------^0	^^^HUB ^-
iPB	■
Slovenski
Dfn V-
5lev. 84
V Ljubljani, petek 1«. aprila 1940
Leto V
r
Današnje švedske vesti o položaju na Norveškem:
Angleži se izkrcavajo pred Oslom in Narvikom
Velika pomorska bilka v Skagerraku. Norveška mobilizacija poteka v redu. Junaški odpor norveške vojske, ki je povečini ustavila nemško prodiranje.
Stockholm, 12. aprila. Reuter: Po vesteh, ki so prispele v Udevalo z otoka Hlaver in drugih krajev ob vhodu v zaliv Oslo ijord, izkrcujejo angleške ladje ob obali tam na več krajih čete.
Po vesteh iz merodajnih norveških krogov, so se angleške čete izkrcale v_ bližini Narvika, ter prodirajo v južni smeri, da bi dobile zvezo z norveškimi četami. Isti krogi naglašajo, da so v bližini Bergena angleške in norveške čete že dosegle zvezo. (Exchange Telegraph.) Bitka v Skageraku in Kategatu, največja bitka v pomorski zgodovini, traja še naprej. Včeraj ves dan so slišali silno grmenje, ki je prihajalo od različnih strani z različno jakostjo. Iz tega sklepajo, da sodeluje v bitki silno veliko ladij. Švedski pomorski krogi pravijo, da je v borbi najmanj 150 angleških in francoskih bojnih enot, na nemški strani pa okrog 100 enot. Podrejenost, kar se tiče števila ladij, skušajo Nemci nadomestiti z letali, kajti z njihove strani sodeluje v bojih okrog 1000 letal, angleških in francoskih pa je okrog 800.
*
Norveška telegrafična agencija objavlja tole sporočilo: Mobilizacija norveške vojske se izvaja v vsej državi sistematično. — Vojaška oblastva organizirajo obrambo države ter razvrščajo vojake. Nemške čete. ki so poskušale
Eolastiti se Elveruma, so bile odbite pri Ed-oldu. Norveško vrhovno poveljništvo organizira obrambo države in sodi, da bo prodiranje Nemcev preprečeno. Zunanje utrdbe v fjordu Oslo so se še včeraj močno upirale. Kar se tiče bitke med Elverumom in Hamarjem, kjer so bile nemške čete. pod poveljništvom nemškega vojaškega atašeja v Oslu in ki so imele namen ujeti parlament, objavljajo, da v tej pokrajini obrambe ni bilo mogoče organizirati, •Ih so se pa oddelki norveških vojakov, ki so jih podpirali delavci in gojenci vojne akademije ,sami organizirali. Tako so prišli nemški oddelki nepričakovano pod močan ogenj, ter so bili po polurni borbi odbiti. Ob tej priliki so napraviti norveški oddelki sijajen korak. Poveljnik nemških čet je bil nbit in z njim vred veliko število nemških častnikov in vojakov.
Poveljnik norveških čet, ki so na severu Norveške, je izjavil danes, da je napredovanje nemških čet v pokrajini Vesland ustavljeno. Upravnik radiopostaje v Oslu, ki je prispel na Švedsko, je izjavil, da so norveški nacionalni socialisti v torek nenadoma zasedli osloško radijsko postajo. Norveške čete so na več krajih uničile železniško progo Charlotenburg—Oslo. Pognale so v zrak vse mostove. Norveška delavska stranka je izdala proglas, v katere mpravi, da je skupina pustolovcev, ki jo vodi major Quisling, postavila sebe proti volji norveškega naroda na čelo Norveške pod protektoratom Nemčije. Stranka poziva vse delavce, da se upro sovražniku in da se z vsem norveškim narodom postavijo v obrambo države.
Dopisniku agencije Reuter je izjavil predsednik norveškega parlamenta Hambro: Norveška no-
brez ozira na to, koliko časa bodo trajali, jih bo | naš narod hladnokrvno sprejel. Norveško poslanstvo na Finskem je sprejelo ponudbe angleških, francoskih in danskih bolničarskih edinic, da pomagajo Norvežanom. Norvežani trdijo, da se področje nemških vojaških operacij omejuje na okolico Osla. Neosnovane so vesti, da bi Nemci prodirali iz Trondhjema ob železnici proti švedski.
Predsednik norveške poslanske zbornice Hambro ni'smel snoči govoriti v švedskem radiu, da bi pojasnil položaj na Norveškem, ker je nemški poslanik v Stockholmu izjavil, da bo Nemčija njegov nastop smatrala za sovražno dejanje.
Norveški zunanji minister je izjavil, da je Norveška v vojni z Nemčijo in torej zvezana z vsemi tistimi, s katerimi se Nemčija vojskuje.
Švedsko pomorsko poveljstvo sporoča, da je za obrambo švedske nevtralnosti in varstvo švedskih obrežnih voda sklenila postaviti mine ob zahodni obali med 57D15' in 58" 25' severne širine.
Švedska vlada zanikuje vesti, da bi bila Nemčija zahtevala od nje, naj dovoli čez svoje ozem-
Se prehod nemški vojski za napad na Norveško, odoben preklic je dala tudi nemška vlada, a se
zdi, da je bila' ta zahteva postavljena, pa so jo . Nemci umaknili spričo švedske izjave, da se bo • Švedska uprla z vsemi silami.
London, 12. apr. o. Poveljstvo angleške mornarice ni doslej dalo še nobenih uradnih podatkov o izidu pomorskih bojev ob norveškem obrežju in Kategattu. Podatki o uspehih in izgubah bodo izdani, ko bo boj končan.
Po vesteh angleškega radia divjajo hti-dj boji med Norvežani in Nemci pri Narviku in pri Bergenu. Norveške čete so potisnile Ncunce 1« km iz mesta Hama, ki so ga Nemci zavzeli. Hudi boji so tudi pri Elverunu, severno od Osla.
London, 12. apr. Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča: Snoči so angleška letala izvedla dva napada na letališče v Stavangerju, ki so ga zasedli Nemci. Eno naše letalo se ni vrnilo. Naši bombniki so izvedli napad na letališče navzlic močnemu protiletalskemu streljanju. Vrgli so bombe s tako natančnostjo, da je nastal požar v skladišču petroleja. O priliki drugega napada so naša letala s strojnicami streljala na številna majhna sovražna letala, ki so bila na letališču. Ugotovljeno je, da so napravili naši letalci s tem veliko škodo.
Berlin, 12. aprila, o. V Berlinu vlada veliko razburjenje zaradi tega, ker nemško vrhovno poveljstvo že dva dni ne daje nobenih podrobnejših obvestil o poteku pomorskih in letalskih bitk na Severnem morju ter se omejuje samo na pripombe, da je nemška vojna sila dosegla vse zastavljene cilje, da je veliko angleških la dij potopljenih in da je samo po sebi umevno, da ni mogoče dajati o bojih okrog Norveške nobenih podrobnih podatkov.
V	nemških uradnih krogih nič ne omenjajo kakih zvez z norveško narodnosociaiistično vlado, kateri predseduje major Kvisling. Prevladuje prepričanje, da bi se Nemčija rada za vsako ceno mirno sporazumela z zakonito norveško vlado in pa s kraljem o tem, da bi Norvežani sami sprejeli nemško varstvo ter odklonili angleško in francosko pomoč.
Toda o tem ne more biti govora, zakaj norveški kralj je pooblastil svojo vlado z izja vo, da Norveška odklanja nemške zahteve ter imenovanje take vlade, ki bi uživala zaupanje Hitlerja. Norveška je bila napadena, toda navzlic sedanjim težkim časom veruje, da bo ohranila svojo svobodo, za katero se bo borila z vsemi silami.
Nemška letala so uničila zavetišče norveškega kralja
Kra»| in kraljeva rodbina so niti nepoškodovani
Stockholm, 12. aprila. Havas: Norveški kralj Hakon, princ Olaf in predsednik vlade so na varnem. Malo mestece Nyberslund, ▼ katerem so bili kralj, princ Olaf in predsednik vlade, je popolnoma uničeno. V času, ko so bili kralj, princ Olaf in predsednik vlade pri kosilu v nekem hotelu, se je prikazalo 6 nemških letal, ki so vrgla 25 do 30 bomb. Bombardiranje je trajalo eno uro. Letala so streljala tudi s strojnicami. Šola je bila popolnoma uničena. Kralj, princ Olaf in predsednik vlade so takoj odpotovali z avtomobilom. Nemška
letala so se vrnila nekoliko minut pozneje ponovno ter bombardirala kraj, kjer je bil avtomobil. Kralj je sedaj na varnem mestu.
Po vesteh »Afton Bladeda« iz Kongsvingerja •o norveške čete uničile vse prometne zveze v smeri proti Elverumu. Nemške čete poskušajo preprečiti mobilizacijo z napadi na raznih točkah. Na gotovih krajih so imeli ti napadi uspeh. Kakor se zdi, so Nemci zelo dobro obveščeni o krajih, kje se nahajajo vojaška skladišča. Dve tovarni orožja sta zleteli v zrak.
Angleški mornariški minister dofc prve uradne podatke o velikem pomorskem bojo vedoftš norveških obal:
Nemško brodovje I« pohabljeno
London, 12. aprila, o. V poslanski zbornici je včeraj imel predsednik ožje vojne vlade in mornariški minister Churchill govor, ki ga je ves svet pričakoval s silovitim zanimanjem, ker je pričakoval uradnih podatkov o veliki bitki vzdolž hor-veške obale. Glavne misli njegovega govora »o bile naslednje:
»Nemški vdor na Dansko je bil skrbno in na dolgo pripravljen. Nemčija je imela v domačih pristaniščih veliko število parnikov že pred več Belgija, Holandija, Danska, Norveška
t_______________________________________ __________________Holandija, Uanska, norveška in
bilizacija se izvaja zelo hitro in veliko število vo- | Švedska so bile v enaki nevarnosti pred nemškim
jakov hiti, da se čimprej prijavi poveljništvu in napadom. '■‘-1--------------------:	VS,J	M-----II"
stopi pod zastavo. Pred nami so težki dnevi, toda
Izbrani sta bili Danska in Norveška. Danska zato, ker je imela z Nemčijo pogodbo o
Izjava poveljnika nemške osvojevalne armade o bodoči usodi Danske
Danska bo ostala samostojna v kolikor bo pač to v s tern, da je Nemčija v vojni z Anglijo in Francijo
Kopenhagen, 12. aprila, o. Nemški letalski general Kaupiitsch, vrhovni poveljnik nemških čet, ki 60 zasedle Dansko, je včeraj sprejel zastopnike nevtralnega tiska v Kopenhagenu. General sitoluje v hotelu »Anglija«, katerega so Nemci izbrali v ta namen zaradi imena. General je časnikarjem povedal naslednje:
»Zasedba Danske je potekla gladko. Ubit je bil pri tem en nemški vojak, deset pa ranjenih, od Dancev pa jih je bilo deset ubitih, nekaj pa ranjenih.
Prihajam ravno od kralja Kristijana, s katerim sem imel sestanek med štirimi očmi in se z njim raz-govarjal o odnošajih, ki bodo morali biti med nemškimi oblastmi, med dansko vlado in danskim ljudstvom.
Mi smo zasedli Dansko samo kot prijatelji ne zato, da bi jo izkoriščali, ali pa danskemu ljudstvu nalagali kakršne koli trdote. Hočemo dansko ljudstvo samo varovati. Seveda pa se ne sme zgoditi nič, kar bi bilo proti nemškim koristim, ker bi to rodilo trenja med nami in med Danci. Danska bo ostala samostojna država z lastno upravo, brez kakršnih koli naših omejitev, razen tistih, ki se nalagajo same po sebi zaradi dejstva, da smo mi v vojni z Anglijo in Francijo.
Mi smo tako prepričani o popolni lojalnosti danske vlade in ljudstva, da smo v rokah danskih oboroženih sil pustili vse orožje, celo najtežje. Danska vojska je morala samo demobilizirati nekaj rezervistov, ki so bili poklicani pod zastavo, toda to
■ ^ 1 — J21 _ 1 .-Slaolra •m naXa alvnmi TJ eaaiPnlil
Danske, kakor pa za obramba Kakor vkfite, ne mislimo izvajati rekvizicij pri zasebnikih po danskih mestih ali na deželi kot to delamo v naši domovini, ker se nočemo vmešavati v zasebno življenje Dancev in hočemo za našo vojsko dobiti prostora v barakah ter v vojašnicah.
