štev. 20. V LJubljani, 31. oktobra 1926. Leto XLIII. Glasilo za Slovenijo. Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman. Vsebina: Kmetijski tečaji. — Občni zbori podružnic in sestanki članov. — Uspehi s krompirjem „Alma". — Gorenjski črnolisasti prašič. — Podkovanje konj. — Cešplje in arborin. — Eponit in letošnje vino. —• O zložbi ali komasaciji kmetijskih zemljišč. — Razstava in premovanje goveje živine v Selcih. — Letošnja trgatev. — Sadna razstava v Logatcu. — Vprašanja iti odgovori. — Iz delovanja podružnic. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. —• Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Kmetijski tečaji. Kmetijska družba prične v kratkem prirejati dva- do tridnevne tečaje, ki se imajo vršiti zunaj po deželi na sedežu kmetijskih podružnic. Prednost bodo imele tiste podružnice, ki se prej oglasijo in ki nudijo vse potrebne pogoje za take tečaje. Na sporedu teh poučnih tečajev bo sledeča učna tvarina: gnojenje z domačimi in umetnimi gnojili, pridelovanje krme na njivah in obdelovanje travnikov, pridelovanje in odbiranje semena, zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, pospeševanje kravjereje in mlekarstva, zadružna organizacija živinoreje, pašništvo, zimsko krmljenje in strežba živini, izboljšanje hlevov in svinjakov, konjereja itd. Sadjarski in vinarski tečaji se bodo vršili v sporazumu z dotičnimi organizacijami. Podružnice se vabijo, da tudi same izrazijo svoje želje glede učne snovi kakor tudi glede časa, v katerem naj se priredijo ti tečaji. Pouk na tečajih bO' trajal dopoldne in popoldne in se bo izpopolnjeval deloma z vprašanji in odgovori od strani udeležencev in predavateljev, deloma s praktičnim razkazovanjem vsega, kar bo v danih razmerah mogoče. Podružnica pa, ki želi tak tečaj, mora izpolniti sledeče pogoje, predvsem pa zagotoviti: 1. Zadostno število udeležencev izmed odraslih kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki se morajo zavezati, da bodo tečaj redno obiskovali. Število udeležencev ima znašati najmanj 20 oseb. 2. Pripraven učni prostor. 3. Potrebna prosta prenočišča za dve učni osebi, in 4. prost dovoz in odvoz predavateljev na bližnjo železniško postajo. Kmetijske podružnice, ki žele pod temi pogoji prirejati kmetijske tečaje, naj to čimpreje naznanijo Kmetijski družbi v Ljubljani. ODčni zbori podružnic in sestanki članov. Organizacija naše družbe je po svojem ustroju dobi a, po svojem delovanju pa še precej pomanjkljiva. Vzrok tiči med drugim tudi v premali delov-nosti raznih podružničnih odborov in v nezadostnem zanimanju članov za podružnico in njeno delo. Ako bi bili naši podružnični odbori za vso stvar bolj in-teresirani, bi lahko bilo vse delovanje bolj živahno in bolj uspešno, kar pričajo razne podružnice, ki imajo res delovne odbore. Poleg običajnih zborovanj bi se lahko vršili še posebni sestanki podružničnih članov, zlasti pred jesensko in spomladno setvijo, na katerih bi se pogovorile in naročile vse gospodarske potrebščine. Pa tudi na občnih zborih bi lahko bilo več razgovora o zadevah in potrebah naše kmetije. Seveda bi morali biti ti občni zbori skrbno pripravljeni, ne le zaradi polnoštevilne udeležbe, temveč tudi zaradi vseh tistih vprašanj, ki se imajo obravnavati na občnem zboru. Sedaj pa potečejo občni zbori večinoma na hitrotna, ne da bi bilo zadostnega zanimanja od strani udeležencev in ne da bi se razpravljalo o tekočih gospodarskih vprašanjih. Glavno je, da so volitve končane. Prav to naglo odpravljanje in reševanje občnih zborov je tudi važen vzrok, da se jih mnogi člani ne udeležujejo in da ne kažejo tistega zanimanja, kakor bi bilo treba. Mnogo članov se tudi iz gole nezavednosti ne udeležuje občnih zborov. Enkrat na leto se vrše občni zbori, pa še takrat jih ni blizu in se ne poslužujejo svojih članskih pravic! i o je skrajna malobrižnost, ki jemlje po drugi strani tuai vnetim in deloljubnim odbornikom mnogo veselja do vztrajnejšega dela. organizacija kmetijskih podružnic bi morala biti trdna, delovanje samo pa bolj krepko iti živahno in to bi morala priti do izraza tudi na občnih zborih podružnice. Glavna družba je že marsikaj dobrega podvzela, da bi se ojačilo delovanje podružnic, treba pa je, da se začnejo tudi podružnice s svojimi odbori m svojim članstvom bolj gibati in zavedati svojih dolžnosti in svojih lepila nalog. Mesec dni pred jesensko setvijo bi se morali prirejati sestanki — kakor se je to v tem listu že enkrat poudarjalo — da bi se izvršila pravočasno vsa potrebna naročila na umetna gnojila, semena itd., in da bi se pri tej priliki pogovorilo vse potrebno glede izvedbe poizkusov z umetnimi gnojili in semeni, katere bi moral vsak član brez izjeme za svoje razmere prirejati, da pridemo prej na čisto. In prav tako bi se morali taki sestanki prirejati pred nastopom spomladi, da se pravočasno priskrbe potrebščine za pomladansko setev. Koliko praktične vrednosti bi bili ti sestanki z vsem, kar bi se na teh sestankih pogovorilo in ukrenilo! Kolike važnosti za naš . kmetijski napredek bi bili na teh sestankih započeti in dogovorjeni poizkusi z umetnimi gnojili ali pa novimi semeni, itd.! Koliko lažje in hitreje bi na ta način lahko napredovali! Vsaj so tudi po drugih deželah prišli po tej poti do boljšega napredka in do večjih uspehov! Danes vlada po premnogih naših podružnicah še pravcato spanje in je skrajni čas, da se prebudimo in zavzamemo za svoje gospodarske koristi. Danes je čas dela in gibanja in če se ga ne bomo lotili pri naših podružnicah, bo naša kmetija še bolj trpela in propadala. Ali nas ne bodo vneli lepi zgledi, ki jih imamo po drugih krajih? Ali naj se zakrknjeno držimo starih navad in naj živimo in delamo ločeno drug od drugega in vsak samo zase? — Ne! Naše podružnice pa imajo lepo in hvaležno nalogo, da vzgajajo naše gospodarje, da pospešujejo in posredujejo napredek, da prirejajo v ta namen sestanke in zbo o\ anja, ki naj jih skrbno pripravljajo in redno Pod. 42. Gorenjski črnolisasti merjasec, 12 mesecev star, iz Suhadol pri Kamniku, sedaj na plem, postaji v Žirovnici. vrše! R. Uspehi s krompirjem „Alma". Letos smo dobili v deželo novo vrsto krompirja z imenom „Alma.". Družba ga je oddala na razne strani za seme, tako da so ga naši člani preskušali po. raznih krajih in na različni zemlji glede njegove rodovitosti in utrjenosti proti boleznim. Tudi družba ga je posadila nekaj v svoji drevesnici. Uspeh je bil nepričakovano ugoden, kajti krompir je dal 16 kraten pridelek. Gomolje samo je bilo lepo razvito, debelo in podolgasto. Značilna za to sorto so tudi cčesa, ki so na močno razvitem gomolju nekoliko izbuljena, torej navzven stoječa. Ta uspeh seveda ne more biti še mercdajen za presojo te sorte krompirja. Treba je, da se oglasijo s svojimi letošnjimi uspehi tudi še tisti naročniki, ki so delali poskuse po drugih naših krajih. Zaraditega jih prosimo, da nam po dopisnicah poročajo o doseženih uspehih, in sicer glede tega, koliko je bilo pridelka v primeru z domačim krompirjem, kako debelo je gomolje in kako odporna je ta sorta proti krompirjevim boleznim. Došla poročila hočemo priobčiti v tem listu. Naj se pošljejo zato čimpreje, zadnji čas pa do 22. novembra t. 1. —n. Gorenjski črnolisasti prašič.* Radovljiški okrajni živinorejski odbor je pri pri-skrbovanju okraja z dobrimi merjasci izsledil pred par leti v nekaterih svinjakih radovljiškega in kamniškega okraja nekaj značilnih živali, na katere je obrnil takoj vso svojo pozornost. Značilni 'za te živali so dolg život, dolgi, ohlapno viseči uhlji ter čr-nolisasta oziroma črno-pikasta barva (pod. 42. in 43.) Živali niso debelih, a tudi ne pre-drobnih, pač pa čvrstih kosti. Pri zasledovanju njihovega uspevanja ter njih vpliva pri križanju na izboljšavanje reje se je našlo, da prekašajo te živali najboljše naše nade. Fotografije merjascev in svinj te sorte in eno lobanjo je odbor poslal specialistu na dunajski poljedelski visoki šoli dr. Staffe-ju v svrho študija. Mnenje tega strokovnjaka se je po-polnoma ujemalo z izkustvi, katere ima odbor s temi prašiči. Živali se ob količkaj dobri reji naglo razvijajo in rastejo, se rade pitajo, dajejo izborno meso (gnjati!) ter so odporne proti boleznim, a na planinski paši tudi proti vremenskim neprilikam. Plemenske svinje so jako mirne, nerazvajene, zelo rodovitne in mlečne. Pujski dosežejo ob 8-tedenskem sesanju povprečno težo od 16 do 18 kg. Povprečna teža eno leto starega kastriranca znaša okrog 150 kg, pri starejših pitanih prašičih pa se je dognalo že nad 300 kg žive teže. V par primerih je dala pitana žival samega špeha in masti nad 120 kg. Opisana sorta gorenjskih prašičev je nastala nedvomno s križanjem navadne podeželske pasme z jorkširci in deloma s prašiči Hoeschove krvi. Pode- * Sliki sta iz knjige »Planšarstvo in živinoreja v slovenskih planinah«. želska stara kri vsekakor prevladuje nad tujo krvjo, kar moramo le želeti, ker nam to jamči za finost mesa (svetovno znana kr^nj ka klobasa!), ki bi brez dvoma zelo trpela ob nadaljnji primesi za naše razmere prežlahtne jorkširske krvi. Odbor je seveda najbolj značilne reje teh cepljencev takoj zasegel s tem, da je dal pravilno vzrediti od odbranih svinj čimveč merjascev, katere je dodelil svojim postajam. Kamniške črnopi-kaste živali je odbor družil z živalmi slične krvi v radovljiškem okraju; njihovo potomstvo v par rodovih je zelo zenačeno po svojih oblikah in lastnostih. Tako se je ta rod po večini okolišev radovljiškega okraja razširil, v enem do dveh let bo pa obvladal ves srez. Iz rejskih in gospodarskih razlogov se pripo-« roča to vrsto prašičev o-sobito našim malim in srednjim kmetijam, ker je kot zelo hasnovita, uerazva-jena in odporna vredna, da se v Sloveniji čimbolj razširi in ustali. Jos. Sustič, okr. kmet. ref. Pod. 43. Gorenjska črnolisasta svinja, po odstavitvi mladičev. Skotila ,je trikrat po 10 do 14 pujsikov ter se je odlikovala tudi z veliko mlečnostjo. Vzrejena je bila v Lescah pri Radovljici. hteva, da je delo hitro izvršeno. S tem razburi kovača, ki bi rad ustregel, in da ne izgubi strank, začne hitro in površno delati. Pri takem hitrem delu se lahko napravijo napake, ki postanejo lahko uso-depolne tudi za konja. Na podkovski šoli, kjer je vedno zadostno število učencev na razpolago, je treba za pod-kovanje konj iVz do 2 uri, pri slabih kopitih pa še več. Pri hitrejšem podkovanju se ni čuditi, če kovanje tu ali tam slabo izpade. Da pride kovač pri izvrševanju podkovstva tem težavam v okom, mora opraviti delo molče, četudi s stisnjenimi zobmi. So pa tudi kovači, katere take neprilike prav nič ne motijo, ki delajo tja v en dan, brez vsakega pomisleka. Vsled tega je tudi tako izvršeno kovanje po navadi nepravilno in slabo. Prej navedene napake posestnikov konj oziroma hlapcev čuti tudi podkovska šola v polni meri; dostikrat so kopita tako trda, da jih ie mogoče porezati šele potem, če jih prej z vročim železom pogreješ, kar je pa nepravilno in škodljivo. Živin«zdravnik M. Knailič. Podkovan ie konj. Slabo delo naših kovačev po deželi mi daje povod, da se oglasim kot učitelj podkovstva. Z veseljem ugotavljam, da je postalo kovanje v zadnjih desetih letih več kakor za sto odstotkov boljše. K temu pa je pripomogla največ drž. podkovska šola, katera je s svojim pravilnim in solidnim delom pritegnila nase pretežno število strank, kate irn je bilo na tem, da so konji pravilno in dobro podkovani. Delo nekaterih naših I, ab'jh»nskih kovaških mojstrov je hvalevredno, v splošnem pa podkovanje konj še vedno ni na isti višini, kot bi moralo biti. Kar pa se tiče kovanja konj na deželi je isto v pretežni večini še vedno slabo. Temu so deloma lastniki konj sami krivi. Dosti je posestnikov, ki ne puste konja mesece prekovati. Kopito postane vsled tega predolgo, podkev prekratka, jiete obrabljene in prenizke. Tako kopito je potem težko spraviti v pravilno razmerje. Drugi lastniki konj ne omehčajo kopit odnosno jih ne puste omehčati pred prekovanjem — kar je pa zelo važno —, ker vsled trdega roga ni mogoče kopita pravilno porezati, še manj pa dobro podkovati. Tretjič pa zahteva večina, da se stare podkve nazaj pribije jo, brez ozira na to, v kakšnem stanju se podkve nahajajo. Če so ozobci (Stolni) dobri, potem še velja, če jih je pa treba na novo napraviti, potem postane podkev znatno prekratka. Če jo kovač potegne, da jo s tem zdaljša, postane prešibka in se običajno zlomi. Posebno neugodno pa vpliva ne-potrpežljivost lastnika konj pri podkovanju, če za- Cešplje in arborin. Naši češpljevi nasadi so v zadnjih desetletjih močno opešali. Ni prav nič čudnega, ako češplje tako malo in tako neredno obrode. Vsa vnanjost češpljevega drevja nam razodeva, da je drevje shirano in da mu manjka življenskih moči. To se pozna na lubju (skorji), na vejah in poganjkih in na listju. Veje se suše, listje pa boleha in odpada. Namesto bujno zelenega listja in krepke rasti, vidimo pobledele, pegaste in luknjičaste liste, ki odpadejo, preden pride čas zrelosti. In če pogledamo veje natančneje, najdemo često1 vse polno uši — kaparjev na njih, ki zajedajo šibko drevje in mu pijejo živ-ljenski sok. Vrtajo po češpljevih deblih pa tudi razne vrste lubadarjev (likarjev, zalubnikov), ki glojejo znotraj lesa in mu krajšajo življenje. Marsikdo niti ne opazi teh škodljivcev, ampak vidi le njih kvarne posledice, ki se kažejo v neprestanem hiranju in v nerodovitosti češpljevega drevja. Proti tem škodljivcem in boleznim se danes močno priporoča arborin, gosta, črnorjava tekočina (drevesni karbolinej), katero je treba stanjšati, da je dobra za mazanje in škropljenje drevja. Arborin je znano sredstvo-, ki se tu in tam že rabi, toda še vse premalo. Z ozirom na ugodne uspehe, ki so se že dosegli s tem pripomočkom, bi se ga morali splošno poprijeti. Komur je češpljevo drevje količkaj mari, naj si pomaea s tem sredstvom, da se drevje zopet nkreoi. Z mi m bi se dalo veliko pomagati, da bi nam češpljevo drevje boli uspevalo in bolj rodilo-. Letošnji poskus v krškem okraju, ki ga je napravi! okr. ekonom Ambrož z arborinom in „Karbokrim-pom" (neko posebno vrsto drevesnega karbolineja), je pokazal, da je češpljevo drevje, ki je bilo namazano in poškropljeno s tem sredstvom, vse drugače izgledalo, kakor pa drugo drevje. Listje je bujno rastlo in ostalo zeleno do zadnjega, dočim je po drugem drevju bolehalo in zgodaj odpadlo. S to izkušnjo se je treba okoristiti. Povsod naj se pomaga češpljevemu drevju z arborinom, ki to drevje naravnost pomlajuje in mu daje z uničevanjem raz-n;h škodljivcev novih moči. Z arborinom je treba drevje mazati pozimi, ko ne zmrzuje, in v zgodnji pomladi, preden začne odganjati. Arborin je mešati z vodo. Na 100 hI vode vzamemo 7 do 10 1 arborina, na 10 1 torej % do 1 1 arborina. Po deželi imajo podružnični odbori hvaležno nalogo, da zaneso to priznano dobro sredstvo med naše sadjarje. R. Eponit in letošnje vino. S samim pretakanjem in žveplanjem se letošnje nakaženo vino sicer nekoliko zboljša, toda zadostno se ne more popraviti. Treba je seči po boljših sredstvih, kar pa lahko izvrši vsak navaden vinogradnik brez posebne umetnosti in posebnih stroškov, namreč, da mu primeša ob pretakanju, ko se je mošt oziroma vino že nekoliko učistilo, gotovo množino eponita. Na 100 litrov je primešati 4—10 dkg, kar se ravna po bolj ali manj slabem okusu. Navadno zadostuje 4—6 dkg. • Eponit (sajam podoben rastlinski prah) zmešamo z dotičnim vinom najprej v škafu, potem vlijemo vse skupaj v sod ter vse skupaj z debelejšo leseno palico dobro premešamo, sod zataknemo in pustimo na miru, da se eponit usede v podobi gošče na dno. Zmeša se lahko z vinom tudi med prita-kanjem. Razen tega, da vzame eponit vinu vsak neprijeten postranski okus in duh in nekaj barve, ga obenem, tudi nekoliko učisti. Po gotovem času, ko se je eponit popolnoma usedel na dno posode, moramo to eponitno goščo iz vina odstraniti bodisi s pretakanjem ali na drug način, n. pr. z do dna segajočo cevjo, drugače bi vino polagoma zonet izvleklo1 slab okus iz eponitne gošče. Eponit ima Kmetijska družba v zalogi, in sicer po 50 Din za kg. _ Fr. Gombač. O zložbi ali komasaciji kmetijskih t • • v v zemljišč. (Konec.) Prošnja za zložbo se vlaga pismeno ali pa ustno na zapisnik pri oblastnem komisarju za agrarne operacije. Dolžna so pa sprejemati take prošnje na zapisnik tudi sreska poglavarstva, okrajni in občinski odbori in notarji. Prošnjo1 mora podpisati najmanj Vz lastnikov, ki pa morajo plačevati vsaj polovico vsega zemljiškega davka od za zložbo v poštev prihajajočega sveta, ali pa polovica lastnikov zložbenega sveta brez ozira na velikost posestva in davke. Zakon hoče s tem omogočiti zložbe pametnejšim in naprednejšim kmetovalcem tudi proti volji nasprotujočih starokopitnih posestnikov in zgagarjev, kakršnih nikjer ne manjka. Na podlagi take prošnje odredi agrarni komisar obravnavo na licu mesta, da ugotovi obseg in udeležence ter vse druge podatke za zložbeni postopek. Slednji se vrši s sodelovanjem udeleženih posestnikov, ki v to svrho izvolijo iz svoje srede poseben odbor 4—12 članov. Ta odbor je sosvet agrarnega komisarja in podaja svoje mišljenje in predloge osobito v gospodarskih vprašanjih, n. pr. glede načina cenitve sveta, o napravi novih potov, jarkov in drugih skupnih naprav, o zasnovi zlož-benega načrta, o pričetku obdelovanja po novem načinu itd. Preko utemeljenih predlogov odbora naravno' ne more iti no Začetek je storjen. Želeti bi bilo, da se drugo leto, če bo dovolj sadja in sredstev, priredi splošna in več.ia razstava. Marijivemti odboru podružnice pa kličemo: Naprej po začrtani poti! K. VPRAŠANJA IN ODGOVORI Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za strošk;®. . ! Vprašanje 81. Letos imam veliko množino suhega želoda, ki ga hočem pokrmiti prašičem. Rad bY vecfel njegOvo hranilno vrednost. Kako je pokiadati želod prašičem? (I. T. v D.) Odgovor: Želod vsebuje mnogo hranilnih snovi in tvori posebno za prašiče izdatno hrano posebno za opitanje. Td krmilo napravi prašičje meso, slanino in .špeh okusno, zaraditega ga naši prašičereje! radi pokladajo. Njegova' hranilna vrednost se približuje oni koruze', kar vidimo iz tehle podatkov: V odstotkih: beljakovin, tolšč, škroba, škrobna vrednost Želod svež ..f . ... 3.3 2.4 36.3 40.4 Želod naravno sušen 4.8 3.2 47.1 52.4 Želod v peči sušen 16.5 4.6 65.5 75,— Koruza 9.9 4.4 69.2 81.5 Ce-. upoštevamo polno krmilno vrednost pri koruzi s 100, potem znaša taPprPželodu 9Š, torej je le malo manjša. V sveži obliki je pokladati želod prašičem zmečkan, če je suh pa zdrobljen a-li zmlet. Najbolje ga je zmešati z drugimi krmili ter dosežemo z hjim največji uspeh v zadnji dobi pitanja. L. Vprašanje 82,. Moje tri krave in konj se nekaj dni sem tako mdčno. slinijo, da stojijo sline v jaslih zjutraj do 2 cm visoko. Konj ,se skoraj: najbolj slini. Živina se pase po dobrih suhih pašnikih, od časa do časa pa dobi še rdeče detelje. Kje tiči. vzrok slinjenju živine? (V. P. v B.) Odgovor: Paša sama ne more nikdar povzročiti slinjenja ■» živine. Ta bolezen .nastopi šele po krmi, ki je napadena o<5 rje: „uromyces". . Okužene rastline imajo na spodnji ali pa tudi 1 na obeh straneh1 listov, zlasti pa na listnem peclju in steblu, okrogle rdečkastorjave pikice, obsegajoče vse polno trosov. Ta rja največkrat napada deteljo, in sicer posebno v mokrotnih letih. Trosi se! pri krmljenju z okuženo krmo prilepijo na sluz-nieč raznih, organov, ki jih neprestano dražijo in razjedajo. V začetku pokladanja pokvarjene detelje obole sluznice v gobcu, iz katerih se izcejajo.'sline v večji množini. Če se pravočasno preneha s .tako krmo,-se bolezen ne razširi. Nadaljnje pokla-danje take krme. pa povzroča okuženje in vnetje pljuč, kar konča večkrat s poginom obolele živali. Ker nam ni znano sredstvo proti tej boležni, Vam svetujemo, da prenehate krmiti z okuženo rdečo deteljo, ki povzroča slinjenje. Sporočite nam tudi,, če je. slinjenje prenehalo, ko ste prenehali pokladati to deteljo. L. Vprašanje 83. Plaz .mi je odnesel več lepih gozdnih parcel. Ali bi kazalo v ostalo mrtvo zemljo saditi smrekove sadike . alt ne? Ali bi bile jelkine sadike boljše? (I. P. v D. pri Ž.) Odgovor: Vaše vprašanje je splošno, in je nanj težko odgovoriti, ne da bi se. ogledalo do.tične krajevne lege, zemljo.in sploh ondotne gospodarske razmere. Vse to treba upoštevati, da .bo odgovor povoljen. Mrtva zemlja je lahko kaj različna in lega, ki je.nastala vsled. plazu, tudi. Zato Vam svetujemo, da se obrnete na .okrajnega gozdarskega nadzornika v Škofji Loki oziroma V, Logatcu,, ki pozna ondotno gozdarstvo in ki Vam . b® .najlaže podal primern nasvet. Mogoče, da bo treba dotičen svet utrditi, z jelšami itd,. Jelkinih sadik ni dobiti. R. ■—Vprašanje 84. Prosim, priporočite mi pripravno sredstvo ■za zajčje grinfe. (M. K. v M.) ;v,!©dgovor: Grinte se pokažejo pri zajcih- najrajše v ušesih. Poznamo, jih ha tem,',da postane notranja stran uhljev hrastava ■in da stresajo živali glavo od srbenja in bolečin. Obolela mesta je treba izpirati z 2% kreolinovo raztopino, da se kraste rajše odluščijo. Ko kraste nekoliko odnehajo, jih je z lasnico (lasno Iti; vse dele pod temi dobro z vato izbrisati ter namazati .z razredčenim peruanskim balzamom ali pa poštupati z žveplenfttt^evet-om.iPo .preteku 8 dni je to zopet ponoviti. R. -'-: i*-- IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Št. Jurij ob Ščavnici je zborovala 15. avgusta. Od .95. udov je bilo 21 navzočih. Iz poročila po-v2ame$io,-da je .ifnela,podružnica lani 104 člane in 3 odborove seje, Poslovnih spisov , in dopisov je bilo skupaj 247. Računski zaključek izkazuje 8,3.322 Din dohodkov in 82.711 Din stroškov. Za delegata sta bila izvoljena Jak. Zemljič in Ljud. Ivanjšič. Pri slučajnostih so, se sprejeli predlogi glede enkete za določitev stoveje pasme, nadalje za ukinitev ministrske odredbe zaradi prijave vina in mošta finančni straži, za uredietv eko- nomske službe, za prireditev tečajev pri državnih nasadih v Kapeli in za prednostno obravnavo podružničnih predlogov na obč. zboru v Ljubljani. Kmetijska podružnica Podčetrtek je zborovala 22. avgusta. Od 33 udov je bilo 8 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je podružnica naročila 220 kg „alma"-krompirja in 1800 kg modre galice in da je priredila tudi predavanje o živinoreji; predaval je družbeni tajnik inž. Lah. Računski zaključek izkazuje 1937 dinarjev dohodkov in 147 Din stroškov, tako da ostane prebitka 1790 Din kot fond za nakup trijerja. Delegatom je bil izvoljen Kari Kobale. Slednjič se je pogovorila zadeva glede nakupa trijerja. Kmetijska podružnica v Novem mestu je zborovala 12. septembra. Od 354 članov je bilo 73 navzočih. Iz poročila o delovanju je povzeti, da je imet odbor mnogo posla z nad-ziravanjem trtnice in drevesnice. Oddalo se je 10 vagonov umetnih gnojil, več sto kil semena in 36 metr. stot. močnih krmil. Denarni promet je znašal nad1 800.000 Din. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen odbornikom Franc Kastelic. Za delegate so bili izvoljeni Iv. Kulovec, Ant. Avsec, Ant. Kline, Al. Hude, Jan. Udovč, Ant. Gfobevnik, Fr. Kafol, Fr. Kastelic in Fr. Malasek. Slednjič se je vršila razprava o razdelitvi drž. podpore 40.000 Din za škodo po toči. Kmetijska podružnica Sromlje ie zborovala 19. septembra. Od 22 udov je bilo 12 navzočih. Načelnik je poročal o uredbi novega knjigovodstva in priporočal nabavo vseh gosp. potrebščin pri družbi. Računski zaključek izkazuje 626 Din gotovine. Delegatom je bil izvoljen Mart. Sottler. Kmetijska podružnica Brezovica je zborovala 29. avgusta. Od 27 udov je bilo navzočih 7. Iz poročila je povzeti, da je podružnica priredila gospodinjski tečaj, da je prejela kot državno podporo brezplačno žitočistilnik in da je kupila s podporo tudi bika-plemenjaka. V blagajni izkazuje ostanka 1632 dinarjev. Za delegata je bil izvoljen Jak. Kušar. Pri slučajnostih se sklene prirediti potrebno shrambo za podružnični inventar in prositi za tri čistokrvne plemenjake in za eno telfeo ozir. kravo simodolske pasme. GOSPODARSKE STVARI. Oddaja vinskih in sadnih dreves iz državnih trtnic in drevesnic mariborske oblasti. Prihodnjo pomlad se bo oddajalo iz drž. trtnic in drevesnic v mariborski oblasti trtne in drevesne sadike najbolj upeljanih vrst, kakor: laške graševine, muškatnega silvanca (sovinjona), belega burgundca. rumenega šipona (posipa), zelenega silvanca, žlahtnine i. dr.,- cepljenih na rip. port.. rupestris št. 9., solonis + rip. 1616; nadalje od jablan: štaierske mošancike, renskega bobovca i. dr. po sledečih cenah, in sicej: ceplienke Ia po 1500 Din 1000 komadov: korenjaki Ia po 250 Din, Ha po 75 Din 1000 komadov; kliuči Ia po 100 Din, Ha do aH Din 1000 komadov; drevesa (visoko-debelna) Ia po 15 Din, Ha po 10 Din in komad. — To blago se razdeli med mani imOvi-te posestnik^. ki doprinesejo od pristojne občine tozadevno potrdilo. Eventuelni preostanek se dodeli imovitejšim posestnikom, katerim se tia zaračunajo trte in drevesa po dnevnih cenah. Nadalie veljaio te cene Ie na oddalienem mestu v dotični trtnici ali drevesnici. Za omot in dovoz na železnico se zaračuna lastne stroške. Pri dodelitvi se bo v prvi vrsti upoštevalo vinogradnike in sad.iarie mariborske oblasti, potem- šele ostale. Naročila morajo'biti kolko-vana (5 Din na vlogo) in se imajo vložiti najkesneje do 25. novembra 1926. in sicer';. 1. Na trte iz območja sreskih poglavarjev t i"tomer. Ptuj, Doin>a Lendava, Murska Sobota, Čakovec in Prelos: pri' ..Uoravniku drž. loznega in ovočnega nasada v Kapeli, pošta Siatina-Radenci": 2. iz območja sreskega poglavarja Celje pri »Upravniku drž. loznega nasada v Sv. Uršuli, p. Dramlje pri Celju; 3. iz območja vseh ostalih sreskih pogla-varstev pri „lipiavniku drž. toznega 111 ovočnega nasada v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru"; 4. naroč.la na drevesa pa iz območja vseh sreskih poglavarstev mariborske oblasti pri »Upravniku drž. ovočnega nasada v Ptuju". Enemu naročniku se zamore dovoliti za enkrat po največ le do 1000 kom. cep-Ijenk, 2000 kom. korenjakov, 5000 kom. ključev in do 100 dreves. Za slučaj neizčrpanja zalog pri tej razdelitvi se bo razdelitev vršila tudi po navedenem roku. Naročila so obvezna in mora vsak naročnik naročeno blago v slučaju dodelitve prevzeti ozir. plačati. — Veliki župan: Dr. Pirkmayer s. r. KMETIJSKE NOVICE. Štirldesetletnica grmske kmetijske šole. Dne 30. septembra 1886. se je nekdanja „deželna vinorejsko-sadjerejska šola", ki je bila 13 let poprej otvorjena in nameščena v graščini grofa Lanthierija na Slapu pri Vipavi, zaključila in se je nato z vsem osebjem, učenci in inventarjem vred premestila na Dolenjsko, kjer je že spomladi istega leta deželn^ odbor kranjski kupil v to svrho od Antona Smoleta graščino Grm pri Novem mestu. Dne 18. novembra 1886. je bila nova „kranjska de-žema vinarska in sadjarska šola na Grmu" od strani tedanjega deželnega odbornika, dr. Josipa Vošnjaka, v imenu de-žeinega odbora kranjskega ob navzočnosti številnih odličnih gostov slavnostno otvorjena. Šola je bila pozneje izpremenjena v splošno kmetijsko šolo in taka tudi nadalje ostane, čeprav je nedavno dobila že zopet novo ime ..specialna poljedelska in živinorejska šola". — Dne 18. novembra letošnjega leta poteče torej 40 let, odkar je pričela kmetijska šola na Grmu vršiti med slovenskim narodom svojo važno kulturno nalogo, ki je bila tem važnejša, ker je bila to dolgo vrsto let edina slovenska kmetijska šola v sedanji Sloveniji. Svojo štirideseto obletnico otvoritve namerava grmska kmetijska šola dne 18. novembra t. 1. dostojno proslaviti. Želeti bi bilo, da se te proslave udeleže tudi absolventi tega zavoda, zlasti iz starejših, predvojnih letnikov, ki vrše širom naše domovine svoj važen kmetijski posel. — Ravnateljstvo jih k tej prireditvi vljudno vabi s pozivom, da svojo udeležbo prijavijo vsaj do 6. novembra,t. 1. ravnateljstvu šole. Vinska razstava v Ivanjkovcih. Tukajšnja vinarska zadruga ..Jeruzalemčan" priredi 9. decembra t. 1. po zgledu lanske take prireditve veliko razstavo vina izključno iz ormoških in ljutomerskih vinogradov, zvezano z vinskim sejmom. Okrajna sadna razstava v Ptuju. Glede te razstave, ki se je vršila od dne 2. do 6. oktobra t. 1., nam je k zadnjemu poročilu dodati še sledeče: Vsak dan razstave so se vršila predavanja, katera so obdržali:' prof. Priol, sreski referent Josip Zupane ter tajnik Ljud. Sagadin. — Vsakemu obiskovalcu so se dala, potrebna pojasnila, tako da je razstava v poučnem oziru izvršila vse potrebno. — Največ zaslug, da je razstava tako dobro uspela, so imeli: sreski referent g. Josip Zupane, ki je zbiral sadje, dal iniciativo za razstavo . ter vodil tudi njeno razvrstitev, dalje od vinorejske šole v Mariboru gg. ravnatelj Andr. 2mavc, prof. Priol in instr. Aplenc, — potem šolski upravitelj Levstik, posebej pa še domači prireditelji in razstavljalo.: tvrdka Hince, veleposestvo Herberstein, posestnik g. Fr. Miki fii M. Brenčlč, sadjar Tkalec, vrtnar Ignac Vauda in drugih— Trgovskega posla na sadni razstavi je bilo obilo. Sadni kupci so prihajali od blizu in daleč, priglasili so se celo kupci iz Francije, Nizozemske, Nemčije, Švice in Avstrije. Izvršile so se sadne kupčije s tukajšnjimi sadnim trgovci. Vsa sadna razstava pa je bila prodana za lepo ceno ter odposlana na Dunaj. — Gmotno in moralno je razstava dobro uspela ter je delala čast ptujskemu okraju; kajti enake sadne razstave še ni bilo. DRUŽBENE VESTI. t Anton Gvardjančič. Prejeli smo .vest, da je na Si'apu pri Vipavi, dne 7. septembra t. 1. 'preminul bivši graščinski oskrbnik Anton Gvardjančič v starosti"86 let. Rajnki je' služboval več let (1873—1878) od pričetka vinarske in sadjarske š#e na Slapu kot njen vincar in vrtnar, v kateri., službi se šeitidla- • koval s svojo marljivostjo in praktično sposobnostjo. Pozneje^ ko se je šola preselila na Grm, ga je' poklical rajnki :grqf',..|j;;,, Lanthieri nazaj In mu poveril službo oskrbnika na bivšem šolskem posestvu, kjer je ostal nad 25 let, Gvardjančič. je bil dober veščak v svojem poklicu in priljiibijen tudi paradi svojega miroljubnega značaja. Čast njegovemu spominu! URADNE VESTI. ZAPISNIK seje glavnega odbora Kmetijske družbe za Slovenijo, dne 9. septembra 1926. Raznoterosti. (Konec.) G. Bajuk je protestiral proti odločbi kmetijskega ministrstva, s katero se je kmetijska šola na Grmu izpremenila v spe- ' cielno šolo za poljedelstvo in živinorejo, s čemer se je potisnilo ' v ozadje vinarstvo in sadjarstvo, kateri dve panogi sta na Dolenjskem najvažnejši. Zahteval je, naj se zavzame družba pri' ministrstvu, da se ta uredba ukine in ostane učni program šole " kakor do sedaj. Po dolgi razpravi je sklenil glavni odbor," da vloži na merodajnem mestu primeren memorandum. To pred-''"" ' stavko naj izdelata gg. Skalicky in Rohrman. G. Steblovnik je predlagal, naj se družba zavzame za to, 1 da se zakonito uvedejo obvezno-kmetijsko-nadatjevalnfe šole. Predmet se je temeljito obravnaval; 'na kar se-je 'sklenilo;! , ' naj družba o priliki skliče posebno anketo, ki bo Obravnavala to vprašanje in izdelala temeljit memorandum za kmertSJ^fc" ministrstvo. Pričakovati je odslej v centrali več umevanja za kmetijsko šolstvo, ko smo dobili kot šolskega referehta visel-košolskega profesorja v Zagrebu g. Rittiga, ki je'poznan strokovnjak ,in dober šolnik. G. Hrastnik je prečital protest podružnic v LaŠketn priiti " premestitvi živinozdravnika Jerine iz tamdšnjkga okraja in ' 1 ' prosil glavni odbor, naj tozadevno posreduje, da se ta strokovnjak vrne na svoje mesto. — Pojasnilo Ife je,"da je KmetijšKa družba tozadevno prošnjo gospodarskih korporacij in občin iz Laškega odposlala kmetijskemu ministrstvu s toplim priporočilom, da jo upošteva. G. Hrastnik je poudarjal'v imenu kmetijske podružnice v . ;|n Laškem, da je bil nek kmet-posestnik poškodovan po mlatil-'-?-' •<« niči, ne da bi od okrožnega urada za zavarovanje delavcev ^ (! dobil podporo. Družba naj proti temu protestira, kajti« kdor plača, iima v slučaju nesreče tudi pravico do odškodnini. Po podrobnih pojasnilih se je naložilo družbi, da; posredujerv;. tem vprašanju pri navedenem uradu. -f/ . . ., ,>tV(t,„•, slif; Nadalje se je obravnavalo vprašanje nabave sladkorja po znižani trošarini za oslajevanje vina. Ker ni nikakega upanja, da bi vlada v ta namen dovolila sladkor brez ptačanja trošarine', se za letos opusti vsaka tozadevna akcija. »,•. »<*»» 3 -» ►«• G. Košar je, menil, da bo letos potreba izposluvati tod'-oblastnih uprav splošno dovoljenje za oslajevanje vina. . ,:l.s ■ G. Brenčič je. poročal, da je v tem ptujskem okraju letaš .-'. . obilo sadja, za katerega bo treba najti odjemalce. -.- Opozorilo se ga je, da so se pri Trgovski zbornici oglasili kupci iz ino- ,-zemstva, ki bi si radi nabavili večje količine sadja. Družba bo obvestila Trgovsko zbornico, na katere naslove Se. naj, obra.v■ čajo inozemski kupci sadja. ' ' sl^^lfe^ » Ker ni bilo drugih vprašanj, je g. predsednik zakfltfčil-otTf« • 1. uri odborovo sejo. — -t JitT :.,;/';'/ VABILA k ubcmui zboruin podružnic Kmetijske družbe za Sloveniji'. SPUKLD: • . , i. ■, ■ ■ . - -. ■ , 1. Točke 1.—0. po § 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Benica (Prekmurje), v sr^do, 1. decembra 1926. ob desetih dopoldne pri Jožefu Podgorniku; Bohinjska' Bela, v nedeljo; 21. novembra 1926. ob petih po-- poldne pri načelniku; Cirkovce pri Ptuju, v nedeljo, 14. novembra 1926. po ranem sv. opravilu v »Društveni dvorani" pri cerkvi; Čatež, v nedeljo, 21. novembra 1926. po prvi sv. maši pri načelniku; '"4 ;'r Črnavas pri Ljubljani, V nedeljo, 14. novembra 1926. ob dveh popoldne pri Mokarju> Dobrava pri Kropi, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob desetih po sv. maši v šoli; Godešič, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob polštirih popoldne v Gasilnem domu; Gomilsko, v nedeljo, 21. novembra 1926. ob poldevetih dopoldne v šoli; Izlake, v nedeljo, 14. novembra 1926. po prvi sv. maši v mlekarni; 7 Koprivna, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob eni popoldne po sv. maši'v gostilni »pri Mežnarju"; Kostanjevica, v nedeljo,, 14. novembra 1926. ob osmih zjutraj v Društveni dvorani; Kovor, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob treh popoldne pri načelniku Štev. 6.; Ljutomer, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob poldevetih dopol-. dne v meščanski šoli; Mala Nedelja, v, nedeljo, 21. novembra 1926. po rani sv. maši v , šoli'; Ormož, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob poldevetih po rani sv. maši v „Kletarski gostilni"; Poljčane, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob treh popoldne v , občinski pisarni; Prevalje, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob devetih dopoldne v parni vasi, štev. 15.; Podbrezje, v četrtek, 25. novembra 1926. ob treh popoldne v „Društveni sobi"; Ptuj, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob devetih dopoldne pri načelniku; Selnica ob Dravi, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob osmih zjutraj v šoli; Slovenska Bistrica, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob desetih dopoldne v dvorani hotela »Beograd"; Scičava, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob dvanajstih (opoldne) v dvorani „Kmetijske zadruge"; Sv. Andraž v Halozah, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob polosmih zjutraj, takoj po rani sv. maši, v župnišču; Sv. Anton v Slov. goricah, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob desetih dopoldne v posojilnici; Sv. Benedikt v Slov. goricah, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob polosmih zjutraj v šoli; Sv. Jurij v Slov. goricah, v nedeljo, 14. novembra 1926. po prvi službi božji v čitalnici; Sv. Križ pri Rogaški Slatini, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob poldevetih dopoldne v »Društvenem domu"; Sv. Lenart v Slov. goricah, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob osmih zjutraj v gostilni g. Arnuša; Sv. Rok ob Sotli, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob devetih dopoldne v šoli; Sv. Tomaž pri Ormožu, v nedeljo, 14. novembra 1926. po rani sv. maši v mežnariji; Sevnica pri Trebnjem, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob dveh popoldne pri načelniku na Račjem Selu; Št. Ilj v Slov. goricah, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob osmih zjutraj v »Slovenskem domu"; Št. Jurij ob j. ž„ v nedeljo, 14. novembra 1926. ob osmih zjutraj v ljudski šoli; Št. Jurij ob Taboru, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob poldevetih dopoldne v šoli; Videm ob Savi, v nedeljo, 21. novembra 1926. ob osmih zjutraj v šoli; Višnja gora, v nedeljo, 14. novembra 1926. ob sedmih zjutraj v »Društvenem domu"; Vodice, v nedeljo, 21. novembra 1926. popoldne po litanijah v hranilnici; Vučja vas, v nedeljo, 14. novembra 1926. po rani sv. maši v šoli pri Sv. Križu. Tržne cene v Ljubljani in v Mariboru. Cene so navedene v dinarjih. Ljubljana Maribor Konji (prigon v Lj, 171, v M. S 2 par dobrih konj . ..■, . ... .... Voli in krave (prigon v Lj. 144, 1 kg žive teiei I. .''•.' , . . i' . . 1 „ , , II. .... ....... 1 ,. .. ',." III. . : .": . .... 1 ,, „ „ krave, klobasarice . . . . 1000 do 7.000 v M. 520 glav); 8 - do —■— 7 - do 8-50 7-50 do —•— 6 - do 6 50 7-— do -•— S — do 6 - 3 — do 4'— 3 25 do 450 Teleta (prigon v Lj. 13, v M. 4 glav); 1 kg žive teže . V. . . 0-do II10 10 . . . , i .,.. (, :.. , -,.( . Prašiči (prigon v Lj, 189, v M. 225 glav): 200 do -'— komad 6— 8 tednov stati „ 3— 4 mesece „ „ 5-7 „ :., „ 8-10 „,, ., „ enoletni . ; . . kg žive teže, debeli .. ... „ mrtve teže, debeli . Kože: ■ i I komad konjske kože I kg goveie kože . . i „ telečje kože . , ! » pražičje kož« , . 1 » gornjega usnja . 1 „ podplatov . . . ) H i!3l do 30u'— 75'— do 80— - 150"— do 250'— - 350*— do 450*— - 5C0 - do 800' — - 1000-- do 1250'— - 10 BO do 12 50 14'- do 17'- 75'- do 100— 11'— do 13— 15'- do 17'- -•- do 6— 80* - do 10O'— 60— do 70'- Perutnina: 1 kemad. piščanec..... t „ kokoš ...... Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka....... 1 .. smetane...... 1 ke čajnega masla . . . . 1 .. surovega masla . . . 1 ,. bohinjskega sira . . . 1 ,, sirčka....... 1 jajce.......... Žito in drugo: 1 g pšenice ....... 1 ,, rži.......... 1 ,, ječmena....... 1 „ ovsa ........ I ,. prosa........ 1 ,, koruze (nove, sušene) . . 1 , ajde ........ 1 .. fižola, ribničan . . . . 1 ,, fižola, prepeličar . . . . Ljubljana 15'- do 25 -25 — do 35— Maribor 10'— do 30'-30— do 40'- 2 50 do 3'— 2'— do 2 50 _ if- do 14— —•— do 55'— 50'— do 65'— 45'— do —•— —•— do 40'- 9'- do I0-- 3 - do 8— 1 25 do 1-50 1 25 do 175 krompirja Krma: 1 q sladkega sena 1 ,, kislega sena 1 „ slame . . . Kurivo: 1 m3 trdih drv . 1 „ mehkih drv . 320-- do 330 — 300 - do 325'- . 245— do 270 - 200- - do 225 - . 230- do 245 — 200 - do 225-— . 210— do 250— 225— do 250'- —•— do -'- 225 - do 250'- . 220'- do 330'- 225 — do 25T- . 300'— do 325 - 225« do 250' — . 38>- 150— do 3U0'- . 350 . 125 do 150 125 - do 200' - . 100'- do -- 70 - do 80— . 75'- do 50'- 40— do 50— . 150'- do -•- 140'- do 160 - . 75- do -— 105'- do 120— štev. 20. Poštnina plačaiia v gotovini. V Ljubljani, 31. oktobra 1926. Leto XLIII. eicisilo Kmetijske druzfoe za Slovenijo. mM^^HmtHH&immm******************'****** > b*—tuhtam Inserati se računajo po naslednjih cenah: '/, stran . 1 2 strani . V, strani . \, strani . Din 1200 — Din 600' Din 400 - Din 300 — strani . strani . , strani , strani Din 200 — Din 150 — Din 100--Din 50" — Priloga listu stane Din 1200"—. — Mala naznanila do 20 besed stane Din 10 —, vsaka nadaljna beseda 50 para. Kmetovalci - udje Kmetijske družbe! Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju po-trebščin. ne nasedite raznim ..cenejšim" ponudbam. Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine. Vse cene so popolaoma seobvezne. Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine načelno le proti povzetju oziroma gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato po možnosti nakažejo že ob naročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712, če se jim je pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skrbijo za takojšnjo poravnavo. Semena. Pšenica, Dioseška ozimna 1926, drugi pridelek, po Din 4 za 1 kg, vreče se računijo posebej. Ozimna semenska rž po Din 3.25, vreče se računijo posebej. Ozimni ječmen po Din 3.— v vrečah po približno 80 kg, bruto za neto. Ker je zaloga ozimnega semenskega žita le majhna, zato sprejema družba naročitve le neobvezno. Ometia iiojila za jeseisko gaojeije. Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki ilm bo napravila po možnosti ugodnejše cene- Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 300.— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 310 za sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Kalijeva sol, 42% po Din 160. — za 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg, vreče po 50 kg stanejo 85.— Din z vrečo vred. Kajnit po 95.— Din za 100 kg. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 140,— za 100 kg z vrečami. Za 1 ha 300 kg. Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 40 Din za 100 kg z vrečami vred. Mešano umetno gnojilo K. A. S. za polje, travnike in vinograde, ki vsebuje kalij, dušik in superfosfat v primerni sestavi po Din 170,— 100 kg. Vreče in dovoz na kolodvor se pri-računa po lastnih stroških. Za 1 ha 300 kg. To gnojilo bo jeseni dobavno in sprejema družba prijave že sedaj. Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 350.— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg. Rudninski superfosfat 16—18% po Din 92,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za i ha 500 kg. Pri celih vagonih po 90.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Sloveniji. Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline. 2^% dušika po Din 110,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 110.— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha 300—400 kg. Thomasova žlindra. Cene za 100 kg pri odjemu pol ali celega vagona franko kolodvor Ljubljana ali Maribor jamčeno 17% 20% Din 154. . Za nadrobno oddajo v Ljubljani in Mariboru stane vreča 100 kg: 18% Thom. žlindra Din 145.—, 19% Thom. žlindra Din 152. -. Krmila: ..Elcema" — sredstvo proti metuljavosti pri goveji živini, ovcah, konjih in prašičih. 1 kg stane 30 Din. ftostač, moka za pusiauanje živin! po Din 14 za 1 kg. Lanene tropine z 38'40% beljakovin in maščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 50 kilogramov po Din 4.— kilogram, na drobno Din 5.— za kg, najmanj 5 kg. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za k| na drobno Din 10.— za kg. najmanj 5 kg. Živinska sol po Din 2.50 za 100 kg Ljubljana, pri celem vagonu Din 2.25 100 kg Ljubljana. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Arborin, v steklenicah po 1 in pol kg po Din 20.—. Bakreno cedilo za vino. Patent Kovina, (tronožno) po Din 450.— za komad. Ebulioskope Vidal-Maligand po 500 Din za kompl. aparat. Eponit, vinski, po Din 50 za kg. Enokarbon (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 50.— za 1 kg. Fenolftaleinov papir po 11.— Din za dozo. Flora škropilnice, droliterske, za cvetice, po Din 370.—. Gnojne vile s 4 roglji po 15.— Din za komad. Grozdni mlin, tvrdke M. Kozinc, Sevnica, po Din 850.—. Grozdni mlin tvrdke Weiss, 65 kg teže po 1580.— Diri. Grozdni rebljači „Ideal" štev. 8, prenosljiv po 2550,— Din. Grozdni rebljač tvrdke Weiss po 5450,— Din. Gvmijeve plošče po 5 Din komad. Gumijeve cevi za škropilnice po 12.— Din meter. Gumijeve krogljice po 50 par komad. Hora aparate za zatiranje poljskih miši po Din 400.—. Hora patrone po 12.— Din komau. „Juliien" za čiščenje vina, za belo št. 2 in za rdeče št. 1 v zavitkih K kg Din 30, po % kg Din 50, 1 kg Din 100. Merilo za sode, novost patent Matievič po 126 Din za 2 m zložljiv aparat. Modra galica jamčeno 98/99% po Din 7.— za 1 kg. Mostne mere (vage) za v žep, mali format po Din 95.— večji format s termometrom po Din 140.—. Natrijev bisulfit v tabletah po 180 Din za 1 kg. Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca. Ročni žveplalniki po Din 65.— komad. Sadni mlin tvrdke Weiss po 4250.— Din. Sadna in vinska stiskalnica g. Vidmarja Din 2.500.—. „Srgo" aparati iz Mannesmanove cevi za zatiranje poljskih miši po Din 200.—. „Srgo" patroni za zatiranje poljskih miši po Din 7.— za komad. Sulikol (koloidalno žveplo) proti oidiju v zavitkih po pol kg 65 Din, po 1 kg 120 Din orig. zavitek. Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 3400.—. Škarje za trte št. 37a ali št. 45 po Din 26.—; št. 16 po Din 20.— za komad. Škropilnice razpršilke za cvetlice od td. Kunde, od 11.— do 205.— Din. Škropilnice, orig. Vermorel, trtne nahrbtne Torpille No. 1 po Din 620.—, Oranges po Din 590.—. Škropilnica franc. znamke „Automatique" Din 680.— Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500, sistema Kmetijska družba po Din 450.— za komad. Uspulun — najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun ie barvasti Drah, ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatlicah po 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170.—. Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seeitz po Din 120. Vinometri ..VVeinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.-. Vrtnarsko orodje orig. trvdke S. Kunde & sin: Cepilni noži za okulacijo in kopulacijo (glej spis v »Kmetovalcu" štev. 3) po Din 38.50, Din 58.75, Din 44.75, Din 36.25, Din 60.25, Din 84.— ; vrtni noži po Din 57.25. Din 67.75; vrtne in trtne škarje po Din 52.—, 76.—, 117.—, 146.—. 190.—. Žage za drevesa od td. Kunde, od 30.— do 124,— Din. Žveplo v rinčicah za žveplanje sodov po 15 Din za 1 kg. Žveplo dvojno ventilirano 85/95% Chancel po Din 4.— za 1 kg, z 3% galico po Din 4.25 za 1 kg. Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg. Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad. Žveplalnike, ročne po 65 Din za 1 komad. Žveplalniki nahrbtni po Din 400.— za komad. Žveplalniki nahrbtni, št. 1 Din 450.—, št. 3 Din 500.—. Razne kmetijske potrebščine: Brzoparilnike „Alfa" original B po 120 1 po 1900,— Din, D po 200 1 po 2620.— Din. Brusne kamne po 4, 6, 7 Din komad. Grablje železne. 10 zobne po Din 9.—; 12 zobne po Din 11.—; 16 zobne po Din 15.— za komad. Gumijevi seski po Din 20 in 30 komad. Higosan, sredstvo proti snežni plesni rži, progavosti ječmena v zaklopnicah po 200 gr po 40 Din. Kose prvovrstne 65 cm, 70 cm, 75 cm, 80 cm po Din 28 - 28 - 29'— 29'— Kultivatorje (ročne) po 18, 20 in 25 Din komad Mlečne cevi št. 3561 po Din 7.—. Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—. Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, klini za vrvico po 3.— Din, lopate za šti-hanje po 23 Din komad. Pasti za voluharje po 10 Din komad. Porzol preiskušeno suho sredstvo za prašenje semena proti snetnjavosti v zav. po 200 gr Din 10.—. Peresa k vrtnim škarjem po 1 Din komad. Posnemalnik „Titan" za 150 1 po Din 2500.—. „Baltic" posnemalnik za 35 1 Din 620. M : O za 60 1 Din 1260, za 100 1 K : 1 po 1700 Din, za 130 1 K : za kmetije 4—7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950. Požiralnikove cevi za teleta 160, za goved 350 Din. ..Ptičji strah". Vsebuje 20 strelov, komad stane Din 20.—. Reporezni stroj E. W. A. po Din 700.—. Robkalni stroji za koruzo EMR po Din 950.—. Ročno seialico po Din 210.— komad Sirišče „Kastel" se dobi v pločevinastih puščicah po po 25 gr po Din 10, 50 gr po Din 20, 100 gr po Din 4u, 250 gi po Din 110, 500 gr po Din 180. Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970.— Dtu, !20 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120,— Din. Slamoreznice 10 col. reg., komad Din 1050. Slamoreznica T. S. 8, po Din 1200.—. Slamoreznica, velika F. V. S. 12, po Din 2190.—. Telečji napajalniki po Din 100.— Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 10 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 70 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din * ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante Trijerji (orig. Heidovi) po 3600 Din. Trokarji za goved po Din 100.—. Trokarji za teleta in ovce po Din 70.—. Žitni čistilniki z 10 sitami po Din 1600.—. Poljedelski stroji. Univerzalni plugi: D6 MN s kratko desko po Din 850, F.FB5 po Din 920, D5 MNR po Din 780, D10 MN po Din 1280, D8 MN po 1250, D7 MN po Din 1180, D6 MN po 1000 Din. Kompletni plugi osipalniki z enim prednjim kolesom po Din 850, kompl. plugi z sedemdelnimi izruvači za krompir po Din 1250.— Piužni lemeži: 7 M24 po Din 52.--, 6 R24 po Din 48.—. Obračalni plug UW5 po Din 1040. Podzemeljski plug po Din 400. Plužn trupi (glave) URB4 z reez. nožem po Din 175. Okopalniki: H4 po Din 315: XXV SACK (kopačice) po Din 440.— ; ..Planet" štev. 8 Din 750; ..Planet' štev. 18 Din 220. Osipalniki: kompletni po Din 780; HSE po Din 310: HZ1. po Din 700, manjši po Din 350; M za 7" plug (Sack) po Din 390. Njivska brana: Z3 po Din 700; SE2 po Din 700. Travniška brana A3 po Din 700.—, A4 po Din 710.— Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160. Sejalni stroj ..Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000. Kultivator FZBVR SACK z sedmimi noži po Din 1780. z devetimi (peresnimi) noži po Din 1980. Izruvač za krompir SACK z sedmimi deli Din 420.—. H# aH ESMk „«,,£»1«» iHMiMMii^HAl Zidanje je danes zelo drago, vsled tega se RfkiDPiEllš lina. KBffl^tSJl^ ■ mora vsak posestnik, ki bo zidal hišo, gospo-fmm U MM J VSaVS 9 darsko poslopje, itd dobro poučiti na kakšen način bo zidai oz na kakšen način bo prišlo zidanje cenejše. Zato moia imeti poprej dobro napravljen načrt in proračun, katerega mu lahko napravi le izurjen strokovnjak. Podpisano stavbno podjetje se Vam priporoča za zgradbe hiš, gospodarskih poslopij, moderno urejenih hlevov, svinjakov, sušilnice za hmelj, sušilnice za sadje, rezervoarje za konserviranje krme, ledenice, napravo rezervoarjev v hribovskih občinah za nabiranje vode ki se uporablja proti požarom, za moderno napravo gnojišč, drenažo za osuševanje travnikov, njiv, pašnikov, drenažo za napajanje zemljišč, za prezidavanje starih hiš, starih hlevov ter za prezidavo istih v nove moderne hleve, za zgradbo mostov, zgradbo cest ter za vsa v stavbno stroko spadajoča dela. Vse imenovane zgradbe delani po najnižjih cenah po vsej Sloveniji. Na zahtevo pridem k vsakemu na dom proti vrnitvi potnih stroškov ter zelo nizkih dnevnic Načrte, proračune izvršujem po najnižjih cenah, stavbna dela kalkuliram samo s S °/0 zaslužkom, s tem nudim veliko ugodnost tistim ki zidajo. Vsled tega se priporočam vsem, ki bodo prihodnje leto zidali, da si dajo napraviti načrte, proračune in strokovna mnenja že v z'mski sezoni ter naj pošljejo svoje naslove na Dragotin Korošec, stavbno podjetje, Rečica ob Paki. (Za pismene odgovore je priložiti za 2 Din znamk.) Krave, ki se ne obreje ali zvržejo, so največkrat na nalezljivem katarju nožnice bolne. Nad 800 krav je bilo z „Bissulinom" s popolnim uspehom ozdravljenih. „Bissulin" je pomagal v preko 1000 slučajih. Le na živinozdravniško odredbo. H. Trommsdorff, Chemische Fabrik. Aachen (Nemčija). — V zalogi pri : „Lykos", Mr. K. Vouk Zagreb, Jurjevska ul. 8. Telefon Stev. 16. Poitnl ček 10.533. Ustanovljena leta 1889. MESTNA MILNICA UDBUMSRB Stanje vloženega denarja nad 180 milijonov dinarjev. (Gradska gtedionica) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 720 milijonov kron. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem račun« najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in • bresti tudi tekočega računa je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljubljina z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar netioletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hrani niči, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posoj la po nizki obrestni meri na posestva in menice. Ljudska posojilnica registrovana zadruga z neomejena zavezo 10 v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge gjo dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi s neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron. LJUBLJANA priznano sredstvo zoper saiae šMijivct. naj bolj še sredstvo za raz-u _ kuževanje ži-$ vine, hlevov, orodja itd. za časa nalezljivih bolezni, Nadalje cepilno smolo, inazavo milo, Saiiitol, Sanoform in druge slične izdelke prodaja in razpošilja domača tvrdka CHEMDTECHNA družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg štev. 10. ua dvorišču tvrdke „Skaberne". Najuspevnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno ,,MASTIN" ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine-Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat.80 Din. Lekarna TRM Ljubljano. Mes'ni trg I (Zraven Rotovža.) Blasnikova MEHIH PUHTIM za navadna leto 1927, ki ima 365 dni. „ VELIKA. PRA.T1KA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se od i-kuje po bogati vsebini in slikah Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak čitati. da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnic' pri ]. MmM nesletiniftih tisfearna in litografični zavod LJUBLJANA, BREG ŠTEV. IZ. RMET5KI HRANILNI "POD Račun poštne hranilnice štev. 14 257 reg. zadr. as neom. zav. Brzojavke: „Kmetski dom". Telefon štev. 247 v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ul. št. I, pritličje Daje: Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Obrestuje vloge na f^O/ brez od-knjižice /O povedi čistih Večje stalne vloge in vloge v tekačem računu po dogovoru. Preskrbuje: Kavcije inkase, srečke in vrednostne papirje ter čeke in nakaznice na druga mesta. Uradne ure s vsak delavnik od 3. - 12. V, od Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. JVIaia naznanila. Le proti predplačilu, do 20 besed siane Din 10.— vsaka nadaljna beseda po 50 para. Vsaken 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravn *tvo ne prevzame posredovanja. 800 kg žebljev (žičnikov) od 45 do 70 mm dolgih, po Din 2.50 za 1 kg ima Iia prodaj: Mihael Kavčič, Zgor. Šiška 125 pri Ljubljani. 315 Lepega pfncgavskega bika, 3 leta starega, dobrega plemenjaka, nu razstavi s I. odliko proda: Franc Smid, Selca, Gorenjsko. 355 Krojači in krojačice! Kroje (šnite) po poljubnem modelu iz žurnala, ter za vsakovrstna zgornja in spodnja oblačila izdeluje in razpošilja za dame, gospode in otroke Kuafeli Alojzij, strokovni učitelj za kroiaštvo, Ljubljana, Križevniška ulica 2, I. nadstr. 300 Kmetovalci! Vsled dežja in poplave bo nastopila letos smrdljiva snetja-vost pri pšenici v veliki meri. Proti nastopu snetjavosti za-more Vas sigurno zaščititi edino »Porzol" suho sredstvo za prašenje pšenice, katero pospešuje kaljivost semena, ter zasigura večji in boljši pridelek. „Porzol" je preizkušeno sredstvo! Uporaba zelo enostavna ! Cena Por-zola: 1 zavitek 200 gramov Din 10'—, 1 zavitek 1 kg Din 44"—. Za 100 kg pšenice zadostuje 200 gramov „Por-zola". Zahtevajte „Porzol", dobiva se povsod. Trgovci, ki želijo imeti „Porzol" naprodaj dobijo popust. Vsa navodila daje brezplačno tvornica: „KA8TEL" D. D. Zagrebačka poslovnica ZAGREB, Poštni predal 104. Uradni prostori: Nikoličeva ulica št. 8/1. nadstr. Sode vseh velikosti ima vedno v zalogi, ter isto tam se sprejemajo vsa popravila po najnižjih cenah. Fran Replč, sodarsko podjetje, Ljubljana (Trnovo.) 241 Kupujemo zlato, srebro platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. 8.) 251 Vinske sode stari 6—8 let, izgo.ovljeni v Varaždinski sodarni, napoljnjeni vedno z najboljšim vinom, so radi odprodaje \inograda ugodno na prodaj. Velikost 22 in 26 hI. Cena po dogovoru. Franjo Gregurovič, kožama v Krapini. (Hrv.) 326 Sadna drevesa oddajam za jesensko saditev. Za prodati imam več tisoč jabolčnih in hruševih visokodebelnih dreves. Cene zmerne, pri večjem odjemu popust. Ivan Sevnik, posestnik, Župelevce pri Brežicah. 337 Kmečki sin 20 let s.ar, /.a vsako delo sposoben, želi službe na veleposcstvu /.a pomožnega oskrbnika. Naslov pri upravi ,,Kmetovalca . 354 Ekonom ožeiiien. brez otrok, se sprejme v službo. Pojasnila daje Srečko Gobec, Beograd, Prote Mateja 62. 353 Starejšega oskrbnika (šafar) z večletno prakso, treznega in zanesljivega, se išče za približno 120 oralov veliko kmetijo na Dolenjskem. Prepisi spričeval naj se priložijo prošnji. — Ponudbe na naslov: Pavel Langer, Bršlin, pošta Novo iner.io. 352 „Krosna" tkalnica v Ljubljani, Zrinjskega c. 6, sprejema v tkan e laneno in konopljino prejo, ter tke najceneje kmečko platno! V zalogi ima pa platno za rjuhe, namizne prte, zavese, brisače in platno za perilo po najnižjih cenah. Zahtevajte vzorce in cenike! 266 Biček montafonske pasme, pol leta star. «d lepe velike krave in dobre mlekarice, ie na predaj pri: Ka-rol Nahtigal v Žužemberku. 358 Dva osla mlada, zdrava in močna, išče v svrho nakupa Graščina Zgornji Ptuj. . 34l> Pes ali psica volčje pasme se proda! Več se izve pri načelni-štvu Kmetijske podružnice v Višnji gori. 34S Kupnik, Podplat: kupuje za dobavo do februarja kostanjev taninski les, prejema obvezne ponudbe do konca meseca, tudi za v90 vrste trdih hlodov! Absolvent dvoletne kmetijske šole, z par let prakse, tudi v hmeljarstvu, želi službe. Nastop takoi ali pozneje. Naslov se izve v upravi ..Kmetovalca" pod štev. 346. 346 Bika montafonske pasme. 21 mesecev stareta, lepega in zdravega, ima na prodaj: Uprava moške kaznilnice v Mariboru. 345 Pozor vinogradniki Cepljene trte po nauižii ceni kakor: Goethe por-talis, rizling, beli burgundec. žlahtnina. silvanec, tantona, peček, ntozler in več vrst črnine, ima na prodaj: Franc Kovač, trtničar, Male Dole, pošta Voinlk pri Celju. 344 Slamnoreznica se kupi! Ponudbe na naslov: Fran Repič, Ljub-Ijana-Trnovo. 343 Žagarja, samca ali oženienega. z dobrimi spričevali, sprejme na žago s prostim stanovanjem Janez Papler, Zgor. Besnica 47, p. Kranj.___342 Simodolski bik 2 leti in 3 mesece star. licencovan za Plcl"E; ima na prodaj: Miha Štrukelj, Zapuže, p. St. Vid nad Ljubljano. _341 Sadno drevje! Prvovrstne visokodebelne jablane ia moštne hruške najpriporočljivejših vrst. oddaja p* zmernih cenah drevesnica Vinka Stopar. Veleaje. 324 „Arbori«" cepilna smola in druga sredstva, katere izdeluje Chemotechna (glej inserat), so za odjemalce iz mariborskega okoliša v zalogi v skladišču Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12. 3« Deteljno seme in suhe gobe kupuje po najvišjih cenah trgovina Josip Urbanič, Ljubljana, Miklošičeva cesta S. 361 Staro železo in kovine na drobno in vagone, kupuje po najvišjih cenah Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. I. 36« Peči: štedilnike, slamoreznice, brzoparilnike. vodne in gnojničn« črpalke, vodovodne cevi, strešno lepenko, cement, mesoreznice, nudi najceneje Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska c. I. 35* Cepljene trte. Kdor hoče svoj vinograd zasaditi glede čistosti, vrst in podlage, ter kakovosti z zanesljivimi trtami, naj zahteva cenik od: ,,Prve trsuicarske zadruge v Sloveniji, p. jurslnci pri Ptuju. 35» Odbrani plemenski merjaščki, stari 8—10 tednov, gorenjskega črnolisastega tipa z dolgimi visečimi uhlji in dolgega živoia, dog-nano dobra sorta za Špeli in meso (šunkarii!) ter odporne narave, se dobe v radovljiškem okraju. Interesentom, posebno kmet. podružnicam se priporoča, da naroče mcr.ajčke skupno in čiinpreje, da se jih še pravočasno odbere in rezervira. Pojasnilo daje: Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. 331 Stare kovine baker, svinec, kositer, medenino, aluminij, cin-ko vo pločevino, akumulatorske plošče e.c., kupuje in plača naibolje: Vere, komercijalna dražba Ljubljana, Kongresni trg 9. 35f Dve mladi kravi s teleti (simodolski mešanici), ima ua prodaj, evemuelno \ zameno za čis.okrvne breje telice ali krave simodolske pasme. Josip Lenarčič na Verdu, pošta Vrhnika. 351 Viničarja z najmanj štirimi dobrimi delavci sprejme: Kari Scherbaum iu sinovi, Maribor, Grajski trg. 334 ,Jullienovo" čistilo za hitro In uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsakt potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže I Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijelne ponudbe. Glavna zaloga Uroge-rija „SANITAS", Celje in Ljubljana._ 248 Motna vina čistiti in trpka, ter preklsla omiliti je zel* enostavnol Na zalogi imamo špeciielno francosko želatino ..Laind" tvrdke Clernient & Ouigaard, Pariš. IC vsaki pošiljki piidenemo točno navodilo. Zahtevajte cene I Glavna zaloga: Drogerija ,,Sanltas", Celje In Ljubljana. 249 Sadno drevje naročujemo v popolno zadovoljnost od I. slov. drevesnice I. Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini. Zahtevajte cenik! _318 Čreva vsakovrstna po najugodnejši ceni, kakar vsak® leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. Berg-raan, Ljubljana, Poljanska cesta 85. 32» Špinačo letošnjega pridelka, hijacinte, tulpe. »arcize ia krokuse smo pravkar prejeli. Sever & konp.. Ljubljana. 308 I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska c.2 priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrt. Vozna kolesa Stjria Dtirkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko.