizacije ŽAN TOMINŠEK, TRETJI KUHAR GOSTILNE »Mali Bine« se je uspešno spopadel z mnogo bolj izkušenimi sotekmovalci Kuharski šov Gostilna išče šefa se je v decembru zaključil in Gostilna je zaprla vrata. Po dolgih 15-tih tednih v šovu je to pomenilo, da se je domov vrnil tudi 19-letni Žan Tominšek iz Šentjanža, ki je bil najmlajši udeleženec šova. Le-ta se je zanj končal le dva dni pred uradnim zaključkom, a obžalovanja, da je izpadel tik pred finalom, pri njem ni čutiti. Pravi, da je bilo najpomembneje, da se je veliko naučil in da je sploh prišel v kuhinjo šefa Bineta Volčiča. Žan je bil namreč le en od šestnajsterice, ki se je potegovala za lepo nagrado in seveda za znanje, ki ga je mednje delil šef Bine in drugi šefi. MANJ IZKUŠENJ, A VEC MOTIVACIJE Ko je v preteklosti gledal eno sezono šova, mu je bil všeč in od takrat je tlela želja, da se enkrat tudi sam prijavi. Ko so začeli zbirati prijave za zadnjo sezono, ni okleval, ampak je oddal prijavnico. Povabili so ga na prvi razgovor, drugi „Po petem srečanju z ustvarjalci oddaje je izvedel odlično novico, da je izbran. Odhod v oddajo je bil odhod v neznano, a težko pričakovano izkušnjo. »Ko sedaj pogledam nazaj, vem, da sem se ogromno naučil. Preživel sem šest vročih stolov, za kar so zaslužni ljudje, ki so me podpirali in sem jim zelo hvaležen. Kar osemkrat sem bil na dvoboju in na vsakem sem se nekaj naučil. Spoznal sem sebe ter svoje meje na psihičnem in fizičnem področju. Bili so tudi težki trenutki, ko sem bil psihično zelo na tleh in ko sem imel čas za razmišljanje. Takrat so mi misli uhajale ven iz šova, k punci Sari, ki je bila moja največja motivacija, da sem sploh lahko zdržal toliko časa. Hkrati so to bili najlepši tedni v mojem življenju in nikdar jih ne bom pozabil,« je po izkušnji povedal Žan. Kot najmlajši tekmovalec priznava, da je imel najmanj izkušenj v kuharstvu, a je zato imel toliko večjo željo in motivacijo po novem znanju, kar ga je pripeljalo tako daleč. VZPONI IN PADCI »Nikoli nisem obupal, tudi po tednu, ko sem bil bolan in sem zamudil nasvete finskega šefa Sasu-ja, sem bil še bolj odločen, da pokažem, kaj vse sem se naučil. Po bolezni je šlo samo še navzgor. Kot mentor sem se izkazal in za nagra- do odšel domov. Pripravil sem tudi najboljšo sladico, ki sem jo potem stregel gostom na posebnem vlaku. To je opazil tudi šef Bine in njegove pohvale so bile samo še več- »ZMAGA JE ŠLA V PRAVE ROKE« S sotekmovalci so spletli prijateljske odnose in priznava, da je bil zaradi mladosti stalna tarča šal, a ga to ni motilo. »Tam sem bil s ciljem, vizijo in nič me ni vrglo s tira.« Prav gotovo ni bilo lahko biti odrezan od sveta, domačih, punce. »To je bila svojevrstna psihična preizkušnja, ki me je okrepila,« je dodal Žan in omenil, da je bil obisk domačih med šovom nepozaben. Navdal ga je z novo energijo, ki ga je potem popeljala tako rekoč do konca. Z zmagovalcem šova Tomašem Zan Tominšek (levo) je v kuhinji nepozabne ja spodbuda, da nadaljujem v tem tempu,« je delček dogajanja v Gostilni opisal Žan. »Mali Bine«, kot je Žana poimenoval eden od sotekmovalcev, je najbolj užival na potovanju v Sarajevo, kamor se bo rad vrnil. Užival je v italijanskem in japonskem tednu, nekoliko manj v indijskem, kjer se je vse vrtelo okrog začimb. Kuhal je skupaj z mamo, pa za pet šefov. Takrat je oddal prazen krožnik in si prisegel, da bo to zadnjič. Ko je prišel do svojega dneva v Gostilni in je vodil tri šefe, ni šlo vse po planu, a njihove spodbudne besede na koncu so mu dale vedeti, da je na pravi poti, kajti vsi so priznali, da v njegovih letih česa takšnega niso bili sposobni. šefa Bineta Volčiča preživel tedne. sta spletla dober odnos, najbolj ga je cenil zato, ker nikdar ni odrekel pomoči nobenemu, svoje izkušnje je delil z vsemi in po Žanovem mnenju je šla zmaga v prave roke. Zelo dobro se je razumel tudi s sotekmovalcema Mi-šom in Luigijem. Z njimi, kot tudi ostalimi, se bo prav gotovo še rad srečal. ŽELI SI SVOJE RESTAVRACIJE Žan v kuhinji ni le kuhal, zelo rad je prepeval in sotekmovalci so se šalili, da bo po zaključku oddaje nastopil še v drugem, pevskem šovu in tam zmagal. »Že od nekdaj rad pojem, znam ogromno pesmi, ampak nobene cele,« se je pošalil Žan in dodal, da razmišlja tudi o pevskem izobraževanju. Njegov največji cilj je lastna restavracija. »Najprej dokončam šolo, potem se bom zaposlil in se učil. Prav vesel sem, da je šef Bine dejal, da bi me rad kdaj videl tudi v svoji ekipi, njegova poznanstva z velikimi kuharskimi šefi pa so priložnost za učenje pri katerem od njih. Tako po pravilih, ko začneš kot pomočnik in počasi napreduješ. Šele potem pride na vrsto nekaj svojega, saj je zelo pomembno, da se spoznaš na vse in znaš tudi delati vse.« Veliki načrti dijaka zadnjega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, smer gostinski tehnik, so trenutno omejeni na šolo. Zaostanek treh mesecev, ko ni obiskoval pouka, bo z velikim razumevanjem šole nadoknadil v naslednjih mesecih. Zaradi njegove prepoznavnosti so nanj na šoli tudi ponosni. Na informativnem dnevu bo predstavljal šolo, že sedaj pa pri praktičnem pouku sošolcem pokaže marsikaj, kar se je naučil. ŠMS Planinski večeri v Nazarjah Člani Planinskega društva Nazarje v januarju in februarju nadaljujejo z od leta 2006 uvedenimi planinskimi večeri. To sredo je Marijan Denša predstavil društvene izlete v minulem letu. Sledil mu bo Drago Kladnik s predstavitvijo Patagonije, Peter Skoberne bo govoril o Triglavskem narodnem parku, Renato Ribič bo zbrane popeljal po jadranskih otokih, Suzana Grudnik bo obujala spomine na albanske planine, Martin Štiglic pa jih bo za zaključek povedel v Skandinavijo. Predavanja so vsako sredo ob 18.05 uri do 17. februarja v dvorani gostišča grada Vrbovec v Nazarjah. IS 19 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Ljudje in dogodki PREDNOVOLETNE DELAVNICE V LUČAH Ustvarjali novoletne aranžmaje, polstene izdelke, okraske iz papirja in nakit V začetku zadnjega tedna lanskega leta so se v dvorani kulturnega doma v Lučah zbrali ustvarjalci, ki so na delavnicah naredili veliko uporabnih, estetsko bogatih izdelkov. Obisk delavnic je mnogim prišel v navado, saj Občina Luče podpira izvajanje delavnic že šesto leto. Interes za tovrstno ustvarjanje je viden tako med vodilnimi kot med Delavnica filcanja je s polno udeležbo potekala s pomočjo treh mentoric. Marjeti Fale sta priskočili na pomoč njuni hčerki Manca in Zala. Jezersko-solčavska volna je bila zastopana v barvah temno rdeče, sive in rjavo črne, v hladnem tonu je bila na izbiro še turkizna. Ob milu in vodi so nastajale polstene plasti za izdelavo prije- Delavnica filcanja je bila odlično obiskana. (Foto: Slavica Tesovnik) obiskovalci, ki se vsakič nekaj novega naučijo in odnesejo narejene izdelke domov. Na otroški delavnici so izdelovali okraske iz papirja, uporabili so časopis in revije. Zvezdice, smrečice in plakat za leto 2016 so bili izdelani s pomočjo vodje Adrijane Supin, ki ji je pomagala Sabina Moličnik. O r-v * ■ / & a 1 k '4 - ñ c> p Izdelan komplet nakita v delavnici Nike Petek (Foto: Jože Miklavc) Tudi na delavnici pod vodstvom Mire Kalčič je bilo med odraslimi nekaj otrok, tako da so novoletni aranžmaji nastajali medgeneracij-sko. Vsak je izdelal dva aranžmaja iz vej in naravnih dodatkov, enega za na mizo, drugega za obešanje na vrata. Prednovoletno ustvarjalno dogajanje v Lučah je zaključila delavnica izdelovanja nakita. (Foto: Jože Miklavc) jih nanizali na vrvice in primerno zaključili ogrlice. Nekateri so lahko nadaljevali z izdelavo ujemajo-čih se dodatkov, kot so zapestnice, prstani in uhani.« Ko smo jo vprašali še o njenem mnenju o uporabi nakita med moškimi, je mlada mojstrica povedala: »Zakaj pa ne, če je le ta primerno izbran. Tokratni izdelki so bili namenjeni in uporabni bolj za ženske.« Slavica Tesovnik, Jože Miklavc USTVARJALNE DELAVNICE V NAZARJAH malke in podstavka za vročo posodo. Za najprizadevnejše je bil v planu še prtiček. Delavnica izdelovanja nakita je zaključila prednovoletno ustvarjalno dogajanje v Lučah. Nika Petek, profesorica likovne umetnosti, je dejala: »V začetku smo fil-cali na osnovo, ki nam je dala ob- Pod otroškimi prsti nastale novoletne dekoracije Turistično društvo Nazarje že vrsto let pripravlja ustvarjalne delavnice ob iztekajočem se letu. Tudi v ponedeljek, 28. decembra, se niso izneverili tradiciji in v domu kulture organizirali druženje. Otroci so preizkušali svoje ročne spretnosti in domišljiji pustili prosto pot. Iz različnih naravnih materialov so tako nastali novoletni okraski in uporabni predmeti. Po besedah koordinatorke in vodje dogodka Vanje Hofbauer jim je občina financirala materialne stroške. Ob animatorkah je novoletne dekoracije izdelovalo več kot dvajset predšolskih otrok in osnovnošolcev. Marija Šukalo liko ogrlice. Uporabili smo sivo ali belo domačo volno, barvna je bila tokrat kupljena merino volna, ki je mehkejša na otip oziroma za kožo. Udeleženci so si izbrali vsak zase primerno barvno kombinacijo; prejo, nit in perlice ter se lotili šivanja. Izbrali so še nekaj lesenih perl, Otroci so ob animatorjih izdelovali novoletne okraske in dekorativne predmete iz naravnih materialov. (Foto: Marija Šukalo) 20 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 Ljudje in dogodki BALKANTRIP Popotovanje v stilu Zadrečkih zdrah Tomaž Čretnik (desno) in Žan Poznič sta svojo pot po Jugoslaviji opisala na zelo duhovit način. (Foto: ŠMS) Kako je, ko se dva mladca tako rekoč preko noči odločita, da bosta popotovala po nekdanji skupni domovini Jugoslaviji, kako še tik pred zdajci šofer sestavi avto za dolgo pot, pri katerem je poraba olja enaka porabi bencina. Kako v šestih dneh prevoziš skoraj 3.200 kilometrov in vsak dan uživaš v če-vapčičih, sta na prijetnem potopisnem večeru v gornjegrajskem kulturnem domu doživeto pripovedovala Tomaž Čretnik in Žan Poznič. Še več kot besede so povedale fotografije, nastale na poti. Spontan dogovor dveh prijateljev, da izkoristita del dopusta in se odpeljeta na obisk v Makedonijo k prijatelju Tomaža Čretnika, je preko noči padel na plodna tla. Žan Poznič je kot velik ljubitelj avtomobilov za pot kar hitro pripravil avtomobil in sta šla. Prvi dan, na nedeljo, sta se odločila, da se s postan- kom v Beogradu odpeljeta do Makedonije, kar se je izkazalo za zahteven podvig, a ne popotniški. V Beogradu sta si ogledala Kaleme-gdan in mesto, a naletela na pravo nedeljsko mrtvilo, saj skoraj nista prišla do hrane. Za hrano pa se jima ni bilo potrebno bati v Makedoniji, kjer ju je pričakala prijateljeva družina in ju dva dni gostila in vodila okrog. Ogled nekaterih mest ju je prevzel, prav tako prijaznost domačinov. Če sta se hotela držati plana, sta morala kreniti naprej. Skozi Črno goro, ob morju, ju je pot vodila do Dubrovnika in naprej po jadranski obali do Zadra, kjer sta si le pri- voščila malo morskih radosti pred povratkom domov. S fotografij je bilo razvidno, kako je potekalo potovanje strojnika in kmetijsko-sadjarskega strokovnjaka. Medtem, ko se je eden posvečal neokrnjeni naravi, pridelkom, vodam, je drugi preverjal kočnike in dele motorjev na tankih in drugih vozilih na Kalemegdanu. Kot je bilo videti, sta na poti našla skupno točko, ki se ji reče čevapčiči, v vseh možnih variantah in tudi na kilo, če ni šlo drugače. In kaj bi prijatelja, ki sta šest dni popotovala in uživala v stilu Za-drečkih zdrah, kakor sta sama povedala, naredila ob povratku domov? Šla sta na čevapčiče, ponovitve skupnega dopusta pa se neizmerno veselita oba, potrebna bo le prava noč, ko se bosta spet spontano odločila za pot. ŠMS PREDSTAVITEV RDEČE POTI VIA ALPINA OD MONTE CARLA DO TRSTA IGORJA GRUBERJA Doživljanje poti kot srečanje z lepoto narave in s samim seboj Kulturno-umetniško društvo Utrip je v Medgen borzi na Rečici ob Savinji organiziralo predavanje Igorja Gruberja o Rdeči poti Via Alpina od Monte Carla do Trsta. Velenjčan, sicer računalni-čar, a strasten gornik, je spregovoril o svojih razmišljanjih, o življenju v naravi. Film govori o poti, ki jo je Gruber prehodil v 107 dneh. Lani poleti se je namreč podal na 2.640 kilometrov dolgo pot po Alpah preko osmih držav. Premagal je kar 140 kilometrov vzponov. Pri tem je zamenjal pet parov čevljev, spil okrog 130 litrov piva in si »prihodil« dva žulja. Za podvig je porabil okrog 13 tisoč evrov. Kot pravi sam, je pot doživljal kot srečanje z lepoto narave in s samim seboj. Podvig mu je pomagal, da je na svoje življenje začel gledati drugače, se umiril in naredil nekakšno inventuro odnosov do sebe in svojih bližnjih. Večino poti je namreč hodil sam in le redko srečal ljudi. Dnevno je prehodil od 15 do 40 kilometrov, odvisno od težavnosti poti in vremenskih razmer. Vsakih štirinajst dni se mu je pridružila že- Velenjčan Igor Gruber je naredil več kot 12 tisoč fotografij in nekaj ur videoposnetkov. (Foto: Marija Šukalo) na Katja, ki je poskrbela za sveže perilo in druge čevlje. Na Rdeči poti Via Alpina so ga najbolj navdušile Savojske Alpe, prevzeli so ga tudi Mont Blanc, Dolomiti in Karnijske Alpe. Na poti sta ga spremljala nepogrešljiva GPS naprava in fotoaparat. S slednjim je naredil več kot 12 tisoč fotografij in nekaj ur videoposnetkov. Tako s fotografijami kot videoposnetki bo lahko nazorno pokazal prehojeno pot in spodbudil ljudi, da na življenje gledajo drugače. Marija Šukalo Številni obiskovalci so si ogledali potopisni film o Rdeči poti po Alpah preko osmih držav. (Foto: Marija Šukalo) 21 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 Šport KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Obstanek v ligi praktično zagotovljen Članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarje je dejavno zakorakala v novo koledarsko leto. V prvem tednu je odigrala pomembni tekmi v boju za obstanek v 3. SKL. Najprej so v sredo, 6. januarja, odigrali zaostalo tekmo 9. kroga v gosteh pri Bistrici, v soboto pa so v domači dvorani pričakali Janče. S polovičnim uspehom so si praktično zagotovili obstanek v tem rangu tekmovanja, kar je bil tekmovalni cilj na začetku sezone. Pogled na lestvico 3. SKL vzhod je razkrival, da je šlo za obračuna z neposrednima tekmecema. Dvoboj z Bistrico je bil po prvotnem razporedu tekmovanja predviden za konec prejšnjega leta, vendar je prišlo do spremembe ter- Po novem letu se nadaljujejo tekmovanja v smučarskih skokih. Člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC so v prvih dveh vikendih letošnjega leta kar šestkrat stali na stopničkah. Prvo letošnje tekmovanje za pokal Coc-kta je bilo v Planici za mladince do 16, 18 in 20 let, člane in članice. Ljubenski klub je imel predstavnike med mladinci do 16 let, kjer je prvo mesto osvojil Timi Zajc, drugo Medard Brezov-nik, 7. Aljaž Nerat in 9. Lovro Vodušek. Med člani je Jaka Tesovnik osvojil 15. mesto. Zadnji vikend so se na tekmovanjih za pokal Cockta v Žireh pomerili dečki do 15 let, kjer mina tekme. Ta je bila prvo sredo v novem letu in že tradicionalno postregla z napetim obračunom s tekmecem, ki je bil na lestvici mesto višje z zmago več. Na prvi tekmi v Nazarjah je bila Bistrica boljša z 59:63, zato so Nazarča-ni potrebovali zmago z vsaj petimi točkami razlike za zamenjavo mest na lestvici. Tekma v Slovenski Bistrici je bila izjemno nervozna, saj sta bila izključena Polčnik pri Nazarjah in Prepelič pri Bistrici. Nazarski košarkarji so zaostajali večji del srečanja, domačini pa so na krilih Horvata (29 točk) odigrali izjemno tekmo in na koncu zasluženo slavili s 83:64 in se tako utrdili na 4. mestu na lestvici. Zaradi tega poraza je zgornjesavinjske ko- je zmago slavil Filip Vranc, Žak Mogel je bil šesti. V kategoriji dečkov do 14 let je Karlo Vodušek osvojil peto mesto, Jernej Presečnik deveto. Petja Brglez je bila v kategoriji deklic do 15 let osma. V Žireh so se pomerili tudi mladinci do 16 let. Klub so zelo uspešno zastopali trije tekmovalci, Aljaž Nerat je osvojil drugo mesto, Medard Bre-zovnik tretje in Lovro Vodušek šesto. Dečki do 13 let so nastopili v Vizorah. Lenart Presečnik je osvojil drugo mesto, Gorazd Završnik pa je tekmovanje končal na četrtem mestu. ŠMS šarkarje v soboto čakalo še bolj pomembno srečanje. V Športni dvorni Nazarje so gostili neposrednega tekmeca na lestvici - Janče. V tretjem krogu prvenstva so bili Nazarčani boljši v gosteh z 78:72, gostje iz Ljubljane pa so v Nazarje pripotovali točkovno povsem izenačeni z gostitelji. Domači košarkarji so odlično začeli srečanje in v prvi četrtini dosegli kar 29 točk. V nadaljevanju so dovolili, da so mladi košarkarji Janč do polčasa izid izenačili na 41:41. V drugem polčasu je do izraza prišla nazarska kakovost in izkušnje domačih igralcev. Na koncu so zasluženo dobili zelo pomembno srečanje s 84:67, najboljši strelec srečanja pa je bil z 18 točkami Lovro Blatnik. S to zmago so si nazarski košarkarji praktično zagotovili obstanek v tretji ligi že po prvem delu sezone. Sedaj imajo pred Jančami dve zmagi prednosti, kar bi v zadnjih štirih krogih prvega dela sezone moralo zadostovati za obstanek v ligi, to pa je bil glavni cilj ekipe pred sezono. Naslednjo tekmo bodo igrali jutri v gos-teh pri Globusu iz Ljubljane. Roman Mežnar STRELSKI KLUB MENINA Uvodna novoletna tekma V soboto, 2. januarja, so se na strelišču v Zag-radišču na novoletni tekmi zbrali strelci. Tekmovali so v streljanju z malokalibrsko puško optika na 50 metrov. Najbolj mirno roko po praznovanju novega leta je imel Jože Prušnik, sledila sta mu Marjan Prodnik in Ciril Kolar. ŠMS Najboljši trije na novoletni strelski tekmi (z leve): Ciril Kolar, Jože Prušnik in Marjan Prodnik. (Fotodokumentacija SK Menina) SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC V novem letu nove stopničke Filip Vranc je med dečki do 15 let zmagal, Žak Mogel je osvojil šesto mesto. (Foto: Irena Mogel) 22 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • ZAGORELO V VIKENDU Lepa Njiva: 7. januarja okoli 19.30 ure je zagorelo v vikendu v Lepi Njivi. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi pregretja dimniške tuljave. Lastnika povzročeno škodo ocenjujeta na okoli 20.000 evrov. • POČILA VODOVODNA CEV Otok: 8. januarja ob 5.17 uri je v Otoku, v Bočni, zaradi počene vodovodne cevi voda iztekala in poplavila celotno stanovanjsko hišo. Posredovali so gasilci PGD Bočna, ki so nudili pomoč pri odstranjevanju vode iz stanovanja. • NEZGODA NA SMUČIŠČU Golte: 8. januarja v dopoldanskem času se je na Golteh poškodoval smučar. Slednji je smučal izven urejenega dela smučišča, tam padel in pri tem dobil hudo telesno poškodbo. • VLOMILEC ODNESEL ZLATNINO Gornji Grad: 9. januarja je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Gornjem Gradu. Storilec je v hišo vlomil skozi pritlično okno. Ukradel je več kosov zlatnine. • VETER RAZKRIL STREHO Šmartno ob Dreti: 11. januarja ob 13. uri je v Šmartnem ob Dreti močan veter razkril streho na gospodarskem objektu. Posredovali so gasilci PGD Šmartno ob Dreti, ki so pokrili približno 40 kvadratnih metrov ostrešja na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju . • DRETA PRESTOPILA BREGOVE Nazarje: 11. januarja ob 21. uri je Dreta v Lačji vasi, Potoku, Kokarjah in Pustem Polju pričela prestopati bregove in ogrožati šest stanovanjskih hiš. Posredovali so gasilci PGD Gorica ob Dreti, ki so reševali premoženje ljudi in obvarovali objekte pred vdorom vode. • GASILCI OČISTILI ZAMAŠENE CEVI Mozirje: 11. januarja ob 19.18 uri so na Savinjski cesti v Mozirju posredovali gasilci PGD Mozirje, saj je zaradi zamašene struge potok Mozirnica skoraj prestopil bregove. Gasilci so s pomočjo gradbenega stroja očistili in sanirali dva improvizirana jaška in preprečili nadaljnje poplavljanje. • VODA ZALILA KLET Raduha: 11. januarja ob 22. uri je v Raduhi meteorna voda zalila kletne prostore stanovanjske hiše. Gasilci PGD Luče so izčrpali vodo in namestili potopno črpalko za izčrpavanje meteorne vode preko noči. Bolečino lahko skriješ, tudi solzo zadržiš, a praznine, ki ostane, nikoli ne nadomestiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, očima, dedija, sina in brata Radota KLADNIKA iz Planine 24 6.1.1949 - 4.1.2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Še posebna zahvala družini Visočnik in Kumprej za vso pomoč v najtežjih trenutkih, gospodu dekanu za pogrebno mašo, pogrebcem - cerkvenim ključarjem, pevcem, govornici, praporščakom in pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Vsi njegovi Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. 23 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Za razvedrilo Cvetke REPENSEK IN REPENSEK Sopriimenjaka Jure in Jože Repenšek, kovaški mojster s fajfo in drugi z začudenim frisom, sta pokazala z obrazno mimiko, kaj kdo misli o tretjem Repenšku, »študentu Janezu«, ki bi naj v Mariboru na faksu marljivo študiral. Medtem, ko je pismonoša miril razočaranega Janezovega fotra (v resnici pravega očeta Tilna Repenška), si je »stari« dal duška z nadiranjem zraka. »Jaz, da bom prenašal tega naš'ga froca, jaz, da bom gnar stran metal?! Niti slučajno! Poba spo-kam domov in naj si skusi kovaškega ampasa. Naj si zasluži svoj cvenk! In tako je bilo, pa vsi srečni! DARILO BO Jože Remšak - Zotler je v petdesetih letih na gledališkem odru uprizoril številne nepozabne like. Kot je skromen, je bil skromno pripravljen tudi dogodek, na katerem je spregovoril o svojih spominih. V Kulturnemu društvu Gornji Grad, katerega član je, mu kakšnega večjega darila niso mogli podariti, so mu pa obljubili, da, ko bo imel stoletnico odrskega delovanja, nekaj bo. Pravzaprav bo ob 101-letnici dobil lepo ohranjeno zastavo 101, ki naj bi po njem dobila ime. Do takrat bodo menda imeli dovolj časa, da jo najdejo in še preveč časa, da zanjo »našparajo«. NI ZA RES, JE PA DOBER HEC Katja Goličnik, amaterska igralka in članica KD Lepa Njiva: »Čuj, ti, v zadnjih parih letih, odkar sva oženjena, se ti je pa trebuh močno povečal!« Boštjan Oblak, amaterski igralec in član KD Lepa Njiva: »Pa veš, zakaj? Ko sem bil samski, sem prišel zvečer domov, pogledal v hladilnik, kjer ni bilo nič pametnega, pa sem šel v spalnico. Zdaj, ko sem oženjen, pa pridem domov, pogledam v spalnico in vidim, da ni nič pametnega, pa grem pogledat v hladilnik.« 24 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I Križanka, Informacije Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: ATAR - mesto v SZ Mavretaniji; [NTERIM - začasna rešitev; RE1N - hrvaški slikar (Ivan); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): PODTALNOST, OKROGLIČAR, DRAMA, GENA, POVIRJE, SJ, ELVIS, ARDEN, PTA, DLAN, ABA, OPERETA, ANGARA, BOLE, AGAVA, TEST, RR, SIRAR, L AR, TI, ITALA, DIGITALIN, ZELENČICA, OPIAT, GRAY, ARAL, LAJNA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 3. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): 25 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Petek, 15. januar Napovednik dogodkov ob 19.00. Glasbena šola Nazarje Koncert klavirskega oddelka GŠ Nazarje ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Kuharski dvoboj Nejc : Žan ob 19.30. Dom kulture Velenje Monokomedija Roka Vilčnika Mali priročnik biznisa Sobota, 16. januar ob 8.00. Potok (Mostni graben) Tradicionalni pohod na Tolsti vrh ob 10.00. Smučišče v Bočni Vseslovenska tekma v starodobnem smučanju ob 19.00. Športna dvorana Mozirje Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline Nedelja, 17. januar ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Podčetrtek Terme Olimia (mladinci U-19)_ ob 15.00. Kulturni dom Ljubno Komedija Neskončno ljubljeni moški Ponedeljek, 18. januar ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Druženje ob knjigi Torek, 19. januar ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 16.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Calcit Basketball (pionirji U-15) ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Samo midva ob 18.00. Muzej Vrbovec Nazarje Odprtje razstave Cirila Velkovrha 500 razglednic ob 19.30. Glasbena šola Velenje Klavirski recital Dubravke Tomšič Srebotnjak Sreda, 20. januar ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17.00. Knjižnica Ljubno Ura pravljic: Nekega sneženega dne ob 18.05. Gostišče grad Vrbovec Planinski večeri - Drago Kladnik: Patagonija Četrtek, 21. januar ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Zvezda živalskega vrta ob 18.00. CDM Rečica ob Savinji Predavanje Oli Lukner Kdo sem, kaj sem in kako delujem ŽIVALI - PRODAM Prodamo prašiče, težke od 110 do 140 kg (1,70 EUR/kg); gsm 031/832-520. Prodam prašiča, 160 kg; gsm 041/986-071. Prodam svinjo cca, 150 kg; gsm 031/699-430. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev, pašna, stara 30 mesecev; gsm 041/754-808. Prodam bikce simentalce, težke od 150 do 250 kg, in telice, možna dostava; gsm 031/233-599. Telice simentalke, stare 2 leti, breje 8 mesecev, prodam; gsm 041/441-702. kega 170 kg; gsm 031/855-186. Prodam brejo telico rj pasme, dobro poreklo; gsm 041/793-574. Prodam teličko, večjo; gsm 051/354-614. Prodam teličko BBP, staro 1 teden; gsm 040/438-780. Prodam bikca ČB, starega 10 dni; gsm 031/467-307 ali tel 03/5845-109. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, je pašna; gsm 030/643112. Prodam bikca sivca, 1 teden starega; gsm 051/628-677. Prodam SR telico, pašno, brejo 8 mesecev; gsm 041/791-849. v devetem mesecu brejosti; gsm 041/783-987. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupimo krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje, in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. VOZILA - KUPIM Kupim traktor ursus, univerzal, ze-tor ter ostale traktorje, dobro plačilo; gsm 051/203-387. Traktor in vso ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 031/736-727. VOZILA - PRODAM Prodam škodo octavio 1.6 d. 4x4; gsm 051/636-032. Prodam traktor imt 539, letnik 1984, ohranjen, cena po dogovoru; gsm 031/565-444. DRUGO - PRODAM Prodam pelete in obrezline za kurjavo ter žagovino za nastilj; gsm 031/716-809. Prodam domačo volno, sivo, belo in pisano; gsm 070/621-722. Prodam gajbe za krompir ali jabolka 10+1; gsm 041/333-764. Prodam orehova jedrca in domače žganje; gsm 041/371-976. Prodam domačo volno - prejo in pletene nogavice; gsm 041/276351. Ugodno prodam kotno, usnjeno sedežno, 2,7 x 2,3 m, z dnevnim regalom; gsm 041/727-861. Prodam suha metrska drva, dostava in razrez po dogovoru; gsm 041/243-046. Kopalna kad, 70 x 120, akril, nova, z garancijo (50 EUR); gsm 031/608-282. Prodam novo steklokeramično (4) ploščo siemens; gsm 031/610563. DRUGO - KUPIM Kupim rabljen, delujoč kam. štedilnik ali elektrika; gsm 040/344515. NEPREMIČNINE Manjše stanovanje v hiši s posebnim vhodom v Ljubiji - Kolovrat oddam; gsm 070/777-281. PODARIM Podarim mavčni omet (rigips) 600 kg, za ometavanje notranjih sten; gsm 031/387-183. Prodam bika za nadaljnjo rejo, tež- Prodam telico simentalko, pašno, 26 Savinjske novice št. 2, 15. januar 2016 I C -o S O ¡$ fsj s o £ re er -o I S o m ¡T ^ bj qj Q 5 BT r-j £U D. O 013 rs CTO o rî LV fî ÛJ 1/1 D < ûj □ ni' > -j. T, P f j i ! 11 » . Il tO " E! e ,■ <- R- :J - ■: O Ü. 15 IT 3 rt ÖS a vi 3 ST - - i I n-1 £ — L/ TI = a n ti s i à X a I a S S -- c_ sr 13 3 ¡6 = 3 Ïff ti "7 t 3 .r ~ n o O HJ 3 -o CD P = 5 J i O •¿j tT ■ '■ S: = F £ 8 T, P il i? O ÍL u vi ¡4f " □ P □ 5 o ¿ r z = f o s 0 S — O ^ ™ a — g ■a I ■ j Ü T» C M tr T f- J g V? Q Ji Q. - JJ ~ 2- H â r. 3 Ë 5 1 T- < v ^ J ■Z -.:; n P -- " T = - Z 'r It" ~ «?. 3 — O ? » ~ IZ £ ? 'T1 Í Si I ä. 3 " č s s ~ s S, V - 2r ~> ~ g S E o J 5 v -J s I H 5" I í i? ™ o v ti' 3 ET n JT Û ~ "3 IT SJ H s i ni è S C O C T LS T' LTl rv O. i £ 4 T N (U -1 ? NJ Z- z. a 3-z Zf ft ^ a a 0 -TI LL ^ g D' 1 i. 3 n □ DA, naročam se na tednik Savinjske r»vice. Naročnino bom poravnal/a na osnovi računa. Naročilo velja do moje pisne odpovedi. Poštnina plačana pa pogodbi št. 3WS Ime in priimek Naslov Telefon/GSM Datum_Podpis SAVINJSKE NOVICE Savinjska cesta 4 3331 NAZARJE www.fotoknjiga.net Fotoknjiga je čudovito darilo. Kolikokrat ste že »poslikali« zanimiv in prijeten dogodek, digitalnih fotografijpa nikoli več pogledali? Fotografije v svoji fizični pojavni obliki nikoli ne bodo in niti ne smejo izumreti. Človeški spomin je namreč dokaj temeljita stvar, ni pa trajna - zato moramo za trajne spomine poskrbeti sami. KAKO DELUJE FOTOKNJIGA.NET? Sistem Fotoknjiga.net deluje preko interneta, zato na domačem računalniku ni potrebna nikakršna namestitev programske opreme. Storitev je brezplačna, uporabnik plača le stroške tiska fo-toknjige, ko se zanjo odloči. Ustvarjanje fotoknjige preko sistema Fotoknjiga.net je enostavno, znanje, ki je potrebno za ustvarjanje, pa je mogoče osvojiti v zelo kratkem času. KOMU JE NAMENJENA FOTOKNJIGA? Fotoknjiga je namenjena vsem, ki nimajo posebnega oblikovalskega znanja, vseeno pa bi radi iz svojih fotografij naredili nekaj več. Če pa izdelanim predlogam dodamo še svojo umetniško žilico, bo pa izdelek naravnost fantastičen.