Da bi izvedli naš udarec proti angleškim in francoskim načrtom za zasedbo Skandinavije, smo morali ravnati kar se je dalo skrivno, tako, da sta bila danska vlada in ljudstvo docela presenečena. Mi smo Dansko po gazili tako hitro, da nismo utegnili niti misliti na to, da bi koga obveščalL Nekaj mrtvih je bilo zaradi tega, ker so danske obmejne čete telefonirale na druge kraje, pa so častniki alarmirali moštvo še preden so dobili iz prestolnice nalog, naj se nič ne upirajo.
Da smo to presenečenje izvedli uspešno, je bilo dobro za obe strani. Drugače bi prišlo do prelivanja krvi, ki ga nihče ne žeU. Mi nismo imeli pože-ljenja, da bi ubijali prijatelje kakor so Danci. Ne bom vam pravil natančno, kje smo udrli na Dansko. Najprej smo prekoračili mejo na Juttlandu z motoriziranimi četami ter z dvema oklepnima vlakoma. Prvi dan smo prišli prav do Aalborga, to je 300 km daleč. Hkratu smo izvedli izkrcanje iz morja v zalivu Malibet pri Nybordu, Korsoeru in Gedyessu-Prvi dan smo imeli naše sile na vseh določenih točkah. Edino Skagen in Bornholn smo pustili za drugi dan. Jaz sem prišel v svojem avtomobilu sem šele včeraj.«
General Kaupitsch je bil v začetku sedanje
se je zgodilo brez pritiska z naše strani. Ti rezervisti j vojne poveljnik, ki je imel nalogo streti Poljake v •o nedvomno potreboejši za gospodarsko življenje * Pomorjenskem hodniku
nenapadanje, Norveška pa zaradi svoje lege in oblike. Nemčija hoče svet prepričati, da je Dansko in Norveško napadla zaradi naših priprav. Toda mi lahko dokažemo, da je Nemčija že zadnji teden marca v parnikih, ki so vozili iz ^Narvika železo, na Norveško pošiljala vojaštvo, orožje in strelivo. S temi silami je hotela zavzeti nekatera norveška pristanišča ob primernem času.
Če bi Norveška ne bila tako trdovratno izvajala nevtralnosti, bi ji bili Francija in Anglija že davno dali pomoč. Oni nista krivi, če ne moreta nevtralcem takoj pomagati, če jih pa nevtralne države s silo odrivajo, kadar je še čas za pomoč. To naj si zapomnijo tiste nevtralne države, ki bodo po nemških računih jutri, pojutrišnjem ali prihodnji mesec prišle na vrsto.
Ko je prišlo v nedeljo zvečer poročilo, da je nemško bojno brodovje odplulo proti severu, smo dali takoj povelje, da mu gre naše brodovje naproti. 18 angleških rušilcev pa je že polagalo mine pred Narvikom. Po naključju je en naš rušilec zaostal ter zapazil več nemških bojnih ladij ter
o	tem obvestil angleško poveljstvo. Tako je bilo ugotovljeno, da je veliko število nemških ladij na visokem morju pripravljenih za napad na Norveško. Kazalo je, da bomo v ponedeljek dobili v klešče nemško brodovje, a temu se je posrečilo pobegniti zaradi slabega vremena. V torek zjutraj so nemška letala pred Bergenom napadla angleške bojne ladje.
Zadeta je bila admiralska ladja »Rodneyc. Razen nekaj ranjenih ni bilo niti najmanjše škode. Potopil se je pri tem napadu rušilec »LJurkho«. Rušilec »Zulu« je blizu Orkneyskih otokov potopil nemško podmornico. Naša oklepna križarka »Renovvn« je pred Narvikom opazila 26.000 tonsko nemško bojno ladjo »Scharn-horstc in eno 10.000 križarko. V boju je bil »Scharnhorst« dvakrat zadet, potem je v dimu izginil.
V noči od torka na sredo so dobili angleški rušilci povelje, nuj napadejo Nemce in potope ' vse prevozne in vojne ladje. Pet naših rušelcev je napadlo pri Narviku 6 nemških rušilcev in 1 podmornico. Pri tem smo izgubili
2	rušilca, Nemci so izgubili 1, trije so goreli, v pristanišču Narviku smo potopili 6 velikih transportnih parnikov, pred zalivom pa veliko prevozno ladjo »Rawensfelde«.
V sredo smo sovražnika napadali ves dan, tudi z letali, ter v Bergenu uničili eno nemško križarko, zvečer pa še drugo. Naša ogledna letala so potem videla v Bergenskem zalivu samo madeže olja. V Trondhjemu so naša letala bombardirala nemški rušilec, ena križarka pa je ponoči pobegnila iz zaliva.
Anglija ni sicer dozdaj zasedla še nobenega norveškega pristanišča, pač pa je zasedla dansko otočje Faroer in poskrbela, da bo Islandija ostala pod angleškim pomorskim nadzor-
Vesti 12. aprila
Romunska vlada odločno zuipliuje vse vesti o tem, da bi bili angleški agenti na Donavi potopili dva tovora petroleja za Nemčijo. Taka poročila prihajajo iz nemških krogov, ker hoče Nemčija na podlagi takih dogodkov uresničili svoje zahteve glede neomejenega nadzorstva nad Donavo.
Nemški vojaki in častniki, ki so se izkrcali na Norveškem, so bili oblečeni v norveške uniforme, da bi preslepili norveške vojake in ljudstvo. Da bo nemška vojska v tujih de-ž.elah nastopala tako, je napovedal kancler Hitler sam.
Velike pomorske bitke v Kategattu pred Gbte-borgom, kjer so Švedi rešili stotine nemških vojakov in kjer je bilo morje pokrito s trupli, sploh ni bilo, poročajo italijanski listi iz Amsterdama.
Število nemških vojakov, kar so jih z ladjami in letali prepeljali na Norveško v mesecu dni, znaša po angleški cenitvi 20.000 mož. po italijanski pa 50.000 mož. Nemških številk ni nobenih, nemška poročila govore samo, da so bili prepeljani »močni oddelki«.
Angleška družba za plovbo po Donavi je sklenila službene pogodbe za dve leti r. vsemi romunskimi, jugoslovanskimi in bolgarskimi rečnimi piloti, kar jih ni zaposlenih v domači plovbi. S tem hočejo Angleži preprečiti, da Iti Nemci najeli potrebno osebje za povečanje svoje plovne potrebe.
Akademiki mirovni kongres v Belgradu
alf kdo je ubil mir v Evropi
(V opombo tistim slovenskim komunističnim študentom, ki so hoteli po tujem nalogu manifestirati za tuji »mir«, ter njihovim zaščitnikom pri raznih revijah itd. Za dokaz, v čigavi službi so komunistični »mirovni« apostoli, naj služi dejstvo, da je belgrajska policija snoči prijela več udeležencev »mirovnega« kongresa, ki so metali z avtomobilov letake, naj se Jugoslavija ne upira tuji zasedbi, če hoče ohraniti svobodo...)
stvom. Otoke Faroer bo po vojni Anglija vrnila Dancem.
Hitler je naredil po mojem usodno napako, ko je vojno raztegnil na sever. Nemčija je v tem spopadu izgubila polovico svojih križark, veliko rušilcev in podmornic ter dosti nemških tovarnih ladi£. Vse nemške ladje v Skagerraku in Kattegakn bodo potopljene. Za nobeno ceno ne bomo dovolili, da bi Nemci oskrbovali svoje posadke na Norveškem. Nemško vojno brodovje je pohabljeno.
G. Donizetti: ..Lucia di Lammermoor"
ff
Pii snočni uprizoritvi opere »Lucia di Lammermoor«, ki jo je bil (.komponiral Gaetano Donizzeti po Cammaranovem libretu, je bilo operno gledališče
i.abito do zadnjega kotička, tako da je bilo treba v dvorano postaviti še rezervne 6edežc. Ob kraju predelave je občinstvo odhajalo izredno zadovoljno in nekatere pomembne spremne okolnosti, ki so bile večer že vnaprej napravile zanimiv in privlačen, so bile Se dolgo časa predmet živahnih komentarjev.
»Lucia di Lammennoor« je razen komične opere »Don Pasquale«, ki jo je pred časom uprizorilo z lepim uspehom in dobrim ©prejemom od strani ljubljanskega občinstva, edino Donizzetijevo delo, ki ga tudi še dandanašnji postavljajo v svoj repertoar celo gledališča z najboljšim slovesom. Pisano je v pred-verdijevskem drama takem 6tilu in formalno še strogo klasično. Izredno je bogato na sijajnih melodičnih domislekih, vzgledno je instrumentirano, solistom in zboru pa nudi hvaležne partije, ki jim dajejo prilike za široko in efektno uveljavljenje. Lepa koordiniranost, v kateri se razvijajo posamezne arije in eksterna odrska akcija, bodisi kot stopnjevani psihološki proces, katerega poteku smo priče, bodisi kot logični ali pa nepričakovani zunanji akcenti, daje dasti nosilccma glavnih vlog (še posebe Luciji) možnosti, da lahko odpre tudi vse registre svojega dra-matskega znanja in ekspresivnih sposobnosti. Ob Ro-ftiniju in Belliniju se Donizzeti sicer ni mogel uveljaviti kljub temu, da nekatera mesta v »Luciji« di Lammermoor« zvene absolutno progresivno in drzno, rekli bi lahko moderno, ter razodevajo nedvomne atribute resnično genialnega doživljanja. Ta mesta pa nase niso obrnila tiste pozornosti kot hi jo zaslužila. »Lucia di Lammennoor« se je občinstvu priljubila dejali bi lahko, izključno le zaradi mikavne vsebine, ki ustreza romantičnemu občutevanju in okusu širokih množic tudi še dandanašnji, ter zaradi prikupne, lepo melodiozne glasbe, ki godi ušesu. Posamezne nekompliciraoe arije so izredno pevne in kar je še več, čudoviito lahko si jih je zapomniti, tako da so 6i jih zapomoili nehote tudi nekateri komponistki himen (n. pr. neke naše bratske) in pesmi, (.snana nabožna) ki neprikrito ki razločno vzbujajo reminiscence na to Donizzetijevo delo. Eno drži: Lucia di Lammermoor« ho imela stalno krog občinstva, ki jo bo hodil gledat in poslušat z navdušenjem.
V	naslovni vlogi Lucije je moči debu tirala gdč. j Sonja Ivančič. Skraja je brez dvoma imela nekoliko ; treme — kar je za prvi tako vaien nastop že samo i po sebi umevna obligacija. Njen glas se kar nekako
ni mogel sprostiti, bil je nekam suh in brez pravega zvena. Opazila pa se je že skraja dobra Sola, ki jo je bila pevka pohajala in njen nedvomni talent. Bolj pa, ko se je dejanje razvijalo, bolj se ji je vračala samozavest in po dveh, treh koloraturah (tod je kar dobro doma) se |e razživela tudi pevsko. Visoko pozitivno pa je dejstvo, da jelik Lucije sam gdč. Ivančičema že pri prvem nastopu izdelala začuda enovito in polno. Njeni krasni dramatiki talenti so prišli do veljave zlasti v predzadnji veliki sliki. Za svoj uspeh in za čuiitev je zelo simpatična debutantka dobila ogromno lepih šopkov in navdušnega ploskanja. V vlogi Edgarda je nastopil kot gost Jože Goetič, ki je dokazal, da je v Zagrebu le še pridobil tako v okretnosti nastopa kakor čisto pevsko. Lorda Ashto-na je pel Anžlovar, ki ima barvno prijeten organ, poje pa nekam presunkovito, s kratko 6apo in into-načno ne preveč natančno, zdi se tudi, da nekoliko niža. Dejstvo pa je, da napreduje od predstave do predstave kar lepo, in da bo te nedostatke z voljo in vztrajnim delom prav gotovo lahko odpravil že v doglednem času. Pevsko odličen je bil Lupša kot Rajmund, izredno jasen in natančen; le dramatskih viškov v pevski partiji še ne doseza z isto sijajno obsežnostjo in intenzivnostjo, ki mu jo omogoča krasni organ, in pridobiti si bo moral nekoliko več odnske okretnosti. Bucklawa je pel S. Marčec, ki je še kar zadovoljil. Pohvalno je omeniti L. Rakovca, ki je odpel in odigral Normana prav dobro, prav tako pa tudi Barbičevo kot Lucijino družico Alizo.
Delo je režiral režiser Frelih, ki je posel opravil z naj večjo vestnostjo. Poskrbel je za pestrost in ne-prisiljenost v gibanju množice in glavnih akterjev. Glavna scena 6e mu sicer mi posrečila, ker je zlasti srednji »pomol« kamen spotike za vse nastopajoče.
V	nerodni meri je oviral in hromil pevce ter naven vzbujal dojem neskladnosti. Dobro pa se mu je posrečila zadnja scena in dvorana na ravenswod-skem gradu, kjer mu je uspelo z dobro zamislijo ustvariti dojem historičnega vzdušja. Človeku se je nehote vsilila misel, da je bil videl angleške igralce, toliko prostora si je znal napraviti. In kar
S še več, statiste je vodil in razporejal tako, da mu jub živahnemu vrvenju in velikemu številu akterjev scena ni izgledala prenatrpana. Seveda je bila njegova režija ponekod še okorna in nekam toga, ker je ali še vzbujala dojem preračunan osti ali pa razodevala premajhno preglednost in še ne dovolj razviito okretnost v domiselnosti.
Dirigiral je zelo dobro g. Neffat, ki pa je imel dokaj težavno delo, ker njegovi sodelavci snoči niso bili na tisti višini, ki so je zmožni.
Zagreb pozdravlja slovenske književnike
Danes zvečer bo 8 slovenskih kn|lievnlkov bralo svoja dela
v zagrebškem gledališču
rodno kulturo in duhovno samobitnost in bodo zato slovenski književniki, ki prihajajo na obisk v Zagreb, imeli nalogo prika/.ati hrvaški javnosti najlepše odlike te samobitnosti. Njihov obisk pada y pravi čas, kajti žele danes more izraziti hrvaška javnost v svoji svobodni domovini pri sprejemu svoj pravi smisel razumevanja za vpostavitev kulturnega sodelovanja s predstavniki duhovnega ustvarjanja slovenskega naroda. Kulturno sodelovanje in duhovno zbližanje med dvema slovanskima narodoma sta mogoča samo tedaj, če živita t svobodi in če imata možnost, da svoje poglede na svet in življenje neovirana lahko spravita ▼ sklad z ustvarjalno aktivnostjo.
Dalje prinaša »Juturnji list« slike vseh slovenskih književnikov, ki bodo brali svoja dela v Zagrebu. Obenem navaja njihove življenje-pisne podatke ter izjave nekaterih o tem, kaj pomeni zn slovenski narod kulturni vzpon in razvoj slovenskega naroda ▼ zadnjih sto letih.
Danes zvečer Bo osetn slovenskih literarnih delavcev bralo svoja dela v zagrebškem Malem gledaliSču. Slovensko književnost bodo v Zagrebu predstavljali France Koblar, Franc Sal. Finžgar, Oton Zupančič, dr. Igo Gruden, Pavle Golia, dr. Anton Vodnik, Edvard Kocbek in dr. Kreft »Jutarnji liste je posvetil obisku slovenskih književnikov lep članek, v katerem p ra vi ▼ uvodu sledeče:
Osem glavnih predstavnikov slovenske du-'■ liovne elite vpostavlja s svojim obiskom v hrvaški metropoli Zagrebu najožji stik na kulturnem področju med dvema sorodnima brat-
i	skima narodoma, katerih kulturna orientacija se je stoletja zbliževala, med tem ko so ju nesrečni zgodovinski dogodki neusmiljeno razdvajali na škodo obeh. Ker ni imel svoje neodvisne in samostojne države, je bil slovenski narod prisiljen več kakor eno tisočletje vztrajati ▼ delu za svoj kulturni in prosvetni razvoj, za ohranitev svoje narodne zavesti in duhovne samobitnosti, in mora biti danes ponosen, da ga prištevajo med najbolj prosvečene narode evropskega zapada. Navzlic vsem težavam in tegobam, katerim je bil v preteklosti i/postavljen, pa je vendar zgradil svojo na-
Trbovlje
Pregledovanje meril in žigosanja merilnih priprav za občino Trbovlje bo 13., 15., 16.. 17. 18. in
19. aprila i 1. na tržnem prostoru. Na pregled je treba prinesti vse vrste merila, metre, mere za ti-kočine, tehtnice, uteži itd. povsem očiščene in sicer vsi, ki na mere kupujejo in prodajajo ali ta merila rabijo v iavnem prometu.
Meningitis. Na tej nevarni bolezni je umrl sin rud. ključavničarja Plauko Janez.
Razširjenje občinskega vodovoda. Iz preostanka v lanskem preračunu je bilo odrejenih na zadnji ob-č Viski seji 800.000 din v fond za razširjenje doseda-mega vodovoda, 20.000 pa za kritje izgube, ki jo ukazuje klavnica in 8.000 din za preureditev poko-nališča. Klavnica bi ne smela delati e izgiAo, saj ma dovolj prometa, tu ne bo gospodarstvo v redu. Tudi za pokopališče nosi pogrebni zavod dovolj dobička, da bi ne bilo treba iz drugih postavk dobivati pomoči. Potrehno pa je razširiti vodovod, ker čim je malo suše, nastopi pomanjkanje vode.
Dve kmetijski zborn ci v Banjaluki
Banja Luka, 12. aprila. J. Državni svet Je razveljavil odlok kmetijskega ministra dr. Čubri-Ioviča, s katerim je bila razpuščena Kmetijska zbornica za vrbasko banovino in je bil za komisarja postavljen bivši poslanec Dušan Brankovič. Predsednik razpuščene Kmetijske zbornice se je takoj pritožil proti sklepu kmetijskega ministra na državni svet in zahteval, da se odlok kmetijskega ministra o razpustu Kmetijske zbornice razveljavi, češ da ni po zakonu utemeljen. Drž. svet je ugodil pritožbi in razveljavil odlok kmetijskega ministra. V vmesnem času pa so bile že izvedene nove volitve v Kmetijsko zbornico. Po sklepu kmetijskega ministra bi morali novo izvoljeni člani zbornice te dni prevzeti svoje posle. Ker pa po odločki državnega sveta obstoja še stara Kmetijska zbornica, obenem pa so bili izvoljeni novi člani, obstojita potem takem dve Kmetijski zbornici za isto banovino.
Bivši predsednik KZ je ob tej prliiki obiskal vršilca dolžnosti bana vrbaske banovine Cvetkoviča in mu predložil pismeno zahtevo, da izvede banska uprava odločbo državnega sveta in da kot nadzorna oblast uvede v pošlo stare člane KZ.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 12 aprila.
Tudi včeraj so. se popoldne začeli nabirati oblaki in proti večeru je spet kazalo, da se bo
vreme poslabšalo. Pa je že tako, da nam je letošnji april izredno naklonjen, tako da nam že zlepa ni bil kakšno leto. Tudi če kaže kakšen dan močno na slabo, se še zmerom dobi kakšen veter, ki oblake pomete v kraj, pa imamo »pet lepo vreme. Tako je bilo tudi včeraj. Zvečer se je spet lepo zjasnilo, dobili smo noč z zvezdnatim nebom in z ozkim srpom mladega meseca. Tile večeri že začenjajo postajati pesniški s svojo mlačnostjo in s svojo žametasto lepoto. Noč je bila gorka in taikšno je vstalo iz teme tudi današnje jutro. Menda je bilo današnje zgodnje jutro prvo, ki mu lahko v resnici rečemo spomladansko, ker je bilo tako gorko kakor se za pomlad spodobi. Druga jutra doslej so bila tudi lepa, vendar Se vedno nekoliko ostra in hladna. Poslovilni dih zime, ki je sicer že izginila za gorami, se je še vedno čutil. Mrzel veter ga je vsako jutro prinašal s sneženih višav. Danes pa je bilo jutro tako lepo, tako sončno in fletno, (la bi človek najrajši zavriskal. In tudi beli tanki oblaki so se zdeli tako lahkotni in nedolžni kakor so oblački, ki spomladi nikdar ne napovedujejo vremenske spremembe, ampak so le okras, brez katerega si pravega, resnično spomladanskega neba in razpoloženja skoraj ni mogoče misliti. Človek ob takih jutrih vstaja lahko, vesel in Židane volje se odpravlja na svoje vsakdanje delo.
Vsak dan prihajajo novi
Tudi včerajšnji dan ni napravil izpremambe v pravilu, da nesreča ne pozna počitka in da ne mine dan, ko v ljubljansko bolnišnico ne bi pripeljali vsaj nekaj ponesrečencev. Včeraj so tam sprejeli naslednje:
Kračman Egon, sin vdove po častniku, iz Ljubljane, se je s stekleno črepinjo močno urezal v desno nogo.
Ana Hočevar, hči kajžarice iz Podžage pri Velikih Laščah, je padla s kolesa ter si zlomila desno roko.
Po stopnicah je padel ter si zlomil desno roko prevžitkar Stan Jože iz Podselja pri Bohinjski Srednji vasi.
Vdova po sodnijskem poduradniku, Debevec. Katarina iz Radovljice, je padla doma ter se potolkla po rokah.
Kolarski mojster iz Ljubljane, Košmerlj Stanko, je pade/l doma tako nesrečno, da si je atotnil desno noga
Na Dunajski cesti je avto podrl natakarja Pavla Osolina. Osolin je'dobil tako hude poškodbe, da je obležal v nezavesti.
S porcelansko črepinjo se je vrezal v desno roko Anžič Danijel, trošarinski paznik iiz Ljubljane.
Po stopnicah je padla žena posestnika	iz	Ravne	pri BoStan ju ter si zlomila desno nogo.
S hleva je padel ter se potolkel po gflaivi	»m
delavca iz Rateč pri Planici, Jože Rožič.
Dolga vrsta grešnikov pred sodniki
Maribor, 12. aprila.
Na mariborskem okrožnem sodišču imajo danes tako zvan »vroč« dan. Razpisano je namreč rekordno število razprav, ki 6e vršijo vse pred malim kazenskim senatom. Prvi so bili na vrsti
nevarni strahovale! hočkega in framskega Pohorja
Pred sodniki sta 6e znašla dva zlikovca, ki sta lansko zimo in poletje strahovala prebivalstvo na hočkem in framskem Pohorju ter sta izvršila celo vrsto tatvin. So to Rudolf Kuhar, Stanislav Dajč-man, poleg obeh pa se nahaja tudi Dajčmanova mati Ana Fišinger. Omenjena je bila viničarka v Čreti, oba prvoimenovana pa sta pri njej stanovala. Ker 60 se zadnje mesece godile na vznožju Pohorja od Hoč do Polskave velike tatvine in vlomi, so oblasti storilce dolgo časa zaman iskale. Nazadnje, po vlomu v hišo Jožefa Pr6teca v Bukovcu so orožniki zasumili, da bi bil ta vlom morda izvršil Rudolf Kuhar. Napravili so v viničariji, v kateri je stanoval Kuhar pri Ani Fišinger, preiskavo, ki je pokazala, da so dobili v roke prave ljudi. Našli so namreč cele zakladnice in skladišča ukradenega plena, katerega so storilci znosili v teku časa z vseh vetrov skupaj. Skrivali so ga v dveh velikih in globokih jamah v kuhinji in v sobi. Obe jami sta se nahajali pod podom Poleg tega pa je bilo nekaj plena še skritega v hlevu in na podstrešju. Na podlagi najdenih predmetov je bilo mogoče odkriti vse številne do tedaj nepojasnjene vlome in tatvine. Nekaj plena so med tem časom zlikovci že prodali, jestvine ter vino v buteljkah in likerje, ki so jih pokradli, pa so izpili ob priliki raznih pojedin, kd so se pri Fi-šingerjevi vršile. Zagovarjajo se zaradi 8 vlomov in tatvin. Dva največja vloma so izvršili v vilo mariborskega odvetnika dr. Hojnika na Polskavi in v hišo posestnika Preteča v Bukovcu. Prav donosna je bila tudi v lomna tatvina na škodo posestnice Ivane Frangeg na Zgor. Polskavi. Najbolj drzni pa so bril tedaj, ko so pri Karlu Visočniku na hočkem Pohorju zaklali v svinjaku 80 kg težkega prašiča, ga kar na Kcu mesta razdelali ne posamezne kose ter ga odnesH k Fišingerjevi, kjer so se potem z mesom vso zimo mastili.
Dva sleparja veHkega formata
sta prišla nato po vrsti drugi za drugim na zatožno klop. Prvi je take vrste kakor jih je v naših krajih malo. Je to 85-letni mesar Jožef Eferl iz Pobrežja, ki se zadnjih 10 let preživlja sploh, s samo sleparijo ter je bil zaradi tega že trinajstkrat kaznovan. Zadnji dve kazni sta znašali eno
Podban Cvetkovič je izjavil, da banska uprava za to ni pristojna, ker državni svet ni razveljavil odloka banske uprave, temveč odlok kmetijskega ministra. Potem takim bi moralo izvesti odločbo državnega sveta kmetijsko ministrstvo. V zvezi s tem je prejšnji predsednik stare KZ odpotoval v Bclgrad, da bi zahteval od pristojnih oblasti, da se izvrši odločba državnega sveta.
Ta dogodek je naletel na razne razlage. Med tem ko nekateri pravijo, da bo kmetijsko ministrstvo zaradi odločbe državnega sveta prepustilo delo v zbornici članom prejšnje KZ, pa drugi trdijo, da bo izdana odločba o uvedbi ponovnega komisariata, nakar bi bile spet nove volitve v zbornico. Končni sklep o tein vprašanju se pričakuje povsod z največjim zanimanjem, zlasti pa v političnih krogih. S tem vprašanjem se bavijo zlasti pravniki, ker je silno zanimivo tudi s pravnega stališča.
leto in 7 mesecev robi je ter 2 leti in 2 meseca pobije. Komaj pa je prišel iz ječe, že je spet začel slepariti. Od maja do konca leta 1939, ko je bil aretiran, je izvršil 16 različnih preval* ter je spravil na led najraznovrstnejše ljudi, od trgovcev, posestnikov, podjetnikov pa do advokatov, na katere je imel menda posebno piko. Efler ima navado, da se izdaja za trgovca, veletrgovca, posestnika in slično. Svojim žrtvam se približa z izgovorom, da mu je trenutno zmanjkalo denarja, katerega pa da bo takoj vrnil, ko pride domov. Radevolje podpiše vsakovrstne pobotnice in tudi menice, samo da pride do cilja. Ker se nahaja v Mariboru carinil: z imenom Efler, se čestokrat izdaja za njegovega brata, tako da pri svojem poslu lažje uspe. Pri nekaterih mariborskih odvetnikih mu je uspela sleparija na ta način, da jih je vzel za svoje zastopnike, potem pa si je pri njih izposodil denar. Enega odvetnika, ki mu ni hotel dati gotovine, je pregovoril, da je zanj prevzel jamstvo pri neki trgovski tvrdki, pri kateri je_ potem Efler nakupil za 600 din blaga, plačal je pa to potem odvetnik, ki je za Eferla jamčil. Nekoč je v Ptuju prijavil neko posestnico državnemu tožilstvu v Mariboru zaradi goljufije, katero si je gladko izmislil, samo da bi ubogo ženico pripravil ter izsilil iz nje 10.000 din ter je ne bi na ta način spravil pred sodišče. Ko je spet enkrat v Mariboru rabil denar, je šel k inštalaterju Ussarju ter mu dejal, da je kupil v Račah posestvo, na katerem bo staro hišo prenovil, napeljal bo v njo vodovod ter razne moderne naprave. Tako je podjetnika zmešal, da mu jo na račun bodočega dela posodil znaten znesek. Pred sodniki priznava sedaj večino sleparij.
Se zanimivejši je bil drug primer:
Dne 9. februarja je mariborsko okjpžua, sodišče sodilo velikega sleparja. Bivši železničar Stevan Vuksan je izvršil na silno spreten način 21 prevar, s katerimi je oškodoval številne trgovce v Mariboru, Zagrebu in Varaždinu za razne predmete precejšnje vrednosti, katere je kupil pri njih na podlagi izkaznice železniškega uradnika na obroke. Prvi obrok je plačal, ostale pa je ostal »dolžan«, predmete pa je prodal naprej. Najrajši je kupoval n» ta način harmonike, radio-aparate in pisalne stroje. Vuksan je bil obsojen na 8 leta robi je. Še preden pa so ga prepeljali v kaznilnico, kjer naj bi odsedel svojo kazen, so prišli na dan novi njegovi grehi. Izkazalo se je namreč, da je Vuksan operiral tudi v Ljubljani. Dne 11. julija 1939 se je pojavil Vuksan v uniformi železniškega uradnika in opremljen 7 v mi predpisanimi legitimacijami v Ljubljani v trgovini Jakoba Dorjatha ter je kupil od njega harmoniko za 5400 din. Za harmoniko je dal samo 900 din kot prvi obrok, obvezal pa se je, da bo ostanek plačal v mesečnih obrokih po 500 din. Teh obrokov pa trgovec nikoli ni videl. Vuksan tudi to sleparijo priznava. Razprava ob času poročanja še ni končana.
Murska Sobota
Ljudje morajo biti poučeni o obrambi pred napadi iz zraka. Soboška gasilska župa bo organizirala več tečajev zaradi pasivne obrambe pred napadom iz zraka. Predavata odposlanca gasilske zupe iz Sobote, ki bosta obravnavala snov in ukrepe, o katerih mora biti poučen vsakdo za slučaj napada iz zraka. Predavanje je predvsem namenjeno gasilcem, vendar Jo v sedanjem času predavanje tako važno, da ga ne bi smelo zamuditi tudi ostalo prebivalstvo. Tečaji bodo poleg v Soboti tudi v ostalih krajih soboškega okraja.
E. Helseyi
Ubili so Finsko!
V	tem zavetišču je zelo toplo. Postavljeno je po vseh pravilih, podprto s .ilodi in ima sitrop a brun, dve petrolejki J ujeta mehko svetlobo. Koti so v senci. Toda vseeno dobro razločim opaž iz lepenk* na stenah in na stropu. Ta opaž uspešno brani to luknjo proti mrazu. Po tleh je gosta preproga iz smrekovih vejic, topla, čista ki udobna. Nekaj odej, dva ali trije kožuhi dajejo bežen vtis o preprostem udobju. Na mizi iz belega lesa je zemljevid, po katerem se vojaki ravnajo. Na zidu je podoba maršala Maimerheima. Na vseh ustnicah lebdi nekakšen mladosten smehljaj — to je vsa slika.
Deset dreves dalje zavetišče ni pod zemljo. To je nekak okrogel šotor, ki ga v sredi podpira skrbno izobljeno deblo. Zdi se, da ei prišel v Robinzonovo zavetišč«.
Vojakov je tu kakih 20. Pov6od ti lepi mladeniški pogledi, brez strahu in očitkov. Takoj te preseneti eno; nadvse skrbna snaga.
Ta snaga je nedvomno v marsičem de-
lo	Let Ta pridna dekleta v smučarskih hlačah, ▼ debelih tlakovanih čevljih, z otroškim obrazom, napol skritim pod čepico, človeku neubranljivo vzbujajo misel na palčke, zlasti kadar jih najdeš takole
izgubljene r gozdovih.
Lote žive z bojevniki prav v prvih črtah. Pripravljajo jed, snažijo, pospravljajo zavetišča, čistijo orožje ali pa oprezujejo za letali. 25.000 jih je. Maršal Manner-heim je dejal, da bi moral imeti 100.000 mož za nadomestilo, če H ne bilo njih.
Kje drugje bi tako sožitje ne bilo mogoče. Takoj bi prišlo do grmade 6torij. Tukaj, pod severnim nebom pa žive pametni fantje po bratovsko in brez motenj 6 temi dekleti, ki ne vedo nič o ljubimkanju. Vse to sožitje je tu tik pred sovražnikom samo vojna skupnost, brez kakih postranskih misli.
Dnevi so dolgi, ker so vsi posvečeni samo vojni. Vemo, da finski vojaki lahko pogreiajo spanje, kadar je treba. Ravno tako pa pozabijo na jed.
Nekega jutra se oglasim na nekem polkovnem poveljstvu. Sprejemajo me ganljivo.
»Gospod, moč za odpor bomo imeli, dokler bomo mogli upati na pomoč Francije.«
Ta dan sem obiskal cel polk, zavetišče ca zavetiščem. Videl 6em poveljnika stotnij, skrite kakor volkove v tesnih gozdarskih luknjah. Videl sem njihove ljudi, kako bdijo ob robu jas. Pokazali so mi bolnišnico, hleve, baterije, strojniška gneiz-
ia, opazovalnice, zveze, postojanke in iskala za avijone. Ves ta pregled smo opravili peš, ura se je nizala na uro.
Bilo je že daivno poldne, ko so me opravili na sani. Ko me je vrli konjiček z belo brado vlekel med trdim poskakovanjem po zasneženih stezah, sem se naslajal ob nusU, da bomo na koncu poti lahko zagledali, kako se kadi juha.
Pa ne. Ko smo se ustavili, je bilo samo zato, da bi videli, kako bodo vrgli kakih 20 bomb. Potem smo gledali, kako drsi patrola ▼ belem na žvižg piščalk proti majhni, ogroženi postojanki. Kako uro dolgo smo poslušali precej živ topniški dvoboj.
O hrani ni bilo govora in toplomer je kazal kakih 15 stopinj pod ničlo.
Bilo je že več kakor šest zvečer, ko mi je polkovnik spet na sedežu svojega poveljstva ponudil krožnik ovsene kaše in kozarec vode, rekoč:
»Najbrž začenjate biti lačni.«
Kakih deset ur sva skupaj tavala po snegu, pa polkovniku še na misel ni prišlo, da bi bil zgubil četrt ure za jed.
Ta zdržnost je za vojaka dragocena. Finski vojaki jo imajo v najvišji meri, imajo pa še veliko drugih.
Prva med njimi je pogum, kar se 6amo po *ebi razume. Pogum, ki ne občuduje [sam sebe, zagon, ki prihaja sam po 6cbi in skoraj nezavedno.
Napadli so Finsko in njeni sinovi so planili pokonci, prav tako, kakor da bi bili videli, kako je zver planila na njihovo mater. Zver je treba ubiti in žrtve ne prihajajo v poštev.
Ti Finci pa imajo tudi vztrajnost in spretnost, naglo razsodnost, domiselnost ter izreden čut za disciplino.
Res je, da prihaja vzgled od zgoraj. Za napade iz zraka velja strogo določilo, da moraš v zavetišče, da se moraš narediti nevidnega. Brž ko se oglasijo signali, morajo častniki prvi v jarek ali v skrivališče. Po tem povelju se je ravnal celo maršal sam, ko so se sovražna letala prikazala na kraju, kjer se je ustavil. Njegov glavni stan se je namreč premikal in prav malo ljudi je vsak dan vedelo, kje ga je mogoče
Nekega jutra je bil v majhnem mestu za mizo in delal. Oglasilo 6e je nekaj pokov, pa 6e maršal ni ganil. Grmenje se je približevalo in nenadno je eksplozija raztreščila stekla v okno
Mannerheim je z nasmehom vprašal:
»Kaj pa je?«
Ordonančni častnik je odgovoril:
»Bomba, gospod maršal.«
»Pa so dali alarm?«
»Dozdaj še ne.«
»Torej ne ganimo #e.«
In nadaljeval je z delom, med tem ko je nekaj hiš od njega začel divjati požar.
Ta hladnokrvnost je finskim vojakom prirojena, kakor jim je prirojena mima veselost. Ko sem jih gledal, kakor trdno stoje na malem kosu zemlje, ki jim je zaupana v varstvo, nisem zapazil pri V niti najmanjšega znamenja o trudnosii, nrti ene sence v teh lepih pogledih.
Toda nisem bil v bojnih črtah tisti dan, ko »e je Stalinu posrečilo, da je narekoval svojo voljo.
Ti mirni kmetje, ki so jih poklicali pod orožje, prav zares niso dvomili o zmagi. Verovali so, da so že zmagovalci. Pa kaj pravimi Saj so res bili.
Da, bili so zmagovalci!
Sovjeti so vrgli proti njim vojsko 600 tisoč mož, katero so kmalu pomnožili na 800 tisoč mož, 4000 bojnih voz, 2000 letal in temu primerno topništvo.
V	100 dneh je Rusija od tega izgubila 150 tisoč mož, ki so bili ubiti, nad 200 tisoč pa jih je bilo drugače odstranjenih iz vojske, 600 letal je bilo uničenih, 1600 bojnih voz pa onesposobljenih za boj. Skoraj polovica vojske, tretjina maiterija-Ia! In Rusi še niso nčesar dosegli
Za črtami pri Viborgu so se urejaJe druge črte.
Naročajte »Slovenski dom« Z
Od tu in tam
Muslimanski verski poglavar rcis ul ulema Kohim Spaho je dal izjavo dopisniku trlasila dr. KulenoviSa >Nova Pravda«, v kateri ie poudaril svojo veliko željo, da bi muslimani tudi poslej ostali združeni in enotni, kakor so bili pod vodstvom njegovega brata dr. Mehmeda Spalia. Fe-him Spaho je uverjen, da vedo muslimani ceniti vse prednosti svoje politične organizacije in enotnosti svojih vrst, ker bodo le tako v slogi dosegli izpolnitev svojih zahtev. Končno je rekel, da morajo imeti muslimani prav enako zaupanje, kakor so ga imeli v pokojnega dr. Spaha, tudi v njegovega pravega političnega naslednika ministra dr. Džaferja Kulenoviča. — Ta izjava pobija vse časopisne vesti, da bi bil Fellini Spaho v opoziciji proti ministru dr. Kulenoviču in da bi 6e niameraval politično opredeliti ali na hrvatsko stran ali pa celo na stran bivSega ministra dr. Behmena, ki še zmerom izdaja svoj list »Pravda«, med tem ko izdaja dr. Kulenovič »Novo Pravdo«.
Na shodu socialističnega roditelja dr. Topa-loviča v Sarajevu je prišlo do hudih izgredov, ki so jih povzročili komunisti proti dr. Topaloviču. Topailovič je imel politično zborovanje pod krinko predavanja o aktualnih vprašanjih in ie govoril za socialistično pojmovanje družabnega razvoja, ki odklanja revolucijo, temveč zahteva demokratično borbo. Topalovič je rekel, da si le po tej poti more delavstvo priboriti pravice. Tedaj pa so vdrli v dvorano ljudje, ki so jih bili prej izmetali iz dvorane. Prišlo je do pretepa, nakar je vmes posedla oblast in razgrajače odstranila. Dr. Topalovič je nato govoril o sporazumu, vendar pa mu ni všeč, da se vlada ni potrudila hitro izdati vse zakone, ki bi politično življenje v državi vrnili spet v demokratske tire.
V Dubrovnik je včeraj priplula jugoslovanska tovorna ladja »Dubaec, ki je bila pred nedavnim ustavljena od angleških vojnih ladij, ko je plula v Benetke. Angleške vojne ladje ao našo ladjo odvedle s seboj na Malto, kjer so jo oblasti temeljito pregledale, če ni morda nosila 8 seboj tovor tihotapskega blaga. Ker ladja takega tovora ni imela, so jo Angleži izpustili. Ladja je prišla v Dubrovnik naložil premog, nato pa je takoj odpilila v Benetke.
V mnogih krajih v državi so oblasti začele izvajati zadnje odredbe za nadzorstvo nad cenami živil. Povsod so bile določene najvišje cene za mast, moko, kavo in razne vrste mesa. Zanimivo je, da so se cene po dovoljemju oblasti povsod precej dvignile. Tako se je v Banjaluki podražila mast za 4 din na 24 din za kilogram, obenem pa so se podražile vse vrste moke in drugih živil. Podobno je tudi v Kragujevcu. Visoke cene v teh krajih, katerih okolica je poljedelska, so Čuden Pojav. Pozna se že občutna posledica v Vojvodini, ker so trgovci z žitom začeli svoje zaloge pridrževati doma nadejajoč se povišanja cen, kajti nedvomno je, da Vojvodina letos ne bo mogla pridelati tolikšnih količin žita kakor vsa pretekla leta. Tako se vidi, da vsi vladni ukrepi špekulacije le ne morejo zatreti in da imajo prav tisti, ki pravijo, da je treba špekulantom na bolj učinkovit in strog način stopiti na prste. Sicer se bo špekulacija spet raz rasti a in bodo morali vse breme draginje nositi zgolj potrošniki.
Cez nekaj dni se bo pred okrožnim sodiščem v Petrinji začela razprava proti 16-let-nemu morilcu Miju Kolariču, ki je bil iz ko-ristoljublja zverinsko in hladnokrvno zaklal 804etno starko. Mijo je vedel, da ima sosed Mren, ki je bil blagajnik tamkajšnje zadruge, iloma precej društvenega denarja. Izrabil je priliko, ko so šli domači v cerkev, da je iztaknil skrivališče denarja. Toda našel je samo 7 jiirjrv. Nazaj £rede pa je zagledal Hrenovo mater in v hipu je naredil sklep, da bo spravil s sveta edino pričo svojega zločina. Zgrabil je nož in starki prerezal vrat. še isti dan pa so ga prijeli in zaprli. Mijo je dva dni jokal v ječi, nato pa priznal, da je prav sam izvršil zločin, ker se je polakomnil velikega denarja.
V obrambi matere sta skoraj do smrti potolkla svojega očeta brata Marko in Josip Mer-
ii	jak iz Subotice. Oče je prišel proti večeru pijan domov in začel ženo pretepati. Sinova in sicer 27 letni Marko in 10 letni Josip sta nekaj čusa molče gledala prizor, ko pa je oče potegnil nož, sta skočila pokonci. Marko je zgrabil bližnjo lopato in udaril z njo oonta po glavi, da se je zgrudil. Ko pa se je oče dvignil in spet skočil proti ženi, je 10-letni Josip pograbil pivsko steklenico in tako krepko udaril očeta po glavi, da mu je prebil lobanjo. Težko ranjenega Merljaka so prepeljali v bolnišnico, sinova pa sta se sama javila orožnikom. V bolnišnici pa je prišel Merljak k sebi in priznal svoje grdo ravnanje z ženo. Prosil je tudi oblasti, naj njegovih sinov ne preganjajo, ker sta pač branila svojo mater.
Zaradi majhne škode na polju je padla mrtva glava v Virginmostu v Liki. Kmet Ha-lavanja je dobil v svojem žitu sosedove krave. Prijel jih je in odvedel proti domu. Tedaj pa je sosedova žena Janja videla prizor in brž poklicala svojega sina in hčerko. Vsi so skočili na Halavanja in ga začeli obdelavati s koli. Najbolj razgreta je bila hčerka, ki jfi llala-vanja nekajkrat močno oplazila s kolom po hrbtu. Ko pa se je Halavanju posrečilo sneti ji iz rok kol, pa je sin pograbil puško in ustrelil. Strel je zadel v trebuh in jc mož padel takoj mrtev. Sosedovi pa so ga pustili na cesti, odšli domov ter veseli pripovedovali, kako so spravili s poti človeka, ki jim je zmerom nagajal. Seveda so orožniki takoj nato vse tri zaprli.
Pod konjskimi kopiti je našla strašno smrt deklica Danica Jaki iz vasi Sv. Martin pri Križevcih. Otrok se je s svojimi starši peljal na vozu proti domu. Na ovinku pa sta konja sunkovito potegnila voz in tedaj je deklico vrglo s sedeža med konje. Konja pa sta se tedaj splašila in besno udarjala s kopiti. Otrok jc padel pod nje in sta ga konja vsega zmrcvarila s kopiti. Dekletce je kmalu nato umrlo.
Prepredenega ruskega cigana so preganjali po mestu Banjaluki. V tamkajšnjo Napredkovo zadrugo je prišel elegantno oblečen moški in prosil blagajnika, da bi mu zamenjaj dva tisočaka. Ko mu je blagajnik dal drobiž, pa tujec ni bil zadovoljen, temveč je zahteval, naj mu blagajnik oba jur ja rajši vrne. Bilo mu je ustreženo. Ko pa je tujec stopil na ulico, pa je blagajnik spoznal, da mu manjka 800 din. Brž je skočil za tujcem in začel teči za njim. Na lov so se vrgli tudi policaji, toda tujec jim je ušel in skočil brez premišljevanja v reko Vrbas. Vendar pa ga ie na drugi strani prijel policaj. Ugotovili so, da je bil elegantni tujec ruski cigan, ki se je vsa dolga leta že preživljal samo z goljufijami. Takoj nato so orožniki prijeli tudi več ciganov, ki so se utaborili v bližini mesta, ker so ugotovili, da so cigani pokupili na sejmu vse najboljše konje. Sedaj skuša oblast ugotoviti, kje so cigani dobili toliko denarja za nakup konjev.
Nov načrt uredbe za občinske volitve
Na Hrvaškem bi bile volitve javne, v ostalih delih driave
pa tajne
Zagreb, 12. aprila, m. Včerajšnji »Seljačld doni«, ki je uradno glasilo HSS in katerega urejuje glavni tajnik HSS, dr. Krnjevič, je prinesel kratko notico, v kateri napoveduje občinske volitve, ki bi bile kmalu.
Belgrad, 12. aprila, m. Po včerajšnji konferenci podpredsednika vlade dr. Mačka z ministrom brez portfelja dr. Konstantinovičem potrjuje današnje »Vreme«, da se pripravlja načrt spremembe zakona o občinskih volitvah. Po določilih nove uredbe, bi bile na Hrvatskem volitve v občine javne. Sprememba ho izvedena tudi v določilih za delitev odborniških mest. Poslej bo
Ljubljana, 12. aprila.
Premetene in nečedne maanipulacije na račun zemljiške knjige so prav redke. Tu in tam se pač primeri, da sodna kronika zaznamuje kako špekulacijo, ki je bila osredotočena na račun posestva tujega lastnika. Vodstvo zemljiške knjige mora biti izredno previdno in pri vseh poslih natančno, da se ne zgodi kaka nepravilnost, ki povzroči nato velike težave in homatije. In dejansko so res zemljiškoknjižni uradniki sila previdni in ne nasedajo tako hitro kakim sleparjem, ki 8e skušajo okoristiti na pr. s hipotekami na razna posestva. Sodna kronika je že zapisala nekaj prav zanimivih špekulacij, ko so potem morali drugi ljudje pošteno plačati vso škodo.
Pred leti se je pred malim kazenskim senatom razvijala zanimiva pravda, ko je neki gospod dobil od nekega notranjskega veljaka prav čedno posojilo, ki pa je bilo vknjiženo na nepremičnino tujega posestnika v Trnovem.Ta o inta-bulaciji velikega posojila sploh ni imel nobenega pojma. Ko je naposled od zemljiškoknjižnega urada dobil uradni sklep, da je bilo na njegovem posestvu na podlagi zadolžnice z dne tega in tega vknjiženo posojilo na korist notranjskega kapitalista, je mož takrat vzrojil in zadevo ovadil sodišču. Mali kazenski senat je obsodil dotičnega gospoda zaradi ponarejanja listin in prevare na večmesečni strogi zapor.
Znana je še druga zgodba. Tam v kamniški okolici sta dve bogati in trdni kmetiji. Družinska glavarja veleugledna moža. Njiju sinova sta se nekega dne sporazumela in napravila pri banki na račun obeh očetov »puf« do 50.000 din.^ V zemljiški knjigi sta znala dobiti zemljiškoknjižne izvlečke, uradno potrjene. S temi sta šla k neki ljubljanski banki, kjer sta se predstavila kot lastnika velikih posestev. Bila sta že starejša fanta, da so ju v Ljubljani smatrali za prava lastnika. Banka jima je zaupala in dovolila menični kredit, ne da bi se vknjižila, ker je videla, da sta posestvi bremen prosti. Dolgo je banka čakala. Plačila ni bilo. In začela je zahtevati vrnitev posojila. Bil je ogenj v strehi. No, to zadevo so mirno poravnali!
Res morajo biti razni denarni zavodi sila previdni pri vseh zemljiškoknjižnih transakcijah, zlasti pri dovoljevanju posojil na intabulacijo. Pravni referenti denarnih zavodov v Ljubljani so o vseh stvareh dobro informirani in pravi psihologi v poznavanju strank. Toda zgodi se, da tudi prebrisani in vešči pravni referent nasede kakemu prefrigancu. Tako se je lani primerilo pravnemu referentu nekega večjega denarnega zavoda v Ljubljani.
Mladi, 27-letni Valentin P. iz Podsmreke se je 20. novembra lani predstavil v zavodu referentu ter ga naprosil, da napravi prošnjo za posojilo v znesku 5000 din. Predstavil se mu je kot »Blaž P., posestnik iz Podsmreke št. 34.« Izjavil je, da kot posestnik zastavlja svojo nepremičnino pod vi. št. 264 k. o. Podsmreka. Predložil je posestni list in druge listine. Podpisal je dalje, ko mu je zavod dovolil posojilo, zadevno zadolžnico in njegov podpis so v dobri veri legalizirali. P. Valentin je potegnil jurje in mirno odšel.
Kmalu po božičnih praznikih je prejel pravi Blaž P., posestnik v Podsmreki sodno pismo, v katerem je bil sodni sklep, da so za neki zavod vknjižili posojilo 5000 din, ki ga je prejel od zavoda. Blaž se je takoj praznično oblekel, napre-gel zapravljivček in jadrno odhitel v Ljubljano. Najprej na zemljiško knjigo. Tam so mu povedali, kako je z zadevo in svetovali, da naj gre k posojilnici. Tu je bil šele vihar. Gospodje so se spogledovali, ko so videli pred seboj pravega Blaža, posestnika iz Podsmreke. Blažu pa je tudi kmalu postalo jasno, da mu je to sitnost zagodel njegov brat Valentin. Ovadili so ga sodišču zaradi prevare in ponarejanja listin.
Pred malim kazenskim senatom, kamor je bil Valentin klican, da odgovarja zaradi te nepošte-
„Za kočevske Slovence"
Na letošnji Vnebohod dne 2. maja priredi Slovenska Straža v Ljubljani nabiralni dan za kočevske Slovence po vsej Sloveniji.
Kakor lani za božič na severni meji, tako bodo letos obdarovani posebno šolski otroci jn mnogoštevilne revne družine na Kočevskem, 'leh dveh predelov našega slovenskega oženi; lja se bomo odslej trajno vsako leto spomnili in bomo vsako leto za njihove socialne in na-rodno-obrambne potrebe priredili zbirke po vsej Sloveniji in državi! Kajti posebno v nu-rodnostno mešanih krajih smo dolžni skrbeti ia ugletd in dostojanstvo naroda in države. Slovensko ljudstvo v narodnostno mešanih krajih mora biti prežeto zavesti, da stoji moralno za njim narodna in državna celokupnost. Tako oživljajoče prepričanje jih bo navdalo le tedaj, če jim dokažemo, da smo pripravljeni zanje tudi nekaj žrtvovati. Saj je naravno, da so narodno-obrambne potrebe v teh krajih večje ko drugod. Ce vsak Slovenec in vsaka Slovenka žrtvujeta na nabiralni dan en dinar, ali če dinarja ne zmoreta, tudi manj, se vendar zbere pomembna vsota, ki znatno omogoči uspeh nuše narodne obrambe v takih krajih.
S skromnimi žrtvami zavednih članov naroda, ki jih prav za prav nihče ne občuti, je mogoče tudi velikim potrebam naše narodne obrambe vsaj deloma zadostiti.
Zato pozivamo vsakogar, ki le količkaj zmore, da prispeva za kočevske Slovence na nabiralni dan, ki se bo vršil po vsej Sloveniji na Vnebohod, dne 2. maja.
Vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan, naj žrtvuje za kočevske Slovence po svojih močeh! — Slovenska Straža v Ljubljani.
dobila zmagovalna lista takoj eno tretjino odbornikov, ostala mesta pa si bodo vse stranke razdelile med seboj po proporcionalnem sistemu. Po drugi strani, poroča »Vreme«, pa se izdeluje nova uredba, da l>o v vsej ostali državi uredba o občinskih volitvah taka, da bo uvedla tajno glasovanje. Tako bo torej edinole banovina Hrvatska obdržala taino glasovanje.
Zagreb, 12. aprila, m. Današnja »Nova riječ«, ki jo izdala senator SDS. Večeslav Vilder, potrjuje vest, da se pripravlja uredba o zakonu za občinske volitve, in pravi, da bo glasovanje na Hrvaškem javno.
ne zemljiškoknjižne manipulacije, je laži-posest-nik priznal nepošteno dejanje in bil obsojen na
3	mesece strogega zapora ter v 300 din denarne kazni.
*
O	stanovanjskih odpovedi bi lahko mnogo pisali. Do tl. t. m. je bilo pri okrajnem sodiSču vloženih letos že 763 odpovedi, s katerimi so zahtevali hišni lastniki izpraznitev stanovanj in lokalov do določenega termina. Za 1. maj je odpovedanih do 500 stanovanj, lokalov in prostorov. Sam mestni magistrat je 15. marca vložil 386 odpovedi, s. katprimi zahteva izpraznitev raznih tržnih prostorov do 1. maja letos. Med branjevci so te odpovedi napravile revolucijo, povzročajo pa tudi mnoge komentarje.
*
Dobro je, kadar stori človek drugemu kako dobroto, samo je pogoj, da izvira ta dobrota iz poštenih nagibov. Kaznovana pa je vselej dobrota, kadar kdo drugemu, ki je preganjan po ru-bežnih, skrije zarubljeno blago in ga hrani. Neki trgovec v šentjakobskem okraju je bil hudo zarubljen, preganjal ga je neki rentnik, ki rad posoja denar proti visokim obrestim. Trgovec je naprosil nekega krojača v okolici, ki je zanj delal, da je odpeljal iz trgovine in doma spravil velikansko množico blaga v vrednosti 35.000 din. Krojač pa je nekaj tega blaga odprodal, nekaj pa ga zastavil v mestni zastavljalnici. Sprva tudi ni hotel vrniti blago, češ da naj mu trgovec poravna stroške za shrambo in razna pota. Trgovec je namreč pozneje plačal svojega upnika in je bilo dražbeno postopanje ustavljeno. Trgovec je krojača in njegovo ženo ovadil sodišču. Pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču je bil krojač zaradi prestopka poneverbe obsojen na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic na 2 leti. Zena, ki je bila soobtožena, je bila oproščena.
športne vesti
Poziv hrvaške atletske zveze
Hrvaški atletski savez je na zahtevo večine svojih najmočnejših klubov, ki igrajo v jugoslovanskem športu vidnejšo vlogo, ponovno preučil položaj, ki je nastal zaradi razpusta glavne skupščine prejšnjo nedeljo. Ugotovil je, da sedanje stanje škoduje tehničnemu delu in napredku atletike v tolikšni meri, da je temu treba napraviti konec.
Dejstvo je, da je prišlo na ponovnih predsestan-kih delegatov posameznih narodnih zvez v pogledu novih pravil Atletske zveze kraljevine Jugoslavije v glavnem že do sporazuma in da so ostala prejšnjo nedeljo sporna samo nekatera vprašanja in sicer:
1. Vprašanje enoglasnosti pri spremembi pravil.
2. Vprašanje turnusa, kako naj se vrstijo mesta, kjer bo sedež Atletske zveze.
Do nesporazuma je prišlo zaradi vprašanja, kje naj se začne ta turnus. Hrvaški delegati stoje na stališču, da je to vprašanje že rešil glavni občni zbor v oktobru v Ljubljani. Tedaj da je bilo sklenjeno, da ostane sedež Zveze do konca leta 1940 v Zagrebu. Delegati srbske in slovenske zveze pa so zahtevali, da se sedež Zveze spremeni takoj. Z ozirom na majhne in malopomembne razlike mislijo hrvaški klubi, da je nepravilno čakati toliko časa, da bodo pravniki razbistrili spor o pravni kvalifikaciji zadnje skupščine, ker bi to utegnilo trajati le predolgo časa in bi to škodovalo napredku naše atletike, ter zahtevajo, da se skliče ustanovna skupščina Atletske zveze v najkrajšem času in da se na to skupščino pozove vse atletske organizacije v državi. Hrvaški atletski savez bo tej skupščini predložil pravila, ki so v glavnem ista, ki so jih že sprejeli delegati posameznih narodnih zvez na svojih predsestankih, toda z naslednjimi izpremembami:
1. Vprašanje področja posameznih narodnih zvez,
2. Vprašanje enoglasnosti v spremembi pravil, ki naj traja 12 let.
3. Turnus za izpremetnbo sedeža zveze naj traja dve leti (tako da bo sedež Zveze v teku 12 let v vsakem mestu dvakrat po dve leti. Turnus naj bi se začel 1. januarja 1941 v Belgradu, potem naj bi bil v Zagrebu, nato pa v Ljubljani).
Z ozirom na zgoraj povedano, apelira Hrvaški atletski savez na vse atletske forume v državi, da kot nosilci atletike napravijo vse, da bo mogoče letos končno že začeti s konstruktivnim delom. To pa bo mogoče samo takrat, če se bodo hitro in definitivno uredila vsa sporna vprašanja. Delegati Hrvaškega atletskega saveza bodo zahtevali izpremembe, kakor smo jih navedli zgoraj, sicer
E a priznavajo ves sklepe, ki so bili sprejeti v jubljani.
Žato sklicuje Hrvaški atletski savez ustanovni občni zbor za ustanovitev Atletske zveze kraljevine Jugoslavije za danes ob 7 zvečer v Zagrebu. Dnevni red tega občnega zbora je:
1. Otvoritev občnega zbora.
2. Volitve predsednika, zapisnikarja in dveh overovateljev.
3. Sprejem pravil.
4. Volitve predsednika.
5. Slučajnosti.
Pravico sodelov&nja imajo r. i	obrnem
zboru vse osebe, ki bodo za t	Me	po
svojih organizacijah s posebnim [	m.
Sava pri Litiji
Sava pri Litiji. Vačani bodo vprizoriii narodno igro »Izpod Golice« že to nedeljo, 14. t. m. ob pol treh popoldne na Savi, ker odidejo nekateri igralci k orožnim vajam ki ne morejo igrati 28. t. m.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- raturo v O'		** S* .-J « ■S	•§ 1 a o c -T n J O	Veter (smer, jnkost'	Pada- vine	
		. » 1f	03 , « •a o °1				m/m	5 S
Ljubljana	760-7	12-3	4-6	57	2	0		
Maribor	760-1	11-5	2-0	70	6	NE,	—	—
Zagreb	764-6	u-o	2-0	70	4	0			—
Belgrad	763-6	17-0	5-G	90	10	NNE,	—	—
Sarajevo	763-3	8-0	2-0	80	10	N,	—	—
Vis	757-6	10-0	5-0	90	10	S.	—	—
Split	759-2	12-0	6-0	90	10	NE,	—		
Kumboi	759-6	16-0	8-0	80	10	NE,	—	—
Rab	763-8	14-0	6-0	70	6	ESE.	—	—
Oo&niain	757-2	16-0	9-0	90	10	NE,	—	—
Vremenska napoved: Deloma oblačno, zmerno hladno in spremenljivo vreme.
Koledar
Danes, petek, 12. aprila: Julij I.
Sobota, 13. aprila: Hermenegild
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyršcva c. 41; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Natančni spored tretje favne produkcije ljubljanske Glasbene akademije se že dobi v knjigami Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Spored stane 3 din in je obenem vstopnica za produkcijo, ki bo v ponedeljek ob četrt na 7 v veliki filharmonični dvorani.
»Gledališče mladih«. Drevi ob 8 bo imelo »Gledališče mladih« v frančiškanski dvorani premiero Cankarjeve »Lepe Vide«. Ker je za predstavo veliko zanimanje, si nabavite vstopnice v predprodaji, ki bo dane« od 10 do 12.20 in od 15 do 18. Večerna blagajna se bo odprla ob 19.
Sneguljčico pravljično igro v petih dejanjih ponovi Prosvetno društvo Tmovo v nedeljo, 14. aprila ob 3 popoldne na odru društvenega doma. Predprodaja vstopnic od 10 do 12.
Vsi kritiki velikih svetovnih listov so edini v tem, da je violinist Robert Soetens velik umetnik. Polni so laskavega priznanja o njem, hvalijo njegov čisti ton, moško potezo loka, sigurno tehniko, jasno polifonijo in najrazličnejše nianse, ki se jih poslužuje pri igranju tudi najtežjih skladb. Bogastvo njegove izredne tehnike pride v vsakem pogledu do polnega izraza. Edini so v tem, da je violinist Soetens velik umetnik evropskega slovesa. V Ljubljani bo edini njegov koncert v ponedeljek, 15, t. m. Začetek ob pol 21. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Dobavo 800 kubičnih metrov bukovih drv je mestna občina spet razpisala v zadnjem »Službenem listu«.
Krščansko žensko društvo priredi, kakor vsako leto, v ponedeljek, 15. aprila »materinsko proslavo« v ljubljanskem opernem gledališču. Prireditev bo ob sedmih zvečer. Na sporedu je več otroških igric in pa govor škofijskega ravnatelja g. Jagodica. Prireditev je zrežiral g. Jože Sest, vse priprave pa je izvedla gdč. Vencajzova. — Vstopnice se dobe v blagajni opernega gledališča.
V	nedeljo, 14. t. ni. ob pol 11 bo v frančiškanski dvorani velika akademija ljubljanskih srednjih, meščanskih in ljudskih Šol v proslavo »dneva podmladka Rdečega križa«. Spored bo obsegal pevske, glasbene in druge zanimive točke. Vstopnice po 8, 6 in 4 din se dobe v pisarni Pax et bonum, Frančiškanska ulica, in eno uro pred začetkom pri vhodu v dvorano.
Na prihodnji produkciji Glasbene akademije bodo nastopi!- gojenci solopetja in šole prof. Trostove in prof. Wistinghauanove ter ravnatelja Betetta. Iz klavirskega odelka nastopijo gojenci prof. Zarnikove, iz violinskega odelka gojenci prof. Pfeiferja. Dalje bodo nastopili gojenci za čelo k šole prof. Mullerja, za flauto iz šole prof. Korošca in rog iz šole prof. Moravca. Podrobni spored je na razpolago v Knjigami Glasbene Matice. Produkcija bo v ponedeljek 15. t. m. ob četrt na 7 v veliki Filharmonični dvorani.
' Vsakega napredka na domačem polju se človek razveseli. Tako t veseljem pozdravljamo tudi prve početke domačega ivočnega filma »Mladinski dnevi v Ljubljaui«. Delo je izšlo ii domače delavnice in s sodelovanjem domače glasbe. Matineja omenjenega filma, ki bo v nedeljo 14. aprila ob 10.30 v dvorani kina Union, bo brez dvoma Ennimiva ne samo za tiste, ki sn pri filmu sodelovali, temveč tudi «a vso slovensko
iavnost. Opozarjamo na predprodajo vstopnic pri *rosvetni sveži, Miklošičeva e. 7-1. Sedeži so po 5 in 3 din.
Združenje inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana opozarja svoje člane, da se bo 9. marca preskinjeni redni občni zbor nadaljeval v soboto 13. aprila 1940 ob pol 20 v društveni predavalnici na Kongresnem trgu l/II (poslopje Kazine) in vabi, da se ga zanesljivo udeleže. Na prvem delu občnega zbora izpremenjena pravila v skladu s pravili Zveze inženirskih društev kraljevine Jugoslavije so bila medtem od oblasti potrjena in se bo naše društvo odslej zopet imenovalo Društvo inženirjev v Ljubljani, tako kakor ob ustanovitvi leta 1911. Zato pričakuje bodoči upravni odbor sedaj avtonomnega društva novih pobud in 6memic za čim koristnejše delo za dobrobit m napredek ter za ugled inženirskega stanu.
Zborovanje gostinskih nameščencev v Ljubljani Zveza gostinsk:h nameščencev Jugoslavije, sekcija v Ljubljani, sklicuje svoj redni letm občni zbor v noči od 15. na 16 aprila 1940 ob pol 3 zjutraj v mali dvorani Delavske zbornice na Miklošičev: cesti Dnevni red ie razviden iz razposlanih vabil Na občnem zboru bodo podana zanimiva poročila o dosedanjem strokovnem delovanju sekcije, o novi Uredbi za gostinske nameščence in se bodo reševala druga aktualna vprašanja. Vabimo vse članstvo in v splošnem gostinske nameščence in nameščenke. da se občnega zbora udeleže v polnem številu in se prepričajo o intenzivnem delu njihove stanovske organizacije. — Odbor.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Petek, 12 aprila: Zaprto.
Sobota, 13. aprila: »Asmodej«. Red A.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Petek, 12. aprila ob 15: »Figarova svatba«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol.
Sobota, 13. aprila: Gostovanje Comedie F«m-caise. Izven. Cene od 40 din navzdol.
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Slabo je špekuliral z hipoteko na bratov račun — Stanovanjske odpovedi — Sitnosti zaradi shranjenega blaga
Velik govor francoskega ministrskega predsednika:
Niti tona švedskega železa ne bo več prišla skozi norveške vode
Pred dvema dnevoma je na seji francoskega senata »*• predsednik francoske vlade Rey-naud imel naslednji govor.
»Želim obvestiti senat in državo o dogodkih, ki se razvijajo na severu Evrope. Naša akcija se je začela v ponedeljek ob 5 zjutraj. Njen cilj je bil narediti konec položaju, ki traja ze nad 7 mesecev, to se pravi narediti konec oskrbovanju sovražnika s švedsko železno rudo. Akcija je bila v tem, da z minskimi polji zapremo hodnik v norveških obrežnih vodah. Nismo se mogli držati ozirov na nevtralnost, zakaj nevtralnosti več ni bilo.
Najprej smo svoj namen sporočili, potem pa začeli z delom. Vlada prevzema vso odgovornost za to vojno dejanje, s katerim so zavezniki nastopili proti Nemčiji. Naj bo uspeh tega dejanja tak ali tak, eno dejstvo popolnoma drži: brez švedske rude Nemčija ne more zadostiti več kakor polovici svoje potrebe železa v miru. V vojni, ki se je za zdaj kazala v oboroževalni tekmi, je ta ukrep življenjsko pomemben. Naj se zgodi kar se hoče, od zdaj je moči trditi, da ves čas vojne ne bo niti en S tona rude iz Narvicka šla v Nemčijo. Edini hodnik, ki je omogočal promet, je presekan.
Tudi Nemčija je začela z akcijo, celo prej kakor mi. Preden so zavezniki začeli postavljati minske ovire, je Nemčija iz svojih pristanišč poslala proti Norveški brodovje, ki ga je zbirala dolgo časa, zakaj ekspedicije te vrste ni moči prirediti v trenutku.
Vesti tujega tiska govore, da so nemške posadke preoblečene v moštvo trgovskih ladij, predrle v norveške luke, se nenadno oblekle v uniformo vojne mornarice, zgrabile za orožje in zavzele pristanišča, v katerih so bile njihove ladje, ko so zlomile krajevni odpor. Kaj se bo zgodilo s temi nemškimi mornarji, ki so se poprijeli vojskovanja s trojanskim konjem, bo pokazala bližnja bodočnost.
Razen tega je Nemčija zavzela Dansko, edino med vsemi skandinavskimi državami, ki je z Nemčijo g. Hitlerja, 31. maja 1939 — torej komaj pred 10 meseci podpisala pogodbo, s katero se Nemčija obvezuje ne le, da se ne bo vojskovala z Dansko, marveč tudi, da ne bo izvajala proti njej nobenega nasilja.
Med akcijo, ki sta jo izvedli Anglija in Francija v norveških vodah, kar so celo skandinavske države smatrale za potrebno, in med dvema napadoma, v katere se je spustila Nemčija, ni nič skupnega. Na eni strani gre za dejanje blokade, na drugi strani pa, kakor leta 1914 v Belgiji, za oboroženi napad in podjarmljenje Danske, kar nima nič skupnega z dejanjem blokade in nasprotuje tudi nedavno dani besedi.
To novo dejanje narodnosocialističnega nasilja opominja tiste, k; ^o že bili na to pozabili. Kršitev prava po narodnosocialistični vladi danes ni presenečenje. Treba pa je vedeti ali spreminja kršitev mednarodnega prava, v katero se je Nem-
Radio
čija spustila, ravnotežje sil v njeno korist. Ko bo gospodarsko potrošila varljivi dobiček napada, bo ostalo novo dejstvo: Nemčija se ne bo več mogla oskrbovati čez Dansko in Norveško. To sta odprti okni proti morju, ki sta zdaj zaprti. Zavezniška blokada bo od jutri začela z vso strogostjo nastopati tudi v predelih, ki so zdaj bili pod nemškim nadzorstvom. Hitler se je tolikokrat hvalil, da ne bo razmetaval sil in da bo imel eno samo fronto, zdai pa je prisiljen, da razmetava moštvo in materijal, da bi poskusil preprečiti zaprtje poti za železo.
Navsezadnje se je velik del nemškega bro-dovja, katero so dozdaj ljubosumno držali na varnem, izpostavil udarcem angleškega in francoskega
Tudi športniki so se na Finskem in Poljskem žrtvovali za domovino
brodovja. Nemško poročilo ob 13.15 že priznava izgubo dveh križark »Bliicherjac z 10.000 in pa »Karlsruheja* s 6000 tonami. Kot izgube na naši strani pa lahko navede samo navadne poškodbe, ki se zdi, da jih je povzročilo bombardiranje iz zraka. Nemški radio niti za eno zavezniško ladjo ne pove zatrdno, da bi bila izgubljena. Angleško pomorsko poveljstvo pa sporoča, da je ena tor-pedovka potopljena, druga pa da je nasedla. Ta trenutek slišimo, da so nemške ladje, ki so prodrle v norveške luke zaprte tam po angleških in francoskih oddelkih. To so šele prve vesti o operacijah, ki so se začele predvčerajšnjim, ko so se zavezniške ladje spopadle z nemškimi. Ta dolgi boj se nadaljuje na ogromni morski fronti, ki se razteza od severa do vzhoda norveškega obrežja. Verujemo, da se bosta zavezniški brodovji izkazali vredni svojega velikega izročila. Naj francoski in angleški mornarji vedo, da mi vsi spremljamo ta boj z gorečim in enodušnirn srcem.
Športniki za zgled. Ko so romarji poleti obiskali papeža v Castelu Gandolfu, se je udeležil romanja tudi italijanski dirkalec s kolesom, Gino Bartali, o čemer so prav obširno poročali laški listi. Bartali je zmagovalec velike italijanske cestne dirke in se je odlikoval tudi pri »Tour de France«. Ta odlični športnik pa v Italiji ni znan samo zaradi svojih športnih zmag, marveč tudi zato, ker je globoko veren, Je jako goreč član tretjega reda in katoliške akcije svojega rojstnega mesta Florence. K sprejemu je prišel v spremstvu svojega domačega župnika, svojih tovarišev iz tratjega reda in predsednika floretinske katoliške akcije. Pred avdienco je neki prelat izročil športniku posebni papežev blagoslov in njegove čestitke. Znano je, da dš Bartali del nagrad, ki jih dobi pri športnih prireditvah, vedno kardinalu-nad-škofu v Milanu v dobrodelne namene.
Če pogledamo pri vojskujočih se državah v spisek mrtvih, bomo našli tudi nam poznana imena, posebno imena znanih športnih prvakov. Vse države, ki 60 zdaj v vojni, so vpoklicale tudi športnike pod orožje, V6e, razen Nemčije, kjer morajo športniki odslužiti samo 6voj redni vojaški rok. Izjema je svetovni prvak Rudolf Harbig, ki je ta čas na zapadnem bojišču.
Finski športniki so položili svoja življenja domu na oltar
Finska ni pustila svojih športnikov doma, vpoklicala je vse pod orožje in mnogi od njih so padli na bojišču pri Suomi. Izgubila je tri mednarodne nogometaše, ki so bili ubiti, eden pa je bil težko ranjen. Oba halfa Pentti Larvo in Nurminen ter najboljše skandinavsko levo krilo Kylmala, so žrtvovali svoje življenje za svobodo Finske. Tudi finski hokej je izgubil svoja najboljša igralca, ko je bil ubit vratar Kuosmanen in krilo Lamppu. Hokej je na Finskem najpopularnejša zimska igra.
Finska pa ne objokuje samo teh športnikov, temveč tudi svetovne prvake, ki so bili prvi pri olimpijskih tekmah Birger Wasenius, svetovni prvak v hitrostnem drsanju za leto 1938, je bil ubit, ko je kot poročnik vodil svojo četo po zamrzlem jezeru Ladoga proti majhnemu otoku, katerega so bili Rusi zavzeli. Gunnar Hoeckert, zmagovalec v teku čez zapreke na 3.000 metrov pri olimpijskih tekmah v Berlinu leta 1936. je na sličen način dal življenje za domovino piav tako na jezeru Ladoga. Ubit je bil od granatnega drobca. Gunnar je bil sin premožnega in močnegi bankirja na Finskem. Imel je svetovni rekord na dve milji (8:57.4) in rekord na 3.000 metrov (8:14.8), ki do današnjega dne še ni bil izboljšan. Bil pa je tudi izvrsten smučar. 2e kot deček je pokazal, da ima veselje za šport in da je zelo vztrajen. Kot tipičen Finec s« je po trdih finskih vajah in treningu postopoma razvil v najboijšegs tekača na dolgih progah. Sam viliki Nurmi ga je učil. Gunnar Hoeckert je bil na bojišču kot poročnik in je padel 12. februarja, na svoj 30. rojstni dan. Njegov starejši brat je težko ranjen v bolnišnv!
Dolga vrsta odličnih atletov
Bivši akademski svetovni prvak v metanju diska, Olli Valamo, je bil tudi ubit v nekem boju. Ranjeni pa so bili še nekateri drugi znameniti finski športniki, med njimi Erkki Tamila. Erkki Tamila je imel svetovni rekord v teku na 25 km. Ranjen je bil tudi odlični njetalec kopja Autonen. In še cela vreta drugih tmskih športnikov je v bojih dobila težje in lažje rane.
Svetovni mojster v metu kopja, Matti Jarvinen in Nikkanen sta služila skupij na karelijskem boji-
P'
ki
Program radio Ljubljana
Petek, 12. aprila: 7 Jutmji pozdrav — 7.05 Na-ovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvo-ov (plošče) — 11 Šolska ura: Kako živimo v Črni reki v Vardarski banovini (g. Mirko Demšar) — 12 Domača pesem (plošča — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zenska ura: Hrano-fclovje (ga. Zinka Muri) — 18.20 Pesmice iz Pariza (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Izseljenske novice (g. Rado Miklič) — 20 Zbor »Lira« iz Kamnika — 21 Koncert s-kladb Davorina Jenka in Tihomila Vidošiča (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Pisan drobiž (plošče).
Orugi programi
Petek, 12. aprila:	Belgrad-Zagreb:	20.10
Sirnf. in ork. koncert — Belgrajska kratkovalovna postaja: 19.40 Poročila v slovenščini — Bratislava: 19.40 Koračnice — Praga: 19.25 Harmonika —
■T: :
Ribolov na visokem morju je posebnega pomena za vojskujočo se Nemčijo, ki hoče z ribami nadomestiti vsaj malo porabo uvoženega mesa.
šču .Pri vojakih jima je met kopja prišel prav. Bila sta dodeljena k bataljonu za metanje ročnih granat in sta tudi tu izvežbala svoj bataljon tako, da so njihovi vojaki odnesli rekord v metanju granat na bojšču. Dvakrat olimapijski zmagovalec v teku z ovirami, Isohollo. in olimpijski zmagovalec v Berlinu leta 1936, 3S letni major Salminen (10.000 m) ter mladi poročnik Hockert (5.000 metrov) so se bojevali na severu Ladoškega jezera. Tudi strelci in rokoborci ter mnogo drugih svetovni*, in evrepskih prvakov je bilo na finskem bojišču. Mnog; prvorazredni smučarji so služili v eskadrilj »Sissi«. To so bile posebne patrole, ki so operirale za rusko bojno črto. Med temi so bili: Laarinen, Lappalainen, Karppinen, Kurikkala ter Niemi. Najboljši svetovni tekač na dolgih progah, Taisto Maeki 6e je vrnil s karelijske-ga bojišča v Helsinke, kjer se je pripravljal za propagandni tek v Ameriki. Ko pa je zvedel, da bo Amerika pomagala Finski, se mu je zdelo, da bi bili njegovi nastopi za propagando nepotrebni, ter se je prostovoljno povrnil na boji&če, kjer je po svojem mnenju lahko boljše služil domovini. Like Nikaanen in Maeki sta dobila lažje poškodbe ter sta bila nato odpuščena z bojišča. Maeki je potem, ko je okreval, odšel skupno s Pavaom Nunnijem »kraljem tekačev« v Ameriko ter obšel vsa večja mesta, kjer je nadaljeval z nastopi in tako pomagal zbirati denar za Finsko. Tudi generalni štab je bil mnenja, da Maeki Finski lahko več koristi v Ameriki kot na karelijskem bojišču. Podobno se je izrazil tudi bivši ministrski predsednik Svinhufvud, ki je rekel: »Naši atleti so najboljši diplomati«. Svinhufvud sam je pri svojih 78. letih še vedno izvrsten strelec. Javil se je za prostovoljca in je bil nekje na finskem bojišču v prvih vrstah. Svetovnoznani boksar Gunnar Baerlund, ki je dosegel tudi v Angliji lepe uspehe, se je hotel vrniti iz Amerike skupaj z altetom Albergom. Baerlund pa je dobil od finske vlade ukaz, naj v Ameriki še dalje prireja boksarske nastope in naj na ta način najboljše služi domovini. Baerlund upa, da bo še letos zbral 50.000 dolarjev za Finsko.
Pa tudi v splošnem 6o si športniki 6 skupnimi nastopi pridobili velikih zaslug pri podpiranju Finske. Tako so 12. februarja priredili Švedi v stockholmskem stadionu reprezentančno hokejsko tekmo s Finsko in so zbrali samo pri vratih denarja za 3.000 funtov šterlingov. Med tekmo pa so nabrali še več denarja, tako da se je fond za Fnsko zvišal na 34.000 funtov. Na tekmi sta bila tudi švedski kralj in prestolonaslednik.
Mnogo športnikov je izgubila tudi Poljska
Med držaavmi, ki so izgubile v bojih mnogo športnikov, je tudi Poljska. Mnogo poznanih športnikov je na listi mrtvih, mnogo pa je takih, ki ne bodo nikdar več sposobni za šport. K sreči ni resnična vest o smrti poljskega atleta, olimpijskega zmagovalca Kusoczšnskega. Noji, večkratni poljski in angleški prvak, je bil ubit, ko je služil v inženirski četi. Nič pa ni znanega o usodi Bawarowskega, ki je bil Avstrijec, po zasedbi Nemčije pa je hotel igrati za Poljsko v tekmovanju za Darvisov pokal, pa mu ni bilo dovoljeno. Za Jadwigo Jedrzejowsko je znano, da je zdaj nameščena v neki varšavski restavraciji kot natakarica. Leta 1939. se je odlikovala v WknMe-du in v drugih mestih Anglije. Hebda (št.l v poljskem teniškem športu) je Sil ubit, ko je brapjj Rodovino. Poljski minister za telesno vzgojo in'športi 58 letni general, je umrl blizu Grodnega. Njegov eskadron je bil obkoljen in se ni nihče rešil. Tudi športni časnikarji so morali služiti vojsko in rrnogi od nijh so dali življenje za domovino. Ti so služili v 36. pehotnem polku, ki je bil uničen. Veliko športnikov pa je zbežalo v sosedne države. Najboljši športniki so ali umrli ali pa so zdaj v koncentracijskih taboriščih. Toda vsak, ki je bil prišel v stik 6 poljskimi športniki, ve, da bo poljski šport ponovno zacvetel, tako kakor bo finski. Olimpijske tekme, ki so morale biti v Helsinkih odpovedane, pridejo pa pa prav gotovo na vrsto, ko bo končana vojna.	(o.)
Plače na Japonskem so zelo nizke. Tako ima ministrski predsednik samo 3000 dolarjev letne plače. Delavke po tovarnah zaslužijo po 1.50 dolarja na teden za 70-urno delo. Družina štirih oseb se lahko preživlja z 20 centov na dan, ker je tudi živež zelo poceni. Tudi lepo obleko se dobi ondi že za 5 dolarjev.
M
10
Potem je dejal voditelja oddelka:
»Jaz sem končal. Začnimo.«
Pokonci je korakal do zidu in poklical Kanta, ki sta vstala ter prišla k njemu. Manjšega je prijel za ramo in mu pokazal, kje naj stoji. Dva koraka na levo je postavil drugega' fanta, sam si je izbral prostor na levi od večjega.
Voditelj oddelka je z ostrim poveljem velel vojakom na mesta, deset korakov pred obsojenci. Vojaki so leno vstali in nastopili.
Potem je polkovnik Garcia vprašal častnika, če	spre-
govori v slovo.
Vodja vojakov je dejal:
»Si, mi colonel.«
Polkovnik Garcia se je obrnil k nam iu imel kakih pet minut dolg govor. Generalni konzul nam ga je prevajal s pritajenim glasom.
Polkovnik Garcia je govoril:
»Jaz nisem razbojnik, pridružil sem se Panehu Villu, ker sem odkritosrčno mislil, da se vojskuje za prostost moje domovine. Na, bo vlada katera hoče, upam, da bo moji domovini prinesla mir in svobodo. Pripravljen sem umreti. Naj živi Mehika!«
Nenadno je polkovnik Garcia sedel s hrbtom k zidu in zapovedal fantoma, naj tudi storita tako. Sedla sta, častnik pa je bil vidno osupel in zmeden. Kaj takega se še ni bilo nikdar zgodilo. Po navadi so stali možje, ki jih je bilo treba ustreliti, pokoncu, s hrbtom proti zidu.
Častnik je skušal polkovniku Garciu nekaj dopovedovati. Ukazal ;e fantoma, naj vstaneta. Garcia jima je zapovedal, naj sedeta. Častnik je večkrat prosil Garcia, naj vstane. Ta je odločno majal in dejal:
»Ustrelite me sedečega, ali pa sploh ne.«
Potem je položil roko na srce in dejal oddelku:
»Merite natančno sem, na roko, bratje!«
Poveljnik je stopil nazaj, se postavil poleg oddelka in \ zdignil sabljo. Deset manseric je dvignilo ustja. Sablja je švignila navzdol. Zaregljal je nepravilen strel. Okrog sedečih postav so se dvignili oblački prahu. Telesi fantov sta sunkoma skočili malo naprej in se potem sesedli kakor premalo napolnjeni vreči moke. Oba sta bila na videz mrtva.
Toda polkovnik Garcia je omahnil na desno. Ena noga mu je krčevito drgetala. Bil je čisto pri zavesti.
Garcia je prosil vojake:
»Streljajte sem... sem ... skozi roko, bratje.«
Z levico je udarjal proti srcu.
Oddelek je spet napolnil puške. Sablja je blisniln navzgor in padla. Drugi strel, toda Garcia je še vedno živel. Usta so se mu premikala in noga mu je drgetala. Roka mu je še vedno kazala proti sren.
Tretji strel. Sključena postava je zdaj obležala mirno.
Častnik je potegnil samokres, stopil do trupla, vtaknil eev v uho, obrnil obraz proč ter sprožil. Zamolkel pok.
To je bil »tiro de graeia«, milostni strel, ki pri Mehikancih konča usmrtitev. Potem je strašno dejanje storil še pri fantih.
Poveljnik je pozdravil generalnega konzula. Vojaki so na zapoved obesili puške na ramo in odcepetali po bregu proti Jaurezu, za njimi sta pa ucvrla psa.
Mi smo molče odšli k avtomobilu. Trupla so ležala kakor nerodni kupi ob zidu.
Dopisnik »International News Servicea« je dejal:
»Za Boga svetega, zdaj moram nekaj popiti.«
Izpili smo konjak. Bilo mi je slabo. V želodcu sem čutil praznoto in nemoč. V duhu sem skušal oblikovati prve stavke svojega poročila. Nisem dobil besed za tisto, kar je v tem prizoru vzbujalo grozo.
Eden od poročevalcev je dejal:
»Videl sem že umirati ljudi, toda nikdar tako pogumno, kakor je umiral ta polkovnik.«
Generalni konzal je žalostno rekel:
»Da, Mehikanci vedo, kako je treba umreti.«
Zlezli smo v avto in se odpeljali nazaj v El Paso. Sonce je žareče vstajalo na brezoblačnem nebu. Bilo je lepo biti živ.
Ko sem prišel v El Paso, sem hitel v brzojavni urad in naglo dokončal poročilo. Popil sem skledico črne kave, da bi pomiril živce.
Spraševal sem se, čemu naj služi zakoniti umor, nbitje sedmih Mehikancev brez izbire, ki sem ga gledal. Bili so to nevedni ljudje, ki niti malo niso slutili, zakaj in čemu se vojskujejo. Njihova smrt ni v ničemer spremenila ničesar v celoti vsega tega, kar se je ta';> dogajalo in kar je bilo težko pregledati.
Nisem vedel odgovora na to in ga še danes ne vem.
Ko so Khersingovo odpravo odpoklicali, sem šel v Mexico City. Prestopil sem mejo pri Laredu Texasu. Vlake so takrat pogosto napadli ali pa jih metali s tirov. Razbojniki so potnike oropali in včasih tudi pobili.
Prijatelj Andres Garcia je potoval z istem vlakom. Pot je trajala štiri dni, zakaj ponoči ni vozil noben vlak zaradi razbojnikov. Tiri so bili v tako sumljivem stanju, da je bilo treba voziti počasi.
Tisti čas je Carranzova vlada vpeljala navado, da so padle ali zaradi železniškega ropa ustreljene razbojnike obešali na brzojavne drogove vzdolž proge za opozorilo. Pogosto smo videli, kako so izsušena trupla bingljala v zraku. Nekoč jih je bilo deset na enem drogu. Po vsej poti si videl ostanke vlakov, ki so jih uničili med leta dolgimi vstajami in roparskimi napadi. Mislim, da smo med vožnjo videli razvaline nekaj stotin vozov.
Pred vsakim vlakom je vozil »ezplorador«, da bi preplašil razbojnike. »Explorador«, ki je vozil kake pol milje spredaj, je bil sestavljen iz stroja in štirih živinskih voz, ki so bili znotraj in zunaj zasedeni s Carranzovo vojsko. Vojaki so nosili zguljene, zbledele uniforme in velike slamnike. Veliko od njih jih je bilo komaj petnajst do osemnast let starih. Oboroženi so bili 8 starimi puškami različnih vrst.
Z« |n"o«lovanskn tUkarno * Ljubljani: Jože Kramar«*. - Izdajatelj: Ini. Joie Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredntttvoj Kopitarjeva nlica 6-lli Telefon 4t 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica *